Qj it&! Ob m6okem kmi^enf&kem jubilejiL 6e p cicltuž licema ti&Gcetim idilam, da bi bil &e doLg^a med nami kot bocec za mit in &aetLa ptifrodno&t na&ib natodoo OKolektiv OJoSama Svetovni dan zdravja 1977 Osnovno varstvo otrok -cepljenje zadevanjih za imunizacijo otrok, niso problemi zdravstvene službe. Postavim: zavestno sodelovanje prebivalstva v akcijah, zbiranje denarnih sredstev in krepitev osnovnih zdravstvenih služb, vse troje je naloga celotne družbe in posameznika. Uresničitev teh nalog pa je izredno dragocena pomoč zdravstveni službi, z nekaj dobre volje in osebne zavzetosti vsakega posameznika pa prav gotovo tudi izvedljiva. Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF (Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom) — katerega aktivno pomoč še posebei cenimo — menita, da je preprečevanje nalezljivih bolezni s cepljenjem prvi pogoj za vsak socialni in ekonomski napredek. Ko bomo o-trokom vsega sveta zagotovili pravočasno imunizacijo, bomo naredili pomemben korak k napredku kateregakoli naroda in ljudstva. (povzetek iz revije ZV) Naravnost tragično je, da cepljenje, to najučinkovitejše sredstvo proti nalezljivim boleznim, še danes ne zajema vseh otrok na svetu. Res so v zadnjih 50 letih po mnogih deželah prav s cepljenjem u-spešno zajezili davico, oslovski kašelj, otroško paralizo in ošpice, tetanus ter nekatere oblike tuberko-loze pri otrocih pa skrčili na naj* manjšo mero, vendarle moramo računati, da celo v »razvitem svetu«, v katerem se vsako leto rodi vsaj 80 milijonov otrok, niso vsi otroci deležni zaščite, ki jim jo zagotavlja cepljenje. Za tako stanje je seveda več razlogov, ki pa so glede na različnost posameznih dežel kaj različni. Naj omenim le nekatere: — javnost in zdravstvene službe premalo cenijo prizadevanja za ohranitev zdravja in življenja, ki jih ogrožajo nalezljive bolezni, prav tako dovolj ne upoštevajo možnosti, ki jim jih v boju za zdravje otrok ponuja cepljenje; — zdravstvena služba je premalo povezana z materami, da bi lahko za vse otroke in ob pravem času zagotovila ustrezno cepljenje; — nacionalni programi za preventivno cepljenje otrok zahtevajo od načrtovalcev in izvajalcev veliko znanja in izkušenj v načrtovanju, realizaciji in sprotnem nadzoru, prav tega pa mnoge zdravstvene službe ne obvladajo v zadostni meri; — cepivo, s katerim lahko zaščitimo enega otroka za vse življenje, stane manj kot 40.— din in vendar bi tudi ta izdatek v mnogih deželah zahteval ali celo presegal sredstva, ki so v nacionalnem proračunu predvidena za celotno zdravstveno službo. Kljub tem ugotovitvam pa seveda nismo brez moči in možnosti. Zagotovo lahko takoj izboljšamo sisteme zdravstvenega varstva in imunizacijo otrok zagotovimo v rutinskih službah za varstvo mater in otrok, ki so organizirane po večini dežel. Ob tem pa je treba u-poštevati tudi dejstvo, da mnogi problemi, ki jih srečujemo ob pri- Obiskala nas je iz južne Afrike Sredi aprila je na povabilo zvezne konference SZDL Jugoslavije v našo državo dopotovala delegacija afriškega nacionalnega kongresa južne Afrike (ANC). Afriški nacionalni kongres je e-no od osvobodilnih gibanj Južnoafriške republike. Deluje izza meja svoje domovine, bori se za čimprejšnjo ukinitev kolonializma in rasizma. Generalni sekretar ANC Alfred Nzo je predstavnike SZDL Jugoslavije seznanil z najnovejšim razpletom na jugo afriške celine in se zahvalil za pomoč in solidarnost, ki jo naša država pošilja ANC v njegovem boju proti apartheidu, ki s popolnim ločevanjem belega in črnega prebivalstva v korist političnega in ekonomskega vodstva belcev pomeni grobo kršitev načel ustanovne listine Združenih narodov. Enotedenski ohisk v Jugoslaviji so gostje izrabili tudi za ogled nekaterih delovnih organizacij. Tako delegacija so 14. aprila obiskali tudi TOSA-MO. Po ogledu proizvodnih oddelkov, kjer so se živo zanimali za potek izdelave posameznih izdelkov, za surovine in delovni čas, se je v pisarni generalnega direktorja razvil sproščen pogovor, v katerem smo tov. direktor in predstavniki sindikalne organizacije skušali predstaviti sistem samoupravljanja kot ga izvajamo delavci Tosame v delovni organizaciji in v odnosu do družbene skupnosti. Gostje so ob koncu obiska zapisali v knjigo vtisov: »Delegacija afriškega nacionalnega kongresa je zelo zadovoljna z obiskom v tovarni Tosama, kjer smo bili lepo spre- jeti in kjer smo imeli priložnost med ostalimi spoznati gospodarsko aktivnost jugoslovanskega ljudstva in njihove interese. Ta aktivnost nam je pokazala, da se jugoslovansko ljudstvo v svoji neodvisnosti solidarno bori z našim ljudstvom proti skupnemu sovražniku imperialističnim in rasističnim silam.« Razvojne težave in aktualnosti v tekstilni industriji V marcu je bil na Bledu simpozij o aktualnih družbeno ekonomskih problemih v tekstilni industriji, ki ga je pripravila Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Skušal bom zbrati v kratko celoto nekatere podatke in Prikazane probleme, s katerimi se srečuje naeš gospodarstvo in sploh tekstilna industrija. Y ospredju vseh razprav v poročilih o delu v preteklem obdobju .le bilo boljše gospodarjenje. Opozorili so tudi na težave, v katere ■1® zašla tekstilna industrija v letu . z76. Po soglasni oceni je tekstilna industrija preobremenjena z dajatvami. Osebni dohodki v tej pano-S' so najnižji, hkrati pa daje naj-^ecje prispevke za nerazvita podro-fe S1!e- c*3 bi zmanjšali nočno delo „ ln jim tako omogočili boljši Položaj v naši družbi. (fii&aii nam... Alpinistična odprava Hindukuš 77, planinskega društva Ljubljana-matica: »Člani alpinistične odprave Hindukuš 77 se delovnemu kolektivu in samoupravnim organom Tosame najlepše zahvaljujemo za materialno pomoč, ki nam bo v znatni meri pomagala pri dosegu naših ciljev. Dopisujte v naše glasilo! Drolc Ivan S planinskimi pozdravi!« Bodi pozdravljen, praznik! Tako ali drugače bi lahko rekli za katerekoli praznovanje ali družinski jubilej. Praznik, katerega je Tosama počastila s čudovito prireditvijo pa ni bil kar tako. To je bil enkraten skupek jubilejev, za vrh pa je bil pred nami še 1. maj, praznik vseh delovnih ljudi. Za vse, ki niso prisostvovali naj povem kaj je pravzaprav bilo. Kar težko je ločiti po pomembnosti, vendar prvo mesto bi dal 40. obletnici ustanovitve slovenske partije na Čebinah, majhni hribovski vasici nad Trbovljami. Na ustanovnem kongresu KPS so sprejeli več dokumentov, med katerimi pa je najvažnejši Kardeljev Manifest KPS naslovljen delovnemu ljudstvu Slovenije. Manifest vseskozi preveva jasno idejno politično usmeritev slovenskega revolucionarnega gibanja: boj proti fašistični nevarnosti od zunaj je potrebno združiti z bojem za globoke notranje demokratične spremembe. Če prebiramo zgodovino delavskega gibanja v Jugoslaviji se v vseh obdobjih srečujemo z imenom TITO. V sedanjem svetu je malo politično pismenih in družbeno zavzetih ljudi, ki ne poznajo Tita. Sedaj, ko praznujemo njegov 85. rojstni dan in 40 let vodstva KPJ, lahko s ponosom rečemo, da je to mož, ki je s pomočjo naroda ustvaril novo, lepo Jugoslavijo, združil je narode in jih vodil v lepšo bodočnost. Tito je živa legenda, lik jugoslovanskih narodov; je človek, za katerega opis so besede premajhne, pravo vrednost mu daje samo njegovo življenjsko delo. Pa še en jubilej je bil pred nami. Ne eden, večina gostov je praznovala ta dan svoj praznik. To so bili delovni jubileji, dolgoletna zvestoba Tosami. Trideset, dvajset ali pa tudi deset let dela in svojega življenja dati za neko organizacijo je lep dosežek, ki zasluži nagrado in priznanje. »Vidiš tamle, v Tosami, je moje zdravje, moja mladost in delo. V vsem, kar vidiš je del mene, del mojega življenja«. Tako mi je pripovedoval že pred proslavo eden jubilantov. »Trideset let sem že član kolektiva in še trideset bi bil rad, pa kaj ko je narava neusmi- ljena. Leta teko, življenjski krog pa se počasi zaključuje.« Dvorana Delavskega doma na Viru je bila slavnostno okrašena, oder se je kopal v luči reflektor^ jev. Na levi strani, pod zastavami je bil zbran harmonikarski zbor iz Mengša, ki ga je vodil tov. Kosec. Z mladostno zagnanostjo so zaigrali prvo melodijo. Bilo jih je veselje poslsušati, bučen aplavz so si res zaslužili. Za njimi se nam je predstavil mešani pevski zbor iz Doba. Tako izvajalci kot vodja tega tako mladega zbora zaslužijo vse priznanje. Lepo zapeta slovenska pesem je prav gotovo nekaj najlepšega, velik del naše kulture, del nas, saj nas spremlja v veselju in žalosti. Vse navzoče je znekaj besedami pozdravil tov. Arnuš, ki je tudi orisal dogodek iz Čebin, delo tov. Tita in KPS ter nas tako spomnil na važne dogodke naše mlade zgodovine. Začuda malo besed in veliko povedanega. Besede pa je oživil in polepšal naš oktet »Tosama« z navdihom zapetimi borbenimi pesmimi. Na harmoniki, ki je bila stalna spremljevalka tudi partizanom v borbi jih je spremljal Tone Stare. Odlično izveden recital članov Tosame o Jerneju, ki je iskal pravico, me je nehote pripeljal na misel: je v naši družbi še prostor za Jerneje? Nedvomno je, čeprav v drugačni obliki, pa še ti so Jerneji največkrat zaradi samega sebe. Borimo se, da bo »Jernej« izginil z naših tal, ostane naj samo v Cankarjevi zgodbi. Sodelavci — 30 let zvesti Tosami In zaključek. Ne, pardon! Ne smem pozabiti na jubilante! Besede pozdrava in zahvala za neumorno dolgoletno delo v Tosami so prišle iz ust tov. Ivana Cerarja, predsednika centralnega delavskega sveta. Enostavne in preproste besede, ki sežejo v srce in se vtisnejo v spomin. Tudi »sindikalni« in »generalni« sta s prisrčnim stiskom rok in čestitkami izrazila zahvalo za prizadevnost in izrazila želje za sodelovanje še vnaprej. Pri tem se je končalo. Bila je lepa prireditev. Prav bi bilo, da ne bi ostalo samo pri tem. Takih prireditev si želimo čimveč. Saj imamo vendar toliko čudovitih slovenskih pesmi, iger in literature, kar vse so ustvarjalci namenili nam. Vendar pa — znamo to ceniti pravilno in dovolj? Tudi v Domžalah smo pozdravili Titovo štafeto V letu proslav tudi v domžalski občini potekajo številne prireditve. Posebno veseli smo bili Dom-žalčani po nekaj letnem premoru prihoda zvezne štafete mladosti, 18. aprila 1977. Najprej je bila na ploščadi »Veleblagovnice« Domžale proslava, kjer so sodelovali pionirji, mladinci, dijaki CSŠ, taborniki, pripadniki teritorialne obrambe in drugi občani. Za popestritev programa pa so se trudili še godba, dekliški pevski zbor in govorniki. Proslava je bila kratka, a prijetna in slavnostna. Približno ob 15.25 je prispela štafeta v spremstvu številnih zastav in praporov, katere so nosili mladi tantje in dekleta. Na odru so dvignili štafetno palico in prebrali pismo našemu TITU. Poslali smo mu najlepše želje z upanjem, da bo še dolgo med nami, nas zastopal in nas vodil. Tov. TITO v svojih govorih večkrat poudari: »Srečen je lahko narod, ki ima tako mladino kot je naša!« Govornica je poudarila, da mi mladi tega nikakor ne bi hoteli zanikati, temveč nasprotno, še bolj se bomo trudili in si prizadevali, da bomo opravičili to TITOVO veliko zaupanje. Po končanem govoru je štafeta mladosti nadaljevala pot. Mladi so jo s tekom ob naših — Titovih zastavah odnesli naprej proti cilju — za Tita v Beograd. Proslava je potekala zares slovesno, organizatorji so pripravili čudovit transparent na steni pred vhodom v »Veleblagovnico« s Titovim likom in napisi obletnic. Priznati moramo, da smo Dom-žalčani lahko bogatejši, saj smo vsi navzoči zaželeli tov. TITU — zdravja, sreče, zadovoljstva. Vsi pa smo ponosni, da imamo v svoji sredini človeka, voditelja kot je naš dragi tov. TITO. Vsi vemo, dokler nas bo vodila njegova roka, se nam ni potrebno bati prihodnosti. Tone C. Mladinske delovne akcije Tov. Franc ARNUŠ, ki je pri nas zaposlen kot kjučavničar, trenutno obiskuje Srednjo politično šolo v Ljubljani. Je aktivni samo-upravljalec in družbeno politični delavec v podjetju, na terenu pa se sedaj največ ukvarja s težavami in nalogami mladine v domžalski občini. Želeli smo ga spoznati tudi na področju, ki je v tem času najbolj aktualno v vseh aktivih ZSMS — organiziranje in udeležba na mladinskih delovnih akcijah. Povedal mi je, da je lani sodeloval v dveh mladinskih delovnih akcijah KOŽBANA 76 in BRDO 76. Obakrat je bil komandant brigade Slavka Šlandra. Dosegli so lepe uspehe, saj so dobili priznanje udarne brigade. Na vprašanje: »Kaj misliš o pomenu delovnih akcij?«, mi je odgovoril. Mladinske delovne akcije so oblika dejavnosti, kjer mladi s prostovoljnim delom prispevajo velik delež k izgradnji naše socialistične domovine. Na teh akcijah se poleg dela razvija bratsvo in enotnost, mladi se usposabljajo za družbeno politično življenje. Krepi se tovarištvo, medsebojno sodelovanje, brigade so šole samoupravljanja za bodoče proizvajalce. »Kako se letos pripravljate na te akcije?« Priprave za mladinske delovne akcije potekajo na občinski konferenci ZSMS Domžale že od januarja. Eno brigado bomo poslali v Slovenske gorice. Mladinci in mladinke iz domžalske občine pa bomo imeli tudi lokalno delovno akcijo. V Pečah pri Moravčah bomo uredili vodovod. V tej brigadi bo sodelovalo 60 mladih iz šol in delovnih organizacij. Predsedstvo ZSMS TOSAMA je za te akcije predlagalo tri brigadirje: Zlata Modlica, Fani Cerar in mene. »Kdo pokriva stroške teh akcij?« Veliko nam pomagajo delovne organizacije, izvršni svet Skupščine občine Domžale, krajevna skupnost, kjer bo akcija potekala, naša delovna organizacija pa bo za te akcije prispevala ves potrebni sanitetni material. Na zadnje vprašanje o odnosu delovne organizacije do teh akcij, pa je odgovoril: V TOSAMI razumevanje zelo veliko. Udeleženci teh akcij imajo izredni dopust in nadomestilo OD za čas odsotnosti, oziroma za čas sodelovanja na delovni akciji. Želja predsedstva je, da bi tako razumevanje ostalo še naprej in da bi tudi v bodoče še lahko zagotavljali udeležbo naših mladincev na takih organiziranih akcijah. 20. aprila 1977, ob 18. uri, smo se zbrali štipendisti TOSAME v pisarni vodje komercialnega sektorja. Pozdravila nas je tov. Olga Že-bovec — sekretar 00 ZSMS Tosa-ma in otvorila sejo. Sodelovala sta še tov. Arnuš Franc in tov. Smer-delj Justi — sekretar občinske konference ZSMS. Tov. Arnuš nam je opisal pomen tega novega aktiva. Omenil je težave v štipendijski politiki. Lahko smo veseli, da dobivamo kadrovsko štipendijo, katerih nam ne bodo ukinili kot se je to zgodilo nekaterim našim sošolcem in prijateljem, ki prejemajo štipendije iz družbenih sredstev. Povedal je tudi to, kar nam je že takoj na začetku šinilo v glavo — štipendisti Tosame se med seboj slabo ali pa se sploh ne poznamo. Vsekakor pa to ni najbolje, saj bomo že čez nekaj let delali v isti tovarni, morda v istem prostoru. Delno s tem v zvezi je pogojena tudi premajhna aktivnost mladincev. Mladinci bi morali biti bolj aktivni na vseh področjih, tako na delovnih akcijah, proslavah, itd. Več bi se morali sestajati in se o vsem pomeniti, se pogovoriti s starejšimi in skupno reševati probleme. Toda tega ni. Ali je res šola tista, ki nam vzame ves prosti čas in voljo, katero bi morali imeti? Upajmo, da ne, zato smo si obljubili, da se bomo večkrat sešli. O številnih akcijah in prireditvah je spregovorila tov. Justi Smerdel). Naštela jih je in dodala, da bi bilo lepo, da bi se jih mladinci Tosame udeležili vsaj nekaj. Posebno pomembna je delovna akcija — kopanje jam za vodovod v Pečah. Ta akcija bo julija in naj bi se je udeležil res vsak član ZSMS. Izrazila je željo, naj bi se mladi v bodoče več kulturno in politično udejstvovali in pomagali pri koordinaciji takih in podobnih akcij. Ko pa je prišlo do točke izvolitev sekretarja aktiva štipendistov, je nastal krajši molk, nato pa je samoiniciativno prevzela to funkci- Udeležencem v delovnih brigadah želimo čim več uspehov, da bi zadane cilje izpolnili in tako vsaj malo omilili napore ljudi v odročnih krajih za boljše življenje. M. M. jo tov. Olga JERETINA iz Radomelj. Ona je sedaj naš sekretar in nas bo v bodoče sklicevala ter nam pripravila temo razgovorov. Ker smo že res delček Tosame, saj to najbolj občutimo takrat ko dobimo tovarniški list »Tosamo«, smo sprejeli še sklep, da bomo v bodoče dobivali še zapisnike sej mladinske organizacije Tosame. Ta rešitev obveščanja nas bo še bolj združila. Tone C. cI>an tnLad&&U~ QJitG& c&f&tni dan Zakaj prav 25. maj? Kumrovec je majhna revna vasica v Hrvaškem Zagorju, kjer se skozi kumrovško polje vije reka Sotla. Onstran hriba pa je že Slovenija. Tu se je v Brozovi hiši očetu Franju in materi Mariji 7. 5. 1892 rodil sin Josip kot sedmi otrok. To je Titov pravi rojstni dan, mi pa praznujemo 25. maj. Kako je to nastalo? Tov. Tito je bil med dolgotrajnim ilegalnim delovanjem nenehno v nevarnosti, zato je bil prisiljen uporabljati lažne papirje. V večini dokumentov je bil označen njegov rojstni dan: 25. 5. V drugi svetovni vojni je za to zvedel tudi Hitler. Sklenil je napraviti presenečenje Titu za rojstni dan in zavzeti Drvar. Toda desant je bil odbit, Hitlerjev načrt je propadel. 25. maj pa je ostal za vedno dan Titovega rojstnega dne. Sam tov. Tito se je strinjal in želel, naj bi 25. 5. praznovali njegov rojstni dan in Dan mladosti. (Se nadaljuje prihodnjič) Ustanovili smo aktiv štipendistov Tosame Upokojitev Zopet smo morali zaradi odhoda v pokoj stisniti roko šc eni naših sodelavk — Slavki PAŠTEBAR. go, zelo dolgo sem ostala zvesta belilnici. Pred dvemi leti, ko je bilo ukinjeno nočno delo žensk, pa sem bila premeščena v tkalnico tkanin, kjer sem delala v dveh izmenah. Najprej sem se v tem oddelku počutila kot novinka v podjetju, a sem se kmalu privadila novemu o- Z vnučko ji bo čas še prehitro minil Vsi vemo, da je pot delovnega človeka stremeti za delovnimi u-spehi in ne samo to, poleg tega je v slehernem skritih še mnogo dru-gih osebnih želja. Žal se mnoge od njih ne uresničijo, velikokrat pa se človeku le nasmehne sreča, ki mu 'hje novih moči in volje, da so ojegovi koraki v življenju lažji. Vsekakor pa življenje poskrbi za ninoga presenečenja, ki naj bodo takšna ali drugačna, skratka vsak-‘ do jih spozna šele, ko se z njimi sreča. Z mnogimi takšnimi spoznanji se je v svojem delovnem življenju srečala tudi Slavka, ki smo jo obi-skali in se nam bo skušala predstaviti. Bilo mi je 16 let, ko sem pričela Uresničevati svoje prvo življensko zeljo — izučiti se za poklic pletilje. A°t učenka sem delala pri Pletilj-stvu Loboda v Domžalah, nakar sem se leta 1939 zaposlila v Ljub-tjani pri »Pietiljstvu Kos«. V tem času sem tudi uspešno končala obr-• 0 Kmalu po prvi zaposlitvi le prišlo do takratne mejne razde-dtve Ljubljane s Savskim mostom. Dstala sem doma zaradi neurejene-Sa varstva otrok. Tako vse do leta 1953 nisem i-skala nove zaposlitve. To leto pa sem se zaposlila v TOSAMI. Bila sem izredno vesela, saj je bilo takrat težko dobiti službo. Moja prva delovna naloga je bila čiščenje Pisarniških prostorov. Kmalu so me premestili v proizvodnjo in dol- kolju in našla razumevanje v svojem novem delovnem krogu. 16. april pa je pomenil konec mojega službovanja v TOSAMI, starostno sem se upokojila. Verjemite mi, da izmed vseh spominov in vtisov, katere odnašam iz TO-SAME, prav gotovo ne bi mogla o-meniti niti enega slabega, kar po- meni, da sem bila z vsem zadovoljna in bom mnoge od njih še velikokrat z veseljem obudila. Prepričani smo, da se nam je tudi v tem pogovoru Slavka pokazala prav takšna, kakršno smo poznali — skromna, odkrita in še mnogo dobrih lastnosti bi lahko spoznali v njej. Nasmejani obraz verjetno pomeni zadovoljstvo, katerega naša Slavka ni skrivala in s tem izkazala zahvalo svojim sodelavkam in sodelavcem, kakor tudi preostalemu kolektivu za pozornost, katera ji je bila izkazana ob slovesu. Tudi na trenutke žalosten obraz, katerega nam je pokazala Slavka, je verjetno pomenil njeno premiš Ijevanje o lepih urah, dnevih, tednih in letih, ko je bila z nami. »Hvala vam za vse, drage sodelavke in sodelavci ter tov. generalni direktor, kar ste mi ob slovesu podarili. Če bom le zdrava, česar si najbolj želim, si bom krajšala čas s pletenjem in'seveda z varstvom mojih vnučkov. Ob njih mi bo čas še prehitro minil. Prav gotovo pa nikoli ne bom mogla zatajiti želje da bi se še velikokrat srečali in skupaj skušali obujati vrsto lepih trenutkov katere smo doživljali kot sodelavci. Prepričana sem, da boste še nadalje uspešni pri izvajanju delovnih dolžnosti, kar nam naj še vedno ostane skupna želja.« Čas nas je priganjal, morali smo se posloviti. Upajmo, da bo kmalu prišel trenutek, ko bomo zopet skupaj zadovoljni in nasmejani kar bo odraz tega česar si vsi najbolje želimo. Še mnogo zdravih in srečnih let, Slavka! 10. let sodelovanja z Eastmanom Ob desetletnem sodelovanju TO-SAJME s firmo EASTMAN, dobaviteljem acetatnega kabla, so nam poslali naslednji dopis: Čas verjetno v Jugoslaviji tako hitro leti kot v ZDA, kar je včasih žalosten občutek. Na srečo ostanejo spomini na dobre stvari in dogodke, ki so se pripetili in nas razvedrili. Tak je primer prav sedaj. Ugotavljamo, da poteka deset let odkar je Tosama navezala stike z Eastmanom glede možnosti izdelave acetatnih filtrov v Jugoslaviji. Deset hitrih let je minilo, toda mi čutimo teh deset let glede na to, da so bila izpolnjena z dogodki, katere radi prikličemo. Videli smo, kako je Tosama zrasla v najpomembnejšega dobavitelja kvalitetnih acetatnih filtrov in tako pomagala pri popolni spremembi jugoslovanske cigaretne industrije z u- porabo celulozno acetatnih filtrov. Kmalu zatem smo videli, da je Tosama postala tudi mednarodni činitelj na svetovnem tržišču za filtre. Ponosni smo na vaše dosežke in delež katerega smo odigrali v vaših uspehih ne samo z dobavljanjem surovin, temveč tudi z dobavo opreme, tehničnimi izpopolnitvami in tečaji. Kupili ste okrog 10 milijonov ton kabla, precejšnje količine triacetina in lepila za vroče lepljenje v desetih letih naše poslovne zveze. To je bil način, s katerim ste pokazali zaupanje v East-manove proizvode in potom njih zaupanje v celotno družbo. Želimo se vam zahvaliti za to zaupanje in želimo vam zagotoviti, da se bomo potrudili, da bomo vredni vašega zaupanja ne samo v naslednjih desetih letih, temveč za mnogo več let, ki pridejo. Kje bomo letos letovali? Komisija za družbeni standard seznanja člane kolektiva o možnostih letovanja v naših počitniških kapacitetah. Letovali bomo lahko — — v Novigradu — Izoli — Vrsarju — Červarju — Kranjski gori — Veliki planini I' ' i i ! I CENE Novigrad Odrasli v sezoni 120,— din dnevni penzion (člani kolektiva 65,— din dnevno). Otroci od 3. do 15. leta starosti — v sezoni 94,— din. Odrasli izven sezone 107,— din (člani kolektiva 65, —din). Otroci izven sezone 86,— din. Otroci do 3. leta starosti plačajo 5,— din na dan v sezoni, kakor tudi izven sezone. Turistična taksa ni vračunana v penzion in se plača v Novigradu v počitniškem domu Litije. Predsezona traja od 5. 6. do 31. 6. Sezona od L 7. do 31. 8. Posezona od L 9. do 11. 9. (To velja samo za počitniški dom v Novigradu). CENE OSTALIH POČITNIŠKIH KAPACITET Izola 30,— na dan za hišico Vrsar 30,— na dan za prikolico. Červar 40,— na dan za stanovanje. Kranjska gora 40,— na dan za stanovanje. Velika planina 30,— na dan za hišico Zlatorog. Velika planina 20,— na dan za hišico Irenca. V letošnjem letu imamo dve enoti več, tako da bo možno večjemu število omogočiti letovanje na morju. Naj vam na kratko predstavimo to novo naselje. Imenuje se Červar. Ime je malo poznano, a vendar prijeten za počitek in oddih. Čisto morje, in naravna plaža, ki omogočata prijetno sončenje in kopanje. V tem naselju smo kupili dve stanovanji, ki sta opremljeni z vsem potrebnim za prebivanje. i Maketa novega počitniškega naselja v Červarju Obisk Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Naše kulturno življenje se vsak dan spoprijema s težkimi življen-skimi vprašanji. Neutrudno in brez prestanka mora še z davnine voditi boj za priznanje najosnovnejših pravic vsakega naroda, rabe materinega jezika in čuvanje svoje identitete. Koliko mora slovenska narodna skupnost v to vlagati ve povedati vsa naša zgodovina in tudi danes kljub nespornim družbeno političnim premikom v naši deželi, v vsej naši državi, kulturno delovanje ogrožajo še zmeraj osnovna vprašanja eksistence. V znamenju tega boja živijo vse naše kulturne ustanove, še posebno gledališče v Trstu, ki ni moglo redno skleniti celo svoje jubilejne sezone. Iskrena solidarnost in velika podpora vse slovenske narodne skupnosti in matične domovine v zasedenem kulturnem domu je vlila gledališču spet nove moči. Zakaj to je bil najžlahtnejši izraz neraz-družljive povezanosti naroda s kulturo. To našo slovensko resničnost je še oplemenitila solidarnost in podpora italijanske strani. Dolgo pričakovanje in še ne izpolnjene obljube sicer hudo bremenijo ustanovo in delovni kolektiv, toda zavest, da je ob njem strnjena slovenska narodna skupnost, daje gledališču nadaljnji zagon in globlji smisel. KOOS bo organizirala v sklopu tega gledališča obisk ene od predstav v Trstu. Cena potovanja z o-gledom kulturno zgodovinskih znamenitosti v Trstu in okolici, ogledom predstave in vključenim prevozom bo cca 150.— din. Možen bo tudi prost ogled Trsta. Odhodi avtobusov bodo po vsej verjetnosti čez celo poletje in v jeseni. Program predstav, katere si bomo lahko ogledali: Georges Feydean: CHAPPIGNOL ALI VOJAK PO SI LI Prvič predvajana v slovenščini; komedijo je prevedel Janez Negro; režija Mario Uršič. Franček Rudolf: KOŽA MEGLE Igra v dveh dejanjih — krstna u-prizoritev v režiji Jožeta Babiča. Neznani Benečan: BENEČANKA (LA VENENIANA) Komedija, prvič predvajana v slovenščini; prevedel jo je Ciril Kosmač; režija Mario Uršič. Thornton Wilder: TUDI TOKRAT SMO JO SREČNO ODNESLI Drama, ki bo predvajana prvič v slovenščini; prevedel in režiral France Jamnik. Josip Tavčar: IGORJU UGAJA BACH To je krstna uprizoritev komedije v režiji Jožeta Babiča. Ogledi bodo organizirani v sobotah. Točni datumi odhodov avtobusov bodo objavljeni naknadno. Nova proizvodna hala, nove možnosti poglobljenega sodelovanja s Tosamo Ker se je v zadnjem času število zaposlenih v Tosami znatno povečalo, mnogi delavci ne poznajo zametka sodelovanja med Tosa-mo in Senožečami. Dovolil si bom ponoviti nekatere stvari ki so bile ze tolikokrat povedane pa tudi že napisane v glasilu Tosama. Sodelovanje med Tosamo in Senožečami se je pričelo v letu 1955 'n bomo torej kmalu praznovali srebrni jubilej. Ko smo v začetku Pnceli obratovati s štirimi tkalski-np stroji v starem seniku, smo na-crtovali montažo 50. strojev. Že po n®kaj letih obratovanja pa smo skupaj s strokovnimi službami ter komercialo Tosame ugotovili, da je Potreba po tkaninah znatno večja ter da obstajajo realne možnosti, fu ^nožeška tkalnica montira 100 tkalskih strojev. Če smo hoteli to Potrebo uresničiti, je bilo treba dograditi tudi nove prostore. Med gradnjo, kasneje pa tudi med montažo strojev v novih pro-st°rih, so analize pokazale, da je tkalnica lahko rentabilna le, če ima v Pogonu vsaj 200 tkalskih avtoma-toy. Ta ugotovitev nas je vodila v Priprave za izdelavo potrebnih načrtov za dograditev prostorov. Med orugimi je vplivalo tudi dejstvo, da je Tosama v zadnjih letih dogra- dila veliko novih proizvodnih prostorov. To nam je dalo pogum, da 'Srno. tudi pri nas hiteli, čeprav v manjši meri. Nismo hoteli zaostajati, hoteli smo naprej ter pokaza-. našemu kooperantu, koliko nam je do tega, da poglobimo ter pove-camo sodelovanje in pokažemo, da smo vredni zaupanja, katero je bi-‘° vsa leta med kolektivoma prisotno. Nova hala, ki jo prav zdaj gradimo in bo predvidoma dograjena do konca meseca junija, predstavlja zaključek programa gradnje proizvodnih prostorov po predvidenem načrtu ter daje možnost montaže 200 tkalskih avtomatov. V preteklem letu smo dokončali prostor za snovalo, škrobilni stroj, križno previjalni in votkov stroj. Medtem ko smo v zadnjem času uspeli zamenjati vse zastarele tkalske stroje z novimi avtomati, je naša priprava ostala opremljena s stroji, ki so stari do 50 let. Stroji so iztrošeni, popravila iz dneva v dan večja, kar seveda vpliva na dosežke v tkalnici (izkoriščanje strojev in kvaliteta tkanin). Že v preteklem letu smo zategadelj načrtovali nabavo novega škrobilne-ga stroja, snovala in merilnega stroja. Zadeva se je zavlekla z iskanjem potrebnega dovoljenja za uvoz. Že je vse kazalo, da bo stvar urejena in bomo končno v letu 1977 imeli v pogonu nove strojne priprave, ko smo dobili odgovor od pristojne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije, da naša investicija ni ekonomsko in tehnološko upravičena. Kaj bi si človek lahko ob takem odgovoru mislil? Ali naj temu rečemo na kratko tako, da je bila investicija vse od svojega začetka slabo zastavljena ali je bilo vse odrekanje kolektiva zaman? Koliko lastnega dela in koliko odpovedovanja je bilo treba v teh letih samo zato, da smo dogradili nove prostore in nabavili nove stroje. Poleg tega se vprašamo ali morda tekstilna industrija ni družbeno priznana, čeprav je vsa leta po vojni toliko prispevala za razvoj ostale industrije. Sicer pa o tem ne bi pisal, to je bilo že tolikokrat povedano, žal izgleda zaman. Morda samo vprašanje, kje je minulo delo delavcev tekstilne industrije? No, kljub takemu odgovoru nismo obupali, nasprotno, s še večjo vnemo iščemo možnosti in pravice, kajti prepričani smo, da je ta na naši strani. Saj smo v dvajsetih letih obratovanja pokazali, da smo vredni zaupanja in da moramo zato, da bomo konkurenčni, da bomo ekonomsko poslovali, izdelovati kvalitetno blago. To vse pa bomo lahko dosegli le s sodobnimi stroji. Pri tej investiciji je prisotna tudi skrb za boljše in varnejše pogoje dela delavcev. Naj omenim, da je. naše področje na meji s področjem, ki je po republiškem zakonu priznano kot zaostali predel. To so Brkini, zibelka partizanskega odpora, po drugi strani pa je tudi območje »Vrhov« s katerimi mejimo, priznano po občinskem odloku kot zaostali predel. Zato je povsem razumljivo, da imamo nekatere prednosti, saj zazposlsujemo tudi delavce iz teh področij. Tako ali drugače računamo, da bomo prepotrebne stroje vsekakor uvozili do konca tega ali začetka prihodnjega leta. Čeprav sem le malo opisal željo po povečanem sodelovanju med Tosamo in Senožečami, bi želel opozoriti pristojne službe Tosame Domžale o razgovorih, ki so potekali v preteklem letu na sestankih odbora za medsebojne odnose. Takrat smo namreč ugotovili, da ima senožeški partner na razpolago cca 800 kvadratnih metrov novih prostorov, v katerih bi lahko začeli z novo proizvodnjo, ki bi dopolnila dosedanji asortiman Tosame ali pa s proizvodnjo embalaže, katero Tosama nabavlja pri drugih dobaviteljih. Končni odgovor bi torej morali kmalu dobiti, tako, da bi lahko pravočasno ukrepali, posebno sedaj ko se z novo carinsko prosto cono v Sežani odpirajo nove možnosti sodelovanja. Prav bi bilo če bi o tem razmislili tudi v Tosami, da bi začeli skupno z načrtovanjem naših skupnih interesov ter skupnih možnosti proizvodnje v prosti carinski coni. Dela in problemov je torej veliko. brez teh pa tudi življenje ne bi bilo zanimivo. V delu in napredku vidi človek svoj danes in svoj lepši jutri. Ob prazniku dela, 1. maju, želimo vsem zaposlenim delavcem v Tosami in Senožečah, še veliko de lovnega poleta in polno delovnih uspehov. Rado Meden X. Tekstiliada v kegljanju Na letošnjem kvalifikacijskem tekmovanju za nastop v finalu X. Tekstiliade v kegljanju, katere organizator je bila TOSAMA, je sodelovalo šest tekstilnih podjetij iz regije Ljubljana — okolica. Tekmovanje se je odvijalo na kegljišču »Repovž« v Domžalah, 23. in 24. aprila. Nastopajoče je pozdravil in jim zaželel veliko športne sreče predsednik sindikalne organizacije TOSAMA, tov. Ivan Drolc. Tekmovanje je bilo vseskozi zanimivo, saj je bila konkurenca zelo močna in se skoraj do zadnjega meta ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Ker smo »Tosamovci« na tihem upali, da bomo ponovili lanski uspeh, smo bili do trenutka, ko je nastopila naša I. ekipa, vsi malo nestrpni. Zmaga v borbenih igrah in solidna uvrstitev ženske ekipe nam še ni zagotovila I. mesto. Toda naši fantje so se dobro odrezali, kar je razvidno iz naslednje razpredelnice. I. ekipa: 6 x 200 lučajev 1. Hafner Marjan 837 keg. 13. Vulkan Jurij 775 keg. 3. Kramberger Stane 822 keg. 19. Vidmar Jože 758 keg. 2. Štrukelj Marjan 825 keg. 24. Požar Anton 747 keg. II. ekipa: 6 x 200 lučajev 5. Prenar Silvo 809 keg. 18. Limoni Janez 759 keg. 23. Kerč Miha 747 keg. 29. Kerč Janez 739 keg. 16. Capuder Albert 769 keg. 30. Piskar Niko 728 keg. Ženska ekipa: 4 x 100 lučajev 7. Hribar Joži 327 keg. 3. Kveder Poldka 342 keg. 12. Prosenc Darinka 302 keg. 18. Žebovec Olga 250 keg. Ženske ekipno: 1. INDUPLATI 1.314 keg. 2. SVILANIT 1.289 keg. 3. TOSAMA 1.221 keg. Moški ekipno: 1. TOSAMA I 4.764 keg. 2. SVILANIT 4.645 keg. 3. MOTVOZ 4.600 keg. 4. TOSAMA II 4.542 keg. Moški borbeno: 1. TOSAMA 771 keg. 2. MOTVOZ 742 keg. 3. SVILANIT 717 keg. ooo Dosežene točke v vseh disciplinah: 1. TOSAMA 451 točk 2. SVILANIT 324 točk 3. INDUPLATI 277 točk 4. UNIVERSALE 205 točk 5. MOTVOZ 169 točk 6. TRAK 125 točk V nedeljo, 24. aprila je bila u-radna razglasitev rezultatov in svečani zaključek. Vse zbrane je pozdravil ter se jim zahvalil za sodelovanje in športno vedenje generalni direktor TOSAME tov. Slavko Bajec. Po končani podelitvi medalj, plaket in pokala pa smo se ob prijetni glasbi še malo pozabavali. Organizacijskemu odboru in sodnikom se zahvaljujem za uspešno pripravo in izvedbo tekmovanja in upam, da bomo tudi v bodoče u-spešno opravili vse naloge, ki so še pred nami. OOO Slavko Klopčič Pokal je zopet naš Marjan prejema medaljo za doseženo 1. mesto Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. maja U. junija TOZD saniteta DSSS Komerciala: 6. 6. Cerar Franc, 31. 5. Cvetkov-ski Boris, 16. 5. Jemec Ivica, 7. 6. Juteršek Vida, 23. 5. Kavka Anton, 16. 5. Muhič Joži, 30. 5. Pevc Franc, 18. 5. Radkovič Vinko, 6. 6. Rozman Janez, 25. 5. Štempihar Majda, 25. 5. Urankar Srečo. Uprava: 1. 6. Hafner Marjan, 11. 6. Perko Marija, 23. 5. Vidmar Jože, 4. 6. Vodlan Srečo ing., 19. 5. Vodlan Vida. Pomožni obrati: 7. 6. Belcijan Franc, 19. 5. Prašnikar Anton, 4. 6. Svetlin Marjan. 3. Petvar Branko — 29. 5. — strojni ključavničar 4. Suša Adolf — 9. 6. — mojster 5. Vovk Bojana — 10. 6. — križno previjalka 6. Seražin Zvonka — 13. 6. — nati-kalka 7. Vidmar Janez — 13. 6. raznaša-lec votka Prišla v podjetje Suša Zlatica Odšli iz podjetja Peroša Ada Bratož Marija Rodila se je Može Boži — hči Kariž Majdi — hči Konfekcija: 28. 5, Andrejka Marinka, 15. 5. V°stič Majda, ' 13. 5. Gotar Sonja, !'• S- Hafner Zdenka, 11. 6. Kerč Marta, 19. 5. Kovač Marija, 16. 5. Kovač Ivanka, 10. 6. Kralj Alojzija, ij- 5. Mislej Štefka, 21. 5. Novak Hermina, 3. 6. Pirc Štefka, 20. 5. Pevec Draga, 22. 5. Starbek Branka, 6- Hribar Alojzija, 15. 5. Mislej Antonija, 23. 5. Barišič Ivanka, 30. v. Bizilj Vida, 13. 5. Jurak Zlata, 5. Pichler Majda. Mikalnica: 2,7. 5. Grčar Ivanka, 19. 5. Cerar Vida, 29. 5. Cerar Vanda, 4. 6. Čev-£a.Cirila, 26. 5. Kerč Helena, 22. 5. Križnar Vida, 27. 5. Kosirnik Ivan-.a> 23. 5. Milanovič Kati, 27. 5. Per-vjnsek Ivanka, 7. 6. Smrekar Vida, H- 6. Sorn Jelislava, 30. 5. Mihalič Zdenka, 5. 6. Jeras Tanja, 6. 6. Rup-reht Vida. Belilnica: » 24. 5. Pavli Janez, 25. 5. Pervin-sek Avgust. Tkalnica ovojev: 7 22. 5. Bevc Amalija, 5. 6. Ficko -°ra, 13. 5. Jerak Ivanka, 29. 5. Ko-Tončka, 30. 5. Lekan. Milica, '■ 6. Smrekar Frančiška, 2. 6. Hud-mal Ivan. Pripravljalnica: . '7. 5. Bore Magda, 6. 6. Križman Mojzija, 26. 5. Uštar Marija. Avtomatska: v 20. 5. Pevec Kancianila, 24. 5. S sa Vida. TOZD FILTRI Filtri: .2. 6. Hafner Mojca, 26. 5. Jarc Mo.ica, 20. 5. Krulc Srečo, 8. 6. Kralj Ana, II. 6. Rems Breda. Rodili so se: Petru Okornu — hči, Jožetu Vidmarju — hči Poročili so se: Prosenc Marija — KRASNIK, Zajc Hermina — LOŽAR, Komati-na Liljana — STANOJEVIČ ter Korošec Jože in Cerar Olga — KOROŠEC. V podjetje je prišla: Pirc Breda. Odšli iz podjetja: Arnuš Marjan in Paštebar Slavka. TEKSTILNA TOVARNA SENOŽEČE Rojstni dan praznujejo od 16. maja do 15. junija L Rajkovič Josip — 16. 5. — čistilec strojev 2. Pegan Fani — 27. 5. — čistilka (Budnica 1. ma£ Naš praznik dela še vedno tradicionalno proslavljamo z budnico. Udeležili smo se je tudi člani našega kolektiva. Vsako leto nas je več, za kar se moramo zahvaliti našemu organizatorju Francu Pevcu, ki že več let skrbi da tudi »To-samovci« ne spimo. Že pred peto uro zjutraj smo se zbrali pred tovarno. Avtomobile in motorje smo okrasili z zelenjem in zastavami. Peljali smo se do Avtoservisa, kjer je bila že postroje-na domžalska godba. Počasi se je kolona avtomobilov in motorjev premikala po vseh ulicah Domžal do glavne ceste in po njej vse do Krašnje, kjer smo se ustavili pred gostiščem »Pri Pavletu«. Tovariša Belcijan in Sedeljšek sta nam zaigrala na harmoniko, tov. Štrukelj na nam je postregel z aperitivom. Vmes so pokale petarde in tako smo zbudili še zadnje zaspance v Krašnji. Po krajšem postanku smo se odpeljali proti Dobu in naprej na Gorjušo. Pri Jamarskem domu smo že od daleč videli množico ljudi, pred nami so prišli že delavci iz Papirnice Količevo. Srečali smo se s starimi znanci in tovariši ter si zaželeli vesele praznike. Glasovi harmonik in borbene pesmi so popestrile prvomajsko praznovanje in prijetno vzdušje. Tovariši iz Papirnice so se kmalu poslovili, mi pa smo se še zadržali na zakuski ter se tudi kmalu poslovili in si zaželeli prijetno praznovanje. Sindikalni organizaciji se zahvaljujemo za razumevanje in skromno materialno pomoč. Štifter VODORAVNO fftTR VZKLIK PRI RiKOBORBI MOŠKO IM£ OVOJ UfflisMo ORODJE NEKDAN3 UR.UŽ6 POLITIK e.OPHS DEL KONJSKE OPREME OBSEŽEN VRTNI NASAD k Ja NAPOVED USODE PO ZVEZDAM ) A PRiZOClŠČE OLIHP. IC,A V E UDI 3 Človek z DOSEŽKI GOZDNI' NOROST / MESTO V PEROCI TCKSTilMfl RflSTLlNR 5 P 1 51 Dno v SODU elektbič VODN'k IC^RPLNA VARTI^ MO&U.' GLAS ustanova in BKE2POM.- AJ£ KESITVC ODDAJTE KONCP MCSECR KRETN3A npsppot. od mciEtf VELIK TVOR RB2HCRJC STftuPtNfl plrzilko DEL AGRE NEZHftNIčO M Pi teM AT. ZAL SCt,rp\/A ČR3A KEH . EL. lAiDlt NEKDANJI PRRE>lVfll_ INHLKHNH SESTAVA v. v. ODTIS STOPlMJ tovarna fiVTOMOB. v. MARlfcOEU nul. IRRRLKI RIMA _ PODROČJE S C Ml SNEG TEČAJA ■\V^ 1 • - V 7 * A sp^emlJL- VPLCI ERO£»R /' k MESTO V e>EL PESEM SKODLAR 3 A PO n SEJ DRO£3'Ž ) PUJS ZR dsuševoN 3RRK0V KV. OZ. CELJE EMILC ZOLR DASlLO i' IUSK.Č i Orfi-O^A ŽENSKI CiLAS MM ) Rešitev križanke iz prejšnje številke V uredništvo je prispelo 41 rešenih križank, od katerih je bilo 8 nepravilnih. Ta mesec so žrebali nagrajence sodelavci iz raziskave trga. 1. nagrada ROŽIČ Stane — SKS 2. nagrada HRIBAR Joži — kontrolna služba 3. nagrada URBANIJA Marinka — TOZD Saniteta Ob nenadni smrti mojega dragega očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem kot tudi sindikalni organizaciji, iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Rozi Mladenovič ZAHVALE Sindikalni organizaciji TOSAME se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost v času moje bolezni. Franc Poharič Ob smrti mojega dragega očeta, se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz avtomatske tkalnice za podarjeni denar in izraženo sožalje. Enaka zahvala tudi sindikalni organizaciji. Suša Vida Ob očetovi smrti se sodelavkam iz konfekcije naplepše zahvaljujem za venec in denarno pomoč. Tudi sindikalni organizaciji se zahvaljujem za denarno pomoč. Podmiljšak Joži Ob odhodu v pokoj sem prejela spominsko darilo svojih sodelavk in sodelavcev ter vodstva podjetja-Prisrčno se zahvaljujem in želim vsem mnogo delovnih uspehov! Slavka Paštebar Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Franc Anžin dipl, iur., Janez Drolc - KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpe-skar dipl. ing., Marija Pre-sekar, Marjan Štrukelj, Majda Žagar, Tone Stare - fotograf Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško