Poštnina plačana ▼ gotovini Spedizionc in abbonamento poslale Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 82 V h j bul,j ani, v ponedeljek, 12. aprila 1913-XXI I,eto VIII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Fubblicita Italiana S. A., Milano. Uredništvo In apravat Kopitarjeva 6. Ljubljana. | Concessfonaria esclusiva per la pnbblicitš di provenienza italiana Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. g cd estera: Limone fubblicita Italiana S. A. Milano. js Tridnevni posvet med Mussolinijem in Hitlerjem Popolno soglasje glede brezpogojnega nadalevania voine z vsemi silami za zavarovanje evropsko-afriškega prostora pred vsa vojak o pod zastavo? 24. legije naskakovalnih Črnih Srajc, ki so se združeni v žrtvah s pešci in topničarji divizije »Cuneo«, >možmi pod zastavo^, junaško borili ter slavno padli v bitki pri Hiniari na grško-albanskem bojišču. V 6tolnici je bila pri lej priliki slovesna sveta maša, ki se je je udeležil grof Turinski z vsemi civilnimi in vojaškimi oblastmi ter strankini veljaki. Svetišče je bilo nabito polno zastopnikov s prapori in zastavami vseh fašističnih organizacij iz Albanije in bojevniških društev, vzdolž glavne ladje v cerkvi pa eo bili razvrščeni oddelki oboroženega vojaštva, letalcev in miličnikov. Poleg glavnega nemškega konzula 60 bili navzočni tudi konzuli prijateljskih držav. Milanski nadškof-kardinal se je v mestnem kapitlju udeležil obreda in je na koncu izrekel besede, polne vere. Nato je bila v vojašnici legije »Carroccioc slovesna in globoka manifestacija na čast padlim^ miličnikom. Na prostornem dvorišču so bili v stiri-kot razvrščen' oddelki 24 legije, zastopstva^veeh vrst milice ter stotnije vojaškega in mornariškega naraščaja. Zastava legije s častnim spremstvom je bila obdana e trumo praporov in drugih zastav. Slovesnosti so se udeležili tudi hrabri vojaki, ki so se vrnili iz Ilimare, ter sorodniki padlih. Navzočni so bili poleg drugih zastopnikov oblasti in fašistične stranke tudi vrhovni poveljnik državne obrambe, generalni konzul Romegialli, ki je v bitki pri Himari poveljeval dvema naskakovalnima stotnijama 24. legije, poveljnik črnih srajc s tamkajšnjega področja, konzularna zastopstva, višji častniki vseh vret orožja in milice. Zvezni tajnik, ki se je bil prej podal v vojašnice treh polkov divizije »Cuneo«, da počasti spomin na padle vojake, je položil lovorjev venec v kapelico legije »Carroccioc. Tja sta položila vence tudi vrhovni poveljnik državne obrambe in nemški generalni konzul. Medtem ko so vojaški oddelki pozdravili s puškami, je zvezni tajnik izročil povelj; nikom legij »Carrocciot in »Ferrea« seznam >mož pod zastavo*. Iz vojaštva jo zaoril pozdrav Duceju, nato pa bataljonom lAlc. Teroristična bombardiranja angleško-ameriškega letalstva so dokaz duhovne slepote poveljnikov, ki jih zapovedujejo, piše španski list »Alca* zar«._ S lemi nastopi se zavezniki ne smejo postavljati, saj povzročajo 6amo nedolžne žrtve in nepotrebne ruševine. ' državljansko vojno boljševiški poglavar in so ga žo dolgo iskali. Ko je Perez videl, da je izgubljen, se je uprl in oddal nekaj strelov proti policijskim agentom. Ti so na ogenj odgovorili in ga pri tem ubili. Perez je bil znan pod imenom El Kuki in je bil obsojen od katalonskega sodišča na 6mrt, toda posrečilo se mu je pravočasno odnesti pete. V času boljševiškega divjanja v Santanderju je bil kapitan zloglasne »disciplinske brigade« in je dal ubiti nič manj kakor 68 falangistov. Imel je tudi velik delež, pri pokolju španskih nacionalistov, ki eo bili zaprti na ladji »Alfonso Perezr. v santander-ekem pristanišča. Gobbelsov obisk v Essenu Essen. 12. aprila, s. Minister Gobbels je obiskal Essen ter predsedoval sestanku voditeljev tovarn v prestolnici Porurja. Na sestanku so bili tudi feldmaršal Milch. vodja delavske, fronte dr. Lev. vodja hitlerjevske mladine Av-mann, armadni general Daluece in nekateri državni tajniki, med njimi tudi Backe. Razpravljali so o možnostih, kako bi takoj in v obsežni meri nudili pomoč brezdomcem in listini, ki jih je sovražno letalsko bombardiranje prizadelo. Minister Gobbels je imel priložnost spoznati, kako dobro deluie organizacija, ki ureja in vodi pomoč ponesrečencem, ter moralno trdnost essenskega prebivalstva. Gobbels je potem predsedoval shodu nacionalno socialistične stranke, na katerem je imel poseben govor. Essen. 12. aprila, s. Na sestanku voditeljev narodno socialistične stranke je minister Gobbels govoril o letalski vojni, ki io Anglija vodi proti civilnemu prebivalstvu. Dejal je. da ic letalska vojna za Nemčijo ne samo materialno, marveč tudi psihološko breme. Spričo tega pa je moralno vedenje nemškega ljudstva bilo in je še zmeraj tako, da presega sleherno pohvalo. Mesto Essen in vsa zahodna Nemčija sta dali čudovit dokaz za notranjo trdnost in odločnost značajev. Udarce, ki jih Nemčija zdaj prejema, je treba oceniti v zvezi s splošnim okvirom vojne. V tako velikanskem spopadu, v katerem ie letalska vojna samo del, je treba gledati ne samo na to, kakšne izgube ima lahko Nemčija, marveč tudi upoštevati, koliko te izgube veljajo nasprotnika. Naj nam angleška letalska vojna prizadene še toliko škode, nikdar ta škoda ne bo tolikšna, da bi odločilno vplivala na razvoj vojne. Naša podmorniška vojna drži Angleže za vrat. Na tem področju jih lahko smrtno zadenemo. Podmorniška vojna zadeva Anglijo huje, kakor inore letalska vojna zadeli nas, pa čeprav je razdejanje še tolikšno in število žr-lev še tako veliko. Skoda, povzročena po pod-morniški vojni, pa ni tako iasno in takoj vidna, kakor je škoda po letalskem bombardirali ju, čeprav je hujša in važnejša za vojaško moč kakor krvave rane. ki jih povzročajo bombe torpednih letal. Po nekem času se bo škoda, ki so jo podmornice povzročile Angliji, pokazala v vsej resnosti. Lela 1939 si ne bi nihče mislil, da bo nemška vojska mogla svoje obrambne črte postavili tako daleč v sovražnem ozemlju. S tem ima nemški narod v rokah edinstveno zgodovinsko priložnost: zato pa ima tudi zgodovinsko dolžnost, da na vse breme, ki ga zdaj prenaša, gleda v luči velike bodočnosti Nemčije. Berlin, 12. aprila, s. Večerni tisk je pod vidnimi naslovi objavil celotno besedilo govora dr. Gob-belsa v Essenu. Listi so posebno poudarili GSbbel-eovo trditev, da Nemčija angleški strahovalni letal-^ ski vojni, na katero se nasprotnik toliko zanaša, postavlja nasproti podmorniško vojno. Le ta razlika je, dodajajo listi, da lelalska vojna daje bolj klavrne uspehe v primeri e smrtnimi udarci, ki jih prizadevajo Angležem nemške podmornice. Na eni 6trani imamo torej voljo nemškega naroda, ki je po zverinskih načinih vojskovanja nasprotnika še tmejša m odločnejša, da bo vpregel vse svoje sile za dosego končne zmage, na drugi strani pa zmeraj večje uničevanje sovražnega trgovskega bro-dovja, o katerem sam nasprotnik ve, da mu bo moral kmalu podleči. Vsa Macedonija je praznovala drugo obleinico osvobojenja. Po vseh večjih mestih so imeli mnogo žalnih maš za padlimi vojaki, ki so dali življenje za osvoboditev dežel izpod srbskega jarma. Sv. oče Pij XII. pri postni pobožnosti v cerkvi sv. Petra Vatikansko mesto, 12. aprila, s. Nj. Svetost papež Pij XII. je včeraj popoldne prispel v baziliko sv. Petra k postni pobožnosti, katero je priredil vatikanski kapitelj, obrede pa vodil pa-trijarh mons. Vicentini, generalni vikar kapitlja. Spokornega obreda se je udeležila tudi kneginja Piemontska v spremstvu pribočnika in dvorne dame. Ob vhodu v baziliko jo je sprejel komornik in jo pospremil do sdeža, pripravljenega pred oltarjem. Cerkev ie bila nabito polna tisočev vernikov, ki so z živim ploskanjem sprejeli papeža, ko je ob 17.30 na vladarskem sedežu prispel v cerkev iz stranske kapele z običajnim spremstvom in s svetim kolegijem. Pevski zbor je zapel sMag-nificat«. Papežev sprevod se jo ustavil pred zborno kapelo. Papež je stopil z vladarskega prestola in pokleknil. Patrijarh je zapel »Tantum ergo<, nato pa litanije vseh svetnikov. Med petjem se je začela procesija, katero so začeli bogoslovci in člani vatikanskega kapitlja. Za njimi je. šlo plem- stvo. Papež je stoje sprejel križ. Nato so prišli kardinali, nadškofje, škofje visoki prelati in dostojanstveniki papeškega dvora. Procesija je šla najprej po stranski ladji, nato pa skozi srednjo, kjer je palatinska garda z orpžjem izkazala časti. Množica vernikov je klečala, medtem pa se je petje nadaljevalo. Ko je papež prispel do oltarja Pokore, je postavil križ na oltar, kjer so bile izpostavljene številne relikvije. Končno so 7. Veronikine lože pokazali relikvije Trpljenja in z njimi je bil podeljen blagoslov. Ko je bil obred končan, se je papež vsedel na prestol in zapustil baziliko, pobožna mAožica pa ga je vnovič navdušeno pozdravljala. Pri obredju so bili navzoči vsi člani družine Pacelli, številni člani diplomatskega zbora pri sv. Stolici, veliki mojster malteškega vojaškega reda, rimski guverner, patriciji, plemiči, člani verskih redov in katoliških zavodov. Posebno skupino pa so tvorili številni ranjeni častniki in vojaki ter vojni pohabljenci. Visoki komisar na vojaškem pokopališču _ Ljubljana, 11. aprila. Visoki komisar je ob 10.40 dopoldne, kakor je bilo napovedano, odšel nu vojaško pokopališče v spremstvu 1’odprefekta in drugih funkcionarjev Visokega komisariata. Tamkaj so ga sprejeli poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Gambara, Zvezni tajnik narodni svetnik Orlandini, župan in podžupan, Kvestor, poveljnik skupine Kr. karabinjerjev in velika množica častnikov in zastopnikov oblastev. Visoki komisar. Zvezni tajnik in župan so položili lovorjeve vence pred osrednji spomenik na pokopališču, ki je tam postavljen v spomin na žrtve naših slavnih padlih vojakov. Pozneje so Visoki komisar, Zvezni tajnik in zastopniki oblasti odšli v palačo poveljništva Armadnega zbora, kjer so izrekli svoj goreči pozdrav Eksc. generalu Gambari in Oboroženim silam ter pri tem poudarjali hrabrost naših vojakov, ki so zanesljiva straža na tem ozemlju v popolni gotovosti zmage. Eksc. general Gambara se je gostom zahvalil z lepimi patriotičnimi besedami. Sestanek sc je končal s pozdravom Kralju, Duceju in Oboroženim silam. Druga obletnica neodvisne Hrvabke in njen globlji pomen Sloves na proslava hrvaškega državnega praznika v Ljubljani V soboto je bila v Ljubljani slovesna proslava druge obletnice obstoja hrvatske države. V stolnici je bila slovesna cerkvena služba božja, po službi božji pa je bil na hrvatskeni konzulatu sprejem Costov in vpisovanje v častno knjigo. , Slovesno pontifikalno mašo je z veliko asistenco opravil stolni dekan dr. Fran Kimovec. Slovesnega cerkvenega opravila so se udeležili hrvaški konzul prof. Šalih fialiič. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli. Poveljnik Armadnega zbora general Eksc. Gastone Gambara. zvezni tajnik Orlando Orlandini, številni zastopniki ital. vojske in fašistov, v prezbiteriju so službi božji prisostvovali knezoškof dr. Gregorij Rozman, generalni konzul Nemčije Rudolf Miiller. župan Ljubljane general Leon Rupnik, poveljnik divizije general Vittorio Ruanero, kvestor Ravelli, podžupan dr. Tranchida, zastopstvo nemške vojske in narodno socialistične stranke, zastopniki italijanskih upravnih oblasti, predsednik Akademije iir. Milan Vidmar, mnogo zastopnikov gospodarskega in kulturnega življenja. Službe božje se je udeležilo tudi mnogo članov hrvatske kolonije v Ljubljani in mnogo občinstva, ki je napolnilo katedralo. Po slovesni službi božji je bil slavnostni *Te Deum«. Po cerkvenem opravilu je bil v prostorih hrvatskega konzulata sprejem odličnikov, ki so prišli čestitat za lirvalski državni praznik. V prostorih konzulata, ki je bil okrašen s hrvat-skimi, italijanskimi in nemškimi zastavami, s slikami poglavnika, Duceja in Hitlerja, ie bila razpostavljena vpisna kniiga za vpisovanje čestitk častnih gostov. Čestitke so gosp. konzulu prof. Salihu Baljiču izrazili Visoki koir'sar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Grazioli, Poveljnik XI. Armadnega Zbora general Eksc. Gambara, /vezni tajnik Orlando Orlandini. zastopniki italijanske vojske in bojevniških fašiiev, škof dr. Gregorij Rožman, nemški konzul Miiller. zastopstva nemške vojske in narodnosocialistične stranke, župan general Rupnik, poveljnik divizije general Vittorio Ruggero. zastopniki italijanske znanosti, predsednik slovenske Akademije dr. Milan Vidmar, rektor vseučilišča dr,.. M. Kos in zastopniki hrvatske kolonije v Ljub-1 jani. Zbrane odlične goste, ki so napolnili slavr nostno dvorano, ie pozdravil konzul prof. Šalih Baljič s posebnim govorom, v katerem je podčrtal izreden pomen slavnostnega dne. Poudaril je, da je poglavnik s podporo dveh velikih mož, velikega Duceja in velikega Fiihrer-ja, ki sta branilca in uvajalca novega reda v Evropi ter s podporo italijanskega in nemškega naroda ter Duceja in Hitlerja obnovil Neodvisno Državo Hrvatsko. Hrvatska država se je nato priključila boju za boljšo bodočnost Evrope in stopila s svojo ustaško revolucijo ob stran Italijanov in Nemcev. Tudi Hrvatska je odločena, da ne klone boljševiškemu nasilju. Hrvatska država bo ostala ob strani svojih velikih zaveznikov do zmage pod vodstvom svojega Poglavnika. S tem prepričanjem in s to vero stopa hrvatska država v tretje leto svojega državnega življenja. Ob koncu je konzul prof. Šalih Raliič napil hrvatski državi. Poglavniku in N j. Vel. Kralju in Cesarju, Duceju, Hitlerju in zmagovitim italijanskim in nemškim vojskam. Nato je spregovoril Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli ter je v imenu navzočih oblasti naslovil na konzula prof. Baliiča najtoplejše želje za Poglavnika in Neodvisno Hrvatsko Državo. ki ima v tesni zvezi s fašistično Italiio in nacistično Nemčijo jamstvo za svojo bodočnost po skupni zmagi za evropsko omiko. Zatem ie posvetil vdano misel Kralju in Cesarju, vojvodi dAostu. designiranemu hrvalskemu kralju, Du-ceju in Hitlerju, poudarjajoč hrabrost osnih in zavezniških oboroženih sil. Besedam prof. Saliha Baliiča in Eksc. Grazioli ia je sledilo živahno odobravanje vseh navzočih. ★ Za drugo obletnico samostojne Hrvatske ie hrvatski k/vizul v Ljubljani prof. Šalih Baljič v »Slovencu« in »Jutru« objavil daljši sestavek n etičnih temeljili ustaškega gibanja. Iz tega sestavka posnemamo naslednje globoke misli: Ustaški pokret hrvatskega naroda je ema-nacija zgodovinskih dogodkov in vseh peripetij, katere je hrvatski rod v teku stoletij doživel. Zato so tudi Hrvati ohranili na svoiem od Boga odrejenem ozemlju in vedno ostali ne-zrušljiva trdnjava na braniku Evrope in evropskih narodov proti divjemu vzhodu. Zaradi toga so kot edini narod v Evropi dobili Hrvati pridevek Antemurale Christianitatis. Na teh pradavnih etičnih načelih sloni nadaljnja narodna in politična borba Hrvatov, ki jim je vzor v boju za zedinjenje vedno bila Ilaliia, zlasti pa od 1871 dal ie Ko je hrvatski narod po prevarah in izdajah versajskega diktata prišel v državni sestav neke balkanske tvorbe, je pričel njegov najtežji križev pot. Vendar je hrvatski osvobodilni duh in njegovo hrepenenje po samostojni hrvatski državi tlel kakor plamen pod žerjavico. Dve desetletji so bili Hrvati varani, preganjani in tlačeni. Toda dr. Ante Pavelič je dan po proglasitvi diktature v Jugoslaviji dne 7. januarja 1929 ustanovil revolucionarno organizacijo pod imenom »Ustaša — hrvatska re- volucionarna organizacija«. S tem ie bila začrtana nova doba politične borbe hrvatskega naroda pod geslom »Ustaša«. Tedaj je ustaška revolucionarna miselnost prevzela vse sloje hr-vatskega naroda in do zadnjega kotička hrvatske zemlje je šlo šepetanje od ust do ust ime ANTE in »ŽAP« (Živci Ante Pavelič). Prišla so preganjanja, zapori, obešanja in zahrbtni umori lirvatskih ustašev, a uporna misel ie v narodu rastla in skoncentrirala njegovo zavest v en sam ideal: Svobodno in nezavisno Hrvatsko Državo. Ustaški poglavnik dr. Artte Pavelič se ie takoj umaknil v prijateljsko Italiio. Tu ie razvil svojo delavnost ter organiziral revolucionarno gibanje med Hrvati v domovini, pa tudi drugod po Evropi in Ameriki. Italiia. domovina Duceja Bcnita Mussolinija, ie bila tedai i^dina država v Evropi, ki ie uspešno in ne ustrašeno dvignila prapor proti nasilnim sistemom plutokracije, židovske masoneriie ter komunističnega boljševizma. Proti vsem slabim rezultatom versajskega diktata ie Duce prvi dvignil svoi glas ter prvi razburkal gnilo vodo »evropskega ravnovesja«, sproži vši val fašističnega pokreta. Ko se ie svet razdelil v tri izrazite tabore: v boljševiško-komunističnega, židovsko-kapita-lističnega langlo-ameriškega) in fašistično-nacio-nalno socialističnega (italijansko-nemškegal. so se tudi Hrvati po prizadevanju svojega Poglavnika uvrstili v sistem sil osi. h katerim po svoji kulturi, zgodovini in pradavni narodni želji kot del Evrope pripadajo. V tem ie veličina Poglavnika Nezavisne Države Hrvatske, v tem leži dinamična sila ustaškega pokreta, temelječa na vseh pozitivnih načelih narodne etike, katera je 10. aprila 1941 rodila svobodno in neodvisno Hrvatsko. Ves socialni in gospodarski ustroj nove Hrvatske, vsa moč uprave in sila narodne obrambe nosijo v sebi etiko ustaštva. Iz rije bodo tudi v boljši bodočnosti izvirala vsa stremljenja narodnega življenja. Načela ustaškega pokreta vsebujeio etično zavest hrvatskega naroda o njegovi samobitnosti. o njegovi samostojnosti in njegovi tisočletni državotvornosti. V tem leži moč Poglav-nikove ustaške Hrvatske. To zagotavlja napredek države, njeno svobodo ter samostojno sodelovanje pri izgraditvi nove Evrope s fašistično Italijo in nacionalnosocialistično Nemčijo. Ljubljanska drama: Edvard Gregorin: »V času obiskanja« V Ljubljani, dno 10. aprila. Ze od nekdaj so sl pobožni pisatelji prizadevali, da bi približali Kristusovo trpljenje čim širšim ljudskim množicam. Od prvih nebogljenih poskusov verske igre, ki se je razvila iz liturgičnih cerkvenih obredov, pa do današnjih veličastnih pasijonskih iger je vodilo človeštvo eno samo hrepenenje, da bi si namreč skrivnost trpljenja vsaj malo razložili in ob najvzvišenejšem zgledu Moža bolečin, ki je trpel in umrl, ne da bi se pritoževal nad svojo bridko usodo. Iz prvotnih razširitev liturgičnega besedila, ki so ga duhovniki podajali ljudem kar v cerkvah, še je v srednjem veku živo razrasla potreba po pravi verski obredni igrL Tako je nastalo v vsakem kraju in v vsakem jeziku — ponekod prej, drugod pozneje ■ i— po več pasijonskih besedil, ki so jih bodisi bratovščine bodisi razna druga duhovna občestva prikazovala vernikom od blizu id daleč. Pasijon ni bilo igranje v današnjem smislu, ko imamo igralce in gledalce, bila je verska pobožnost, bil je obred, ki je prav tako spadal med velikonočne dolžnosti, kakor n. pr. danes spada blagoslov jedil. Brez pasijonske igre ni bilo pravega doživetja velike noči. Vsi ti srednjeveški pasijoni pa so bili izrazito stilni, preprosti, vsem razumljivi, obenem pa prepolni notranjega bogastva in silnih duhovnih globin. Zunanje dogajanje je bilo skopo, brez nakopičenosti, skladno s poduhovljeno lepoto gotike. šele pozneje so umetnostni tokovi tudi v pasijonskih besedilih zahtevali več dejanja, več zunanjega lišpa, kar pa je vse terjalo odmik od tihe ubranosti in pobožnega verskega obreda. Tako smo dobili ce!6 naturalistične pasijone, ki so s preračunljivim zunanjim dogajanjem vplivali predvsem na gledalčeva čustva in izvabljali solze. Jasno je, da je tako enostransko pojmovanje pasijona, nekakšno istovetenje čustva in vere, zgrešeno. Da bi pa ljudem, ki so se odmaknili od prvotne srednjeveške nezahtevnosti in preprostosti, katerim je že nekaj skopih besed iz svetega pisma priklicalo pred oči vso bogastvo pravega notranjega doživljanja, da bi tudi tem ljudem nudilo gledališče pasijon, so posamezni dramatiki poskusili obdelati pasijonsko snov v novem smislu. Tako smo dobili namesto prvotnih etilnih verskih obredov književno in umetniško neoporečne tragedije Kristusa-čioveka. Jasno je, da so že'-ti dramatiki sami čutili neizpolnljivo vrzel med nekdanjo pasijonsko srednjeveško procesijo in sodobno pasijonsko igro, zato so opustili misel na versko obnovitveno moč svoje drame, pač pa vso težo in jioudarek dali prav na realistično obnovitev resničnega doganja, ki je spremljalo Kristusovo človeško življenje, trpljenje in smrt. Ena izmed takih sodobnih pasijonskih tragedij je tudi Gregorinova igra V času obiskanja. Ni to pasijon v smislu verske pobožnosti, ampak pasijon v izrazito dramatskem smislu. Pisatelj se je znal zelo spretno vživeti v mišljenje in čustvovanje iistega časa, ki ga podaja z realistično doslednostjo m vernostjo, pri tem pa je seveda izostalo tisto, kar je bilo nekdanjemu srednjeveškemu pojmovanju pasijona bistveno in ecfcno, namreč prikazovanje Kristusa in njegovega življenja. Podal nam je umetniško zadovoljivo dramo, v kateri je mogoče edina napaka — ali bolje pomankljivost — to, da ima za osrednjo osebo človeka, ki je preveč vezan na skopo svetopisemsko besedilo ter skozi vso igro nekako neprijetno trpen. Aktiven je samo v prvi podobi, ko na cvetno nedeljo pride v Jeruzalem ter izžene iz Gospodove hiše branjevce, in v drugi podobi, ko se ob zadnji večerji poslovi od svojih učencev. Vse štiri naslednje podobe pa se je Gregorin predvsem zanimal za judovsko duhovščino, kako se jo v svoji zaslepljenosti zarotila zoper Odrešenika. Tako Jezusova tiha in nema postava nekako utone v hrupu ljudstva in gostobesednosti domačih in tujih oblastnikov ter varuhov postave, česar je seveda nekoliko kriva tudi režija, ki je prebučno pokazala nasprotni tabor. Letošnja uprizoritev Gregorinove igre je nekoliko skrajšana in reči moramo, da ne na škodo stvari. Režiral je avtor sam. Kakor velja za staro klasično grško dramo, da je dramatik s svojo režijo in igranjem bistveno pripomogel k boljšemu uspehu svoje igre, tako moremo in moramo zapisati tudi o Gregorinu. Svojega dela se je lotil s tako ljubeznijo, ki je prevevala vse od glavnih oseb do zadnjegr pomočnika za odrom, da nam je s svojo režijo podal vzor zgledno naštudirane skupinske igre. Tako brezhibno in vživeto igro množic smo doslej mogli občudovati samo v dobro režiranih filmih in včasih v kaki operi, v drami je še nismo videli. Že samo zato bi si bilo vredno ogledati to igro, da bi videli, kaj zmore ljubezen do dela, globoko pojmovanje igralskega poklica in strokovna usposobljenost. To troje je Gregorinu rodilo tako lep sad, da mu moremo samo čestitati in ga občudovati. Seveda mu je k temu pripomoglo tudi požrtvovalno in resno pojmovanje dolžnosti vseh naštetih in nenaštetih sodelavcev, ki so vestno prisluhnili režiserjevi volji in jo zgledno utelesili. Vsem in vsakemu moramo izreči pohvalo in zahvalo, dasi vemo, da niso delali zanjo, ampak zato, da bi pripomogli stvari. Vsi igralci so se potrudili, da niso nikjer in nikoli prekoračili meje dostojnosti in resnosti, ki je ob taki igri potrebna, hkrati pa so porabili vse svoje znanje in sposobnosti, da bi čim lepše zadostili svoji nalogi. Jezusa je podal sam Gregorin. Mogoče je bil spričo prehudih skrbi in vsestranskega dela nekoliko utrujen, kajti Jezusove osebe nam ni prikazal tako prodorno in močno, kakor smo je vajeni iz prejšnjih uprizoritev. Njegov lik je bil tudi glasovno premedel. Toda to so drobci, ki jih opaziš samo s kritičnim očesom ob siceršnji sijajni igri. Marijo je igrala Starčeva. Zadržana bolečina je našla v močni umetnici plemenito izraznico. Tudi postave Janeza, Siinona-Petra, Juda iz Karije ter drugih učencev in Jeruzalemča-nov so bile žive in plastične. Posebno so bili pre- Msgr. Ante Kordin na zadnji poti Ljubljuna, 12. aprila. Mož, kakršen je bil msgr. Ante Kordin, konzultor skopljanske škofije in bivši generalni provikar pokojnega škofa dr. Jane/.a Gnidovca, tako tesno povezan z mladino, ki ji je bil prefekt v škofovih zavodih in v MarijaniŠču, in zvest sodelavec misijonskega pionirja škofa dr. Janeza Gnidovca, je zaslužil, da so mu izkazali na njegovi zadnji poti vse časti tako številni prijatelji, znanci in učenci odnosno gojenci. V soboto popoldne se je zbralo ob njegovem grobu izredno mnogo ljudi, ki so zmolili s škofom dr. Gregorijem Rožmanom ob asistenci molitve za pokoj njegove duše. Na pogrebu je bila posebno častno zastopana duhovščina s proštom g. Nadrahom na čelu. Tako je zemlja na pokopališču pri sv. Križu sprejela vase spet enega redkih mož. ki so posvetili vse svoje življenje mladini in misijonskemu delu ter vztrajali pri tem delu do svojih poslednjih moči. Oliranimo pokojnika v častnem spominu! Partizansk? poraz na Velikem Lečniku in pri Sv. Ahacu Ljubljana, 12. aprila. K° so šli pred dnevi škocijanski fantie v smeri Gradež pod Sloko goro na Mali Ločnik, kier sc češče pojavljajo majhne partizanske skupine, so naletele na bataljon Tomšičeve bri-k'a(ie. .k' se ie prav tedai pripravljal na odhod z Velikega Ločnika. Fantie so partizane nepričakovano napadli, tako da so se partizani komai znašli. Partizanke so zagnale krik in vik, da so uh slišali daleč naokoli. Vnel se ie ogorčen boi in do dališi borbi so se partizani morali umakniti v velikem neredu v smeri proti Gradišču in Medvedci, na drugi strani pa proti Želimliam. Po Pripovedovanju vaščanov. kier so se umikali Partizani, ie padlo več partizanov, od fantov pa je padel legionar Starc Tone iz Vel. Liplieni roj. io. jan. 1909. Partizani sa ga obstrelili s dum-dum kroglo, ki mu je raztrgala koleno, da ie obležal. Ker je bil Starc v prednjih vrstah, so ga partizani v tem stanju ustrelili. Bil je vzgleden borec, ki ga bodo škocijanski legionarji težko pogrešali. Mlada kmečka mati žrtev partizanskih zverin Trebelno, 12. aprila. V noči od nedelje na ponedeljek so partizani odpeljali iz Gornjega Mokronoga pri Trebelnem Pepco Vodmko o, ženo Jožefa Vodnika, ki 6e je nahajala na Rakovniku pri Št. Rupertu. Odpeljali 60 jo na Celevec pri šmarjeti. Tu so jo imeli zaprto do naslednjega dne do 1 popoldne, ko so jo po zasliševanju in mučenju peljali v gozd blizu gradu Klevevža in jo ubili ne daleč od partizanskega pokopališča. Ljudje pripovedujejo, kako je nesrečna mati kleče rotila partizanske krvnike, naj jo vendar za božjo voljo pustijo pri življenju zaradi treh malčkov. ki so 6edaj brez skrbne matere. Toda trdo6rč-neži ni6o popustili, pač so jo surovo suvali, nazadnje pa pobili. Pokojnici je bilo šele 31 let. Po rodu je iz Malnega pri 1 rebelnem. Kot skrbna mati je bila Vodnikova 6ilno navezana na svojo družino, zato jo bodo ofroci in mož hudo pogrešali. Strašen zločin nad delavno slovensko kmečko ženo je 1 8 v veliki unionski dvorani. Opozarjamo, da eo še na razpolago stojišča, in sicer je predprodaja do pol 7 v Knjigami Glasbene Matice, od 7 zvečer pa v blagajni pred veliko unionsko dvorano. Ljubljansko gledališče Drama: Ponedeljek, 12. aprila: Zaprto. Torek, 13. aprila: Zaprto. (Ponavljalna 6kušnja.) Sreda, 14. aprila ob 18.30: »V času obiskanja«. Red Sreda. Četrtek, 15. aprila ob 18.30: »Veliki mož*. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Opera: Ponedeljek, 12. aprila ob 16: »Obuti maček*. ____ »Sirota Marko*. Prireditev GILLa. Torek, 13. aprila ob 18: »Janko in Metka*. Red A. Sreda, 14. aprila ob 18: »Madame Butterlfy*. Red B. Četrtek, 15. aprila ob IS: »Evgenij Onjegin«. Red Četrtek. t • ,Pul,0Vne vaje za gospe in matere bodo v Lichfentnrnu v dneh od 12.—16. aprila. Pričetek danes ob 5 popoldne, v torek pa bo govor ob 8. Prisrčno vabljene. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu I*o dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje ceno za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/II št. 362/7 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 12. aprila 1943-NXI zutruj dalje do objave novega cenika. Najvišje cone, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave pod 10 kg 2 L, rdeče zelje 2.25 L, kislo zelje 4 L, ohrovt 2.25 L, repa na drobno 1 L, repa na debelo 0.75 L,kisla repa 2.50 L, motovilec 8 L; regrat 4.50 L; radič 6 L; zeleni radio 8 L, špinača 3.80 L; rdeča pesa 3 L, rdeče korenje brez zelenja 4 L; rumeno korenje 2 L; peteršilj 4 L; zelena (gomolji) 5 L, rumena koleraba 2 L, kolerabice 4 L, črna redkev 1.50 L, Čebula 3 L, čebulček 12 L, šalota 4 L, česen 8 L, osnaženi hren 4 L, jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5.70 L, jabolka II. vrste 5 L, kilogram suhega lipovega cvetja 18 L, jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker jc za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št 6 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprena, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem, v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vsej prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, za katero so bile cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih, sedaj pa cen ne bi bilo več v lem ceniku, se prodaja po prejšnjih cenah, če ne bi bila za dotično blago s posebno odločbo Visokega Komisariata, odsek za doloČa-njen cen, odobrena drugačna cena. Rdeči križ poroča V pisarni I. R. K. avtonomna sekcija Ljubljana, Ulica Ariella Rea 2, naj 6e oglasijo osebe, ki 60 poslale pakete naslednjim; Vekle Alojz, Podržaj Janez, Sever Franc, Panjič Ivan, Sečnik Jože, Hočevar Ivan, Boh Franc, Muster Jože, Zajc Vinko, Kozina Ivan, Vidic Stanislav, Vidic Anton, Fink’ Franc, Marinč Martin, Ka6i Adolf, Zupančič, Švajger Franc, Peterle Alojz, Peršin Gabrijel, Černič Franc, Zalar Matic, Arko Anton, Spreicer Ana, Starniša Ivan, Mamilovič Avgu6t, Cop Franjo. Paketi za vojne ujetnike, civilne internirance, konfinirance in jetnike v zaporih ee sprejemajo iz- O P; petek R S S T; sobota U V Z Ž. — Čas sprejema veak delavnik od pol 9 do pol 12 in od pol 16 do pol 18, ob sobotah pa samo od pol 9 do pol 12. Izven tega reda 6e sprejemajo 6amo paketi od pošiljalcev izven Ljubljane, ki 6e izkazejo s prepustnicami. Kdor nameni oddati več paketov za razne prejemnike, naj pride na vsak način popoldne, razen ob sobotah. Red sprejemanja paketov jc razviden tudi na vratih urada. Resnica o verski svobodi v Rusiji Stalin s »V naši stranki ni prostora za komuniste, ki bi ovirali protiversko propagando« Podpredsednik Združenih ameriških držav Wuli;ic(* je ./.••ul ie odo. Treba jo pomisliti — poudarjajo »Basler »Nachrichtenc —, da je boljševiška vlada leta 1. Moskve, metropolit Nikolaj iz Kijeva in metropolit Aleksander iz Leningrada, nadškofov ii» škofov pa je ostalo Vsega skupaj samo še kakih 10 ali 12. Od 43.000 župnij, kolikor jih ie bilo v Sveti Rusiji, jih je bilo ukinjenih celih *>!) odstotkov. Druge so sicer še trpeli, a zapustili so jih v najtežjih razmerah, to pa iz enostavnega razloga, ker ni bilo nikjer več kakšnih semenišč, kjer bi skrbeli za izšolani duhovniški naraščaj. Pet in dvajset let jo bilo v Rusiji prepovedano tiskati vsako versko knjigo Tiskarna sv. sinoda je bila ukinjena, in poslednji majhni list, ki je strtel še izhajati kot cerkveni koledar, je bil tudi prepovedan. Vsako cerkveno udejstvovanje, oziroma sploh vsako delovanje, ki bi utegnilo zbujati verska čustva, so smatrali za protirevolucionarno in je bilo spričo tega strogo kaznivo. Starši so morali pismeno izjaviti, da bodo svoje otroke do dvanajstega leta vzgajali v strogo brezverskem dulin. Če se tega niso držali, jih je državna policija prijela in po izdanih odredbah kaznovala. Družinsko in zakonsko življenje je postalo nekaj razvratnega, izprijenega. Materialistična usmerjenost novega rodu je privedla do prave krize, na kateri trpe zlasti izobraženci. Nekaj novega, nepričakovanega — nadaljuje omenjeni časopis — se je nenadno zgodilo ob prvem nastopu nemških čet v Rusiji meseca junija 194). Nemci so začeli, zavedajoč se vprav verskih potreb, med ruskim ljudstvom s široko akcijo, ki je šla za tem, da sc znova uvede verska svolioda. Zrrova so slovesno odprli cerkve, ki so bile zaprte ali pa so jih bili Sovjeti namenili posvetni rabi. Znova so uvedli in uredili razne pravoslavne verske obrede, ki so jih začeli prenašati tudi po radiu. Ruski kmet je začel poslušati te obrede, s sten pa je odstranil slike komunističnih voditeljev ter jih nadomestil s svetimi podobami, ki jih je bil na skrivnem varoval. Preganjanje vere nenadno prenehalo vprašanje: »Zakaj pa potem vse druge tiskane stvari še vedno izhajajo tako, kakor prej,« Na to drugo vprašanje mu je Lovski odgovoril: »O tem bomo govorili drugič.« Emilian Vulberman, bolj znan pod imenom Jaroslavsky, ki je napisal cel ducat knjig o brezbožništvu, besen propagandist, bivši glavni urednik revije in dnevnika »brezbožnikov«, ter predsednik clruštva istega imena, ki je nekoč imelo pet milijonov članov, danes žaluje nad razvalinami ruskih samostanov in nad drugimi ruskimi oskrunjenimi svetimi kraji — kakor je nekdo zapisal v moskovski »Pravdi« 20. januarja 1942. HENRIK SIENKIEWICZ pm:w 1 ROMAN V SLIKAH In kaj se je tedaj zgodilo? Takoj je prene-halo protiversko delovanje Sovjetov. Ukinjene je bilo izdajanje brezbožniških listov in nehalu so se brezbožniška predavanja. Celo muzeje jbrezbožnikov« so zaprli, in začeli so se tudi verski misijoni. Spet so začeli častiti svojega narodnega svetnika Aleksandra Nevskega in celo Kremelj je organiziral javne molitve, ki se jih jc ljudstvo v trumah udeleževalo. Ob začetku msko-neinške vojne Je ob priliki neke časnikarske konference nek tuj dopisnik vpraašl komisarja za propagando lovskega, zakaj naenkrat ni več nikjer nobenih ’ ••• ’ trii: »Za- časnikar odpraviti in je stavil drugo SKega, zatcaj naeuKrai ni vcc niKjer houci protiverskih proglasov. Lovskije odgovoril: radi pomanjkanja papirja.« Tisti tuji časnil sc stem ni dal odpraviti in je stavil dru V 25 letih druga verska knjiga Medtem je izšla v zelo razkošni opremi nova knjiga pod naslovom »Resnica o verskem življenju v Rusiji«. Besedilo in slike v tej knjigi naj bi dokazale, da versko življenje v Rusiji zelo cvete. Knjiga jc izšla pod pokroviteljstvom moskovskega patriarha. V njej je tudi slika metropolita Sergija in nekaterih drugih duhovni-kov. To novo knjigo so dali v prodajo in je v zadnjih 25 letih druga publikacija, ki se bavi z verskimi vprašanji. Kakšnega značaja je ta knjiga, o tem ne more biti nobenega dvoma: gre namreč za propagando, namenjeno tujini. V resnici pa je ostalo vse pri starem _ Zdaj pa podpredsednik Združenih ameriških držav Wallace navaja to knjigo kot nekako dokazilo, glede katerega pa je treba precej previdnosti. Nič se namreč ni spremenilo v državnem ustroju, niti glede odredb, političnega pro-craina komunistične stranke in prav tako ni bilo nikdar nobene spremembe glede pravoslavne Cerkve. O katolikih, protestantih, izraelitih in mo-hamedancih v zgoraj omenjeni razkošno opremljeni knjigi ni nobenega govora. Od 454 pravoslavnih cerkva, kolikor jih jc imela Moskva, jih je odprtih samo .še 25, pri tem pa je všteta tudi tista, ki je posvečena rdečemu razkolu. Ob priliki zadnjega ljudskega štetja v Rusiji je vsak na posebnem obrazcu moral odgovoriti tudi na vnrašanje: »Ali veruješ v Boga?« Izid tega ljudskega štetja ni bil nikdar objavljen, znano pa je, da je na gornje vprašanje okrog 70 odstotkov ljudi odgovorilo z »da«. Z drugimi besedami se to pravi, da je bilo tedaj v Moskvi 3—4 milijone vernih ljudi. V vseh 25 moskovskih cerkvah, kolikor jih je danes tam odprtih, je prostora komaj za tisočinsko vsega moskovskega prebivalstva. Lani o veliki noči so bile v moskovski cerkvi sv. Treh kraljev veliko slovesnosti. Pri svetem obredu, ki ga ni bilo že celili 25 let, so moskovskemu metropolitu asistirali štirje škofje. Te slavnosti so tudi fotografirali, in sicer v propagandne namene. Metropolit Sergij je ena najznačilnejših osebnosti. Ni patriarh, temveč nosi samo naslov »gvardijan patriarhije«. Zadnji patriarh Pichon je izginil leta 1925, kmalu po tistem, ko je nastopil proti Sovjetom. Začele so sc spletke, kdo bo njegov naslednik. Kandidatje, ki bi prišli v poštev kot nasledniki patriarha Pichona, so doživeli isto usodo kot on. Metropolit Ciril, metropolit Agalangel, metropolit Peter Krutinsky, ki je bil zadnji pravilno izvoljeni pariarh — vsi ti so prav tako izginili in ni za njimi nobenega sledu. Prazno upanje Članek, ki je izšel v »Basslcr Nachrichten«, se končuje takole: »Treba je biti zelo previden glede takšnih publikacij, zakaj taktika, ki se je Sovjeti poslužujejo glede položaja ruske pravoslavne Cerkve, se ni prav nič spremenila, in upanje, da bi se za krščanske veroizpovedi v Rusiji položaj zboljšal —takšno tipanje ie ame riški podoredsednik v svojem omenjenem govoru izrazil — je povsem odveč, ker je resnica čisto drugačna. Litvanija odtočno zoper sovjetske težnje Kaunas, 10. aprila, s. Pod predsedstvom V6e-ijčiliškega rektorja v Vilni prof. Berliska 60 imeli predvčerajšnjem zjutraj sestanek v dvorani vojnega muzeja v Kaunasu, ki so ga nazvali »Litvanska RlSM. 0OŽ.E BE O i pR\RED'L I 1 527. Bilo jo jasno, da misli Neron Ligijo prihraniti za kake nove, posebne muke. Zato je Vinicij sklenil poskusiti še poslednje, česar se je domislil. Nadzornik »Smrdečih votlin«, kjer so pokopavali žrtve iz amfiteatra, ga je za ogromno podkupnino sprejel med svoje delavce, -katere je vsak dan pošiljal po mrliče. Ko je prišel večer, da bi moral z njimi na dolo, si je Vinicij ovil glavo in boke s cunjami, namočenimi v dišeče olje. Nemirnega srca je v gruči drugih delavcev odrinil na Eskvilin ter mimo pretorijan-ske straže skozi velika, železna vrata v ječo. konferenca« in h kateremu so prišli po 4 zastopni- | ki, (Slani vsakega socialnega sloja v Litvaniji. Govorili so mnogi govorniki, med katerimi 60 bili tudi 6vetnik general Kubiljuna, oeneral Nawakas, bivši poveljnik litvanske vojske, prof. Bisziska ter mnogi drugi vojaški in civilni odličniki. Vi so ob splošnem pritrjevanju poudarjali odločno voljo vsega naroda, da se bo bojeval z V6emi 6ilami proti boljševizmu. Potem so soglasno odobrili predsednikov predlog, v katerem slovesno protestirajo proti kakršni koli sovjetski zahtevi po litvanski zemlji. Poudarili so tudi odločno voljo litvanskega ljudstva, ki hoče ostati v olmrtt zahodnih evropskih držav, s katerimi se je po izročilih in po skupnosti teženj vedno čutilo povezano, »SLOV. Dfiltl« v vsako hišo ! 528. Prišli so v vrsto velikih, obokanih kleti. Medle svetilke so razsvetljevale prostor, ki je bil poln ljudi. Nekateri so ležali ob stenah in spali, drugi so bili že mrtvi, spet drugi so se gneti okoli velike posode z vodo, ki je stala v sredi, ter pili žejno, kakor ljudje, ki jih kuha vročica. Tu pa tam so se speči otroci stiskali' k materam. Krpg in krog je bilo slišati stokanje, naglo dihanje bolnikov, šepetajoče molitve in polglasno petje. Bolniki so zmedeno govorili ter z upadlimi potnimi obrazi prosili vode Ob misli, da bi ligija utegnila biti v tej grozoti, bi bil Vinicij jskoraj omedlel EIAR — Radio Ljubljana Ponedeljek, 12. apr.: 14.10 Koncert rad. ork. vodi dirigent D. M. Sijanec. — Glasba za godalni orkester. — 14.40 Pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa; jx>ročila v italijanščini. — 17.15 Prenos iz rimskega gledališča »Eliseo«. Koncerte prireja Rimska Kr. Filharmonična akademija. Drugi del koncerta tria »Vidusso, Abbado, Crepax«. — 19 »Govorimo italijansko'; poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.40 Kralj pastir — oratorij za tenor, sopran, bariton in zbor. Glasba: Louis Cortese. Besedilo: Ferdinando Cattaneo. — 21.45 Orkester vodi dirigent Kramer. — 22.05 Predavanje v slovenščini. — 22.15 Klasični orkester. — 22.45 Poročila v italijanščini. TONE GLAVAN:* Otroci, ki so etali okoli in ki so slišali Daničino vprašanje, f-o se polglasno zasmejali, Danica pa jih je samo grdo pogledala in nilmlala dalje kakor gospod kaplan. Medtem je ministrant pozvonil pri vratih, se pojavil s težko knjigo z zlatom obrezano in z lepimi platnicami, kjer je imela vrezan velik zlat križ, prepleten s sončnimi žarki. Za njim je stopal gospod kaplan v lepih mašnih oblačilih. Gledal jo resno; z njegovih iic je izginil Ves prejšnji smeh, ko se je igral z otroci. Pričela se je maša. Prerivanje med otroci je ponehalo, samo sem in tja je še kdo posmrknil, a je takoj dobil zasluženo brco starejšega, ki ga je s tem opozoril, naj vendar miruje, če noče, da ga bo naslednji dan gospod kaplan v šoli za ušosa prijel in mu jih kot uro navil... Ženske so zašumele z molitveniki in se zatopile v molitev, moški pa so izvlekli rožne vence. Nekateri so molili, drugi so jih kar tako držali v rokah ali premlevali jagode. Gospod kaplan je pred oltarjem polglasno molil, ministrant pa mu je glasno odgovarjal, da je lahko vsa cerkev videla ,kako zna že latinski. Kajpak, če Bog dd srečo, pojde drugo leto v ljubljanske šolel Jerneje se je trudil, da bi molil. Predeval je molek iz roke v roko, molil vero, očenaš, a bil jo raztresen, da ni vedel, kaj izgovarjajo ustnice in jezik. Misli so mu uhajale na dom, k Matevžu, >nialil je na njegovo srečo, mislil na Boštjana in ugibal o njegovem življenju. Prav tedaj so njegove ustnice izšepetale besede: »In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!« ■Jerneje se je stresel in zbal božje sodbe. Bog je pravičen In ■taznuje pravično, loči dobro od slabega, njega ne moreš ogoljufati. DS, na Boštjana je bil jezen, nikdar mu ni mislil odpustiti. Razžalil ga je, oko mu je izbil, da bo za vse življenje slep in ubog. Sklenil je, da odslej naprej syia sploh ne pogleda več, ker ga ni vreden, ne njega, šo manj pa njegove res nesebične očetovske ljubezni... Toda Bog pravi drugače. Kristus, ki je ljubezen, odpušča tudi dolžnikom. Jerneje se jc dolgo boril sam s seboj, premišljeval, pretehtaval, trpel in hotel moliti, da bi zamoril nadležne misli, toda nevidni angel, ki ga je sam Bog poslal k njemu, mu je govoril: »Jerneje, tudi to je molitevk Klonil je z glavo, v misli mu je stopil Boštjan, ves skesan, ubog, strgan in sestradan Vrgel se je pred njega, očeta, in ga prosil odpuščanja. Jerneje se je nenadoma nečesa domislil. Mar ni žo nekaj podobnega čul? A, seveda! Še kot otrok v šoli in tudi pozneje v žiVljenju. To je vendar prilika o izgubljenem sinu, ki jo je Kristus povedal nam za živ zgled in posnemanje... Oči so mu postale motne. Še bolj je klonil z glavo, si zakril z rokami obraz in tiho zaihtel: >0 Bog, saj mu odpuščam, odpuščam mu/ Potlej jo laže molil. Ko pa je prišel do polovice rožnega venca, ga jo zmotil glas zvončka, ki je vabil k povzdigovanju. Pokleknil je, stisnil roko in jo položil na prsi. Ko je povzdigovanje minulo, je obstal kleče, a moliti ni več . mogel. Rana v očesu, ki še ni bila poj>olnoma zaceljena, ga jo izredno zabolela, da se mu je bolečina raztegnila po vsem obrazu. Nehote je spačil obraz in zamižal, da ni videl ničesar razen teme... Tedaj se mu je iz duše izvila prošnja: ) >0 Bog, vzemi mi še drugo oko, da ne bom videl, kako odhaja moj lastni sin od mene, da ne bom videl vse tiste lepote, ki jo s svojim odhodom pušča vnčmark Pris‘lilo ga je na jok, da je moral vstati in oditi iz cerkve. Ljudje so ga začudeno gjedali. Ko so videli, da jo prepal in bel kot cerkvene stene, so bili prepričani, da mu je slabo... Ko je zadihal v svež zrak, m uje takoj odleglo. Zmahnil je z roko, si obrisal solze in stopil nazaj v cerkev. Obstal je pri vratih. | Po maši so se ljudje zdrenjali iz cerkve. Obstal Je samo še Jerneje, ki se je plaho stiskal k vratonii premikal jagode na rožnem 5 vencu in proseče molil. Potlej se je ojunačil in šel k oltarju klečat. glavo jc klonil na prsi in nema molitev mu je vrela iz duše. Gospod kaplan, ki se je v žagradu razpravil, ga je izza vrat skrivaj opazoval. Takoj je uganil, da mora nad možem nekaj težkega viseti... Zato je o tem pobaral mežnarja, ki je pojasnil, kolikor je vedel in znal. Cez čas je gospod kaplan stopil iz žagrada, pristopil k Jernejcu in ga potrepljal po rami. »Pojdiva!« mu jo šepnil. Jerneje je ubogljivo vstal, stlačil molek v suknjič in tiho stopal za kaplanom. Njegovi, z žeblji okovani čevlji, so težko cokali po kamnitem tlaku. Zunaj, kjer je stalo sonce že visoko, da ju je zaščemelo v očeh, in nista na prvi hip nič videla razen svetlobe, sta drug ob drugem obstala ter so nemo gledala. Kaplan jo položil Jernejcu roko na ramo. »Molite!« mu je polglasno dejal. »Bog bo prav ukrenil. V njem so začrtana vsa naša pota, dobra in slaba. Bog bo tako napravil, kakor je prav. Vi samo molite in ni se vam treba ničesar bati. Molitev veliko izda. če vse premine in odpove, ostane molitev rešilna vrv.« Jerneje ga je gledal kot otrok. Kaplan ga je s svojimi besedami vsega pridobil in Jerneje bi bil pripravljen razložiti mu poslednjo skrivnost. Vse to je mladi duhovnik tudi opazil; zato je nadaljeval: »Poslušajte, Jernejčevi, meni je molitev veliko pomagala. Lahko vam povem zgled iz resničnega življenja, ker sem ga občutil v svoji duši. Mati mi je umrla že zelo zgodaj. Prepuščen sem bil samemu sebi, cesti, dobrim in slabim ljudem. Slabi so me pridobili. Postal sem brezverec, strupen kot modras. O veri nisem maral ničesar slišati. A molil sem še zmeraj, čeprav bolj iz navade kot iz potrebe. Molil pa sem za pokoj materine duše, ki sem jo neizmerno ljubil, saj šo danes vidim njen obraz jasno pred seboj. Pomislite, po toliko leiih! Res, nisem molil z mislijo, temveč brbraje besede, ki sem se jih naučil v otroški dobi. Počasi sem jih začel premišljevati; za-! zdele so se mi lepe in globoke. Tako sem dolgo premišljeval in taval. Nehote sem začel hoditi v cerkev k maši ali kadar sem imel i priliko. Počasi se mi je začela vera vračati, zmeraj močnejša je bila, ' in končno sem po nekaj letih zopet veroval... Vidite, to je molitevU Za Uidiki tfiksTM t Li]abl|aalt Jot« &ramari& » Ildajatelj: tol Sodi* — Gred alk: dirka la**nilk. — Boltnpuot ea rra£ama. — *Sloten«k.) dam« Uhaja *b daiavalkik ab II — Heiefna oaroiaiaa ^ll^llr^aa Uo**m*tTO 28 Ur. — UredaORT«; Kopltujt]« ulita t, 111, padittapja, — Cfrara; KtpIUrjera a lica ft, Ljubljana, » lelelaa