Posamema itevffloit 1 krono, JBOO& 1*4» «■* Kiamt b*WJ« tal pnauflav, ek 18. ati i Ik.umd mlMlniin Im ki atMA N»>«U. 18« K, p«U»Uio »0 L MrUctM • X, B4H010 U C o a o rdSrsma. rtasta a o d M : munMnmmmuHHu TABOR krono* S *fcropj«. T*l*lon IntHuk. H. KM. J DPttATA u uki4« * Juti*«! ; «U«i M. 4, priUi«., Im. Tlite g m M. M. (S8 rtlUioieknal M-4m itn. ll.TSf. J *i MraHU km immji m M uin. — BtbpUl *• m nij^i. S Wt»fM Leto: II. Maribor, sobota 16. aprila 1921 Številka: 85. v Življenje ljudstva. Maribor, 15. aprila. VZagrebu imajo glavno razpravo tooti kmetom iz Gornje Stubice, ki so s° svoj čas nprli državnim oblastim ter zagrešili več slučajev uboja in ro-^a' Kdor hoče bližje spoznati psiho hr-Vatskega kmeta, naj čita poročila, ki 3ih objavljajo o tej razpravi zagrebški dnevniki. Sodna dvorana, v kateri zaslišujejo krivce in priče, spominja na eledališki oder iz Shakespearjevega "Kralja Leara«. Zaporedoma nastopajo wdje, ki nosijo težke grebe na sebi, ki Pa v svojem srcu nedolžni, ker so bili samo igračka usode. Kdo je ta u-6ot^a- Ne poznamo njenega obličja, ne %eruo, kaj je, a čutimo jo, da stoji za Djimi, kakor je stala za kraljem Lea- Pred težko krizo avstrijske republike. Demarša antante radi plebiscita o prlklopitvi k Nemčiji. Plebiscit tudi na Koroškem. Kriza dunajske vlade. Zasedba Avstrije. TIP Dunaj, 15. apnila. Francoski TIP Dunaj, 15. aprila. Kakorporo- poslanik Lefevre Pontalis je podal čajo današnji tukajšnji jutranji listi, sta včeraj zveznemu kanclerju dr. Mayru tirolska in štajerska vlada sklenili, da se do nalogu svoje vlade izjavo, da bo plebiscit za priključitev k Nemčiji izvrši 'Francija, ako avstrijska vlada ne ukine kljub demarši antante. Vsled tega in vsled plebiscita za priklopitev k Nemčiji, uki- vesti, da so sklenile izvesti plebiscit tudi nila vse pomožne akcije za Avstrijo, solnograška. gornjeavstrijska in koroška Izjavi Francije so se pridružili tudi za- deželna vlada, se čuti zvezna vlada oma-stopniki Anglije in Italije. jana ter bo, ker ne more nositi odgo- TIP Dunaj, 15. aprila. Demarša vornosti za nadaljne dogodke, podala antante radi plebiscita o priklopitvi k ostavko. Nemčiji je izzvala med ljudstvom splo- TIP Praga, 15. aprila. Tukajšnji listi po deželah se je vršilo več protestnih ima interes na tem, da v teh težkih' časih obvaruje kulturne vrednote naroda in človeštva sploh, mora stopiti navzdol, iti med ljudstvo, ga učiti in mu pomagati, da se izkoplje iz svoje vojne bolezni. Boj med kontinenti. To je bodoča vojna. Nek resen Ame-rikanee računa s to novo katastrofo in išče način, kako bi se dala rešiti evropejska civilizacija. Macler, čigar ime je dobro znano v amerikanskem trgovskem svetu, jemlje kot izhodišče te vojne antagonizem med Zedinjenimi dr- po°dShle * i,Sai»rtl Ponosni, ako so postavili na mizo °vseni kruh ali pečeni krompir; ki so iskali v rokah svoj raztrgani klobu- ® ' kadar so se približali gosposko Močenemu človeku; ki so odplačevali ,.1'^-iu, kar jo bilo njegovega, in izmolili Otvoritev debate o ustavi v konstituanti. TIP Beograd, 15. aprila. Včeraj- nje ureditve države, vendar pa je izra-šnjo sejo konstituante je otvoril pred- zil upanje, da bo ustava sprejeta ka-sednik dr. Ribar ob 10 predpoldne. Po- kor jo predlaga, vlada. V popoldan-slanec Sima Markovič je interpeliral skem nadaljevanju je govoril soc. dem. finančnega ministra radi podpor rus- Etbin Kristan proti vladni ustavi ter vsak dan' ob pravem času predpi- !dh beguncev, ki znašajo ba.je 30 mili- za avtonomijo in decentralizacijo. Pri- jonov dinarjev. Ker je minister podal hodnja seja bo danes ob 9 uri dop. zadovoljivo pojasnilo, se je sprejelo na TIP Beograd, 15. aprila. Klerikalci znanje brez debate. Pri volitvi druge- so v svoji izjavi k vladni ustavi, ki so -............... „ . - S& zborničnega podpredsednika je do- jQ. izročili ustavnemu odboru zagrozili, enu neke ideje, ki jih je prešinila Poslanec samostojne kmetske stran- jj8 se odstranijo iz Beograda, če se akor blisk in onm; nien kc Ivan Urek od 211 ^oddanih .149 gla- np snrJp,mp hrP* majorizacije. klub, ki se ne očenaše, ti kmetje so postali naj-u3§i »puntarji«, šli nad urade, razbili J11 Pokradli tuje imetje, vse to pa blisk in katere sami niso razu „ • V sodni dvorani gledajo začude- 2ad°kr°ž? sebe, se plašno, prihajajo v urego, govore o svojih vsakdanjih evah in ne razkrivajo nobene mrž-ali nenavadne zlobe. Med njimi so i ?F£a dva — trije kriminalni ali pa-® °=ki tipi, vsi ostali — tudi krivci — ^ Pa v bistvu dobri ljudje, katerim bi normalnih razmerah ne prišlo na l8el> da se gredo puntat. toji^0Vore® 0 svojih zločinskih deja-’ 80 ^ komaj dotaknejo; sicer pa Sv *?.0vedujejo o nebistvenih stvareh, o Sov"! ° sv°ji ha j ti, o svojih dol- 1 Zakon jih seveda ne vprašuje o se -’-Zak°n i10® Prav. če jih obsodi, ko koj1Uf0*'ovi njihova krivda. Toda za &r kakor se zatrjuje poslal obžalujoč da ni prišlo med vsemi k sejam plenuma tri zastopnike, Sur- , . . . strankami do sporazuma glede notra- mina, Drinkoviča in Segnič?, IftikOv z drugimi kontinenti m dizava- Nova poostritev krize v Angliji. DKU Pariz, 14. aprila. (Havas.) ministrom in delegatom Železničarjev Po londonskih vesteh je zbornica po- ter transportnih delavcev je izjavil Tho-trdila proklamacijo obsednega stanja. mas, da ni nikega upanja na pričetek DKU London, 14. aprila. (Reuter.) pogajanj. Po dveumi konferenci med premiernim vsega 3a» ga stlačiti vase in obdržati; . živo srebro, ki se skozi slelierno luknjico in se {jejoeZl ^ai°^ od posod, ki ga utesnu- javQ1a s|u^a3 3® eden izmed stoterih po-;ViranV današnjega življenja, ki vsi iz-eloboko 8Promembe, katero je In. gl1 l.Ua svetovna vojna in mišljenju ^ stv°vanju ijU(jskih množic. Dr. M. ta Je v eni zadnjih številk »Nove tvat6w* 1Podal temeljito študijo o hr-J ne bo-m^’ ? m Va^ Preko Evro f^ih niejah°gfv° ,trajuo ustaviti n.v nafiega opazovali živ- *ta vidika, s DS. 55 nok°Pa višjejo sami vr 0! a’ na katerem ffil- Naž« uobiaženstvo, ki Novo madžarsko ministrstvo. DKU Budimpešta, 14. aprila. (Ogrski dopisni urad). Grof Štefan Be-thlen je bil imenovan za ministrskega predsednika. LDU Bit d a peš ta, 14. aprila. Grof Stefan Bethlen je danes predložil državnemu upravniku listo novih ministrov, ki jo je državni upravnik sprejel. Port-felji so razdeljeni nastopno: Ministrstvo za zunanje posle grof Nikolaj Banffy, minister za notranje posle grof Gedeon Vojaške zastavni ne. DKU Dunaj, 14. aprila. Kakor javlja »Neue Freie Presse«, je budim-peštanska vlada poslala na Dunaj posebno izjavo, katera se bo izročila tudi velesilam v vednost, da smatra vojaške zastavnine za skupno dobro in zastopa stališče, da se ne morejo v nobenem slučaju vporabiti kot jamščina za enostransko posojilo Avstrije. Vrnitev zaostalih ujetnikov iz Rusije. DKU 13. aprila (Havas).’Francoska vlada je dala na prošnjo dr. Frid. Nan-sena inicijativj za načrt povrnitve v bitražo ali sporazumom. Amerika se tega dobro zaveda, Japonska tudi. — Oboroževanje Amerike in njen desin-teresement na evropejskih vprašanjih, mrzlično stremljenje za napredkom in popolnim prisvojenjem evropejske civilizacije, ki se kaže pri Japoncih, vsa to so znamenja, da ta antagonizem vodi k neizprosnim posledicam, ki bodo prinesle izbruh velike vojne med obema kontinentoma. Japonsko malo poznamo. Kar vemo o nji, ne zadostuje, da si ustvarimo sliko .o njenih razmerah. Zato ne bo odveč, ako sledimo Macleru v njegovih izvajanjih. Za Japonsko je najvažnejše vpra* šanje in najglavnejši vzrok, da išče Radav minister za finance dr HegedUs, RnsijiTa^talih avstrijskih, ogrskih, poljedelstvo Stefan Szabo-Nagyadad, poljskih, romunskih, češko-slovaških minister za trgovino dr. Hegys-Halmi, In jugoslov. ujetnikov in bo potprla to minister deželne brambe Aleksander človekoljubno delo z vsoto 115.000 fim- dne manj- tev šterlingov. Kot predujom je že izplačala 15.000 funtov štorlingov. Belizaka, ministrstvo za narodne manj šine bo vodil minister za zunanje posle, ministrstvo malih poljedelcev pa minister za poljedelstvo. Amerika In Nemčija. LDU Pariz, 14. aprila. Stefani Lausanne je poslal »Matinu* iz New-Yorka po kablu nastopno vest: Kno-xova resolucija bo imela le ta pomen, da bo kazala smeri. Ameriška uprava Delo Zveze narodov. LDU Ženeva, 14. aprila. (Svic. brz. ag.) Mednarodni parlamentarni svet je imel 12. t m. v Ženevi sejo. Svet je odobril resolucijo, v kateri se narodne skupine naprošajo, naj delujejo pri svojih vladah za ratifikacijo senžermen-ske pogodbe, da se zniža vojaški pro-Na prošnjo švedske skupine je mi izseljevanje v Ameriko. Priroda je dala Japonski skromno mero svojih' darov. Zemlje, ki je sposobna za obdelovanje, ima samo 16 milijonov akrOV! (1 aker iznaša 0.4 hektare), to je pri* bližno toliko kakor meri površina Ir* ske. Število prebivalstva je narastlo n« 60 milijonov duš, torej več nego iznaša prebivalstvo cele Vel. Britanije, Belgije in Holandske skupaj. Tudi rodovitnost zemlje iu klima ni nič ugodnejša kakor na Irskem. Japonski kmet živi v najtežjih ravmerah in zato vedno bolj leza v dolgove. Ko bi se razdelil ves dolg sorazmerno na obdelano zemljišče, bi pripadlo na po1 hektara 50 dolarjev dolga. Povrh tega je na Japonskem pouivica zemlje v rokah najemnikov, vendar ne morda t pa sem odšel dalje. # VIB** Iz čmerikavega jutra «b 3e. jg na pravil len pomladanski da cesii proti Colu sem pricalt č ^0f se bližam našemu toplemu p0. nisem maral iti skozi Col, se p^gi služil stranske poti gnnjj' sem se po strmini spn-šcal PJ., ji;1 boru, ogledujoč mogočne utrn ' rflvi; je bila okrog in ok’’og to va/’ ‘ aedfJ la še stara Avstrija iji . °».,ve Anton Gnus, namestniki Dragotin numek, Martin Matko, Anton Hren, zaupnik zdravstvenega sveta za Slovenijo ur. Ernest Majer, namestnik dr. Ernest “čreani, zastopnik staršev Engelbert Fran netti, namestnik Franc Kavčič, zastopnik Poverjeništva za kmetijstvo najbrže Slap-’ zastopnik poverjeništva za socijalno ni?RPAdolf Ribnikar, namest- j kvena mesta v Julijski Benečiji ljudi svo-ožidar Betriani. > zaupanja, Vatikan bo samo skrbel, ■— Za svobodo tiska. Glavno taj- da bodo škofje vešči tudi slovenskega mstvo jugoslovenskega novinarskega iezika. Da bo Vatikan mirnodušno ka-u .uženja je poslalo vsem političnim pituliral pred Kvirinalom, smo vedeli že dolgo; sprememba rituala pa ima tako malo zveze z javnimi vprašanji, da je vsoeb potovanja jugoslov. škofov v Rimu enak — ničli 1 — Voina škoda v Srbiji. Po doslej prijavljenih listah za vojno odškodnino se je ugotovilo, da znaša škoda, ki je bila povzročena Srbiji, 19 milijard dinarjev. To uradno poročilo je bilo poslano naši delegaciji pri pariški reparacijski koipisiji. — Za obrtno razstavo v Mariboru je kot prva darovala 1000 K Posojilnica .... ....... v Narodnem doniu. Pripravljalni odbor manjših stilističnih izpremem- se ji za ta denar naiiskreneiše zahvaljuje z željo, da bi kmalu našla obilo posnemovalcev. Uudsko štetje na Japonskem, j Pri zadnjem ljudskem štetju na Japonskem se je naštelo nad 77 milijonov prebivalstva. — Veliki trgovski shod v Mariboru. Kako smo že poročali, vozi v nedeljo dne 17. tm. iz Maribora, Glavni kolodvor poseben vlak v Falo. Odhod vlaka ob pol 15. uri popoldan, vrne pa pa se iz Fi le med 18. in 19. uro zvečer. Vožnja za 3. razred stane 10.— K torej sem in tja 20.— K. Vožnja tega posebnega vla^a ni omeiena samo na udeležence trgovskega shoda, temveč se ga lahko posluži vsakdo. Vozni listki se bodo izdajali že v soboto dne 16. tm. — Pri zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano mesto ravnatelja. Prošnje je vložiti do dne 24. tm. pri poverjeništvu za javna dela v Liubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v „Uradncm listu* štev, 38 z dne 14. aprila t. 1. — Trgovski shod dne 17. aprila. Na trgovski shod, ki se vrši dne 17. t. m. ob 9. uri predpoldan, mora priti vsak trgovec, naj si bode iz naidaljše okolice, kajti to zahtevajo njegovi interesi, posebno sedaj, ko trgovski stan najbolj trni pod carinskimi naredbami, davki itd. Dnevni red je sledeči: 1. Stališče trgovstva pri reviziji avtonomne carinske tarife, ter o sklepaniu trgov, pogodb, poroča I. Mohorič. 2. Neureienost prometa, poroča I. Kejžar. 3. Maribor, kot trgovsko in prometno križišče, ter notranja trgovina, poroča Vilko Weixl. 4. Propadanje vinske trgovine in vzroki (Franc Čuček). 5. Prosvetno delo med trgovstvom, časopisje, šole,1 strokovne in gospodarske organizacije (Fran Zelenik). 6. Razmerje trgovine z zadružništvom (Franc Golob). 7. Hibe sedanjega obdavčenja (dr. Sernec). 8. Izedna-čenje trgovske in obrtne zakonodaje (J. Jelačin). Popoldan skupen izlet v Falo, kjer se bode ogledalo elektrarno. Zvečer ob 8. uri koncert. Delegati, ki se odpošljejo k občnemu zboru, morajo biti v soboto dne 16. t. m. ob 17. uri popoldan zbrani v gremiialni šoli, Jurčičeva ulica (Vetrinjska ulica) II nadstropje. — Naši državljani v Rusiji. Ministrstvi za socialno politiko ia za zunanje stvari sta za počeli akcijo za repatri-iraoje naših državljanov v Rujia, ritualu, vršili v narodnem jeziku. (Res „velika vspeh! Cerkev se modernizira!) Kar se tiče cerkvenih zadev na ozemlju, ki je pripadlo Italiji, so morali v Vatikanu priznati, da je tu cerkev kapitulirala pred italijansko vlado in da ne more storiti nobenega koraka proti nameravani italijanizaciji slovanskega Primorja. Italijanska vlada lahko postavi na višja cer ubom resolucijo, ki je bila sprejeta a sarajevskem novinarskem kongresu gede člena 14 ustave, ki govori o svo-r.°, tiska- Včeraj se je o tej resoluciji klirtfav*,a'° v rouslimanskem klubu in kaVk da ie vlada sporočila stran- » 151 so zastopane v vladi, da ne bo Pomenila že sprejetih določb ustave, ca e0?™*« klub na predlog poslan-u«f, Korkuta sklenil, da predloži km ^ne®u odseku načrt tega člena, ka-p... le bil sprejet na novinarskem kon-nJT V. Sarajevu. Muslimanski klub je tiekai0,-uV a-šn,‘ se,i razPravljal še o bS? . ,ma"'ših stilističnih izpremem-Se h klenov ustave. Nato sta o „e?i0Č1o govornika 2a splošno debato Koru ft : pOV,on!a b°Sta poslanca Sabib rkut in Fehim Kurbegovič. Kal«^ betos ne dobimo poletnega časa. leto«? .,P°IP i° 7aSrebški listi, se ne bo uvedlo v naši državi letnega časa. StnJT ^?van! drobiž. Finančno mini-Žinn P bo dalo te dni še precejšnjo mno-£e ? 5r°biža po 10 par v promet, ker izdana množina nikakor ne zadostuje. «1 "T Himen. V Metliki sta se poro-čeln-i t. m. g. Julče Novak, na- mariborskega Sokola ter gdčna ica Makarjeva. Obilo sreče! <1nJT-.r,r.enos te,esnih ostankov češko-Veroa b legijonarjev' iz Italije. Iz češkn-t Poroeai°- da je dosppla posebna da n s' Vaška komisiia, ki ima nnlogo Vag]c:iiev,ZaMe posmrtne ostanke češkoslo-ian^k; J.e(?iionarjev, ki so padli na itali-svoip °nti, boreč se za neodvisnost prenp]. Pm°vine. Med diutrimi se hodn • V do,movmo tudi kosti onih 57 'tiSlvu ^sn v avstrijskem ujet- jusjiiicirani. t>okier^ec,<0 ^asoPJsje In Inozemstvo. Pred Svpn^aro_d samostojen, ga zastopa faradi ti on,’.od katerega je odvisen. vnan:Pn, s5 ie pred vojno vedelo v Prodih i S,ve,*u 0 manjših slovanskih A to * Le..tohko* ko|ikor je hotel Dunaj. v brvi zel° ™.a,°’ ker so Nemci ?adevah 7 £°V0I'l* 0 sebi in svojih Wrtnijent t Osamosvojitvijo so se podret jih ?arodl Povzpeli navzgor in nt°re b. te začel opazovati. Zato ne •<»ure hi« uudčuvdu. ^tršen i,t!enobenemu narodu vseeno, b°H se JL?*pravi v inozemstvu. Cim-r°dom kulturno drugim na- bavnih J«- H?1eda s» pridobi zunaj bolj 2ave^ ^eško Časopisje se vedno ,Zenačiti c e„iVOje, n8,0Se in se skuša 1,8 kateret>a etovnlm. Za široko obzorje, "»rstvo. j« . Povzpelo češko novi- dnevnik °a m ^ da ima naiveii‘ ev'Ki franmcL.* ^ Lis*y* v vsaki Ptl franca.i- v°rP,Sano rubr,ko »Editi* t1a|važne,4. A !im delu ,ista objavla bu|'tičnelti ku'lh,Vr doKodke v češkem 'vljenju. Ne sam!Ien\ in gospodarskem Pešuje kulturne ?,-i na ta naiin P°' bor t*1* narodom C med francosl{im Se 'pot daleč v 1 si tudi P«-*bavl,CiU"i feikih HstovStT.Vll|er ,,a ■ toSactal5' 801' — Primorci pozori Občni zbor .Jadrana* se vrši danes v petek ob 20. uri v Plzenjski restavraciji v Tatteh-bachovi ulici. Pridite vsi. — Klub Cechu v Mariboru vabi svoje Člane k izvanrednemu občnemu zboru, ki se vrši v soboto 16. aprila ob 20. uri v klubovi sobi restavr. .Maribor*. Na dnevnem redu čitanje in odobrenje pravil. — Kolesarji pozor! Lansko leto je bilo na okrajnem glavarstvu strankam, ki so pustile kolesa na hodniku, nad 10 koles ukradenih. Da se take tatvine preprečijo, postavil se je pri glavnem vhodu za čas od 9.—12. ure stražnik, ki prevzema proti potrdilu kolesa v varstvo. Plača se mu 2 K za kolo. — Slovenskemu obrtnemu društvu je podarilo stavbeno in zidarsko podjetje Franjo Spes in sin 120 K. Darovalcu srčna hvala. v — Slovensko obrtno društvo opozarja svoje člane na trgovski shod dne 17. t. m. ob 9. uri predpoldan v Gotzovi dvorani. Ker utegne biti zborovanje važno in zanimivo tudi za obrtniški stan, bi bilo samo želeti, da bi se ga tudi obrtniki udeležili v čim najlepšem številu. — Obrtni volilni Shod. Tovariše obrtnike opozarjamo na obrtni volilni shod, ki se vrši dne 18. t. m. ob pol 20. uri v spodnji dvorani restavracije .Maribor*. Obrtniki, udeležite se tega shoda polnoštevilno. — Ženski pokret. Tajnica mednarodnega ženskega udruženja za svobodo in prostost ter bivša profesorica sociologije na Wellesley College v Ameriki, gospa Emi!y Balch dospe v soboto iz Prage v Zagreb. — Predavanje Marlb. slov. žen. društva. V pondeljek, dne 18. t. m. ob 20. uri predava g. prof. Ribarič o „lvanu Mažuraniču in njegovem epu ,Smrt Smail-age Čengjiča4 *. Odbor vabi k številni udeležbi. — Člani rlbarskega okrajnega društva „Dravska dolina^ naj prisostvujejo v kolikor mogoče velikem številu blago-slovljenju trupla žene. načelnika dr. Hermana Krausa v mrtvašnici na pobrežkem pokopališču, ki se vrši v soboto ob tri-četrt na 15. uro. — Redni letni občni zbor Slovenskega obrtnega društva se vrši dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldan v restavraciji Narodnega doma. — Masarykovo zdravje. Prezident Masaryk je toliko okreval, da se bo mogel podati na jug, kjer bo ostal par tednov. Njegov namestnik bi moral biti 00' ustavi ministrski predsednik, ker pa je ta iz uradniških vrst, bo najbrž zastopal prezidenta v njegovi odsotnosti doktor Beneš. Sokolstvo. o Mariborski Sokol sporoča bratom in sestram, da so prispeli savezni znaki in izkaznice. Članstvo se opozarja, da si preskrbi pravočasno slike za izkaznico v velikosti (6x9). Izdajanje izkaznic se prične po 25. aprila 1921. Znaki in-izkaznice se izdajajo proti vplačilu 10 K. Uradni dnevi in ur'e bodo pravočasno objavljene v .Taboru*. o Poštni uradniki in uradnice s6 nabrali po g. Urbančiču in Eiseltu 670 K za mariborskega Sokola. Vsem darovalcem srčna hvala. Kot ustanovni-ka sta pristopila Julče in Zora Der-novšek, trg. Meljska c. 41 in vplačala ustanovnine vsak po 400 K. Naj bi našla, mnogo posnemalcev. Kultura in umetnost. x F. S. Finžgar: Razvaline življenja Drama v treh dejanjih. V četrtek je dalo naše gledališče pod režijo g. Milana SKrbinšeka to nainovejše dramatično delo našega najboljšega ljudskega dramatika F. S. Finžgarja, ki je predstavi sam prisostvoval. Finžgar je nastopil svoio dramatično pot z .Divjirt lovcem* ter že v njem pokazal, da razpolaga z lepim talentom in močno vstvarjalno silo. Ze to njegovo prvo delo je postalo med našim narodom tako popularno, kakor nobeno drugo te vrste. Dramo v pravem pomenu besede pa nam je podal komaj v .Naši krvi*, vendar pa vsled preočite tegdcAce to Tjgsrovp 4eio nima boezoa kake literarne vrednosti. Tega se je za* vedel menda tudi pisatelj sam ter krenil na drugo polje, na polje strogo ljudskih dram, dram iz življenja naših kmetov. Tako je nastala .Veriga*, kije eno najboljših naših dramatičnih del. Za »Verigo* pa so prišle sedaj .Razvaline življenja*. Tudi ta drama je zajeta iz življenja naših kmetov, zgrajena pa je na oni nesrečni trmi staršev, na trmi samovoljne možitve svojih otrok proti njihovi volji, ki rodi potem navadno toliko gorja. Mesto.sreča, so taki zakoni razvaline. Finžgar je prijel motiv od srečne strani ter ga tudi vseskozi srečno izvedel, razen morda konca, ki je psi-hologično popolnoma utemeljen, ni pa dovolj utemeljen razvojno. Morda bi pa konec tudi čisto drugače učinkoval, Če bi Martin zadavil Lenčko v drugi sobi in ne pred gledalci, kajti zadnji prizor je v tej sedanji zasnovi estetično slab in odbija. Sicer pa so .Razvaline življenja* gotovo korak dalje v Finžgar-jevem delovanju in v lepi umerjenosti: igre, kakor tudi v psihologičnem razvoju; gotovo nadkriljujejo .Verigo*. Režija je bila pri premiieri v četrtek prav dobra, razen morda razporedbe odra v prvem dejanju, mislim namreč žgan-! jamo, ki bi bolj pristojala, ako bi bila spojena zadaj s hišo. Morda je to pisateljeva zahteva, a dobra vsekakor ni. Igralo se je dobro, kakor malokdaj; vloge so bile vse v dobrih rokah. G. Skrbinšek nam je podal v žganjarju Urhu Kantetu tip žilavega vaškega očanca, pohlepnega po bogatstvu, mehkega v ljubezni, a neizprosnega v svoji trmi, s katero upropasti hčer, njenega ljubimca, moža in končno še samega sebe. G. Nučič je v kmetu Martinu, Lenčinem možu poda! umetniško celoto, ki jo lahko prištejemo k njegovim najboljšim kreacijam. Gdčna. Podgorska je s svojo močno voljo več nego z umetniško silo šla za obema ter večinoma dobro pogodila nesrečno mlado dekle in pozneje še bolj nesrečno ženo, ki se, da najde tolažbo, uda celo žganju. Zelo dobra je bila v ulogi rejenke Tone. gdčna. Petkova, z iskreno in naravno, igro je vstvarila tako živo figuro, kakor doslej še v nobeni drugi vlogi. Istotako je izborno pogodil g. Rasberger zapitega kmeta Sirka, a ga. Dragutino-vičeva je vstvarila iz Mice Slane pravo pristno figuro vaške potovke. G. Miku-lič je dal Ferjanu potreben deloma od-, ločen, deloma pa neodločen značaj lavi-: ranja. Gledališče je bilo le srednje ob-: iskano, kar za premijero ob navzočnost? avtorja za naše mesto vsekakor ni pre-! več Častno. Neusmiljeno dolge pa so bile pavze in to celo med drugim m tretjim dejanjem, ko se oder čisto nifi ne spremeni ter si radi tega take vrzeli1 sploh ne pioreuio razlagati. —r. x Iz pisarne Slov. uarod. gledališča^ Danes v šotioto je premijpra znane in, priljubljene operete Johanna Straussa i-Netopir-c, ki je radi svoje krasno sko-ro klasične glasbe prodrla celo na dvornem gledališču na Dunaju. Izmed letošnjih operet bo gotovo stala na vU šku toljko glede vrednosti, kolikor glede izvajanja. Opereta se ponovi že v. pondeljek, z ozirom na koncert »Glas-1 hene Mitiče*, ki se vrši v torek, vsled česar bo gledališče zaprto. V nedeljo 1“ zadnja uprizoritev .Ksenije* in »Sta re pesmi«, ter bi bila dolžnost vseh’ šolskih zavodov, da priporočijo to predstavo šolski deci, da spozna našega domačega komponista! s Zbornik za umetnostno zgodovino. Umetnostno zgodovinsko društvo v, Ljubljani je sklenilo izdajati četrtletno svoje strokovno glasilo pod imenom: »Zbornik za umestno zgodovino«, katerega, bo urejeval dr. Izidor Cankar. —1 Naročnina bo znašala z dvuštveno članarino vred 100 K. Naročila in prijave je treba nasloviti na: Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani, Resljeva. cesta 10, I. Sfovsn. narodno j’edaIiš6o Repertolre bodočih dni: V petek 15.: Zaprto. V sohoto 16. • .Netopir*. Izven abon. V nedejo 17.: Popoldne ob 15. nri ,Ks* nUaU *n «S*ara pesem*, /.večer ob pol 20. uri »Ekvinoeijo*. Ab. H. V pondeljek 18.: .Netopir**. Ab. A. V torek 19.: »Kraljevska visoko=t“ <5o?M vaj\je v Ptaio. / : S K Korotan: V soboto dne* 16. rila otvori na novo ustanovljeni športni ub »Korotan* svojo pomladansko sezono. Izbral si je za nasprotnika 'rezervo bratskega kluba »Maribor*. Začetek Ob 17. uri na mariborskem športnem prostoru. Cenjeno občinstvo se opozarja, da nastopita v Mariboru prvič dva slovenska mariborska športna kluba. Okrožno sodišče. *.> Vlom v škofovo palačo* — Maribor V pribežališče graških zločincev, V jeseni 1. 1919 je deželno sodišče v Gradcu zasledovalo zloglasne zločince brata Ferdinanda Eoberta in Josefa in Franca Starcera, pristojne v Gradec. ■Vsi so pobegnili in ker so slišali, da je naš Maribor najbolj varen pred zasledovanjem in da se tu kaj _ laglje za dober denar dobi stanovanje, so se odložili, da se nastanejo v Mariboru in sicer pod tujim imenom. Eden izmed njih Franc Starcer, po poklicu slaščičar, se je policijsko javil kot Ernest Schreiner, in je stanoval od decembra 1919 do marca 1920, ko so ga prijeli, v najbolj obljudeni Slov. ulici št. 3. V tem času se je zgodilo več drznih vlomov in tatvin. V marcu je bilo vlomljeno tudi v škofovo palačo ter vkra-deno več dragocenosti: srebrnega na-; miznega orodja, več preprog, dve svilnati odeji, 12 svečnikov, več klg svinjine, klobas itd. O tatovih ni bilo sledu. Pač pa je policija zasačila mladega človeka, ki je kar javno prodajal preproge. katere je policija spoznala kot last škofa Napotnika. Ta mladi mož se je izdal za Ernesta Schreinerja, bil pa je Franc Starcer. Nadalje je policija zasledila tudi večino drugih pri tem vlomu ukradenih stvari in ugotovila, da so tatovi vse blago previdno razpe-čali tudi med trgovce, kakor Albert Kopuš, Emil Kohnstein, arebrninar Kayer. Pri nekem kovaču so dobili svečnike izpostavljene na oknu. Starcer se je najpreje izgovarjal na nekega Reša iz Pobrežja, češ, da mu je ta dal vkradene stvari na prodaj. Prijeli so tudi mizarja Franceta Ognerja, ki je večino tega blaga razpečal med trgovce in privatnike. Starcer taji tatvino pri škofu in se izgovarja, da ni vedel, da mu je Reš izročil ukradeno blago v razprodajo. Tudi mizar Ognar se zagovarja, da je bil uverjea. da gre tri za verižniško kupčijo ker mu je Starcev rekel, da ima blago od nekega doktorja, ki je izgnan v Nem. Avstrijo. Razprava se je preložila v svrlio zaslišanja nadaljnih prič. Eden bratov Starcera pa je bil radi raznih tatvin in potepu-štva obsojen na eno leto težke ječe in izgnan v Nem. Avstrijo. — Ne apeliramo torej venomer brez nujnega razloga, da treba v Mariboru večkrat teme ljitega policijskega poguma in stroge kontrole vseh stanovanj. Velike tatvine v vojni realki. Pred kazenskim senatom stojita brat Sn sestra, Josip_ Pakole in Alojzija Stramšak. Ona ima 8 mesecev starega otroka pri sebi. kateremu se očividno dopade ta okolica, v katero je spravil on svojo nezakonsko mater. Ona pa trdi, da jo je sem spravil nezvesti nezakonski oče, vojak v vojni realki, ki da ii je pri slovesu nasvetoval, naj kar krade kar more, kakor to vsi delajo, ki tam služijo. Vbogala ga je zelo radikalno. Kradla je najraje moko, zrnje in sploh kar je bilo boljšega m pod zobe. Brat pa je vkradene reči nosil iz realke. S posebnim ozirom na malega otroka je bija Stramšak obsojena samo na 14 dni ječe, brat pa na 4 mesece, katere je pa že s preiskovalnim zaporom prestal. . . Gospodarstvo, trgovina. Borza 14. aprila. B^cH*ihs Berlin 9-25, New York 51L£ndon o2^8’ Pariz 41. Milan 28.°°, Praga 8^0, Budimpešta 2.15, Zagreb 4.10, Varšava 0.72, Dunaj 1.70 avstrijske žigosane krone 1.—. Zagreb: Berlin228-50—229,Italija 275—280, London 560-561, New York 141.50—142, Pariz 1012-1015, Praga 199 do 200.00, Švica 0—2490. Valute: Ameriški dolarji 139—139.50, avstrijske krone 22.50—23, carski rublji 75—84, češkoslovaške krone 193—0, francoski franki 0—1010, napoleondorji 475 do 477, nemške marke 224—227, romunski leji 209—211, souvereigni 255, italij. lire 660.665, turške lire 300—0. Dunaj: Amerišk- dolarji 622—626. nemške marke 996 —1002, angleški funti 2440—2460, francoski franki 4420 do 4460, italijanske lire 3020-00—3040'00, jugoslovanske dinarji 1724—1744, poljske marke 84—86, švicarski franki 10.675—10.725, češkoslovaške krone 860.60—866.50, madžarske krone 220.00 do 222.00. g Ministrstvo za trgovino je odločilo, da se za bodoče ukinia potreba posebnega dovoljenja za uvoz mineralnega olja. Odslej bo vsakomur, ki ima pro-tokolirano tvrdko in plačuje davek, dovoljeno, da uvozi mineralno olje iz ka-. terekoli države, ako plača carinska takso. g Dalmatinska vina so se doslej prevažala po posebnih tarifih. Na prošnjo »Težačke sloge" iz Opuzina v Dalmaciji je ministrstvo za promet znižalo pristojbino za prevoz iz Kruša v Beograd za 25%- 2 Poljoprivredna izložba poljo-privrednog društva Cehoslovaške republiki u Pragu. Priprave za ovu prvu poljoprivrednu izložbu cele države su u •punom toku. Prema svima pripravama i prijavama biče vrlo mnogo zastupljena kako zemljodelska i šumarska grana, tako i gospodarska industrija a osobito tvornice poljoprivrednih Strojeva. Izložba poljoprivredne grane biče znanstveno zastupljena znanstvenim djelima mini-starstva poljoprivrede, visokih škola i svima stručnim organizacijama, koje če prikazati svoj rad u diagramima statističnim podacima itd. Osobito lijepu izložbu prirediče odio šumarski u kojem če biti zastupljen i lov. Izložba domačih životinja biče zastupljena konjima, govedina, svinjama, ovcama i kozama a osim toga biče- velika izložba peradi i pitomih zeČeva. U izložbi poljoprivredne industrije sudjelovače šečerna, mlinarska i pivarska industrija, sušionice sa svim sporednim poduzečima. Osobito če mnogo biti zastupljena posebna izložba ‘ zadrugarstva Češke i Moravske, koja če zauzeti * veliki prostor u industrijskoj palati. Za izložbu gospodarskih Strojeva javilo se več mnogo važnih novosti. Na izložbu prijavio se več čitav red delegacija iz susjednih država. Prijave prim?, i razašilje programe poljopri-vredno društvo čehoslovaške republike u Pragu. II. Vodičkova ulica 38. g Znižanje tarifa za staro železje. Prometno ministrstvo je odredilo, da se računa staro železje v vagonskih po-šiljatvah po 10.000 kg odslej le po postavki C, no pa več B. Po novi naredbi se je toraj znižala transportna taksa za 40 od sto. g Nov zlati rudnik v Banatu. Romunski listi poročajo o novi najdbi zlatih plasti pri Mehadiji v Banatu. Radi eksploatacije so je ustanovila delniška družba z glavnico 5 milijonov lejev/ ' g Zboljšanje italijanske trgovske bilance. Italija jo uvozila v letu 1919 raznega blaga v vrednosti 17.823 milijonov lir, izvozila pa za 6066 milijonov. V preteklem letu se je uvozilo za 15.862 milijonov in izvozilo za 7864 miljonov. Na ta način se je zboljšala trgovska bilanca Italije napram letu 1919 za 2499 milijonov lir. Tobačna produkcija v Bolgariji. Po poročilu bolgarske trgovske zbornice o tobačni produkciji se je obdelalo v letu 1919 nad 375 290 ha tobaka, kar bi proizvajalo 21,939.270 kg, med tem ko se je nasadilo n. pr. leta 1913 le 66.210 s produkcijo 6,621.000 kg. Izvoz je l 1,662.000 v vrednosti 6,492.000 ter j. nu-rastel v letu 1919 na 7,355.000 kg v vrednosti 375,760.000 levov. g Žitni preknpci za prosto trgovino v Avstriji. Pred kratkim se je vršila v Avstriji konferenca žitnih trgovcev, ki so sejBestali iz vseh delov republike. Enoglasno se je sestavilo resolucijo, vsebujočo prošnjo za prosto trgovino s koruzo, ječmenom in ovsom ter se jo odposlalo vladi. g Nova madžarska valuta. Madžarska vlada je sedaj prenehala a tiskom »n izdajo novih novčanic. V mesecu marcu je bil od pričetka vojne prvič prihod enak izdatkom. Pri tej priliki se je izrazil finančni minister dr. Roland Hegeduš napram žurnalistom, da je bila obustava tiska njegova prva skrb. Tudi najboljši avstrijski finančni strokovnjaki mu niso hoteli verjeti, ko jim je obrazložil, da ne izdaja Madžarska po maju nepokrite novča-nicc. Tozadevno se je moral oprijeti drastičnih sredstev, moral je vnovčiti vse zaostale davke. Vojno dobitveni davek se je moral vplačati naenkrat za dobo treh let nazaj: ta davek se je raztegnil tudi na poljedelstvo, konsumni davek se je zvišal, omejili so se izdatki države, vojaštva ter_ civilne uprave na kolikor mogoči minimum. Minister pripravlja budget, pri katerih se plačajo izdatki pri davkih in vseh novih investicijah. Upeljati namerava novo valuto, da prepreči oslabitev krone. To bode valuta v madžarskih frankih, ki seveda nikakor ne bodo identični s francoskimi ali švicarskimi. Končno je izjavil minister, da bode Madžarska na vsak način izpolnila svoje obveznosti. g Delovanje madžarskih denarnih zavodov. Madžarski bančni zavodi delajo veliko propagando, da dobe nove vloge in so pričeli obresti že izplačevati po zvišani obrestni postavki. Ve- čina plačuje 2 od sto, kar so doslej d" lali le s starimi vložniki, vendar sep* izdaja tudi 3 do 3 in pol od sto. g Padec cen zlatu in brilantom. ^ Budimpešte se javlja, da tamkaj 7 zlato in brilant zelo pada jo cene. zlata stane K 60.—, briljanti stene] sedaj 10.000 K napram prejšnjim 30.000 K. Kurz srebrnih kron je bil & g Cehoslovaški sladkor za Švico. Prage se poroča: kakor znano, se 3 sklenila svoječasno v Švico pošiljat1-'' na pogoc! '"“i za 4000 vagonovv>cehosi * vaškega sladkorja. Od te količine se 3 izvozilo doslej krog polovico za cen 235 švicarskih frankov a 100 kg- * carska vlada je pa sedaj naprosila ce-hoslovaško sladkorno komisijo, BaJ zniža ceno ostanku po medtem na 6V0 tovnih tržiščih padlom kurzu sladkorja, ki se giba sedaj med 190 in 200 svi « franki a 100 kg. Tukajšnji merodajni krogi so principijelno pripravljeni, temu in upati je, da se bode zadovolji lo čehoslovaške kroge. g Zvišanje železniških cen v NeniČu < S prvim tega meseca se je zvišalo n nemških železniških progah cene w 50—80 od sto. •)'■; r.. ■ r f 'i i ^ Glavn! urednik: Ra divo j Rehar. ’ Odgovorni urednik : Fran Vogla Mb oznanila. 5S(nnajsralj»|a strojepiska se išče. Natančne ponudbe pod »Odvetnik« na upravo »Tabora«. 523 3—1 S.e?a telesna omraSna postelja z vložkom in patent otročji stol s preložitvijo na prodaj. Maistrova ulica 14, vrata I. 519 2—1 SpalnSc«) masivna, v dobrem stanu, in drugo pohištvo se po ceni proda. Puškinova ulica 3-II. 522 2—1 Stara nemško pohiSIvo, spalna soba in kabinet, radi selitve se takoj po ceni proda. Naslov pove uprava lista. , 520 HIey za (elite konje se odda v najem. Naslov pove uprava lista. .. 521 Sprejmem Prva jugoslov. tvornica d. d. v Karlovcu , išče (sneti* iaijste) za izdelavo glavnikov. Plače do pogovoru. 508 3—8 Nastop službe takoj. Plača po dogovori Dr. Franjo L i p o 1 d, odvetnik Maribor, Aleksandrova cesta 36. & popolnoma veščo slovenščine, hrvaščine in nemščine, perfektno stenografinjo in strojepisko, rabi tvorniško podjetje v Mariboru. Nastop čim-prej. Pismene ponudbe na upravništvo lista pod »Tovarniška uradnica št. 490.« 490 3—3 lahko motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. „ Sprejme sj takoj izobražen ključavn ^ kateri je zmožen za obraL|