ft polti pro]emaa: za telo leto naprej 26 K — h pel leta 13,-, S: Ietrt, , 6,60, ateste , 2 „ 20, Vapravnlitvu prejemu: za telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Ietrt , , 5 , - „ ■esec , 1 „ 70 B Ea poiiljanje na dom 20 k na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma ne »sprejemajo. Urednlitvo je v Semenskih nlicah It. 2,1., 17. lahaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. nri popoldne. Štev. 190. V Ljubljani, v sredo, 20. avgusta 1902. Letnik XXX. Izseljevanje v Ameriko. »Amerikanski Slovenec« je prinesel pred kratkim jako zanimiv članek o naseljevanju evropskih izseljencev v Ameriki. Ker se to žalostno dejstvo tiče v prvi vrBti nas Slovencev, podajemo tu izvajanja omenjenega lista. »Amerikanaki Slovenec« piše: »V minulem fiskalnem letu je dospelo v Združene države vsega skupaj 645.743 novih naseljencev, to je skoro dve tretjini milijona. Dvajset let že ni došlo tako veliko število novih naseljencev. Cela zgodovina amerikanskega naseljevanja bilježi samo dve večji številki. Leti 1881 in 1883 Bta donesli večje število naseljencev, namreč 669.431 ljudij. stara skušnja, da se namreč ne da na seljevanje s postavnimi pripomočki prav nič uravnati, se je zopet enkrat dobro obnesla. Naseljevanje se samo iz sebe in za sebe uravnava in se prilagodi razmeram, ka-koršne so. Množina naseljencev pride, kadar jo rabimo. Cim več jih rabimo, tem več jih pride. In rabimo jih tedaj, kadar jim zamoremo dati dela. Cim manj pa bo dela, tem manjši bo tudi naval novih naseljencev. Tako je n. pr. naseljevanje v letu po finančnem polomu takoj upadlo za 40 odstotkov. V fiskalnem letu 1893 je presezalo število novodošlecev še 500.000, naslednje leto pa je padlo na 300.000. V slabih trgovskih letih 1897—98 je to število novih naseljencev začelo zopet naraščati in je stopnjevalo po naslednjem redu: leta 1899 — 311.719, leta 1900 — 448.572, leta 1901 — 487.918 naseljencev. — Nekako isto razmerje je bilo po polomu leta 1873. V enem letu je tedaj padlo naseljevanje od 460.000 na 313.000 in je potem redno padalo tako, da je došlo leta 1878. samo 130.000 naseljencev v Združene države. Ko je pa potem zopet tako nagloma vzcvetelo blagostanje dežele, se je zopet grozovito pomnožilo število novih naseljencev. V prejšnjih letih je bilo med izseljenci največ Nemcev in Skandinavcev, zdaj pa je teh med novodošleci jako malo, pač pa so v pretežni večini Slovani in Italijani. Zlasti avstrijskih Slovanov je tretjina vseh evropskih naseljencev. Koliko izseljencev so dalo v zadnjih 15. letih Nemčija, Avstro - Ogrska, Rusija in Italija, je najbolj razvidno iz naslednje tabele: Leto Nem. Avst.-Ogr. Rus. Ital. 1887 . . . t06.865 40.265 30 766 47.622 1888 . . . 109.747 45.811 38.487 51.558 1889 . . . 99.538 34.174 33.916 25.907 1890 . . . 92.427 56 199 35.598 52.003 1891 . . . 113.554 71.042 47.426 76.655 1892 . . . 130.758 80.135 84.393 62.127 1893 . . . 96.391 59 633 43.828 71.916 1894 . . . 59 386 37.505 38.094 43.967 1895 . . . 36.351 33.462 34.490 36.961 1896... 31.885 65.103 51 445 68.060 1897 . . . 22 531 33.031 25.836 50.431 1898 . . . 17.111 39.797 29.898 58.613 1899 . . . 17.476 62 491 60.982 77.419 1900 . . . 18.507 114.848 90.898 100.135 1901 . . . 21 651 113.300 85.257 135.996 1902 . . . 28 304 171.289 107.347 178.365 Iz Italije inAvstro-Ogrske je došlo 70 odstotkov vseh naseljencev; pred 15. leti pa jih je bilo iz teh dežel komaj 24 odstotkov. Iz tega se da pa tudi spoznati, v katerih evropskih državah se sedaj ljudem najslabše godi.« Mažaroni proti dalmatinskim Hrvatom. Iz Zagreba, 15. avg. Adresa dalmatinskega deželnega zbora je silno vznemirila Ma žare in Nemce, pa tudi naše mažarone. Vse se je vzdignilo proti oni točki adrese, v ka-terej se zahteva zedinjenje vseh hrvatskih pokrajin v eno dr-žavno skupino pod habsburškim žezlom. Do zdaj se je o tem zedinjenju razpravljalo le po časopisih in na raznih skupščinah, in zato so se protivniki Ilrvatstva manj brigali za to, premda so se vedno tej ideji upirali, ter može, ki so jo zagovarjali, hudo preganjali. Dokaz za to nam je sam nadškof dr. Sta die r radi znane svoje zdravice. Zadušiti bo hoteli to idejo z raznimi nasilnimi sredstvi po vseh hrvatskih zemljah, a kar je najžalostnejše v tem pojavu, je to, da se ravno oni faktor, kateremu bi morala biti prva dolžnost za razširjenje te ideje, ni zanjo nikdar niti zmenil. Hrvatski sabor, odkar so mažaronivvečini, ni do zdaj zahteval niti zedinjenja Dalmacije s Hrvaško. Zato je storil zdaj svojo dolžnost dalmatinski sabor, kar pa zopet ni po volji privržencem današnjega zistema, ker ni tega storil v onem duhu, kakor bi oni radi. Mažaronski časopisi, med njimi posebno Se vladni, trobijo zdaj v isti rog z mažarskimi in nemškimi tovariši proti dalmatinskemu saboru, češ, da zahteva nekaj, kar je nemogoče in kar se nikdar zgoditi ne more. Dalmatinski deželni zbor je prekoračil svoj delokrog, pravi uradni list hrvaške vlade, ker se ni držal pri sestavljanju adrese hrvaško-ogrske nagodbe, v ka-terej se govori le o Dalmaciji, a ne o drugih hrvaških deželah, a v inauguralnem spisu se sicer omenja tudi Bosna, toda le tako, da se ima zediniti z deželami ogrske krone, kadar bode osvojena. Mažaroni tedaj s svojimi izjavami pod pirajo Mažare v njihovih zahtevah glede Bosne, a nikdar ne pobijajo mažarskih trditev glede Dalmacije, ko jo Mažari zahtevajo za se brez zveze s Hrvaško. Tako znajo braniti mažaroni ogrsko-hrvaško nagodbo na škodo Hrvaške, a na korist Ogrske. A če jim kdo to oponeBe, potem se silno srdijo in psujejo, molče pa zistematično na vse krivice, ki jih Mažari počenjajo vkljub orne-njenej nagodbi na škodo Hrvaške. Mažaroni oponašajo dalmatinskim Hrvatom nepoznavanje današnjih političnih okolnosti, v katerih se nahaja Hrvaška, ter obžalujejo, da ni večina dalmatinskega sabora poslušala poslanca Miliča, ki je opozoril svoje tovariše na hrvaško ogrsko nagodbo kot edino sredstvo, po katerem bi se dalo izvesti zedinjenje Dalmacije s Hrvaško. Znano je, da se saborska večina ni ujemala z Miličem v tem vprašanju A gotovo je, da tudi sam Milic kot odličen domoljub ne veruje tej nagodbi, zato pri razpravi o adresi ni niti branil svojega predloga, kar je seveda našim mažaronom silno žal, kajti tako bi imeli v Dalmaciji vsaj enega moža, ki bi se deloma ž njimi ujemal glede nagodbe, katera bi morala tudi v Dalmaciji poBtati za vse politike alfa in ornega vsega delovanja in nehanja. Toda prevarili so se, a mi se samo čudimo, kako so Bploh kaj takega misliti mogli o Miliču, ki je pred nedavnim v dveh člankih v »Jedinatvu« dokazal, da se more Dalmacija zediniti s Hrvaško še le potem, kadar dobi od Mažarov garancijo, da se preneha z današnjim zistemom na Hrvaškem in da se bodo vladalo zares le po sklenjenej nagodbi, ne pa po mažarskih na-redbah iz Budimpešte. Tako garancijo zahteva Milic od Mažarov, a ker ve, da je ne bi nikdar dobil, ni branil svoje izjave. Dalmatinski Hrvati dobro vedo, kako je Btanje na Hrvaškem, pa nočejo sedanjega težkega jarma zameniti s še težjim, nego so pripravni, boriti se za samostalni položaj hrvaškega naroda v okviru habsburške monarhije. V tej borbi pa ne potrebujejo naukov hrvaških mažaronov, ki niso pokazali do zdaj z nobenim činom, da doseže hrvaški narod vsaj ono, kar mu jo v hrvaško • ogrskej nagodbi zagotovljeno. In vendar hočejo biti še drugim svetovavci. Zares prevelika domišljija! Občuten poraz nemških nacio-nalcev. Nemškim nacionalcem na Nižje- in Go-renje-Avstrijskem se v sedanji volivni borbi silno slabo godi, in to že v prvem začetku boja za deželnozborske mandate. Moč te stranke je padla tako globoko pod ničlo, da niti v nekdanjih svojih trdnjavah ne more prirediti svojega volivskega shoda. Posebno , smolo v tem oziru pa imata posl. Volk \ in Schlogl. Pred nedavnim smo poroča ji o blamaži poslanca Volkla, ki je v in ,i0 LISTEK. Iz Gradeža. 16. avgusta. Ko bi bil jaz tako zgovoren, kakor moj socius dolorum — drugačnih dolorum sicer, ki vam vsako leto obišče in obširno popiše kake nove toplicc, dokler ni našel nekih, kjer bo lahko vsak trenutek V vodo skočil — ko bi bil jaz tako Zgovoren, pravim, bi Vam napisal celo vrsto podlistkov odtod. Kajti Gradež (Grado) hrani v sebi mnogo znamenitosti ; tem več, ako bi posegli nazaj v njegovo zgodovino. Gradež je zanimiv za nas tudi, ker ležt — rekel bi — pred pragom naše domovine. No, ker si pa topličarji večinoma raje privoščimo »dolce iar niente«, kakor bi se ukvarjali z mnogim pisanjem — saj zato pridemo v toplice in malo polena-rimo, da bi čez leto lažje delali —> zato se zadovoljite samo z nekaterimi črticami. Gradež je zaslovel še-le pred nekaterimi leti. Kot zdravišče za škrofulozne so ga 2e dalj časa poznali, a še-le pred kratkim so prišli na to, da pomaga tudi drugih vrst bolnikom : slabokrvnim, nevrastenikom, na revmatizmu trpečim itd. Kakor hitro pa v naših dneh zaslovi kak kraj kot zdravilen, pri tej priči se veujejo tja trume bolnikov in slabotnikov, katerih pač nikdar ne zmanjka. Tako je bilo z Gradežem. Zadnja lista tujcev izkazuje število 3247. Z vsakim letom raste število zdravja iščočih. In mnogo jih je, ki se v resnici pohvalijo, da se jim je zelo zboljšalo; mnogim se tudi po vnanje pozna, da so mnogo boljši, ko eo bili nekaj tednov tukaj. Nekateri pa zboljšanja ne zaznajo takoj, ampak še le potem, ko so se bili domu vrnili, zlasti na zimo. Marsikdo, ki je bil enkrat tukaj, rad pride sem drugič in tretjič, da si utrdi pridobljeno zdravje. Mesto Grado na otoku istega imena — ležečem v zalivu tržaškem, Bpadajočem pod grofijo goriško in gradiščansko — šteje danes približno 4000 prebivalcev. Narodnosti bo italijansko. Ne govore več furlanščine, ampak imajo neko Bvoje narečje. Nekdaj je bilo mesto mnogo večje, ter štelo baje 60.000 stanovnikov. Tudi otok sam je bil večji. V teku časa ga je morje mnogo od-plulo, oziroma zalilo. Dokazano je, da je tukaj in na bližnjih lagunah (nizkih, močvirnatih peščenih otočičih, kakoršnih je tod okolu vse polno) zemlja za cela dva metra nižji nad morsko gladino, kakor je bila nekdaj. Avstrijska vlada je dala pred nekaj desetletji napraviti na južni in zahodni strani mesta velik, 900 metrov dolg, močan nasip, ki brani morju, da ne more več izpodjedati in odplavljati zemlje. Morje je tod okoli povsodi zelo plitvo, tako da morejo ladije le na enem samem kraju, po umetno narejenem in iztrebljenem kanalu do mesta. V to jim Bluži velik stroj, ki stoji sedaj nekoliko od mesta v morju in tudi sedaj dela. Pride se od nas na Gradež od dyeh plati. Z železnico do Trsta, odtod s parni-kom po velikem cvinku do Gradeža. Ob lepem vremenu prekrasna vožnja. Druga pot je: z železnico do Tržiča (Monfalcone), od tam s furlansko železnico do Villa Vicen-tine; odtod z vozom do Ogleja (®/4 ure), iz Ogleja b parnikom naprej po ozkem kanalu, potem po morju med lagunami do Gradeža. Živo Gradežani zadnji čaB precej od tujcev ; glavno njih opravilo in zaslužek pa je ribištvo. Vseh ribiških čolnov imajo menda 600. V mestu so tri tvornice za sardine, ki jim bo pa račune močno zmedla novoustanovljena ribiška zadruga. To je ustanovil bivši kapelan in obenem rojak gradeški, dr. Terlao, sedaj bogoslovni profesor v Gorici. Ta ja ribiče, da tvorničarji ne pometajo poljubno ž njimi, združil v za- drugo, ki sedaj zida novo — četrto — tv or-nico, katera bo pa prvim trem, ki so privatna podjetja tujcev, mnogo posja prevzela. Znamonje in sad katoliške i a soCjAlne organizacije sta tudi katoliško d dIaT8ko d,u. štvo (societa operaia cattolic.' \ in ljudska knjižnica. Obe društvi sta na ^njeni v flta - opuščeni in za to prirejeni cerkvici Velike važnosti jo m * . 1 orski ho spi c za Škrofulozne o ro>ke Ve, ^ hiša s prostornim vrtu m 8toji prav blizu luke. V nje, ima prostor , ž60 Qtrob Kopališče zanje je ravno na. nasprotni strani m kakor za druge doInike Ta ^ ^ dobrota za otr jke, ki trpe na tej nadležni bolezni. Priti morajo tri ,eta zaporedomai da popolnoma ozdravijo. Vspehi zdravljenja so lepi m o čividni. Po njih jo Gradež zaslovel kot zdravišče. Tudi par fantov s Kranjskega je tu, ki so prišli sem s podporo kranjskega deželnega odbora. Pripomogel jim je k temu moj prijatelj don Antonio, ki je sam tukaj ozdravel, pa rad prihaja še semkaj. Znamenita jo župna — nekdaj patriarhalna — cerkev gradežka, posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. Patriarhalna pravim. Od 1. 607 do 1451 so tukaj rezidirali patriarhi, katerih oblaBt se je raztezala po Istriji nemike ljudske stranke sklical volivni shod, na katerem pa je potem govoril samim katoli škim volivcem krščansko-socialni poslanio in sklicatelja niti ni bilo na shod. Nekaj podobnega se je zgodilo minulo nedeljo v Au rolzmiinstru. Tudi tu je bil napovedan ljudski shod nemške ljudske stranke. V pretežni večini navzoči katoliški volivoi so pa izvolili za predsednika svojega poslanca Hau-serja. Nacionalec Schlčgl je sioer dobil be-sedo, a to mu je pripomoglo do le še večje blamaže. Shod je pozneje sprejel predlog, naj se odpošljeti udanostni čestitki cesarju ter linškemu škofu. Ko je bil a tem rešen dnevni red tega proti Sohloglovi volji slavnostnega zborovanja, je vprašal predsednik, če hočejo še zborovati. Zbor je sklenil soglasno sklep shoda in nemško - nacionalni sklicatelj jo je odkuril z dolgim nosom. Vodstvo nemške ljudske stranke si bo gotovo ta dan zaznamovalo z veliko črno piko. Dr. Adler proti pouličnim demonstracijam. Vodja avstrijske socialne demokracije žid dr. Adler je ra zadnjem strankarskem shodu v Ustju povedal nekaj, kar gotovo ne bo ljubo gotove vrste sodrugom, ki so doslej le v poulični demonstraciji izvrševali svoja socialno demokraška načela. Govoreč namreč o bodoči strankarski taktiki je izjavil dr. Adler moj drugim to-le : »Res je sicer, da se more mnogo storiti na ulici; lahko se imponira nasprotniku, more se mu kaj izsiliti, da celo zavest in čut pravioe se s tem vzbudi mej delavstvom, toda ni pa mogoče na ulici delavstva vzgajati, pred vsem pa ne dovesti do prave socialno-de-mokraške zavesti. Vsled tega tu javno iz-povem, da je temeljna misel naše taktike ta, da treba popolno opustiti to obliko zunanjega boja, ki dandanes ni potrebna, tudi ne mogoča, ter da čim preje rečemo s popolnim prepričanjem : »Nazaj v hiše, nazaj v društva, nazaj k vzgojeval-nemu delu v podrobnem!« — To bodo, recimo graSki sodrugi debelo gledali, ko izvedo o tej najnovejši taktiki! Pre pričali se bodo pa tudi lahko, da ta, zanje nova taktika, ni nova za krščanske socialoe, ki se čim največ možno ogibajo pouličnih demonstracij in polagajo povsodi največjo važnost na vzgojo svojih somišljenikov v društvih. Soeialno-dem. strankarski sliod. Predvčeranjim je bil prvotno na pet do šest dni proračunjeni soc. dem. strankarski shod v Ustju zaključen s slava klici na mej-narodno socialno demokracijo in delavsko pesmijo. V razpravi je bila kot zadnja točka strankarsko časopisje. Poročal je predsednik Popp. O tem se pa z malo izjemo skoro nič ni govorilo, marveč le o načrtu tiskovnega zakona. Poročevalcu ugaja sicer določba o svobodni kolportaži, nikakor mu pa ni všeč odprava porotnih sodišč v tiskovnih zadevah. Sicer so jim dunajski porotniki gorki in jih skoro vselej obsodijo, a in Benečiji. Čudno blizu skupaj sta bila patriarha gradežki in akvilejski. Leta 1451 je papež Nikolaj V. preložil gradežki patriarhat v Benetke, kjer je še sedaj; dočim je bil oglejski, kakor znano, razdeljen v dve nad-škofiji, videmsko in goriško. Sedaj je tukaj župnija, ki jo upravlja župnik (častni kanonik, že 37 let tukaj) z dvema kapelanoma. Cerkev je stara — koliko ravno, se ne da poyedati — po dveh vrstah stebrov razdeljena y tri ladije. Stropa, kakor mnoge laške cerkve, nima. Oltarjev, lepih kamenitih, ima enajst. Veliki je lep ciborium in retabel-oltar obenem. Tlak je star lep mozaik. Za velikim oltarjem je kor za duhovščino s kamenitim patriarhalnim sedežem na sredi. Velika redkost je stara priž-nica iz kamna, stoječa na fiesterih kamenitih stebrih, čije streho zopet nosijo šeBteri ka-meniti stebri. Ta je menda v cerkvi samo zaradi častitljivosti, kajti poleg nje stojita še druga in tretja, ki ju res rabijo za pri-digovanje in kateheziranje. Pa privBem tem še izpred oltarja govore. Ker je to edina cerkev, v kateri se redno mašuje, je sedaj vsako jutro mnogo sv. maš in je precej ljudi pri njih navzočih. Tudi čez dan vidiš dokaj molivcev v cerkvi. (Dalje prih.) to ni povsodi tako. Porotna sodišča naj bi se torej tudi v bodoče pečala s tiskovnimi pravdami, a porotniki bi se morali voliti iz ljudstva. Nadaljna debata je pokazala, da niso vsi Poppovih misli. Konečno se je Bklenilo le, da se morajo soc. demokrati v parlamentu boriti za ugoden tiskovni zakon. Kraj prihodnjemu strankar skemu shodu določi strankino vodstvo. — Po završenem dnevnem redu je prišlo do burnega nastopa mej Adlerjem in delegatom Starkom. Poslednji je namreč odločno protestiral proti Adlerjevemu nastopu napram opozicionalnim govornikom. Nazval je njegov nastop mameluški. Boj v departementu Finistere. Kongregacijske šole v departementu Finistere so zaključene, zbok česar vlada po vsem Izraelu velikansko slavlje. Zatvorjene so šole in pregnane redovnice v krajih P1 o 1 g o e t, S t M e e n inPloudaniel,v krajih, kjer se je pojavil od strani prebivalstva največji upor. Že v prvem hipu, ko se je zaznalo, da preti velika nevarnost toliko priljubljenim redovnim šolam, se je organiziralo prebivalstvo pod vodstvom katoliške aristokracije ter bilo voljno do skraj Dosti braniti redovnice in njih zavode. Ustavljalo se je res dolgo in se ni ustrašilo niti najljutejega boja, a konečno je moralo podleči oboroženi sili. Doseglo je pa toliko, da vladni organi nikjer niso mogli udreti v samostanske prostore skozi vrata, marveč povsodi so morali udreti v poslopje skozi zid in so nadalje vlamljali v samostanske in šolske prostore. Takih zmag se Combesova vlada pač ne more veseliti, tem manj, ker je bilo povsodi ranjenih mnogo oseb, a največ žensk. Izmej vojakov so bili ranjeni le štirje, kar pač kaže, da ljudstvo nikakor ni uganjalo onih grozovitosti, o katerih ve toliko pisati framasonsko-židovsko časopisje. Prebivalstvo namreč dobro ve, da vojak ni zakrivil te nesreče, ker mora Btoriti to, kar mu vele višji. Kriva je temu edinole vlada in nje razni mameluki po posamnih departementih. Nad temi se pa sedaj ne more zmaščevati, a maščevalo se bo gotovo, če ne prej, pa vsaj ob prihodnjih volitvih. Tedaj se bodo brezdvomno združili vsi katoliški krogi in z glasovnicami v rokah pokazali, da si ne puste oropati vse svobode, posebno pa ne z ozirom na vzgojo otrok. V stiski so se složili in ta sloga ostane, upajmo, trdna. Iz brzojavk. Avstro • ogrska nagodba. Berolinskim listom javljajo iz Budimpešte, da je zelo dvomljivo, da bi bila letos rešena avstro-ogrska nagodba. Odločitve je pričakovati še le tedaj, ko bo rešen nemški carinski tarif. Dvomimo, da bi se Mažarom to posrečilo. — Burski generali na Nizozemskem. Generali Botha, Dewet in Delarey so došli predvčeranjim popoldne v Rotterdam, da obiščejo Kriigerja in Steina in se udeleže pogreba Luka Meyerja, ki se vrši jutri. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravilo. V Haagu je imel Botha nagovor, v katerem je povedal, da v kratkem izda spomenico o zadnjih dogodkih. — Perzijski šah v Londonu. Na čast šahu je waleški princ v ime kralja priredil dvorni obed, ki so se ga udeležili vsi ministri ter Roberts in Kitchener. — Kulturni boj v Švici. Po francoskem vzgledu so tudi v Švici pričeli gonjo proti redovom. Zvezni svet je prepovedal enajstim ženskim redovom v kantonih St. Gallen, Waad in Wallis nadalnje bivanje v Švici. Odloga jim je dal 90 dni. — Italijanskega kralja bodo na potovanju skozi Švico v Gosohe-nenu slovesno sprejeli. — Protesti proti zatvarjanju kongregacijskih š o 1. V sedanjem zasedanju se pečajo skoro vsi generalni sveti s Combesovo gonjo. Za-stopi okrajev Vendee, Finistere, Vienne, Calvados, Orne, Morbihan, Versailles in mnogi drugi protestirajo proti zatvarjanju redovnih zavodov. Nekateri prefekti protestirajo proti takim sklepom. — Velika poljska demonstracija v Char-lottenburgu. Na protestnem shodu se je zbralo do 2000 Poljakov. Protestirali bo proti germanizaciji Poljske ter izjavili, da izgine prej Prusija z zemljevida, kot bi se vladi posrečilo ponemčiti Poljake. Proslava štiridesetletnice pevskega društva „Kolo". Iz Zagreba, 17- avg. Mojemu zadnjemu poročilu o proslavi 40Ietnice pevskega društva »Kolo« imam dodati, da je bila tudi Istra zastopana po pevskem društvu »Lovor« iz Opatije. S'o vence in bosanske Hrvate so sprejemali povsodi z oduševljenjem, a predsednik .Kola" jo Slovence pri svečanostnem sprejemu pozdravil najpreje kot verne brate, „ki delite z nami zares radost in žalost z iskreno bra-tinsko ljubeznijo." Pa tako je tudi treba, da se drug druzega oklepamo posebno v naših hudih borbah za narodni obstanek in da si pomagamo v naš.h stiskah kot dobri in zvesti sosedje. Na svečanostnem banketu se je pa še posebno pokazala slovanska vzajemnost. Tukaj so bili zastopani poleg Hrvatov in Slovencev tudi Cehi in Poljaki. K svečanosti je prispel namreč tudi praški » H 1 a h o 1 « ter sodeloval pri koncertu z največjim vspehom, kakor tudi ljubljanski „S lave c", katerega produkcijo hvalijo zbok točnosti in jedrnatih jakih glasov vsi hrvaški časopisi brez razlike. Pozdravil jih je prof. Ferdo Miler b krasnim govorom, tako da ni bilo odobravanju ne kraja ne konci. Poljak dr. Levi c k i se je spomnil tudi Slovakov, kateri niso bili zastopani pri svečanosti iz poznanih razlogov. Nazdravil jim je v lepem govoru kot mučenikom slovanskim, ki se vkljub vsem zatiranjem vendar Ie drže. Dobro je, da se je tudi pri tej v prvi vrsti hrvaški svečanosti pokazala solidarnost vseh Slovanov naše monarhije ter s tem pokazal nekak odpor proti odurni v s e-nemški slavnosti v Gradcu, kjer bo očitno in predrzno prezirali vse, kar nam je milo in drago ter ošabno izzivali na boj proti Slovanom. Dobro je rekel na svečanostnem banketu Ceh M e n š i k , da se je treba proti takemu nemškemu nastopu združiti v bo], da obranimo sebe in državo. Zato so tudi pri tej svečanosti v Zigrebu zbrani hrvatski pevci iz vseh hrvatskih dežel poslali ceBarju in kralju udanostni brzojavni pozdrav, da pokažejo s t e m veliko razliko med nemškimi in slovanskimi državljani glede vernosti in privrženosti nasproti svojemu zakonitemu vladarju. Naj se izve tudi v širjem svetu, da Hrvatje pri vseh svojih zahtevah, da Be združijo in zedinijo, mislijo vedno na svojega vladarja, pod katerega žezlom žele ostali kot zjedinjen narod. Hrvatje ne iščejo oslombe zunaj državnih mej za izvedbo svojih osnov, nego hočejo v okviru habsburške monarhije doseči svoj cilj. Razume se, da jih bodo v tej borbi podpirali čvrsto vsi drugi Slovani naše monarhije ter tako pokazali pravo vzajemnost slovansko. Vladni krogi, kolikor so bili prisiljeni sodelovati pri tej svečanosti, so se ogibali v svojih izjavah vsega, kar bi jim mogli današnji vlastodržci oponesti. Spominjali so se samo kulturne moči pesmi, politično so seveda zatajili. Tako pišejo tudi uradni čaBopisi. Če so prišli v Zagreb Hrvatje iz Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Istre, jim je to dokaz, da jih je semkaj privabila moč hrvatske pesmi; kaj drugega jih naj ne vabi v Zigreb. Hrvatje morejo težiti za kulturnim napredkom, ali politiko naj pusto na strani, saj o zedinjenju vseh Hrvatov ne more biti govora pod sedanjimi okolnostmi. S tega stališča so pre-sojevali tudi prisotnost ostalih Slovanov pri tej svečanosti. Toda duh se ne da ukleniti v meje kakšne nagodbe. S pesmijo se širi ne samo kulturna nego tudi politična misel. To se je pokazalo v veliki meri tudi pri tej svečanosti. Sam predsednik »Kola« je naglasil v vseh svojih govorih tudi politično stran tega sestanka vseh hrvatskih pevcev, a isto so naglašali tudi ostali govorniki. In to je prav. Naj zvedo naši pro-tivniki, kako misli narod, in kako daleč je prodrla že hrvatska misel v vseh hrvatskih deželah; naj zvedo naši protivniki tudi to, da so Hrvati pripravljeni podpirati pri tem delu vbo ostale Slovane v monarhiji. Te izjave so morda ne ugodne sa službene kroge, ali se zatajiti ne morejo. | u g. kapelan M. Rihar razloži v slavnostnem govoru pomen današnje Blavnosti ter v zbranih besedah kaže v večni Rim, kjer obhaja danes papež kralj svoj imendan ter konča z besedami: Živela domovina, Živela Avstrija! »lava svitlemu cesarju I Slava svetemu očetu! Navdušeno je ljudstvo pritrdilo s ploskanjem in slava klici, na kar je zapel me-San i.bor papeževo himno. Gotovo so bile besede konec himne vsakemu navzočemu pete iz srca: Vsi jeziki se združite — Sveti oče slavni Leon — V slavju cerkve zmagovite — Zvest delivec je dobrot — Naj doni po širnem svetu — Skrbno varje božjo čedo — Slava svetemu očetu — V raj nebeški kaže pot. Potem zapel je moški zbor cesarsko himno. Obe pesmi peli sta se izborno in nad vse naSe pričakovanje. V deklamaciji, katero je govorila gospodična Rozalija Novak, napovedala je igro »Indijski siroti«, katera se je koj na to predstavljala ljubko in neprisiljeno. Posebno je pohvaliti desetletno Anico Mandelj, ki je igrala tako naravno, da je privabila solze v oči gledalcev. Po prvi igri zapel je mešan zbor »Naša zvezda« in zbor malih deklic »Studenček«. Na to se je predstavljala igra »Pravica S9 je izkazala« Tudi pri ti igri pokazalo se je, da so igralci popolnoma koB svoji nalogi, posebno je pohvaliti g. Dejaka, kateri je kot prosjak »Kruleč« prav dobro rešil svojo nalogo. Po končani predstavi zapeli Bta so še dve pesmi in minulo je prijetno popoludne. Dež je hotel sicer nekoliko pokaziti slavnost, kar pa ni prav nič oviralo in zmanjšalo zabave. Splošna Bodba je, da lepše zabave si ne moremo misliti, kot je bila ta. Pevci in igralci naj imajo za plačilo zahvalo vdele-žencev, kateri so se zadovoljnih obrazov vračali domu. Pred vsem pa gre hvala č. g kaplanu Mateju Riharju, kateri je lahko ponosen na svoje delo. Ker po pravici se mora reči, vse je sad njegovega truda, kateri, kakor smo se zopet včeraj prepričali, ni bil zastonj. Kajti Beme, katero je sejal, ko je k nam prišel, rodi sad, in ta sad je vsestranska izomika naše mladine. Bog bode plačnik. Papeževa in cesarska slavnost. Iz Polja 18. avg. Včeraj dne 17. avgusta doživeli smo v Polju zopet dan užitka. Naše bralno društvo napravilo je s pomočjo mladeniike in dekliške Marijine družbe 2 predstavi s petjem na čast imendanu svetega očeta ter rojstnemu dnevu presvitlega cesarja. Ob 5. uri popoludne zbralo se je nepričakovano mnogo ljudstva na vrtu društvenega doma v Sla-pah, kjer je bil v ograjenem vrtu postavljen oder za predstave. Vspored Evharističnega sestanka na Trsatn. Dne 2. s e p t. Ob 4. uri popoldne se začno člani zbirati v frančišk. samostanu. Ob 6. uri propoved, potem se pred izpost. Sv. R T. peva »Veni sancte«, lavret. litan., »Tant. ergo«. Po blagoslovu prvo slavnostno zborovanje v samost. reiekto-riju s sledečim vsporedom: a) pozdrav predsednika pripravljalnega odbora, b) volitev predsednika in tajnika, c) govori (vsak se mora prej prijaviti odboru), č) slovenska in hrvaška razprava. D n e 3. s e p t. Ob 8. uri slovesna sv. maša, po evangeliju govori eden škofov. Po maSi se izpostavi preBv. R. T. za ves dan. Kratka adoracija, na to drugo slavnostno zborovanje: a) govori, b) razprave, c) predlogi (se morajo prej naznaniti predsedništvu). Ob 12.V« uri skupni obed v dvorani trsatske brv. »Čitalnice«. ' Popoldne ob 4. uri: a) Vesperae et Compl. b) propoved, c) litan. lavr., č) prooesija s pr. R. T. izven cerkve po mestu do boule-varda, d) pri povratku v cerkev »Te Deum« in »Tant. ergo«. Duhovniki naj imajo seboj talar, koret, biret in belo štolo. Zaradi reda pri adoraeiji se prosi, da se gg. vpišejo na polo v zakristiji; za asi-Btenco se naj Bami oglase mlajši gg. — Prijave za sestanek se sprejemajo izključno le do 2 3. t. m. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. avgusta. Sveti oče slovenskim in hrvaškim duhovnikom Urednik »Vestnika slov. in hrv. častilcev bv. R. T.« je bil pri potovanju skozi Rim dne 4. t. m. pri sv. očetu v av-dienciji. Tam je govoril sv. očetu o našem političnem gibanju ter mu naznanil posebno, da bodo imeli slovenski in hrvatski duhovniki začetkom septembra na Trsatu skupen evharističen sestanek. Sv. oče mu je na to, z ognjevitim navdušenjem priporočal, da naj širi to češčenje, omenjal svoje zadnje enci-klike, blagoslovil »Vestnik« in vse duhov* nike, ki se bodo vdeležili sestanka. Novega tržaškega škofa bodo slovesno sprejeli pred vsem a 1 o v e n c i, ki se bodo razvrstili pod zastavimi slovenske Marijine družbe in bratovščine sv. Cirila in Metoda. Sestanek naših nepolitičnih društev. »Slovenska krščansko socij. zveza« je razposlala nepolitičnim slovenskim društvom vabila za sestanek, ki se vrši pod pokroviteljstvom prevz. ljubljanskega knezoSkoia dr. A. B Jegliča dne 7. in 8. septembra t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo, da k sestanku niso vabljena gospodarska društva, ker ta društva imajo že lepo organizacijo v »Gospodarski zvezi«, pač pa je treba ustanoviti trdno vez za vsa naša bralna, izobraževalna, pevska in delavska društva. Seve imajo pristop tudi člani gospodarskih društev kot posamezniki. Kdor se želi udeležiti, naj svoje ime na dopisnici naznani č. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Posebno je želeti, da pridejo na sestanek možje ali mladeniči tudi iz onih krajev, kjer še ni izobraževalnih društev, ker se bodo na sestanku mnogo naučili. Vspeh sestanka bodi, da vso našo domovino prepre-žemo z izobraževalnimi društvi. Ako kako društvo pomotoma ni dobilo vabila, naj to takoj naznani na zgoraj omenjeni naslov. Opozarjamo vsa naša nepolitična društva, da nemudoma izbero delegate za sestanek in to takoj naznanijo, da se še pravočasno zanje preskrbe v Ljubljani stanovanja. Ustanoviti se mora trdna zveza nepolitičnih naših društev, ki bo društveno življenje poživljala in pospeševala, zato smo prepričani, da se naša društva z veseljem odzovejo klicu »Slovenske krščansko-socijalne zveze«. Osebne vesti. Kanonično umeščen je bil danes na župnijo D o b o v e c tamošnji dosedanji župni upravitelj, č. g. Engeibert B e r 1 a n. — Pravna praktikanta gg. Iv. Bakovnik v Ljubljani in Peter L e -vičnik v Šliof.i Loki sta postala avskul-tanta. — Konoeptni praktikant pri deželni vladi g. Ig. pl. R u b e r je prideljen dež. vladni predsedstveni pisarni, konceptni praktikant pri dež. vladi g. R b v e t e k je prideljen okrajnemu glavarstvu v Radovljici. — Absolvirani pravniki gg. Ant Mencinger, I. Lininger in J. Boltz so kot koncaptni praktikanti prideljeni: prvi okrajnemu glavarstvu v Krškem, drugi ckrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico in tretji dež. vladi. V Ljubljana — zastrupljena S član-koni>Npodtem naslovom je »Narod« v soboto hujskal p~roti škofu. V »kotičku za liberalce« smo zadevo že včeraj omenili po vrednosti. »Narod« se časih prav neopravičeno baha, da je dobro informiran list, pa tudi o tej priliki je pokazal, da je jako slabo informiran. Zadevo je knezoškof že davno sam prej u r e d i 1, p r e d n o je »Narod« priobčil svoj hujska-joči članek. Knezoškof je to storil tudi prej sam, predno je o stvari kaj dejalo glavarstvo in se že davno vrše predpriprave za kanalizacijo pri škofovih zavodih. »Narod« pri tem ni bil, kakor se razvidi, niti najmanje merodajen. Ljubljančanom pa je »Narod« zopet pokazal, kako silno slabo informiran list je. Is seje kranjskega deielnega Šolskega sveta. Deželni šolski svet je sklenil ustanoviti enorazredno šolo v Knežaku in dvorazrednico v V r h p o 1 j u. Šola v Budanjah se razširi v dvorazrednico, II. mestna deška ljudska šola v Ljubljani se pa sukcesivno razširi v osemrazrednico. Delinitivnimi učitelji ozir. defin. učiteljicami so imenovani gg. Alojzij Ponikvar v Velikem Trnu, Valentin M i k u ž v Pod-kraju, Terezija B o 1 e v Vrabčah, Gabrijela Jereb v Čermošnici, Mihaela Novak v Senožečah, Ana Novak Božič v Kamni Gorici. Za definitivno učiteljico na šoli v Kolovratu je imenovana učiteljica na privatni šoli v Pressbaumu pri Dunaju gdč. Pavla V o d u š e k. Na lastno prošnjo so prestavljeni gg.: nadučitelj v Poljanah Ivan Pipan na Trato, nadučitelj v Banjaloki Anton Bezeg na Goče, učiteljica Alojzija D e 1 a k iz Prema v Gorenji Logatec, nadučitelj Jernej Ravnihar iz Mokronoga v Trnovo. Na lastno prošnjo so umirovljeni gg. nadučitelj ▼ Trnovem Martin Zamik, učitelj na I. mestni deški ljudski šoli Valentin K u m -mer, učitelj v Hrušici Franc K I i n a r, nadučitelj Franc R a k t e 1 j. Zborovanje Iz Artič se nam piše: Dne 31. avgusta zboruje politično društvo »Sava« v gostilni »pri Slovencu«. \Zakaj ie ni Sel tržaški namestnik? Na to vprašanje odgovarja neki češki list, da je grof Gocss samo radi tega še v Trstu, ker ni mogoče najti zanj primernega mesta. Grof bi bil rad postal senatni pred Sednik pri upravnem sodišču, a se temu ustavlja grof Scbdnborn z ozirom na avan-oement dvornih svetnikov. Is Planine, 18. avg. Včeraj, v praznik sv. Joahima, se je pri nas sijajno vršila obilno obiskana papeževa jubilejska slavnost. Prvo duh. opravilo je bilo v poddružnici sv. Roka v Trgu, kjer so imeli ta dan svoj patrocinij. Ob 10, je slavnostni govornik g. Legat slavil delovanje papeža Leona XIII. kot cerkvenega poglavarja in dobrega očeta vseh narodov zemlje. Popoldne po molitveni uri za papeža je v evharistični pridigi g. župnik opisoval ljubezen Kristusovo v nar-svet. Zakramentu. Jubilejne procesije so je udeležila velika množica vernega ljudstva, da pokaže otroško vdanost in zveBtobo nar-višjemu poglavarju cerkve. Tudi knjeginja Aleksandrina Wind. in gospa grofinja Mo-cenigo sta se pridružili procesiji, slava Leonu XIII ! Smrtna kosa. Umrl je oče č. gosp. Franceta Klanjška, vikarja v Gorenji Trebuši, g. Josip KlanjšekvŠt. Ferjanu, star 83 let.— V Šmarjah pri Ajdovščini je umrl g. Frančišek G r u n t a r , c. in kr. enoletni prostovoljec korporal v 27. pešpolku in abiturijent. Pokojnik je bil sin župana v Šmarjah pri Ajdovščini g. Franceta Grun-tarja. Slovo slovenskih pevcev od Zagreba. Piše bo nam: Težko je bilo slovenskim pevcem slovo od bratov Hrvatov, mej katerimi so preživeli toliko lepih, nepozabnih ur. Oddelek pevskega društva »Ljubljane« se je poslovil od Zagreba še-le v ponedeljek zjutraj. »Kolaši« so slovenske pevce spremili do Brežic ter tako pokazali, kako dragi gostje so jim bili slovenski pevci. VevSko delavstvo in jubilej svetega očeta. Na drugem mestu omenjamo, kako krasno je vevško delavstvo proslavilo jubilej sv. očeta. V predvečer so delavci zažgali kres, pevski zbor pa je prepeval krasne pesmi. Veselice v nedeljo se je udeležilo precej ljubljanskih gostov, ki niso mogli prehvaliti spretnosti igralk in igralcev. Povodenj. -- Potreba regulacije 'a Dobrove, dne 19. avgusta t. 1. Sden naliv v noči od 17. na 18 t. m. je provzro-čil velikansko povodenj ob vodi Gradašici in Horjulki (Sujoi), kateri sta na dolgo in široko, kamor sta dosegli, uničili vso otavo popolnoma. Skoda je velika, tembolj, ker je bila otava letos izredno lepa, velika in gosta. Ubogi reveži so prizadeti posestniki; delaj, trudi se, plačuj drage delavce in davke, pa pride element in — vse je uničeno. Bog nas varuj takih nesreč! Kdaj se bosta vendar regulirali ti dve vodi? Saj ljudje regulacije že več let prosijo, a dosedaj zaman! Novice s Bleda. Prihodnjo soboto priredi na Bledu koncert češko pevsko društvo „Hlahol". — Dne 15 t. m. je bilo 30 turistov na Triglavu. — Razsvitljavo v predvečer cesarjevega rojstnega dce je preprečil dež. — Število tujcev na Bledu je letos iz-venredno veliko, posebno slovanskih gostov je letos lepo število. Med drugimi je na Bledu g. Palmov, profesor Blovanske cerkvene zgodovine na duhovni akademiji v Peterburgu. Rusov je na Bledu do dvajset. Za slovenske obrtnike. V večjem, živahnem trgu na Spodnjem Štajerskem se ponuja prilika dobremu narodnemu peku, naseliti se in si bodočnost osigurati. S peka-rijo je zvezana tudi žganjarija in eventuelno kramarija. Razun tega najde dober kruh tudi mizar in črevljar v ravno istem trgu. Pojasnilo daje .Slovensko obrtno in trgovsko društvo« v Celju, kamor naj se reflektantje obrnejo. PraSko pevsko druStvo »Hlahol« pride prihodnji petek popoldne v Ljubljano in bo zvečer pelo na vrtu »Narodnega Doma«. Učni tečaj sa čebelorejo. Vsled odloka c. kr. štajerskega deželnega šolskega sveta se bo pri društvu za štajersko čebelorejo v Gradcu obdržaval tudi letos učni tečaj, in sicer od 13. do 17. septembra t. I. Kdor se ga bo udeležil, naj to naznani društvenemu tajniku Fr. Zenkerju, Merangasse 3, Gradec. Spreten brivec v Ameriki. Ameriški slovenski listi poročajo: Po slovenskih naselbinah v Minnesoti je te dni sleparil ljudi neki brivec z imenom John Petrovčič. Posebno piko je imel na duhovnike. Izvabil je iz njih prccejšnje svote. C. g. Buha je nagoljufal za 25 dolarjev, župnik v Bivva-biku, M. Bilban, se mu je dal obriti samo za 5 dolarjev itd. John Petrovčič je vsakemu, kogar je srečal in ga hotel poslušati, pravil izmišljeno povest, da mu je v Calu metu pogorela brivnica z vsem, kar je v njej imel. Grosna nesreča. V tretjem nadstropju biše št. 55A v ulici Belvedere v Trstu stanuje družina železničnega pristava gospoda Alfonza Razlaga, llletni nemi sinček gospoda Razlaga, imenom Nikolaj, stopil je 18. t. m. na neko stolico, da zapre okno. Ko je stal tako na stolici pred oknom, pritekla je v sobo njegova sedemletna sestrica Marija, in je, igraje se, prijela Nikolaja za noge ter ga dvignila. Nikolaj je vsled tega izgubil ravnotežje in padel na ulico, kjer je obležal v nezavesti. Mimogredoči gospod Ivan Fer-luga je dečka dvignil in ga odnesel na bližnji inšpektorat, kamor so poklicali zdravnika z zdravniške postaje, dr. Bruna. Ta je pode! d revčku prvo pomoč in ga dal prenesti v bolnišnico, kamor ga pa niso več živega prinesli, ker je med potoma umrl. Lahko si vsakdo misli obup uboge matere, ko je, ležeča bolna v drugi sobi, izvedela to grozno vest. Premog našli- Trgovec Alfonz Oblak je 13 kilometrov od Novega mesta zasledil mej Št. Jernejem, Sv. Križem, Gadovo pečjo in Grazerjevim turnom močne žile svetlega premoga. Utopljenca, 151etnega črevljarskega sina Lipa, ki je utonil pri kopanju, so do bili v Savi pri Šmarci. OdvetniSki shod v Zagrebu. Odvetniki iz Hrvaške in Slavonije imajo dr.c 8. in 9. septembra sestanek v Zagrebu. Žena ubila moia. Na Vestfalskem je v Hertenu ubila v prepiru žena svojega moža rudarja Alojzija L e b n a , ki je pristojen v Kotredež. Ženo so zaprli, njenih pet nedoraslih otrok so pa po odgonu poslali domov na Kranjsko. Zlata poroka. Dne 18. avgusta t. 1. sta obhajala v Artičah Frane Zaje in Apolo-nija rojena Sodič zlato poroko. Vkup štejeta 160 let, 7 mesecev in 28 dni starosti. Vkljub visoki starosti sta še oba precej krepka. Bog jih še ohrani! Ljubljanske novice. Svetovnoslavni pevski zbor »Hlahol« iz Prage V Ljubljani! Prihodnji petek dne 22. avgusta ob '/»3. uri popoludno dospe 39 bratov Cehov, med njimi oddelek 20 najboljših pevcev »Hlahola«, v Ljubljano. Zvečer se snidejo Cehi in Slovenci na vrtu »Narodn. doma« k prosti koncertni zabavi, ki bo vsled krasote petja najlepši umetniški užitek. Kolikor nam jo do sedaj znano, peli bodo pri tej koncertni zabavi sledeče krasne skladbe: 1. Josip Lev: O hory, hory! 2. Jos. Klička: Ja v snuch Tč vidčl. 3. A. Thomas: Pisen vojinu z vy-jevu choralr.fho »Noe ducbu«. 4. A. Dvo-Fak: Dvč slovenske pisnč 5. Jeremiaš: Ctverlistek z nar. pisni. 6. KrižkovBky: 01 vedeneho prosba. 7. Paukner: Ma laska. 8. Bachtis: III smčj nar. pisni. — Slovenci, pridite poslušat prekrasno petje! — Pevci pojo na korist »Podpornemu društvu za slovenske ve-likošolce v Pragi. — Vstopnina za osebo 30 kr. Vojaki — drvarji. Sedaj so pričeli delati delavcem konkurenco že — vojaki. Vojaki 17. pešpolka se uporabljajo v bližini cerkve sv. Petra pri privatni stranki za drvarje 1 Pet vojakov nekemu g. učitelju žaga in Bklada drva. Dovolj je delavcev, ki si žele zaslužiti kruha, zato je ta »konkurenca« od strani vojakov precej nečuvena. Vojaška oblast naj pač prepove uporabo c. kr. vojakov za dela privatnim strankam. Prisiljene! in nedeljski počitek. V nedeljo so videli ljudje z velikim začudenjem prisiljence na Kodelijevem pri — poljskem delu. Mislimo, da bi se nedelja dala bolj primerno vporabiti za duhovno izobrazbo prisiljencev, katere so vendar dovolj potrebni. Lepa prireditev poštnih uslužbencev. Vnovič opozarjamo, da prirede c. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani 24. avg. na čast Njega Veličanstva mašo pri sv. Jakobu ob '/* 12. uri dopoldne. Pri maši bode pel pevski klub, sprevod bode spremljevala ljubljanska društvena godba. Popoldan bode vrtna veselica pri Koslerju ob 4. uri. Pri veselici bode pošta in eoriandoli-eorzo, svirala bo ljubljanska društvena godba. Vstopnina za osebo 40 vin., otroci proBti. čisti dohodek je namenjen bolniškemu zakladu o. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Nesreče. Roko stisnil si je pri prekladanju na juž. kolodvoru skladiščni delavec Jožef Kavčič. Prst zmečkal je sod skladiščnemu delavcu Antonu Kodranu. Odhod topničarjev. Tretja baterija top-ničarskega polka štev. 7 je danes zjutraj odpotovala iz Ljubljane k vojaškim vajam. Druga baterija se vojaških vaj ne udeleži, ker so je pri konjih pokazala bolezen. Zgubila so je srebrna zapestnica z naveski. Dva vlaka vojakov sta Be peljala danes mimo Ljubljane proti Notranjski. Zadnje dni se je peljalo mimo Ljubljane 8 vlakov z vojaki Dva shoda po § 2 bo imeli uslužbenci elektriške železnico. Hoteli so stopiti v stavko. Vožnja v temi. Nek kolesar je po noči priletel v pregrajo pri dolenjski železnici in se nekoliko poškodoval. Ilaznc stvari. NajnovejSe od rasnih strani — Kapucinski pater Janaušek ponesrečil. Včeraj je P. Ludv. Janaušok na Dunaju pri kopanju tako nesrečno padel, da si je izvil desno roko. Prepeljali bo ga v bolnišnico usmiljenih bratov, poznejo pa k usmiljenim sestram. — Zopet Mont Pelee. Mej dnem 13. in 15. t m. je zopet bruhal Mont Pelee. Pri tej katastrofi je zgubilo življenje 150 oseb. - - S c h w a b , predsednik ameriškega jeklenega trusta so mora na svet zdravnikov odtegniti od vsakega dela. — Obesili so danes zjutraj v Kraljevem Gradcu morilca JaroBa. Umoril je v gozdu 141etno dekletce in truplo razsekal. — Nov vulkanični izbruh. Iz Yo- Gosp Albin Rant, trgovec v Kranju: Prav imate, da jc za trgovca kočljiva stvar, udeleževati se liberalnih shodov, Se bolj koCljiva stvar je pa to za kristijana. Ker Vi niste bili na Tavčarjevem shodu r Poljanski dolini, tedaj je drug Rant, ki je tudi v Kranju, katerega omenjena kočljivost po pravici zadene. Gosp. Fran JarlnAid v Zvoneči: V urSulinskem samostanu v Ljubljani je učiteljišče s pravico javnosti in kandidatinje stanujejo vse izključno v samostanu, ne da bi hodile na javno učiteljišče. Na učiteljišču samem ni pripravi javnega tečaja. Deklice, ki so izvršile 7. in 8. razred ljudske šole, oziroma 2. ali 3. razred meščanske Sole in dopolnile ld. leto, morejo napraviti izpit za vsprejem na učiteljišče. LetoSnje Šolsko leto v urSulinskem zavodu ne ho prvega tečaja, ker se vsprejemajo vanj le vsako drugo leto. Ce želite natančnejšega pojasnila, obrnite se do samostanskega vodstva. Dunajska borza du6 20. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....10176 Skupni drtavni dolg t srebru.....101 60 Avatrijska zlata renta 4%......12165 Avstrijska kronska renta 4 %.....10010 Ogerska zlata renta 4%.......121-25 Ogerska kronska renta 4%......98 — kvitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1585--— Kreditne delnice, 160 gld..............685-76 London vista......................239 70 NemSki drž. bankovci ta 100 m. nem dri.velj. 117 06 80 mark............23-41 20 frankov (napoleoador)......1906 Italijanski bankovci. . . •.....94 30 C. kr. cekini...........1126 kohame se poroča, da so vulkanični izbruhi opustošili otok Torishima. Prebivalstvo se ni rešilo — Aachen postane zopet sedež škofa. Listi poročajo, da je mestni zastop dovolil potrebne stroške za z o -potno ustanovitev nekdaj sla v-noznane aachenske stolico. — Umrl jo v Brunnu tudi po Kranjskem znani urednik »Oesterreichisch ungarisehe Revue« g. Adolf Mayer YVyde v 77 letu svoje dobe — Novo Mascagnijevo opero »Večno mesto« bodo igrali 17. septembra v New Jorku. — Sodni predsednik se je ubil. Na Nadelkornu v Švioi je padel sodni predsednik Ltfding raz neke skale in se ubil. — Iz TuniBa se poroča, da je umrl v okraju Kanem šeik Mohamed es benussi, v katerega roki je bila moslemanska propaganda. Telefonska In brzojavna poročila. Idrija, 20. avgusta. O demonstraciji, o kateri je poročal „Narod", da se je zgodila pri cesarski slavnosti, tu ni nič znanega. Petrograd, 20. avg. Car je dobil na svoji pisalni mizi grozilno pismo odbora ruskih revolucijonarjev. Car si ni upal pisma odpreti. Poklical je ministra Plehwe, ki je pismo odprl. V pismu se poziva carja, da zlomi terorizem uradnikov, sicer se naj izvrši atentat. Car od tega trenutka še ni zapustil svojih sob. Haag, 20. avg. Burski generali so danes odpotovali v Utrecht, kjer obiščejo kraljico. Umrli so; V bolniinici: 17. avgusta. Marija Jene, postrežnica, 52 let, jetika. Listnica uredništva: Z itn© cene dni 1». avgusta 1908. (Termin.) Na dunajiki boril: Za 6P kilogramov. Plenica ta jesen......- 6 94 RI m spomlad...... ,.7 27 „ , jesen ........., 6-18 Koruza za juli-avgust....... 5-48 „ „ sept.-oktober...... 661 Oves za jesen........ 5 70 6 95 7-29 6-19 5-4» 5'f 2 571 Na bndiapeitaneki borsi: • 667 t 0-98 Ri sa oktober..... 6 84 6 09 Oves za oktober..... . . „ 5 38 5-39 „ 5'65 Koruza za avgust .... ' ' | — Koruza za maj (1903) . . . . , 509 S 5-10 Efektiv.) Dunaj »hi trg. Plenica banadka.......K 7 60 jutne tel..... • , 7-45 Ri »........655 Jef men .........fr— „ ob Tisi........5 75 Koruza ogerska.......6-J6 Cinkvant , ......., 6 06 C ves srednji........„ 7'40 fižol............7-25 8--7 95 670 7-25 6-75 555 6 30 7 65 10- Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem S06-2 m, srednji tračni tlak 736*0 mu f j SUiijc I Tonipe-c Ca! upu- liaro- ratura {S | »ovatija j uotm j )>o v mm. Celsijn Votruvi Ntjbo -•s A. e 19, 9 iveč. 736-8| 20 4 "si ju^T j'isno 00 18 5® o0l 7- iiulr-" |2. popol. S ednja vfe 734 7 j 16-4 j si. sever. 732-4 | 28 3 | sr. jzah. rajšuja temperatura 215" jasno, sk. jasno. norrnale Luskinasto-oklopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železno konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Kdina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERI, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12 — 4 Kupujcil) po najvišji ceni lepe, belo posušene gobe, z godu j i krompir in čebulo 984 6—1 Josip Leve v Ljubljani. O (i<<".v ^T/.^T/. «*/. -f.vc/. iv-v. |'|\V./.' plppMlPiiii tm mmmmmmmmmm m mm... mr&š LT/.^ I mMmmMmmmm. mmmmmmmmmm. immlfmm^^...... mm w\> .v .'/i v* V"/. vV A »vU^vl 947 3-2 ■■■■■■■■■■■»■■■■■M »• 1 <-.\ • 11 •;vs"i !•&>:<■>' •' £<•> • / ^J^^iiSji«-—O—iS—i——Sifi i «ii \>.> / • /oVc Gramofon je najboljši In najglasnejši govorilni sfroj na svetu (» trdimi ploščami.) 845 (24-16) ^ Avtomate ^ za gostilne prodaja (tudi na obroke) do največjih in najfinejših Rudolf Weber, urar v Ljubljani, © 40 fežakov in 20 zidarjev kakor tudi zidarjev za Uvrše-vanje facad se sprejme fakoj pri gradnji škofovih zavodov v Šf. Vidu. S80 3-2 St. 789 m S. sv. Razpis službe. 985 2-1 Na II mestni deški petrazrednici, ki se z začetkom šolskega leta 1902/3 razširi v šestrazrednico. je stalno zasesti mesto učitelja. Prosilci, v prvi vrsti za meš^nske šole izprašani učitelji, naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem najkasneje do 2. septembra 1.1. pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. C. Kr. mestni lolsKi 5uct u Ljubljeni, dne 20. julija 1902. 3 u c " C^J C^J >00 CC3 M ® 'S B C , J® ju > ' 1 c' ..K 03 if S -S-S o O a; s«® K O. fS » (M ° S .. t« j* .h cs S p m U >ca ^ 03 O-s S "5 <3 C >> .s o -i ž-0 3 cs ' O . co c ® s S « M 3m o C — xc O > o cu tsi ca e 1 o.-3 .. . c • O N O ® a. ^ ® m _ ® o 03 . O. ® S OO iii-5- > « ® M g1®' »S N « S ~ ._ ^ 2 b n ° a -«3 o, O «0 ? > o D a, o t. Z. »->n c« o.a CQ i« 00 S (M (D > O n c c« oo c=3 d «3 i-H ps > v* «1 L. Lri ° s D. w •E o. ^ cs «s f-< O 83 M O a S (8 a <8 H .-J ® s I «8 I X> o - -a ca o = a. _ o 00 O CO 1 -a N s o •p 00 >o a> -a i a t« >m o" ^'cS o 3 s b -o cs a '3 «o e« 2 c I I ° <0 O o , S "ot es c ca o KO „ « -2.E c S?9 « a, S S ® 00 m i« o a CO •iS X ^ ri 'S o C 3 jO 8 i ^ B o O ^ r^ § a T3 c« _ O O- C N O g 586 50—24 lin. iXi.».l.t.i.i.i.i.i........'. . ..i.i.. ■..i...'..... ..i i •........i.ii.........-...J......... -.'žvžv^Vi' ■«'''■ 'V' '■ n n r • -v-t- i • ■• i n ■ -i.-1. i. ii ,;i-i-,iiVi;-rT i, Pl im mM Trgovina z železnino „MERKUR" FETEi MAJDIČ TT Celju, <3-raška cesta. 6te"v_ IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. •■t" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo, ""•t ^ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Gene nizke. 1111 mm 971 2-2 Služba cerkveniha in organista se razpisuie. Naa op s 1. oktobrom t. 1. — Pojasnila daje župni urad v Zagradcu (Dol.) HlzKe cene moke ,, p^anc Zeree 1 $\y. ^etra cesto 5t. 21 | i» priporoča si. občinstvu | veliko galojo moke •"Ar in otrobov t na drobno In debelo -o* po najnižji ceni. ,_3-1 «A/H ln specerllsKeja blegep^V*^/ V veliko manufakturno trgovino v Novemmesfu Irpisti joiotiiifc Taisti mora biti vojaščino prost in dober prodajalec. Ponudbe naj se pošljejo na Franc W o k a č, Novomesto. 969 2-2 Nakup ln prodaja ~£tt vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrcbaoju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulautna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba 91 K B C U 1., Wollzeile 10 in 13, Dunai, I., StrobelgassB 2. M Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh, potem o kurstiih rreanogUh vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 90