Posamezne Storilke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50* .TABOR« Mu}« «nk ; •» mier.tj p« dogovora Kara!!« m pri apnvi »TABORA*. MARJBOR. Jar&na alte* Vtm. < PeSSftlšSs ®!a5s»r v'mi- Sit?- m t M *B3— 1 - i ■ ■ ■ MM——MHM—|- ** ■ imwi« i mvmnpn t osamezo o šievilket A. Navadne Ban —*75t ." ob nedeljah Din 1*50.'oš; UREDNIŠTVO u nahaja » Murjin ‘ boru, Jurčičeva uL »L, 4. L one«. '-*■ •trop;«. Telefon intorurk It. 27 UPRAVA a* nahaja * Jurčič«, ~2 alici it. ^ pritličje, d#**no- T t .'Tej 'on h. 2L SHS pnAtnočeitr l račuo «te* 11.7**?. J 1 Na najoČila bres denarja at 1 i oaira. •» Rokopbtl te na Leto: IV. Maribor, petek 2. februarja 1923. Številka: 26 Južna Srbija. Maribor, 1. februarja. Vlada pripravlja odločne ukrepe za ureditev fazmer v Južni Srbiji in Makedoniji. Kakšni bodo ti ukrepi, seveda ne v®mo, ker take reči pri nas »niso za javnost«. Poročajo, da se bo vršil kronski svet, ki bo odobril načrte, ki so jih izdelali v notranjem ministrstvu. Nam, ki vidimo svojo državo tudi ob Ohridskem jezeru in na obalah Vardarja, je popolnoma prav, da se vlada zavzema za ureditev razmer na jugu nase skupne in nerazdeljene države. Nered in razsulo v feh krajih škoduje vsej državi, in vsi deli naroda so zainteresirani na tem, da sc napravi konec »tolovajski romantiki«, ki onemogoča najprimitivnejši gospodarski napredek v Južni Srbiji in Makedoniji. Nemiri, ki se dogajajo dan za dnem, zlasti pa vpadi tujih tolp, nam gotovo niso *ia čast. Državna oblast je dolžna, da pokaže krepko roko in da .vzpostavi mir ‘n red. Z vso odločnostjo pa trdimo, da ravno radikalna vlada ni v stanu urediti razmer v Južni Srbiji in Makedoniji. Po-Soji, da se v teb pokrajinah vzpostavi red, ki bo vsaj za silo v skladu z ugledom Daše države so ti-lc: - . -. Uvesti je treba dobro upravo in ure «itl promet. Da se prebivalstvu omogoči Uiirnejša gospodarska cksistenca, je treba pravično rešiti agrarno vprašanje to izvesti najprimitivnejše socialne refor . pie, ki bodo ščitile Ubožne sloje. Uradnik to učitelj bodita nositelja prosvete. Meja naj se dobro zas.traži in v notranjosti naj ojačijo orožniške postaje. Ne trdimo, da vlada ni ničesar storila V tej smeri. Priznavamo ji nesporne uspehe, ki so plod večletnega dela. Trdimo Da, da se je storilo in doseglo veliko, predalo in to večinoma po krivdi radikalcev. Opozarjamo samo na dva momenta: 'Sprava in agrarna reforma. Uprava je v teh krajih skrajno težka to naporna. Uradnik je navsezadnje tud človek in če se sposoben uradnik odloči *a službovanje v Južni Srbiji in Makedoniji, tedaj je to nesporna žrtev in samo Zatajevanje. Služba kje doli v bližin. Velesa in Štipa ne nudi iliti najpriprostej-udobnosti. Stanovanje, hrana in dru-potrebščine si Je treba takorekoč iztr Sati, povrh tega pa človek ni varen živ «enja. Tudi prometnih težkoč ni mogoče °dstraniti v par- letih. Dokler niso posajeni kraji zvezani med seboj vsaj z dobrim, cestami in mostovi, mora tudi u-Drava zaostajati. Vse to je res in tega ne b° tajil nihče, kdor količkaj pozna raz mere. uipa^ na računa za leto 1923 kot neveljavno raz«, veljavljeno, je župan sklical novo sejo v svrho ponovnega glasovanja Seja je pa bila vsled nezadostnega števila obč. odbornikov nesklepčna; zato je bila skli«1 cana za nocoj ponovna seja, na katerf naj bi se končno izglasal proračun. ii Komedije klerikalcev na zadnjih' Se«' jah, ki so se izpremenile v pravi »ka«! šperlteater«, so privabile mnogo občitf+j stva, ki je ob 19. uri zasedlo galerijo. Občinski svetniki so se le polagoma sha* jali. Socijalisti so svoje vrste zopet zli«: mali in’ sta od 17 socijalističnb odbornH kov manjkala le dva. Demokratski kluB je bil polnoštevilen; od SLS-arjev sof‘ prišli samo štirje, od narodnih socijali« stov pa nobeden'. Opravičili so «e, da imajo občni zbor stranke, katerega ne morejo odložiti. j; Navzočih je bilo torej 27 obč. Svetni« kov; tik pred otvoritvijo seje pa sta Že« bot in Lorber (SLS) zapustila dvorano, tako, da jih je ostalo samo 25. Uvodoma poroča župan, da so se narodni Socijalisti opravičili, ker imajo občni zbor narod« ne-socijalistične stranke, nadalje, da je mesto odstopivšega odbornika g. JarbS (NSS) vpoklicani namestnik gosp. CejaM odklonil mandat. Svoj mandat je odložil tudi obč. svet. Sček (NSS). Na njegovo mesto «topi g. dr. Ravnik, odvetnik v! Mariboru. Pri prebodu iia drfevni red poroča i župan', da je bilo zadnjo glasovanje ne« Sfran 3. Maribor. 2. februar';? 1923^ "sljavno, ker je glasovalo Kamo 16 obč. — etnikov ter pozove poročevalca, pod-» pana Druzoviča, naj poroča od točke t' točke v svrho ponovnega glasovanja. t)f^ Jerovšek zahteva, naj sc prej ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Župan čitai pravilnik, ki zahteva navzočnost polovice občinskih odbornikov. Tomu zopet ugovarjata dr. Jerovšek in dr. Leskovar, sklicujoč se na ^ 45 in 49, ki določat,:i da je za glasovanje o kritju proračuna potrebna navzočnost dveh treti n, katere pa danes n!. (Medklic: Zakaj pa ste svoja dva poslali veni!) Bilo je torej treba izračunati, koliko je dve tretini. Klerikalna doktorja sta trdila, da je '27. čemur pa je ugovarjal župan. češ. da šteje občinski svet začasno samo 38 elanov, ker sta dva odstopila. Zadostuje torej navzočnost 25 odbornikov. Temu nazi-ranju se je pridružil iz juridičrfega stališča tudi dr. Sernec, povdarjajoč, da je občinski svet sprejel odstop dveh odbornikov, mandata namestnikov pa še ni odobril in ta tudi še nista izjavila, ali mandat sploh sprejmeta* Zato torej še nimata glasovalne pravice in ne moreta priti v poštev. To sta končno uvidela tudi klerikalna »doktorja«. Da bi blamažo vsaj malo zakrila pred navzočimi vemiki-poštarji, je dr. Leskovar protestiral, češ, da je bil obč. svet po 19. uri (sklepčen, da pa je nekaj obč. svetnikov odšlo, (Zebot, Lorber), ker župan ni otvo-ril seje. Ker je bil občinski svet kljub vsem jezuitsko-klerikalnim manevrom sklepčen, je duhovnik dr. .Terovšek cinično smehljaje med ogorčenimi klici fcocijalistov zapustil dvorano ter tako oSemogočil;glasovanje, ker občinski svet Dni bil sklepčen. Župan je radi tega zaključil sejo ter sklical za pondeljek novo feejo. Tako so klerikalci s svojim rlema-goškim nast.oj>om vnovič dokazali, kako k srcu prirastel jim je »blagor ljudstva«. Irt vendar so še ljudje, ki jim verjamejo. Politične vesti. * Razlika med našimi in češkimi klerikalci »Slovenska Politika« prinaša v eni svojih zadnjih številk poročilo o pokrajinskem kongresu češkoslovaške ljudske (klerikalne) stranke v Brnu, iz katerega se ■ razbira sledeče stališče klerikalnega ministra Šrarneka. Šramek je v svojem govoru podal sledečo velezanimivo izjavo: »Nam Čehom in katolikom je bilo mnogo do naše narodne države, zato bomo tudi podvzeli vse, da ta karakter države čim vernejše in čistejše ohranimo. Mi moramo odločno .vztrajati v vladini koncentraciji, tudi ako bi nam ne uspelo doseči vsega, kar hočemo. Živimo v res-jiih časih, zato se moramo brigati za združenje vseh vernih Čehov. Da si o-hrartimo našo češkoslovaško republiko nedotaknjeno, nas nc sme nič odvrniti od vroče ljubezni do republike. Nikdar ne bomo krenili na ona pota, na katera so Zašli našii bfatje na Slovaškem, ki bi radi .v$e uničili.. Kaj takega od nas nc boste ■Miitel Zevaco: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. —• Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (21) K« je hotel vitez izstopiti, mu je d’ Etioles ponudil roko ter mu rekel: »Pii moji veri, dragi gospod, čutim za ,va* tako živo naklonjenost, kakor je že nisem čutil izza svojih otročjih let. — Dovolite mi torej, da vas smatram za prijatelja.« — >Preveč me počastite, gospod!« — »In da vas smatram res prijateljem, ran! naznanjam’ veselo novico, — vsaj dobro za mene: — poročil se bodem.« — »Moje čestitke,« — je odkritosrčno rekel vitez, — ter sočutno pogledal revno telo inf grdo lice d’ Etiolesa, — kateri je *e pristavil: »Poročim se pa z najbolj nadarjeno iri najlepšo mladenko iz Pariza. — A kar je najvažnejše, je to, da me moja zaročenka ljubi, kakor tudi jaz njo obožujem.« — , »Torej poroka bi ljubezni*!« — ( »Da, prav gotovo!« — # »Bilo vama srečno,« — je dostavil gi-tojeno vitez d’ Aissas. — »Upam vsaj, da bodem’ srečen'. — JPo- • JJOka ge vrši jutri,« — je vzkliknil d’ nikoli slišali.« To so besede češkega katolika, ki je voditelj katoliškega gibanja, katoliške ljudske stranke, a je poleg tega tudi vroč rodoljub. Kako drugačne so te besede, kakor pa so besede naših slovenskih klerikalnih demagogov! Vodja čeških klerikalcev je odločno obsodil delovanje slovaških Hlinkovih klerikalcev, s tem pa je obsodil tudi delovanje naših slovenskih Koroščevih klerikalcev, ki so na las podobni slovaškim. Slovaški klerikalci hočejo uničiti državo, hočejo uničiti vse, je rekel Šramek — tudi slovenski hočejo storiti isto. češki klerikalci ostanejo v vladi tudi če ne bodo dosegli vsega kar hočejo, slovenski pa hočejo razbiti državo samo če se jim nc ugodi tudi v najmanjšem vprašanju. Taki kakor češki so tudi klerikalci na Madžarskem, v Avstriji, v Nemčiji, v Franciji, v Italiji, kjer se za dobrobit države družijo tudi s fašisti, samo slovaški in slovenski so bolni izrodek, so najsramotnejši pojav na političnih tleh Evrope. Slovaški so kulturno zaostali, zato ni čudno, da nasedajo Hlinki, čudno pa je za nas Slovence, ki se tako radi ponašamo s svojo »visoko kulturo«. Rezultati našega stran-karsko-političnega udejstvovanja nam dajejo najslabše spričevalo. * Čehoslovaki in madžarska politika* Praška »Tribuna« se bavi na uvodnem mestu z madžarsko politiko ter naglaša, kako stremi ta politika za tem, da izkoristi politično konjunkturo v svrho čim večjega poostrenja politične situacije. Ni le slučaj, da prihajajo v svet izjave madžarskih politikov, ki nimajo nič skupnega z madžarsko oficijelno politiko. Povsem jasno je, da vodi Madžarska legalno in ilegalno zunanjo politiko. Istotako je znano, da postaja zapadna Evropa na-pram Madžarski vedno bolj sentimentalna ter da namere držav Male antante niso bile vedno dobro razumevatie. Pozablja se, da vlada v srednji Evropi dvoje popolnoma nasprotnih si smeri ter da Madžarska sprečuje delo konsolidaoijc, katerega opravljajo oni elementi, ki priznavajo nov evropski red. stoječ na bazi mirovnih pogodb. Ako češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija nc bi bile oprezne, bi postala Evropa kmalu poprišče velikih zmešnjav in prevratni duh bi si osvojal vedno večje teritorije. * Nemški socijaiisti za sporazum s Francozi. Da ne mislijo vsi Nemci tako kakor piše njihovo časopisje, dokazuje najbolje govor, katerega je imel dne 25. jan. v Reichstagu socijalno-demokratski poslanec Breitscheidt. Potem, ko je o-stro ožigosal delovanje narodnih socija-listov ter pasivnost meščanskih strank, je izjavil, da izziva zadržanje meščanskih strank mišljenje, da stoje tudi one v zvezi z narodnimi socijalci. Mi mora mo, je rekel Breitscheidt, imeti svobodne roke v vprašanju kritike in predlogov vladi. Od vlade zahtevamo, naj se v ruhr-skem vprašanju nc prenagli, ampak da-nas poprej obvesti o vseh namerah. Mi se ne identificiramo z vlado in se nc strašimo podvreči njeno delovanje naši Etioles s takim smehom, da je viteza skrajno neprijetno dirnilo. — »Sedaj pa, ko sva že tako iskrena prijatelja, saj zdi se mi, da sva iskrena prijatelja, — posebno, kar se tiče mene, — in če bi bil močen, bi takoj rekel: Razpolagajte z mojim mečem! — a ker sem le bogat, vam ne morem reči drugega, kot da vas prosim, da razpolagate z mojo mošnjo.« Pri teh besedah je gledal viteza, kateri se je le hladno priklonil. — »In ker sva— prijatelja,« je hitr nadaljeval d’ Etioles, — »upam, da me razveselite in prisostvujete jutri moji poroki, — in sicer opoludne v cerkvi Saint-Germain 1’ Auxerrois.« — »Ah da, prav rad, — čast mi bode podpisati se v župnijski knjigi.« — »Podajte mi svojo roko, vitez, — ra čutaam na vas, kakor na svojega naj dražjega prijatelja. — Povedati vam moram, da ste mo popolnoma pridobili in smatral bi pač kot veliko nesrečo, imeti vas za Sovražnika.? — »Upajva, da ostaneva vedno dobra prijatelja!« — Izstopil je iz kočije, — &e zadnjič poklonil in poslovil od d’ Etiolesa, ter vstopil v gostilno, pred katero je bila obstala kočija. — »Evo mi torej groznega sovražnika, grof du Barry je človek, ki zna sovražiti. — Spoznal sem to v pogledu, s katerim me je 'ošinil, ko sem' mu hotel ponuditi roko. Kakor da bi me oblil z žol- kritiki, toda tudi o kakem »Burgfriednu« ne maramo ničesar vedeti. Hočemo sporazum s Francijo in zato želimo, da se nas tembolj posluša, kadar okrivljujemo Poincarejevo vlado, da je narušila mir. Okrivljujemo Poincarea, da je zadal najtežji udarec nemški demokraciji in nemški republiki. Od vlade zahtevamo, da nam objasni proglas o Reichsvvehru ter odnošaje do komunistov in tajnih političnih udruženj. Delavcem pa kličemo, ne dajte se provocirati, ker vaša dolžnost v ruhrskem področju je, da greste na delo! Z gromkimi govori nc bomo iztirali Francozov iz ruhrskega področja. UsodcpoJ-no bi bilo, ko bi braneč se pred Francozi obrambo prenesli .v nacionalistično strujo. Dnevna kronika. — Zakaj dinar p a d m? Finančni minister Stojadinovie je v zadnjem času podal že celo vrsto iz.iav o vzrokih padanju našega dinarja. Dubrovniški »Jugo-sloven« dostavlja k tem izjavam: Nikjer pa še nismo slišali ali čitali, da je sedanji g. finančni minister ožigosal svoje lastne članke, ki jih je do pred nedavnim objavljal v najuglednejšem finančnem glasilu Francije, »Agenee Eocono-mique«. Pozabil je celo na svoje pesimistično izjave na dan, ko je postal minister. ne omenja niti svojo, prvotno propagirano namere o odpovedi Bleerovega posojila, ki je imela za posledico, da je Amerika zagrozila s finančnim bojkotom. To, pravi omenjeni list, so poleg neomejenega, tihotapstva pravi vzroki padca naše valute. Seveda, ko še g. S*o-jadinovič ni bil finančni minister, je bilo drugače... — V Slovenski Bistrici gostuje v soboto 3. februarja ob pol osmih zvečer v ijlerdališki dvorani hotela »Beograd« Ljudski oder iz Maribora s Sohonherr-jevo dramo »Otroška tragedija«, v nedeljo 4. februarja ob treh popoldne isto-tam pa s Kotzebuejevo burko »Babilon«. Kot v Mariboru bo Ljudski oder brez dvoma tudi v Slov. Bistrici v obeh komadih nastopil častno in občinstvo v vsakem' oziru zadovoljil. Posebej še priporočamo Bistričanom' obisk obeh predstav radi ogromnih stroškov, ki jih ima Ljudski oder z gostovanjem in ki jih tako mlada ustanova le težko prenese. — Železniška nesreča. V bližini postaje Sonta v Bački sta trčila dva tovorna vlaka, naložena z raznim blagom. Udarec je bil tako silen, da je več vozov popolnoma zdrobljenih in’ blago uničeno. Škoda je velika. Od vlakovnega osobja je več oseb težko ranjrnih. Promet je bil vsled te nesreče pol dne ustavljen. — Kubanski delavei v Jugoslaviji Praški »Narodni Listi« doznavajo iz Beograda, da je beograjska vlada dovolila vladi otoka Kuba, da importira v Jugoslavijo 3{KK1 kvalificiranih delavcev. Zagrebška »Bijoč« dostavlja k temu poro- čam — kar Srce mi je zastalo. — A k sre' či se vendar v življenju vse poplačuje — istočasno z nakopanjem smrtnega sov ražrtika, sem si pridobil tudi dobrega Prijatelja. — Pri moji veri, — gospod d’ Etioles je pač kaj prikupljiva oseba In sodeč po okoliščinah, mora imeti odlično mesto na dvoru, kar nikakor ni zaničevanja vredno, posebno za revnega častnika, kakor sem jaz brez vsake za slombe. — Kar Se pa tiče čudnih prero kovanj gospoda grofa du Saint-Germain', naj se zgodi, kar se ima zgoditi, — jaz ne grem več iz Pariza. — Tukaj biva ona in že dihati isti zrak ž njo, je sreča!« Vitez d’ Assas je prišel v Pariz z dvema priporočilnima listoma, — jed-nim za kneza du Nivernais, a drugim za maršala du Mirepoix. — Obadva pa sta bila v Versaillesu, kjer se je nahajal dvor. — Moral pa je predati ti dve priporočilni pismi nemudoma. — Kakor si je že želel vitez d’ Assas, da bi se šel sprehajat po ulici Bons Enfauts, se je vendar odločil, da preje stpri vse potrebne korake, da zagotovi svojo častniško bodočnost. — »Vrnem se okoli pete popoldne,« — je premišljeval, — »in tedaj--------------« Pustil je osedlati konja in hitro odjahal proti Versaillesu. — Le Normant d’ Etioles se je podal v kočijo do palače Tournehem. kjer je ostal dve uri, potem pa je šel s ulico čilu: Ali niso to morda — kubanski zakil —• Naši javnosti! Jugoslovansko jaštvo, ki študira v tujini, osobito P3 tudi naši montanisti, ki obiskujejo m0’1" tanistično visoko šolo v Leobnfi, se o®* haj£;jo, predvsem vsled nizkega dinar'1 skega tečaja, v skrajno obupnem nem položaju. Draginja vsakdanjih V* trebščin. neznosno visoka šolnina. sta< novanja daleč'ven iz mesta, vsled ^ra' gega kuriva nezakurjena' knjižnica, 'ireJ menze in brez vsake državne podpnre» vse to so momenti, ki skrajno neugodni vplivajo na naše dijaštvo. Ker pa f* nahaja pretežna večina v tretjem. 0 , nosno v zadnjem letniku, more uvidet) pač vsa naša javnost, kolika izguba bj bila za našo domovino, če bi morali vsi tj visokošolci, tik pred ciljem, tik pr®“ končanim študijam, navezani edinole *>* svoje borne denarne pripomočke, ki iz daleka ne zadostujejo, opustiti nadaB* ne študiranje, ki hi trajalo pri mnogij* le še en, pri drugih pa tri semestre. P° , pisano društvo, ki si je stavilo -a predvsem gmotno boljšati položaj rinš®4 ga dijaštva in s tein' v ni' mali meri pfj4 pomoči, da dobi naša država v najkraj4 šem’ času zadostno število dobrih in?®4 njerjev monfanistov, naše narodnosti. & more biti v teh težavnih časih več k°jj svoji nlogi, ako naša celotna javno®" ne priskoči na pomoč. Že v Bosni 6(1 uvideli težki položaj naših montanisti in prirejajo denarno zbirke, vsled česS* se trdno nadejamo, da bode tudi nas3 javnost, ki jo zna*a po svoji požrtf* valnosti, uvidela, da je pomoč nujn« * v izdatni meri priskočila našim moift* nistom na pomoč. Vsak najmanjši fl*®4 sek olajša društvu izdatno svojo nalof* Darove sprejema Iz prijaznosti upravo^ štvo »Tabora«. Imena darovateliev " objavijo. — Jug. akad. društvo »Slog*** Leobett. J — Generalni izseljeniški komisarli* kraljevine Srbov, Hrvatov in' Slovenc**' objavlja pod št. 970-1923: Naši izseljen0*; ki so za vojne aktivno služili v nmeriŠ** vojski in ki so bili zavarovani pri vlad* Soveroameriških Zedinjenih držav, pa 601 kasneje opustili redno plačevanje za^9"1 rovalnih premij, se opozarjajo, da n1®4 rejo vsi — razve if trajno nesposobnih ^ obnoviti .svoje zavarovanje -in! • sicer * nastopnimi pogoji: Oni, ki so zdravi, d* plačajo samo dve mesečni premiji da bi morali plačati zaostalih prem«” oJii, ki so vsled posledic vojne slabel?® zdravja, da plačajo vse zaostale prensi^ z obresti. Za natančnejša pojasnil* lahko obrnejo pismeno na General* izseljeniški komisarijat v Zagrebu, menita 15. Navede naj se točni nasl0^ odnosno redne vojaške številke (Ser*8* number) ter številka zavarovalne pol'158' Interesenti pa se tudi lahko obrnejo o0, posredno ha U. S. Veteran’s Bnreaj’1 Washington D. C. s pismom nasledi vsebine: »Please Send me informatik about reinstatement of niy iriSurafl**. Serial rfumber: (številka); police of ^ Bons Enfauts, kjer So je dogodil ostudi prizor, katerega smo zasledovali.— U Videli smo torej, . kako je bil oft »' prej popolnoma gotov, da zmaga IvaS1* no odpornost, — tako gotov, da je že V°\ vabljal prijatelje na poročno slavno** prihodnjega dne. — VII. Poissort in Crebillon. Vitez d’ Assas se je vrnil k »trenr^1 finom«, — kakor je bil proračuni!. okoli šeste zvečer, — nekako ob času, ko je Ivana izročevala svoje pis®1® Noetu Poissofi. — j Vitez je opravil svojo zadevo v ■V*** saillesu le deloma, — S knezom’ Nivef| nais ni mogel govoriti, .pač pa 3 , sprejel gospod Mirepoix osebno. — šal ga je prijazno izpraševal in nečno dobrotno obljubil, da poskrbi, sar ga je prosil, da bi Hamreč bil »Pre:*® j v regiment kraljevskih jezdecev, — je bila ret) velika dobrota, če se portfi*”1* da je bil oddelek kraljevih jezdece^ ^ bran med cvetom najboljše aristokr*®1 je in je bilo jako težko, biti vanj sPre* jet'. — ' Prijazna obljutfa maršala je 1 selila viteza; odvedel je konja v hle*>. zatem tiho popevajoč hitro jemal k®r štiri stopnjice v skoku, da je hitreje o? spel v Svojo sobo, — tte brigajo« s« . povpraševanje lepe Klavdine, Če 3® 2 j dosoljen! g postrežbo, *** s katera* Maribor, 2 februarja 1923.'" »TABO R*_________________________________________________ • : - ■ . SEran £ (Številka) adress: (tožni naslov). Prosim I pošljite mi navodila glede obnove mojega zavarovanja. Vojaška številka, številka zavarovalne police, naslov. — Iz tožne Istre. Glasilo naših istrskih rojakov, »Istra«, prinaša v svoji zadnji številki zanimivo poročilo o mahinaciji, katero je podvzela, italijanska vlada, da razveseli naše tamkajšnje ljudi. Proglasila je namreč, da prepelje brezplačno v Ameriko vse one Istrane, ki se žele izseliti iz svoje domovine in radi pomanjkanja in' bede, ki vlada v Istri ter radi preganjanja s strani vlade itt fašistov se je naše tamkajšnje ljudstvo res pričelo odzivati temu vabilu. »Istra« opominja ljudi, naj se dobro premislijo, predno se odločijo za tako da-lekosežne korake, ker tudi v Ameriki ne čaka naših ljudi med 5rt mleko, ampak morda še težja borba za košček kruha, kakor v domovini. Italijani so si torej izmislili hov način, kako bi se najlepše iznebili naših ljudi v Istri. Ko so videli, da ostajajo uaši ljudje kljub vsem preganjanjem in zapostavljanjem na domači grudi, so jih počeli mamiti z Ameriko, ker bi jim one neznatne svote, katere bi porabili za prevoz naših ljudi v Ameriko prinesle raznaroditev Istre, katero bi potem lahko nemoteno naselili s svojimi ljudmi iz stare Italije. Na ta način bi postala Istra italijanska ne le držav-nopravno, ampak tudi narodnostno. V vsej Istri vlada gospodarska kriza in brezposelnost, ki je posebno občutljiva v mestih. Pola, bi je bila nekoč živahna, kakor mravljišče, je jlocela opustela. Delavci Slovani iri Nemci so odšli, vendar pa se nahaja v mestu še vedno krog 8000 brezposelnih. Dopisi. f Radeče. Naš Sokol je imel v nedeljo kvoj občni zbor. Za predsednika je izvoljen brat Rudolf Knez, za starosto brat Žane Haller, za podstarosto brat Veko-fcla?’ Daša. Loka. Na progi Loka-B.il:te je jnašrl f!ck (VlarvC tri poštne vri-?, katero ja oddal na i Lčinski urad Loka. Vrrče so padlo med vežejo ambulnn u pošte 1* poštnega ~ova. ker so še vrata »bog slabega zatvora sama odprla, Vreče n lile hsvaiue l'arine, toliko y pojnsnilo ct>-tirtStru. med katerim se šte jo govorice, da jc dntiČtl: našel vreče polne denarja Zidahmost. Pred nekoliko dnevi dospe četvorica gospodov organizacije »Orju-na« v restavracijo ter zahteva od računskega natakarja Mirkota Strukelj-a časopis »Orjuna«. Ko dotični dostojno izjavi, da je dotični list v tretjem razredu na razpolago, ga jeden od gospodov udari po licu, češ, da je časopis raztrgal. Dovolimo si le pripomniti, da je natakar Mirko Štrukelj vedno podpiral vsa narodna društva, ter nikakor ne da povoda, da bi Se ga moglo smatrati za proti-Oarodnega ali hemčurskega obnašanja. Vedno še pogrešamo prihod zdravnika. Bili bi v veliki zadregi, če bi izbruhnila kužna bolezen, ter težko pričakujemo enega zdravnika. i i————, Čanjem je pa gostilničarka »pri treh delfinih« le hotela sladkati se gospodu d’ Assas. — Prost Sedaj vsake Skrbi, je hitro me-hjal svojo obleko, — očistil sabljo, kakor J® bil storil prejšnjega dne, — saj mu sedaj ni nasprotovalo ničesar, da ne bi po-<*t*l v ulioo Bons Enfauts, — v ono blatno nlico, kjer je bivala mladenka, ki ■J® navzela njegovo dušo. — Hitro je zopet šel po stopnicah z elegantnim prožnim korakom, — m odhitel »a ulieo. — «h>k^a Vra^ £OBtilne 3e pa škoro podrl . lega moža, ki »e je komaj držal na ojih nogah, — in res •— nazadnje se je P>3*nček kar vsedel ha tla. — . “ozdravil je vitez, se oprostil vsled °^®.bitrice ia odšel naglo. — Porla * m°Ž pa* sra za treffutek lej’ sam ^bi ne veruje, da ti LDa ~ polglasno pro- ^ °®podižem ia plendičem, katerim Be 3« *^i,Pr6VeŽ.mudi’ ~ *h vzdignivši Be, bil« ! kovoriti z gospo Klavdijjo, ki je »Prihitela. - ^it**! st°P^a aa ulieo irf klicala »1 kJl ~ *® daled- ~ Ni več sli- *deln *ai Se ka je slišal, se mu je bhvfij.1*8*3 hajvaicejše to, kar je hotel kje. -I ~ Pa kliei njegove gospodi- a. ■ JDS. Sestanek zaupnikov mariborske oblasti. Maribor, 31. januarja. Nocoj Se je vršil v Narodnem domu sestanek zaupnikov mariborske oblasti, katerega se je udeležilo lepo število zaupnikov 3z vseh krajev. Zborovanju je predsedoval podpredsednik oblastne organizacije dem. stranke dr. Lipold. Kot prvi govornik je nastopil predsednik Sl. obrtnega društva g. Novak, ki je v svojem govoru naglašal. da se pridobitni sloji niso odločili za demokratsko stranko iz strankarskih ozirov, temveč ediuo le za to, ker jim je demokratska stranka zasigurala lastnega zastopnika, dočim so druge napredne stranke to odklonile. Pridobitni sloji so si izbrali za svojega zastopnika najboljšega med najboljšimi, to je g. Ivana Rebeka iz Celja, ki uživa ugled vseh slojev in vseh stanov. Predlaga, da zaupniki odobre njegovo kandidaturo, kar je bilo z viharnim odobravanjem vseh navzočih sprejeto. Viharno pozdravljen' je na to nastopil g. Ivan Rebek, ki je v vznešenem govoru orisal program bodočega zastopnika pridobitnih slojev v bodoči narodni skupščini, povdarjajoč potrebo gospodarskega programa. Njegova izvajanja so bila soglasno z odobravanjem sprejeta. Finančni svetnik Sedlar predlaga v imenu nameščencev tako državnih kakor zasebnih, naj so tudi njim dovoli svojega zastopnika, ki bo specijalno zastopal težnje nameščencev. V svojih izvajanjih oriše težek boj nameščencev in priznava, da je bila edina demokratska stranka, ki je mnogo storila za uredništvo in nedvomno bi bil njihov položaj že davno urejen', da niso radikalci onemogočili demokratskega dela. Drugi najbolj prizadeti sloj so vojni invalidi, ki so doslej tudi pogrešali svojega zastopnika. Zato predlaga, naj se izvoli kot, namestnik g. Ivana Rebeka za. nameščence irf invalide g. profesor Ivan Mravljak iz Celja, invalid, zhatf narodni delavec in idealen rodoljub, ki uživa Splošno zaupanje in spoštovanje. Predlog je bil »oglasno sprejet. Dr. Pučnik iz Slov. Bistrice je orisal položaj na deželi ter pozdravil ustanovitev Kmečko - obrtne zvezo, kateri želi mnogo uspeha. SKS, kateri je bila poverjena naloga organizirati napredne elemente na deželi, skuša ustvariti nekak jez med inteligenco in ljudstvo, ki drug brez druzega ne moreta izhajati. V Slov. Bistrici je bilo sklenjeno, da kandidira kmečko-obrtna zveze kot Svojega kandidata podžupana Slov. Bistrice g. Ou nize j a in prosi, da zbor zaupnikov to potrdi, G. Gumzej, ključavničarski mojster v Slov. Bistrici v kratkih, a jedrnatih De-sedah očrta svoj program1, ki Se strinja z onim g. Rebeka. Njegovo geslo bo: boj za cenejši kruh. Burno pozdravljen je nastopil na to dr. Kukovec, ki je orisal volilni položaj v splošnem, posebno pa v mariborski oblasti. Kandidature demokratske stranke so najbolj eklatanten izraz ljudske volje in' jamčijo že kot take zn uspeh in koučB'0 zmago napredne misli. Saj priznavajo celo naši najhujši nasprotniki, da se kandidatom demokratske stranke ne more ničesar oporekati. Najboljši dokaz, da odločuje v demokratski stranki volja ljudstva, je dejstvo, da zahtevajo tudi vinogradniki svojega specijelnega zastopnika. Te dni se vrše tozadevna zborovanja. Za vinogradnike bo kandidiral vinarski strokovnjak, vinarski ravnatelj g. Puklavec, kar so Sprejeli zborovalci z odobravanjem' JVa znanje. H koncu je pozval dr. Kukovec navzoče k vztrajnemu delu do končne zmage. Predsednik dr. Lipold da končno rfa glasovanje še kandidaturo nosilca liste dr. Kukovca, o katerem bi bilo odveč izgubljati besede. Za njega govore dejanja. Med viharnim odobravanjem zaključi rtato predsednik krasno uspelo zborovanje, na katerem' so padle najvažnejše odločitve zadnje dobe. Narodno glsdallšče. Repertolre: Petek 2. febr. ob 15. uri Mladinska igra »Kralj Matjaž« izv. ab. Petek 2. febr, ob 19. in pol »Traviafa« hx> ab, Mariborske vesti. Maribor 1. februarja 1923. m Mariborska sramota. Svoječasno smo že ožigosali pačenje slovenščine s strani vodstva Zadruge za splošno gostilničarsko obrt v Mariboru, sedaj pa smo prejeli nov sijajen dokument, ki se glasi v izvirniku: »Obvestilo. Gospod Primarijus Dro. Robič so zadrugi naznanili, da se jim je z Beograda dovolilo, zdravniški pregled za ženske osebe iz gostilnih in kavarnah na domu Prešernova ulica 2-IT. uaprej oseti. Plačat more vsaka sama. Maribor, dne 15. januarja 1923 Predsednik Roschanz.« Mi se ne čudimo temu famoznemu »Koseban-zu«, da si upa nekaznovano pačiti naš jezik, čudimo pa se našim gostilničarjem, da imajo takega predsednika ter da sploh sprejemajo take dopise. Ako slovenski gostilničarji sami ne poskrbe, da ta možakar izgine, bo javnost poklicala na odgovornost njih same. m Žalosten in škandalozen pojav. V našem mestu se vedno bolj širi brezposelnost. stotine slovenskega delavstva in uradništva. so brez službe, med tem pa se šopirijo po naših »naci jonaliziranih« podjetjih sami tujci, večinoma inozem-ci, ki so bili kot »strokovnjaki« impor-tirani v našo državo. Med brezposelnimi domačini je tudi mnogo specijalistov in strokovnih delavcev, torej takih, o katerih se trdi, da jih pri nas primanjkuje ter je radi tega treba importirati ino-zemcc. Kolikor nam jo znano, se dovoljuje uvoz tujih »strokovnjakov« s pridržkom, da se jih, kakor hitro bo na razpolago dovolj domačinov, nadomesti s temi. V mnogih slučajih je domačinov dovolj, toda »nacionalizirana« podjetja jih enostavno nc Sprejmejo, češ, da imajo že vsa mesta oddana. Če pa je kako mesto prosto, pokličejo zopet tujca ino-zcmca. Najhujša lumparija se vrši s takozvanimi Čehi. Tvrdke importirajo Nemce, toda ne kot Nemce, ampak kot Čehe, čeprav no znajo besedice češko. V Mariboru je več »nacionaliziranih« podjetij, kjer od prvega do zadnjega uslužbenca ne zna našega državnega jezika. Kje So naše merodajne oblasti 1 m Na naslov Mestnega kina smo prejeli s strani obiskovalcev sledečo notico: Ravnateljstvu Mestnega kina mora biti znano, da ne ohisknjemo vsi kino samo radi filmov, ampak tudi radi glasbe. Radi tega bi prosili naj bi nas ne mučilo še nadalje z »umetnostjo« Žida Siegeja, ampak naj bi si preskrbelo kakega boljšega igralca ali pa po možnosti dveh. Če Mariborski bioskop lahko vzdržuje dober duet, potem bi ja lahko tudi Mestni kino. Ako bo ravnateljstvo kakor doslej ostalo gluho za naše zahteve, bomo pač primorani poseči po samopomoči — to je po bojkotu Mestnega kina. Obiskovalci. m Zahvala. Umetniški klub »Grohar« se najiskreneje zahvaljuje vsem onim cenjenim damam in gospodom, ki so sodelovali pri prireditvi »Japonska noč« dne 20. januarja v G-oetzovi dvorani. — Dalje se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, bodisi denarno, bodisi moralno, da je prireditev, tako dobro uspela, kakor končno tudi vsemu občinstvu, ki je poselilo prireditev v tako častnem številu. Za klub: Viktor Cotič, predsednik; Radivoj Rehar, tajnik. m Sokolsko društvo v Studencih priredi na svečnico dne 2. febr. 1923 z začetkom ob 8. uri zvečer velczabavno burko češkega avtorja dr. Štolbc: Stari grehi. Prepričani smo, da bo ta burka privabila Vse naše stare znance in’ prijatelje in še mnogo drugih. Zdravo! m Dramski odsek Jugoslov. Matice v Mariboru je imel v soboto, dne 27. januarja svoj II. redni občni zbor. Po običajnem poročilu predsednika, tajnika in blagajnika je bil izvoljen nov odbor, se-stoječ iz sledečih gg.: Franjo Urbič, predsednik, Bogdan Cvinta, podpredsednik, Ivo Gorečan. tajnik: Anton Prijatelj, tajnikov namestnik; Zinka Bučine-Irova, blagajničarka; Anica .Tobova, namestnica, Franjo Bernot, režiser; Franjo Kranjc, rekviziler ter sledeči odborniki iri namestniki: gg. Janko Rojnik in Duša Škerlova, Stane Grom iri Simon Hus. Za preglednika računov gg. Tone Eržen in Janko Alič. S pozivom predsednika na vstrajno delovanje za povzdigo tega prepotrebnega odseka se je zborovanje zaključilo. Žal, da se pozivu za vstop iri sodelovanje pri Dram', odseku ni odzvalo tisti število moči, ki smo ga pričakovali zlasti iz vrst primorskih iri koroških' rot jakov. Vsi, ki bi želeli vstopiti in sodeloi vati pri Dramskem odseku Jugoelovert. Matice, se lahko v svrho vpisa prijavijo v pisarni Jugoslov. Matice, Sodna ulica 32, dnevno od 14—15. ure. m Sekcija menufakturistov trgov« skega gremija v Mariboru objavlja cenj. občinstvu sledeče: Vsled pomanjkanja: gotovine trgovci ne morejo pravočasno poravnati svojih obveznosti, vsled česai; morajo, radi nestalnosti naše valute vtr« peti večkrat ogromne izgube, tako da sef nahaja večina manufakturistov danes} v naravnost obupnem položaju. Iz go» renjih razlogov so mariborski manufak-turist; sklenili, da bodo do riadaljnesfd prodajali svoje blago le proti gotovemu; plačilu. Cenjeno občinstvo naj tega skl e« pa ne smatra kot nezaupanje trgovcievj do svojih odjemalcev, ampak le kot a« krep v obrambo trgovskega stanu, stori jen v najskrajnejši sili. Kakor hitro tfrt valutne razmere v naši državi zopet ustale, bodo vsi trgovci svojim odjenrial« cem lahko nudili zopet vse ugodnosti kot sedaj. Sklenilo se je tudi, da se bedo bodoče vse cene v izložbah označevale $ dinarjih, kar blagovoli vzeti cenjepo občinstvo v vednost. j 'i' m Društvo jug. akad. v Maribor« sklicuje dne 10. febr. 1923. izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: (.Podpore, 2. slučajnosti. Občni zbor se ivrši ob 14. uri v društvenem prostoru. m Živinski sejmi v Mariboru prepove« dani. V smislu odloka pokrajinske uprajv«" za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo M Ljubljani z dne 22. jan. 1923 št. 268 ivtet. so do nadaljnega prepovedani živinski sejmi v mestu Maribor. (; m Pobrežje pri Maribora. Občinslca|, predstojništvo na Pobrežju sklicuje zal! nedeljo, dne 4. svečana, popoldne ob 3»: uri javno zborovanje vseh občinskih vo« lilcev v verandi gostilne Rojko na Sft| Pobrežju. Dnevni red: Občinske zadevej m Reduta mariborskih gledaliških' Igralcev. Vsakemu je v dobrem spomina: lanska reduta gledaliških igralcev, ki jo bila ena najlepših in najzabavnejših pri* reditev. Letos se priredi zopet na pustni torek v vseh prostorih Narodnega doma«; Za to reduto vlada po celem mestu veiHj ko zanimanje. Da ne bo prevelikega na-«; vala, se bo izdalo samo omejeno število! vstopnic, tako, da bo prireditev čim 'do-! stojnejša in da pridejo plesalci na svoj račun. Kostumi, maske in različne noš« dobrodošle. Sezite po vstopnicah, ki so m predprodaji, Hoffer, Zlata Brišnik. In M) dnevni blag. slov. nar. gledališča. Vse po«j drobnosti o vsporedu priobčimo pozneje^ m Prostovoljna požarna bramba nat Pobrežju priredi danes dne 1. svečan#* svoj Družinski večer .v gostilni Rojko naij Spodnjem Pobrežju. Pričetek ob 7. nrii zvečer. Vstopnina 5 din. Mladoletnim jeli vstop prepovedan. — Društveni telefonij (St SIS) je prebivalstva za pristojbini Si dinarjev na razpolago. — Odbor. ■ i m Velika železniška nesreča si IaHKcb prepreči, če se p. n. občinstvo sigurno jat polnoštevilno udeleži železničarske vese*! lice katero priredi društvo »Vlakosprem<| nikov« Vv vseh prostorih Narodnega do-4 ma dne 2. februarja 1923 v prid trajno ,vfj bolnem staležu se nahajajočih člauov,j Začetek ob 18. uri (6. uri zvečer) Za iz«M stno zabavo in postrežbo je popolnoma] preskrbljeno. Ker je torej čisti dobičekfl prirf thIve namenjen edino le v dober men, vabi se na velikoštevilni obisk. j! m Udruženje vojnih invalidov iJSer« srednje stanovanjc v sredini mesta in so«! bo s štedilnikom v bližnji okolici protr p-onuni odškodnini rf plačilu iieUtvegiHj stroškov. Ponudbe pod »invalid« n#] upravo. . C m Esperantsko gibanje. Esperantskot; društvo v Mariboru priredi v bližnji dobi širši javnosti pristopen tečaj iz esperant-J skega jezika. Udeleženci naj se oglasijor] do vštetega 11. februarja 1323 v plgargl! prt ds«črnka dr. K s as Sodria ul 14, m Ponovno opozarjamo cenjeno 06* činstvo, da so v vseh' trafikah v predprodaji vstopnice za plesni venček Udru«; ženja invalidov, ki se vrši dne 5. febr«! ob 20. uri v Gdtzovi dvorani in da staneh jo samo 10 dinarjev, med tem ko bodri' stale pri večerni blagajni 15 dinarjev. Ks&' tem plesu nastopi tudi 24 izbranih prvo-j vrstnih predplesalcev, ki bodo otvorill' ples. ni Hotel HalbVidL Dahe« v petek' žiju« traj iri zvečer koncert ’ ' $3$ SEran i \r k b o n<: M*r?W *». 1923j Vilko Weixl: Pred volitvami. Mnogo se piše in govori sedaj pred volitvami in ni še edinosti med stanovi glede kandidatur v nekaterih okrajih. Pridobitni sloji so bili v dosedanji narodni skupščini slabo zastopani in so delali zanje zakone ljudje, kateri dostikrat niso imeli pojma o gospodarskih vprašanjih. Velika večina slov. poslancev, klerikalni in socialistični, je bila edina samo v tem, da je podirala, namesto da bi pomagala zidati, hujskali so stan proti Stanu, namesto da bi bili skušali izravnavati interese stanov, in navajati ljudstvo k prepričanju, da je navezan kmet na trgovca in obrtnika, istotako uradnik in delavec, in samo ob sebi razumljivo tudi narobe. Isti posel so opravljale tudi nekatere druge strančice, katere je u-stvarila samo osebna ambicija nekaterih posameznikov, kateri so po vsej sili hoteli igrati tudi politično ulogo. Tabo se je razbilo naše javno življenje in se danes znova razbija na nešteto strank in strančic, vse hoče delati samo visoko dnevno politiko, le malokdo pa se posveča gospodarski politiki. Posledica tega je popuščanje in propadanje našega železniškega prometa, beg uradništva iz državne službe, vedno nova poročila o korupciji in podkupovanju, o slabem funkcijoniranju carine na veliko škodo pridobitnih slojev itd. Nadaljna posledica je propadanje valute, naraščanje cen življenskih potrebščin itd. j Vkljub temu pa se mi zdi, da veseljačimo vedno bolj in delamo vedno manj. Zadnji čas je, da se spametujemo. Storiti moramo to zlasti sedaj pred Volitvami in zbrati kot nove zastopnike Saših interesov može, ki imajo razum in Smisel za delo, ki vsestransko poznajo gospodarske težnje in jih hočejo zastopati in zagovarjati. Združimo se zlasti vsi napredni pridobitni sloji, ki imamo Smisel za proovit in razvoj države, ter yolimo skupno zastopnike v novo narodno skupščino, ki bodo imeli razuma pa tudi dobre volje dovolj, nas z vso vnemo zastopati. Edino to nas mora dovesti do boljši bodočnosti. Da pa to dosežemo, je treba edinosti in smotrenega dela. SCuifurain umetnost x Verdi: Traviata. Po Gounodovem Faustu smo imeli priliko slišati to, morda najbolj priljubljeno in razširjeno italijansko opero. Predvsem moramo zabeležiti zares občudovalno podjetnost našega intendanta g. dr. Brenčiča, ki nam je takorekoč pri naših primitivnih razmerah ustvaril opero, ki uspeva, se nepričakovano ugodno razvija in katero lahko imenujemo naš ponos. Že zdavna nadkrilipje poprejšnjo nemško opero, n ko moremo takratne poskuse v tem o-ziru sploh jemati v poštev. Z očividno vnemo in požrtvovalnostjo si je zavzel tudi novi operni ravnatelj g. A. Mitrovič nemalega dela, ter pripomogel umetniškemu umotvoru do izredno lepega uspeha. Dokazal je pri tem »svoje znamenite režijske zmožnosti. V splošnem moramo zabeležiti lep 'napredek v orkestru, kjer se polaga važnost na izrazito dinamiko ter nijansiranje. Lovorjev venec, ki se je kapelniku podaril, je bil lep izraz za pripoznanje delovanja muzikalnega vodstva, ki si v splošnem pri gledališču tako lahko prezre. — Sceniška oprema je bila slikovita in kostumi so bili primerni dobi, v kateri so vrši dejanje. Solisti in zbor so celoskupno častno rešili svojo nalogo. Palma večera pa gre baritonistu zagrebške opere, g. Kr-žiču, ki je kot gost kreiral vlogo očeta, kakor si je ne moremo »lahka boljšo predstavljati. Ima prijeten, polnodoneč in’ odlično izšolan glasovni materljal, s svojo premišljeno igro ter dovršeno pre-davalno umetnostjo je dosegel uspeh, ki se je osobito v drugem aktu, po briljantno podani ariji, izražal v burnem aplavzu in ki kar ni hotel nehati. Glavno vlogo Violette je podala gdč. Gajeva. Vloga je hvaležna za koloraturko iri pevka je imela priliko, pokazati svojo lepo pevsko zmožnost, ki temelji osobito na koloraturi. NjeH glas je vrlo simpatičen in s sigurnostjo obvladuje tehniko. Pri tem, ko se je igralka v zadnjem aktu prav pohvalno vživela v svojo vlogo, na smrt bolane Violette, ne moremo tega trditi o njenem igranju v prvem dejanju. Predstavljamo si pač Violetto tukaj polno življenja, ki reagira tudi na ljubezenska zagotavljanja Alfreda. Scena z Alfredom bi torej lahko učinkovala drugačno; sedaj pa je izginila brez vsakršnega utiša, akoravno je Alfred igral s temperamentom. V tej vlo-pri se nam je namreč topot predstavil g. Knittl, naš dober znanec. Igral je z veliko vnemo, njegov nastop je siguren in uplival je očividno s tem na druge soigralce. V splošnem so tudi vsi pred-stavitelji manjših vlog storili z odušev-Ijenjem svojo dolžnost in to gdč. Šuštarjeva (Flora) in Petkova (Anina) ter gg. Janko (Gaston), Kopač (baron), Gorinšek (marquis) in' Čopič (zdravnik). Zadnji je pokazal kot začetnik svoje lope zmožnosti. Zbor je bil na mestu; kazal je živahnost, osobito pa maloštevilen zbor cigank v 3. dejanju. — Črtanje posameznih scen je bilo brezdvomno utemeljeno v stvarnih vzrokih in tako je naša mlada opera snet bogatejša za erio najboljših in najbolj popularnih opernih del svetovne literature. H. D. x Nova Evropa. Izšla je 4. številka VII. knjige »Nove Evrope« s Sledečo vsebino: Jugoslovenskl pojediffac (L.). Naš društveni Ideal (J. Zubovid). Filozofija prakse (B. Čubrilovid). Demokra-tije in prestoli na Balkanu (B. M. Vu-kičevid. Narodni 'socijalizem (I. Politeo). Ekonomski pregled. Dve talijanske knjige o nama (I. Belin). Književni pregled:' Otokar Brežina (J. Kršič). Otokar Bre- j zina: Ciljevi. Na ovoju: Sta se čuje (ak-J tuelne glose). Uredniki »Nove Evrope« L Popovič, M, Kost.rt>nči£, M <”'nr-čin1, L. Pit.amic. Revija izhaja nenavadno točno vsakega 1., 11. in 21. v mesecu. x Klinička rentgenologi.]a. I. deo. Grudni koš. Napisao dr. Laza Popovič, primarni lelcar i j. v. profesor na univer* zitetu. V samozaložbi je izšel I. del »Eli* ničke rentgenologije«. Avtor g. dr. Lara Popovič je znan v širši javnosti kot odličen kulturni delaveo, ki se uveljavlja na raznih poljih jugoelov. intelektualnega dela. Z njegovo »Kliničko rentgenolo-gijo« je dobila našn skupna medicinska literatura odlično in aktuelno delo. Baa v eni najvažnejših panog moderne medicine: rentKenologiji nismo imeli v domačem jeziku nobenega temeljitejšega dela. Uverjeni smo, da bodo naši medicinski krogi — dijaki in praktični zdravniki — radi posegli po spisu g. prof. dr. Popoviča, ki se poleg znanstvene temeljitosti odlikuje tudi po jasnem in fiueni stilu — lastnost, ki je nima vsak znanstveni pisatelj. Slovenske zdravnike o-pozarjamo še prav posebej nn terminologijo. Knjigo toplo priporočamo našim? zdravnikom in medicincem. Dobiva »e v! vseh zagrebških knjigarnah. x Zakon o volilnih imenikih je izžel pri Tiskovni sadnisri v Ljubljani. Gospodarstvo. g Produktna borza v Novem Sadu« 30. jan.: pšenica: bačka 475; žito: bačko 383; ječmen: bački 315, o vet: bački 295, korita: bačka 225, fižol: beli, novi 3VC; moka: »00« 720, otrobi: pšenični 170; tendenca nestalna. Objave. § V petek 2. februrja vsi na plefcttl venček kolesarskega društva »PeruiJ* v restavraciji Maribor. § Prostovoljno gasilno društvo v Sta-dencih priredi due 3. febr. 1923. ob 6. url zvečer v gostilni KuSer v Studencih plesni venčeik z godbo, plesom !n razliČ4 nimi zabavami; vstopnina 4 Din. Za obil* no udeležbo prosi odbor. § Mestni kino. Prekrasna filmska dta* ma »Smrt vojvode Ferrante« v 7 oittib« v glavnih vlogah Pavel Wegeficr« Krist Deutsch in "Lida Salmanova ■ ^ predvaja v petek, soboto, nedeljo in poit-' deljek. i Bernbard KelJermann: PREDOR. Koman. CDaJfeJ (122) ‘Zdelo se ji je, da je Allanu zadosti ugodila, ko ga, je osvobodila od hmeha. Ob petih pa, točno ob petih; je bila na mestu — naj se je Allan mudil v Ncwyorkuj ali v Tunnel-Cityl, to ji ni bilo v mar — in je brez šu-' *na, molče pripravljala čaj. Allan se je posvetoval s ka-: 'kim inženjerjem ali arhitektom, Ethel se za to še menila j ni. Neslišno je pogospodinjila v svojem kotu ali v so- i sednji sobi, in ko je bil čaj na mizi, je rekla: »Mac,; čaj je pripravljen.« In Mac je moral priti, sam ali z' družbo, to je bilo Etheli vse eno. Ob devetih se je v svojem caru ustavljala pred; (Krati in potrpežljivo učakovala, da pride AHan. Obnedeljah je moral biti pri njej. Smel je v goste povabiti prijatelje ali k sebi pozvati trop inženjerjev, prav kakor ga je bilo volja. Ethel je bila gostoljubna-Prihajali, odhajali so gostje kadarkoli. Na razpolaganje ji je bila petnajsterica avtomobilov, ki so slednjega gosta ob vsaki uri podnevi ali ponoči zapeljali, kamor je hotel. Ob nekaterih nedeljah je prispel tudi Hobbvj s svoje farme. Hobby je imel po dvajset tisoč kokoši letnega priredka in je od njih dobival kdo ve koliko jajc. Svet ga ni več zanimal. Zdaj je bil pobožen in je zahajal v molilnice. Včasi je Allanu resno pogledal v, oči m dejal: »Pomisli na zveličanje svoje duše, Mac!«. Kadar je Allan potoval, je Ethel potovala z njim. Opetovano je bila ž njim v Evropi, na A?orih in na Bermudah. Stari Lloyd je kupil pri Rawlebju, štirideset kilometrov severno od Mac Cityje. nekoliko sveta in dal tam za Ethelo sezidati velikanski selski dvorec, nekakšen grad. Svet je segal do morja in bil krog in krog obsajen s starim drevjem, ki so ga po Lloydovem naročilu za presaditev preparirali in v Raw!ey spravili japonski vrtnarji. Lloyd je prihajal sleherni dan na po-set, a kdaj in kdaj je bil pri oboževani hčeri po več tednov. . V tretjem letu svojega zakona je Ethel porodila sina. Ta sinček! Ethel ga je varovala kakor zveličarja-Bil je Macov otrok, Macov, ki ga je ljubila, ne da bi mu o tem govorila, in črez dvajset let naj bi prevzel in izpopolnil, kar je zasnoval in izvedel oče. Dojila ga je sama, učila govoriti prve besede in delati prve korakce. (Dalje prihodnjič.) gbimmiMuiniiiiuininiimnriijiflniiluuinimniiimimHmnmMmmntnMmimunituiumunn PALM 'A fo&učufo potpe fr>ilce in potplate Prednosti! Ceneje in znatno trajnije nego od kozel Varstvo proti vlagi i mraza! , ^ , s V petek 2. februarja v gostilni Pšunder v Gornjem Radvanju 222 kmečka veselica. Dne 2. februarja bo t gostilni „PRI ZVEZDI" Koroška cesta 48 domača zabava s tambnraško godbo in pojedino krofov. Točilo se bo dobro staro in noro Tino po 24—56 K. Za obilen obisk se priporočata 321 J. A. Dergas. mmsž&igmmoa®® Išče se lohal sli manjši objokt za ustanovitev filialke nekega avstrijskega podjetja, če mogoče v Mariboru ali .najbližji okolici. Ponudbe pod „8t. 227* na upravništvo .Tabora*. 227 Zahtevajte povsod ,TABOR'! aar^iatigjiisajEaiiEiitBi Vsi, ki se ho&ejo prisrčno zabavati j se rabijo na i železničarski venček, ki se vrti t Narodnem domu dno 2. februarja ob fS. url. Čisti dobiček se porabi zn podporo onemoglim lastni* članom vagonOsprenuiega drnSttn, Za tovrstno rabat« 1* postrežbo je preskrbljeno. — Za obilno ndoloib« prot* 220 Odbor. Podpirajte slovenske tvrdke! Mala oznanila. Kot družabnik želi Tstopiti s kapitalom 300.000 do 400.000 kron trgovsko naobraiena, v starosti preko 40 let, v kako dobro idoie podjetje, oveni ielemiaske stroke. Dopisi na Jos. Zwitter, Maribor, Stritarjeva aliea 6. 93« 2-1 Gospodična is boljle hiše, ii-utena Šivilja u dama, ki rada vstopila v modno trgovino. Ponmdbe pod »Pridnost* na ■pravo lista. 214 Želim pristopiti kot dalnlčar s kapitalom 100.000 do 200.000 kron h kaki premogovni druibi. Matantnejle so dogovorim o-aebn«. Naslov pove oprava, 21* 1-2 Na stanovanje in hrano so sprejme mlad gospod. Naslov pove aprava. 295 Skoraj novo pohlitvo sa no sobo so proda. Koroika oesta It. 31, vrata 10. Bluze ze železniške uradi nlke, velikost 46—48, omare sa nložbo In voi napisnih tablic se proda. Josip Mlinari § Glavni trg 17. • 235 Kuhinjska omara ia mi«. *«#a- otroika posteljioa, bela svilena oblaka s# Cfnt preda. Stritarjeva aliea ■l? Perlon. 131 Hli« s S sobami ia knW«#*!. . dobrem stana, 1*/» orala in 1*/« orala gotda, so Pr#"j !C* tt s Čevlji lastnega izdelka ij f , meri, po najaitjih oeaaB P Fran«a Noobansr. tevljar, rtm ribor, Gosposka 38. p Med (strd) ka i E krompir kg 4 K **—. J?*, vso drago Ipoeorijsko bi*r po najaiijih dnevnih o«n** . trgovini Ivan Hoebm*11 j Stritarjeva aliea 6. vseh mensijafi, kakor tadi voial jormoni so dob* ' IVANU KRAVOS, &*** drova eosta 17. • ' Gonilni Jermeni v ah, kakor tadi V, do 12 veder, of*^-daljio, takoj aa » jasnil« daje tvrdka jU Sora, Maribor, Jnr*J«*»* It. 11. ^ Lastnik iPjizd*' ** ** ^jsii »Sobota Qzi^ -» tiakstSa & 4«