ESAJA CP »GOKEMJSKT TTSTC« »CiVEJUJE UREDNIŠKI ODBOR » GLAVN'1 UREDNIK SLAVKO EZVTK . ODGOVORNI URED-KH GREGOR KOCI J AN - TEL. tHEDKTSTVO IN UPRAVA 21-90, GUVNI UREDNIK 24-75 • TE-10« RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KP*VT, PONEDELJEK, 13. keraj popolna prazne. No, še preden sem utegnila to stvar tone naročenega blaga. Sadja in zelenjave v teh dneh ni manjkalo le na Gorenjskem, ampak tudi v Ce!ju in v Ljubljani (vsi trije obrati .si namreč po ustreznem Zaradi „fička" pjk*ptet«*Md'ncbciz); ln i zemljo Futo; F. Perdan, Javno obsoditi«, so se omenjene I ključu delfjo vse razpoložljive za-trgovlne in njihove Izložbe spet _ napolnile. Te dni so založene zadovoljivo — seveda primemo letošnjim »sadnim in zelenjavnim težavam-. Vprašanje preskrbe s temi pomembnimi -vitaminskimi živil skimi artilkli« je prav sedaj še posebno aktualno, saj smo tako rekoč na višku sezone. Kljub temu pa da bi moralo biti v tem času vsega na pretek, je večkrat drugače. Iz razgovora z direktor jem Agrarie Francem Kri zajem lahko razberemo nekaj vzrokov za to. Medtem ko so imeli pred dvema tednoma na Koprskem tolijco zelenjave, da skoraj niso vedeli kam z njo, so se razmere potem hitro spremenile. Močna suša (namakanje je urejeno le na neznatnem delu zemlje) je rast zatrla do tolikšne mere, da že za ta teden pričakujejo, da paradižnika, kumar in nekatere druge zelenjave, ki jo dobimo s tega področja, sploh ne bo. Tako so že za preteklo nedeljo pri Agrarii naročiH 8 tisoč kilogramov povrrnin, dobili pa niso niti (kilograma. Prav tako je bilo tudi v ponedeljek in šele v torek-soi prispele t prve' 3 loge) ter v drugih predelih, ki se oskrbujejo na Koprskem. Agra-ria je imela sklenjene pogodbe tudi za dobavo 100 tisoč kilogramov fižola, vendar je tudi tega uničila suša. Svoja naročila so sedaj preusmerili v Makedonijo}; od (koder so že v preteklem, tednu* prispele prve pošiljke paradUtoi-' ka. Fige in breskve dobivamo ae-daj z Goriške. Predvidevanja,' da bo breskev preveč in da bodo zato zelo poceni, se niso uresničila. Pravzaprav je edjna nekoliko bolj razveseljiva novica ta, da je letina grozdja v Makedoniji zelo dobra, zato se bodo njegove cene kmalu občutno znižale. Enako (Nadaljevanje na 2. strani) Obrazi in pojavi • Obrazi In pojavi »Obrazi in pojavi » Obrazi ln pojavi % Obrazi in po Spominjam se starejšega kot ne!), »o se odpravili na sprehod. Tončcjk je imel le dvoje hlač. cerkvena miš revnega bajtarja - Pot Jih Je privedla mimo proda- Tiste ,k| jih je nosil ob delavni-bll Je strasten kadivec - ki Je Jalne s sadjem in malčka sta kot kih ,so bile tako oguljene in po-venomer govoril: »Za tobak mo- uročepa prilepila noska na izlož- krpane, da skoraj ni bilo mogoče ra biti denar, pa čeprav ni soli beno šipo. Nista mogla odtrgati dognati, iz kakšnega blaga so pri bajti!« Pa so še sčasoma naj- pogledov od velikih in sočnih urezane. Seveda so se tudi otroci različnejše želje pa potrebe ljudi breskev. # norčevali zaradi nesrečnih hlač ln vpraševali: »Kdaj ti bodo pa kupili nove hlače?« Tonček se je hudo sramoval, zato se Je tudi izogibal družbi svojih vrstnikov. Nekega dne Je po- močno razplodile. Ena izmed »po- »Breskve, mamica, kupi bre- tožil materi, zakaj mu nc kupijo tr< h ki se Je v zadnjih letih skve!« sta v en glas prosila otro- novih hlač. komovčarsko zrinila prav na prvo 'ka. »Oljka pravi, da jih dobiš ta- mesto v spisu naših želja. Je av- »Da.il.t mir!« Ju Je skušal utl- krat. ko pojdeš spet v šolo,« ga tomobil. Zdaj bi terej dejali: »Tu- sati oče, mati pa Je pritegnila: Je tolažila mati. »Potrpi do Jese-di če nI kruha, 'fičko* mora biti!« -Kaj mislita ,da pobirava z očkom ni!- (Kruh Je morda malce privzdlg- denar na cesti? 120 dinarjev ve- Skrbni očka pa bi znabitl Se ajena prispodoba za druge nič U»Je. To Je veliko denarja. Saj pristavil: »Ko bo »fičko« odpla-manj pomembne dobrine, ki se vendar vidita, da imamo avto. čan, potem bo laže. Končno so Jim marsikatera družina na račun Očka se Je zaradi tega odpovedal hlače za fanta pretirano drage, »flčka« mora odpovedati.) cigaretam, pa v^ino in kavarno 1.200 dinarjev bi moral odriniti. tudi ne hodiva. Se vidva malo Za to pa že dobim 15 Utrov ben-Družinjca - oče, mati in dva potrpita. Prihodnje leto, ko bo od- ctaa.« otroika— se Je * »fičkom« pripe- plačan, bosta pa lahko jedla bre- Res Je — mesečni ibroki in IJala na Bled. Potem ko so po- skve...« vzdrževanje avtomobila so draga Iskali odročen prostor za parki- Menda otroku sadje bolj kori- stvar. In »fičko« potrebuje mno-ranje (kjer ne pobirajo parkirni- stl kot »fičko«! *<>•• mnogo bencina! — 8. S, TE DNI PO SVETU • INTERVJU PREDSEDNIKA TITA ZA »WASHINGTON POST« i Predsednik republike Josip Hm/ Tito jc pretekli teden sprejel na Brionih znanega ameriškega novinarja in komentatorja Dreiva Pe-arsona In gospo Agnes E. Maver iz skupine časnikov »VVashington Post«. V daljšem razgovoru jc predsednik Tito odgovoril na vrsto vprašanj, ki so sc nanašala na različna pomembna zunanjepolitična vprašanja. Predsednik Tito bi prenehanje jedrskih poskusov je med ostalim tudi poudaril, d« prineslo človeštvu olajšanje. Na eno izmed vprašanj, ki jc zadevalo našo novo ustavo, p;i je predsednik Tito odgovoril, da bo naša nova ustava drugačna od klasičnih ustav (n da je njeno osnovno načelo, da sc kar najbolj približa ljudstvu. Njen osnovni element |c človek-proizvajavec, kmet, delavec aH drug državljan. • TRETJI IN ČETRTI SOVJETSKI ASTRONAVT V soboto so v Sovjetski zvezi i*, strelih tretjo vesoljsko ladjo na krožno pot okrog Zemlje. Tokratni piiot-astronavt jc 33-letni major Andrijan Grigorjcvič Nikolajev, ki jc včeraj do 17. ure po moskovskem času že 20-krat obkrožil Zemljo. Posebno zadovoljstvo in presenečenje pa je v Sovjetski zvezi in drugod po svetu izzvala izstrelitev četrte sovjetske vesoljske ladje, v kateri Jc pilot-aslromtv t Pavel Popovič. Oba kozmonavta sta se med kroženjem po vesolju pogovarjala, njunemu pogovoru pa se je z Zemlje pridružil tudi kozmonavt Gagarin. Poročila, ki Jih je oddajal astronavt Popovič z »Vzhoda IV«, so ujeli tudi m ji radio observatoriji. • UPORNIKI V GLAVNEM MESTU Uporniško Seta generala Montera so v soboto vkorakale v glavno mesto Argentine Bucnos Aires. — Uporniška vojska zahteva odstop predsednika Guida. Položaj v Argentini se jo namreč še posebno zaostril po govoru predsednika Guidc. ki je pozval vojsko, naj se vrne v vojašnice. • LUBKE V ZAHODNEM BERLINU Zah.-nemški predsednik Hein-rich Liibkc jc v petek pretekli teden prispel v zahodni Berlin, kjer bo ostal teden dni. V zahodni Berlin je prispel z namenom, da bi bil navzoč v zahodnem Berlinu ob obletnici zapore meje med vzhodnim in zahodnim sektorjem tega mesla. • NIZOZEMSKI PROTEST Prejšnji teden so se na Zahodnem Irijanu izkrcali indonezijski padavci. Nizozemska je proti temu protestirala v OZN. Nizozcm* ski veleposlanik v \Vashingtonu je v razgovoiu z U Tantom izrazil, zaskrbljenost, ker je prišlo do izkrcanja prav med nizozemsko-indonezi j ski m i pogajanji. *j FINANČNI SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO V soboto sta v Rimu podpisala Sergej Kraigher, državni sekretar za zunanjo trgovino FLRJ in Lui-gi Preti, minister za zunanjo trgovino Italije finančni sporazum med obema državama. Sporazum omogoča naši državi, da v naslednjih štirih letih i/koristi v Italiji kredite v skupnem znesku 70 milijonov dolarjev. Liudle ln dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki » Ljudje in dogodki • Ljudje 1» VREME Tudi v prihodnjih dneh lahko pričakujemo še sončno vreme. Hitler s svojim naukom o zatiranja narodov in človeka ni ostal brez učencev. Pod različnimi rahel jskimi Ogrinjali njegovi učenci nadaljujejo fašistično raziskovalno delo na mnogih področjih in v številnih deželah, F.den izmed zvestih Hitlerjevih učencev daljnje svoj vek nadvlade v An- Cenijo, da je sedaj v Angoli nad goli. Resolucija, ki so Jo Združeni 60.000 portugalskih vojakov, ki narodi Izglasovali enoglasno, jc hočejo doseči mir« »z ognjem in ostala le na papirju, brez upanja, mečem«. Na severu dežele, kjer tla sc v skorajšnjem času reši an- sc Jc začela angolska vstaja so golsko vprašanje na miren način, »pobesneli Portugalci« napravili Po razpravi v »stekleni palači« vrsto kazenskih čistk, v katerih na sedežu svetovne organizacije so uporabljali bombe in metalec PEKEL NA ZEMLJI je ludi osovraženi diktator Portugalske Salazar, ki s Hitlerjevimi metodami varuje svojo kolonialno carstvo pred razpadanjem. Odkar jc svetovna organizacija v drugi polovici meseca januarja razpravljala 0 Angoli, Salazar v tej zasužnjeni deželi ni zmanjšal nasilja in stražarji v številnih an-gotskih zaporih niso ostali brezposelni. Portugalska vlada, ki — kot jc znano — nc priznava načela samoodločbe angolskega naroda, z. nezmanjšanimi zločini na- je Portugalska povečala nasilje v ognja, da za vojsko ni ostalo nič Angoli in ga izenačila t edinim drugega kot pogorišče in pepel, načinom vladanja. Število portu- Angolsko gibanje za neodvis- galskih oboroženih sil v »tem pc- nost po vsemu sodeč stopa sedaj klu na zemlji« sc jc povečalo In v novo obdobje, vsaj kar sc tiče maščevanje portugalskih oblasti nalog na vojaškem področju. Za- nad gngolskjjn narodom Je dobilo četki ohoroZenc borbe so prinesli neslutne razmere. Pod pritiskom številnih vlad in svetovnega javnega mnenja jc portugalska vlada morala popustiti. Toda samo na eni točki: ukinili SO zakon o prisilnem delu za domača plemena. Pekel s tem ni postal znosen. številne izkušnje mlademu gibanju, ki jih jc treba uskladiti z novim načinom vojskovanja in prilagoditvi na angolske prilike razširiti na nova področja, kjer so za oboroženo vstajo ugodni mi, ki so sc priključile uporu zoper kolonialno zatiranje, zdaleč niso najboljši. Tudi poveljstvo na znotraj ni še dovolj utrjeno, pogoji. Seveda angolsko gibanje partizanskih odredov ni enotno. Bilo jc žc več poskusov, da sc temu vprašanju pride do dna, zakaj notranja politična cepitev ni v prid angolskemu ljudstvu. An-golski narod jc žrtev tc nesmotrne razdelitve nacionalnih sil in neurejene razmere v ungolskl hiši neposredno napeljujejo vodo na mlin portugalskemu kolonializ-mu. Večina vodstev angolskih političnih strank živi v zamejstvu, največ jih jc v Lcopoldv illu, ki je obenem tudi središče oboroženega gibanja. Bolj enotna jc v ocenjevanju angolske borbe tujina, /lasti sosednje afriške države. Vrsta držav na afriški in azijski celini jc žc podvzela ukrepe, ki so neposredno naperjeni proti Portugal- Odnosi med političnimi stranka- eem. Nc samo, da je vloga teh držav v svetovni organuadi-dar gre za obsodbo portu«!4**"1!* koloniallzma vseskozi načrt*1 * vzpodbudna, te države tudi ffJs* no pomagajo osvobodilne^ * ju v Angoli. Naj naštejem*'**'' nekaj ukrepov, ki so jm js*** afriške države naredile C«*** vlada Je na primer ui! ifi"* pristajanje portugalskih let*' ' l.'HII v -.„iskih pridni-" ganskih letališčih. Indonezij* * odpoklicala svojega rtUu^jir^ iz Lizbone. Republika Daho**' odpravila dve portugalski šči na njenem ozemlju kj »» ^ menili glavno trdnjavo v *** proti Angolcem. Končno ■»•*< v to skupino ukrepov pH**?* tudi vsestransko pomoč »P** držav v orožju In v mate*^ pogledu. Pod takšnim pritiskom y & di oborožene osvobodim* ki sčasoma lahko preraste f & go Alžirijo, J« Portuaafcks i holj potisnjena ob zid V? ko Tomažej. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki 1 Ljudje in dogodki • Uud». V mali dvorani preurejenega doma »Ivana Krivca« na Hruiici je bila včeraj zaključena razstava dokumentov Iz NOB, ki Jo Jc pripravila tamkajšnja organizacija ZB. Za razstavo Je bilo skozi ves teden proti pričakovanju veliko zanimanje Skupnost za izgradnjo obrtniškega centra razpuščena KRANJ - Pred (remi leti je bila v Kranju ustanovljena Interna skupnost za izgradnjo obrtniškega centra v Kranju, ki so Jo sestavljali predstavniki zainteresiranih obrtnih podjetij* Podjetja sama so za začetek gradnje zbrala okoli 20 milijonov dinarjev. Nekaj denarja pa sta v ta namen predvidela tudi občinski in okrajni ljudski odbor. Vendar ves /.brani denar ni zadostoval za uresničitev načrtov, saj je bilo predvideno, da naj bi gradnja veljala okoli 300 milijonov dinarjev. K tako visoki ceni predvidenega objekta je brez dvoma pripomoglo to, ker bi bil prilagojen razdrobili dejavnosti. Za lokacijo je bil izbran travnik med Kokro in Partizansko cesto pri tovarni -Sava-, vendar pa ta prostor za ta namen ni bil najboljši. Zaradi vsega tega se je gradnja močno zavlačevala. Dane« pa so celo ugotovili, da je bilo bolje, da z njo ni.10 pričeli, ker bi imeli sicer še en nedograjen in nesmotrno izkori-čen objekt več. Člani interne .skupnosti so zato skupnost razpustili, denar pa vrnili podjetjem, ki so ga prispevala. Ne bi mogli trditi, da jo bila odločitev o vrnitvi denarja povsem pravilna. S temi sredstvi bi že v letošnjem letu meti drugim lahko izdelali tudi programsko študijo razvoja obrti v kranjski občini, ki jc zelo potrebna, saj organizacija dela pri tako razdrobljeni obrtni dejavnosti, kakršno poznamo danes, ni najboljša. Poskrbeti pa bi Je sadje, ni sadja... (Nadaljevanje e 1. strani) lahko pričakujemo tudi pri papriki. Slive s.» dobro obrodile, njihovi cena p.i bo odvisna predvsem od povpraševanja po njili. Slabo bo z jabolki, ker Je letina slaba pa tudi sicer so sadeži poškodovani. Na območju našega okraja odkupuje Agraria samo krompir ln majhno količine zelja, pese. korenja in stročjega fižola. Zanimivo jc, da se jc, kljub temu da smo sredi krompirjevih njiv, že nekajkrat zgodilo, da niso mogli nabaviti zadostne količino tega pomembnega živila. S kmetijskimi zadrugami imajo sicer sklenjene pogodbe, v katerih so določene tudi odkupne cene, vendar te rade založijo najprej tiste na-kupovavce, ki jim ponudijo dva e4i tri dinarje več za kilogram. Pomembna novost v trgovini 6 sadjem in zelenjavo 60 JTJS etandardi, ki 60 bili vpeljani preteklo leto. Ti natančno določajo, kakšno mora biti sadje, kakšna selen java za prodajo in kako mora bili vse to označeno. To no- vost ste veTJOtno tudi sami že zasledili. Vendar naj povem, da povzroča trgovskim podjetjem precej skrbi. Živila bi morali sortirati že pridelovavci. To pa delajo največkrat le tedaj, če se morajo potegovati za Ikupce. Kadar pa gre v promet vso, kar pridelajo, (je temu opravilu radi izognejo. Tako so znajdejo trgovska podjetja v težkem položaju, saj so ob prodaji standardom neustreznih živil kaznovana (podjetje Agrari a je žc plačalo večjo kazen, ker so prodajali drobnejšo in debelejšo čebulo skupaj). Da je ročno sortiranje v skladišču nemogoče, jc razumlijvo, čc vemo, da na primer Agraria dnevno posreduje od 30 do 40 ton 6adja in zelenjave. Za to bi potrebovali ustrezne kalibrirne in parkirne stroje .vendar jih do sedaj še niso uspeli nabaviti. Naj omenim tudi to, da bo Agraria (udi letos omogočila potrošnikom, da bodo kupovali večje količine sadja in zelenjave za ozimnico v njenem skladišču po STOsj.stičnih cenah. - M. SOSlC bilo treba tudi za vrsto obrtnih dejavnosti socialističnega sektorja, na primer za tesarstvo, čevljarstvo, pečarstvo, vodno instalster-stvo itd. Obrt mora iti v koraku z naglim gospodarskim razvojem V nedeljo, 19. avgusta 1962, bo operativna gasivska enota Prlm-skovo (Gasivsko društvo Prlmsko-vo) praznovala 40-Ietnko svojega obstoja In delovanja. Ob tej priliki bodo razvili tudi društveni prapor pod pokroviteljstvom tovarne IBI Kranj. Zato primskov-skl gasivcl lepo vabijo vse gasivce drugih društev, da sc uniformirani udeleže parade v čim večjem številu. Prav tako prosijo za udeležbi na paradi tudi narodne noše, vse množične organizacije, društva oziroma prebivavce iz okolice Kranja. Spored praznovanja: ob 13.30 zbirališče vseh društev in ostalih udeležencev pred tehnično tekstilno šolo v Kranju (pri Kokrškem mostu); ob 14. uri »parada proti gasivskemu domu na Primskbvo na čelu s kranjsko godbo. Pred domom bo razvitje prapora. Po slovesnosti bo velika vrtna zabava pred zadružnim domom na Primskovem; za ples In zabavo pa bo igral veseli ansambel »Boris Kovačlč« iz Ljubljane. V nedeljo popoldan vas torej pričakujejo primskovski gasivei! in pokriti potrebe prebivnvstvn po obrtnih storitvah, zato bo dolžnost Triumf likovnega diletantizma in kiča Gorenjski sejem želi postati vsakoletna renomirana gospodarska prireditev, bori pa sc z izrazitimi provincialnimi težavami in nerodnostmi, katerih ena je letos njegova likovna oziroma slikarska oprema. Kako jc moglo priti do tega, da so kljub žirijam, ki na Gorenjskem že nekaj let skrbijo za relativno kvaliteto vseh večjih poklicnih in amaterskih likovnih razstav, razobesili v skoraj vseh prostorih sejma številne povsem diletantske krajinske akvarele Vladislava Ccgnarja? Od vseh akvarelov bi kritično oko lahko pripustilo za dekoriranje omenjene gospodarske prireditve kvečjemu kakih pet primerkov. Delca predstavljajo naše planinske postojanke in so izdelana v diletantski maniri, ki spominja na risbe dijakov nižjih gimnazij v stari Jugoslaviji. Da je blamaža šc večja, nosijo akvareli žige naše turistične transverzale. Alpski motivi so pod kritiko, nekaj boljših izjem pa predstavlja vodutc obmorskih predelov. Kako so si mogle turistične organizacije Slovenije dovoliti tako škandalozno reklamo, je težko pojasniti, kakor jc težko razumeti, da jc vodstvo Gorenjskega sejma pozabilo, da ne prireja krosnjar-podjetij in drugih gospodarskih iskega shoda nekje v odročni vasi, činiteljev, da bodo temu vpraša- kjer lahko promet z likovno manj-nju posvetili kar največ pozor- vrednimi deli doseže določen eko-nostl. I nomski efekt. V enem izmed dovolili izobesiti celo prostort* no zelo slabo olje Z^OS*** torja - t. ovcami ^ j^rf" ' predstavlja naravnost sm**4! roma triumf kiča. kmSOđtZ primer propagirajo oodo^l*5 dobice v Colnafjevlh^Sife: oknih na Maistrovem *Jz7*Z nju. - OdgoveS?SS*** renjsftcga sejma j« foinrf»V pomislimo, da jc biU^Ztf^i pred leti solidno o£L?>^ deli in eksponati M«JJ£StŽ J« v Kranju ln «Tv3! umetniškim! fotogr«iiW je mogel v družbo diletantov in kičarjev „ krat tudi akademski suS. k. razstavlja pet tehnik *i kovno najbolj ce*2£*£# krajinskih olj, od kate^T* >-^kvečjemu enog* h2js«J tud. nerešljivo vp**ša«Jf>tf b. videli na rai^vT^ t hama. ki tokrat aodal^T-* ™ renjskem «~«~-- kvali^ sejmu. dv«*. ,i» angleških slik (Teksti filf, m Procesija), bi lahko so muze pokazale ora sejma hrbet za v«dr*j V Kranju se dvijue trt* V takrat kadar zaide v^^i dermstična ali aostrak, * r»V va, proti poplavi kiča. fcfVV daja pod krinko rea«s«IL nosti. pa ne protestira TZpjf Je že. da prično tudi * I^V veljati enaki kriteriji O J* umetnostne stvari. ftj^ ^ Zelje in potrebe še niso usklaje^ Na 5. razširjeni seji sveta za delo o bi. o Kranj so razpravljali o trenutnem stanju zaposlovanja delavcev in o delovnih razmerjih. Predstavniki zavoda ka zaposlovanje delavcev Kranj so člane sveta seznanili, da so trenutno v občini Kranj 303 nezaposleni delavci, od tega 101 zdravi, 49 je invalidov in za delo manj sposobnih oseb ter 150 mladine, Id je končala obvezno osemletno Šolanje, pa sc še ni zaposlila. Nezaposlena mladina jc trenutno najbolj perce problem, zato bo treba poiskati vse možnosti, da se ji omogoči zaposlitev In priučttev za razna dela. Po živahni razpravi so 6prejeli več sklepov, ki bodo ublažili stisko, Sklenili so, da bodo organizirali več tečajev in seminarjev za pridobitev potrebne izobrazbe za tisto mladino, ki ni dovršila popolno osemletne šol(fc Posebne težave glede zaposlitve povzroča ženska mladina, ker se želi v glavnem zaposliti v administrativnih službah, t. J. v pisarnah. Svet je 6prejel sklep, da se v prihodnje že v 5. razredu osnovne šole prične učence uvajati v določene poklice in ne tako kot doslej, ko se Je ta akcija pričela običajno šele ob zaključku 8. razreda. Končno je bil svet mnenja, naj bi osnovne šole žc v prvih letih šolanja seznanjale učence s posameznimi poklici. Servisna pralnica in kemična čistilnica poslujeta rentabilno V preteklem tednu je imela stanovanjska skupnost Stražišče svojo redno sejo, na kateri so obravnavali polletno poslovanje skupnosti. Največ govora je bilo o delu tamkajšnje servisne pralnice in kemične čistilnice. Sprva, ko jc pričela z delom servisna pralnica in malo kasneje še kemična čistilnica, je namreč kazalo, da ne bosta rentabilni, ker so prebivavci Sir.i/iv a in okolice sprva nezaupljivo gledali na td dejavnost. Toda pralnica in čistilnica sta imeli vedno več dela. Pralnica jc junija pokrila izdatke in sedaj rentabilno posluje. Kemična čistilnica pa jc v petih mesecih ustvarila preko pol milijona prometa. Torej sta obe dobili zaupanje pri tamkajšnjih prebivavcih in kaže, da sta si že postavili trdne temelje za nadaljnji obstoj in razvoj. Po temeljiti razpravi so sklenili kupiti še cn pralni stroj (za 320 tisoč dinarjev) in likalni stroj Oba stroja bosta omogočila še bolite obratovanje. — C. Sklenili so tudi. naj bi gospodarske organizacije in ustanove sprostilo delovna mesta, ki jih zasedajo honorarno zaposleni, namesto njih pa naj vskočijo mlajši nezaposleni kadri. Samo v primeru, če nekdo opravlja strokovno honorarno delo s posebnimi zahtevami, jc treba to mesto vsaj v dveh letih zamenjati z mlajšimi kadri. Izjeme naj bi bili le še socialno ogroženi ljudje. Sklenili so tudi, da sc nadurno delo skrajša; dovoli se lahko samo v nujnih primerih in v soglasju z zakonom o delovnih razmerjih. Zavod za zaposlovanje delavcev bo s pomočjo ostalih organizacij zbral potrebne podatke glede delovnih NESREČE Mopedist in motorist trčila V petek, 10. avgusta, jc prišlo na Savski cesti v Kranju do hujše prometne nesreče. — Mopedist Stanislav Matelič iz Kranja se je s sopotnikom Ladislavom Mateli-čem pripeljal po Smlednišk cesti. Pri vstopu na Savsko cesto pa so ni prepričal, čo je cestišče prosto. S tem je zaprl pot motoristu Alojzu Pernusu s Kokrice, ki jo pripeljal po prednostni cesti. Kljub temu da je ta močno zaviral, trčenja ni mogel preprečiti. Voznik mopeda se je pri padcu hudo poškodoval, njegov sopotnik in motorist Pcmuš pa sta utrpela le lažje poškodbe. Skoda na motorju znaša 30 tisoč dinarjev, na mopedu pa le 4 tisoč. MOPEDIST PODRL PEŠCA Pri ambulanti tovarne Sava v Kranju je v petek zvečer mopedist Franc Triler podrl pešca Miloša Topiča. Topič je dobil lažje, Triler pa hujše poškodbe. mest. na katerih delajo i«***/ bi morali biti te upok^uJJ*' ' honorarno zapc^e^J^^J delih ki so opravljajo >V> m drugem. UgotovU \p > kakšne poklice in d*WJ/ posamezne gospodarjev c.je in ustanove Pot*e^J3*V slednjih letih. O va^h^f*' podatkih bo svet raW*> Obeta se bo!j;j < lovski lurizeni V prejšnjem tednu emo v gozdu Ccsnjevka pri C^St zanimivo farmo t«TWl|rr *y last jc samostojni zavod *\S rog* Kamnik, z deli nifcsJ J so, kakor smo izvedeti tj * kajšnjega vodstva, zač*', i^V t«s spomladi, vendur »L v" vzreJUa že letos VtStK^T soč fazanov. ^ Ves prostor farm« # *V lih dneh ogradili x »O tako da ne morejo iw,j v£ kranjske ravni. Na te vp<%^ smo dobili odgovor, da fes- s4 22 s' POVFDrr'.TTK4. it \VC,VST\ 19(52 3 juck l o iv d o tv Kriši o f D i m a e Priredil: Stanke *l.1 C M Ri$e: Jane« GRUDI V liž- -Pozdravljam te,« je slovesno dejala. -Veseli me, da rva srečala,- je nadaljevala. -Nc zameri, da tako slabo govorim čeprav sem Angležinja. Moj oče je Skot. MenJ pravijo <~ Od tistega dne je Kril mnogo Izvedel, le Snassova mu je ostala tuja. 113. Nekega večera je rekel Snass Krisu: -Dobro bi bilo. da si izberete ženo.- Kriša niso še nikdar v življenju snubili; bil je v zadregi, posebno še, ker mu je Labiskvvee izkazala naklonjenost. »Prižgal sem ogenj, ki Je namenjen tebi,- mu je rekla. Doslej ca ni, ker »e ni hotela poročiti z Indijancem, je zvedel Kriš. 144. -Ne morem pomagati,« .jr mrmral Snass, -Labiskwee s« mora omožiti in moja in njena .sreča je, da ste vi tu. McCan je bil popolnoma nemogoč, (kidal sem ga Skvvavl, ki je prižigala sveje ognje že 20 let. Ako ne bi bilo vas, bi .se pač morala izbrati Indijanca.« Medtem jc Cok odšel z lovci in sc ni vec vrnil. mali oglasi • malii oglasi prodam ohranjeno jesenovo spal-siea prodam. Naslov v podružnici Glasa, Jesenice 3236 na Kokrici in za-pmrrelo prodam. Naslov » SSjasneni oddelku 3230 Opremljen Fiat 600 prodam, fcsdov v oglasnem oddelku 32(57 ■sped Cotibri z pn voženim: tSHkm prodam po zelo ugodni sem. Ccrneik:-, Busti.cu 110, Tržič 3279 Pozor! Ekspresna vezava knjig. Knjigoveznica Požgaj. Kokrski breg 3, Kranj. Lepimo slike '3280 ostalo Knjigarna -Simon Jenko« stanj obvešča vse cenjene odje-gsjpee, da ima na zalogi vse šolat* pslrcbscinc in šolske knjige, fc ta do sedaj izšle pri založbah. SS bi se izognili prevelikemu na-tsjp ob pričetku šole. vljudno ffiplsm. da si potrebščino eim- Svcži piščanci na zalogi vsak dsn v trgovini Delikatesa Kranj. Vsak dan sveže pražena in mleta kava v trgovini Delikatesa Kranj. Bogat izbor mesnih izdelkov in suhega mesa v trgovini Delikatesa Kranj. Kavarna Evropa Kranj je v poletnem času odprta od 19. do 2. ure po polnoči. gibanje prebivalstva V TRZlCU Poročili so se: Franc Potočnik, kmet, in Frančiška Markun, kmoč- aabarvite 3248 ka delavka; Frane Bradač, klju- SVET ZA KULTURO IN PROSVETO ObLO KRANJ razpisuje mesto poklicnega dirigenta za pihalni orkester Prosi-.ci, ki so hkrati usposobljeni za poučevanje na glasbeni soli, naj sc zglasijo osebno zaradi dogovora o namestitvi, osebnih prejemkih in stanovanja na oddelku za družbene službe ObLO Kranj. Tavčarjeva ulica 43/11. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Svet za prosveto in kulturo ObLO Kranj / /Ob izgubi naše nadvse plemenite, ljubljene in dobre Valvazorjevc partizanske mame KRISTINE PECAR sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, organizacijam ZB, tovarišem za poslovilne govore, internirancerp, Planinskemu društvu in znancem za vse, kar so dobrega storili. Žalujoči: hčerke ZJata in Majda, oba zeta ter vnuki Marko, Metka in Majdi čavničar. in Marija Ahein, prebivalka; Jože Teran, delavec, in Ivana Pernc, delavka; Jakob Co-telj, delavec, in Amalija Kokalj, delavka. Rodila se je: Breda Perko. Umrla sta: Ivana Meglic, šivilja; Mihael Zupan, kontrolor. V KRANJU Poročili so »e: Marko Rant, strojni inženir in Breda Drinovec' profesor; Andrej Rozman, strojni ključavničar in Marija Stefancič, prebivalka; Vid Vukašinovič, dola vec in Rozika Ritonja, delavka; Feliks Tratnik, uslužbenec in Marija Polajnar, gospodinja; Anton Ro7jnan. študent in Marija Grohar, uslužbenka; Stojan Kaksič, ključavničar in Rozallja Bukov-nik. delavka; Alojzij Struna, kmet in Ljudmila Lužan, tkalka; Janez Zupan, delavec in Ivana Lužan delavtka; Edvard Skofic. delavec m Marija Pegam, delavka; Stani-slav Sušnik, strugar in Marija Gornik, delavka, Anton Bregar šofer in Ana Mihelič. krojačica-Franc Robida, clektromehamk .ti Rozalija Keršič, delavka; Jože Frantar, vodni instalater in Justina Bolka, slašćićarka; Dušan Grašič, steklobrusiloc in Frančiška Tavčar, stekloslikar. Rodile so: Jožica StigUc - deklico, Marta Ribič - dečka, Ani-va Krajnik - deklico, Jožefa Luznar - deklico, Helena Pečan - deklico, Dragica StibilJ - deklico, Ana Košnik _ dečka. Francka Ankolo _ deklico, Justi-na Možina - deklico, Marija Potočnik - dečka, Bernarda Ribni-kav - deklico, pavia Vidmar -dečka, Ivana Pavlin - deklico, Marija Kožuh - 0 Marijil Frantar - dečka. Štefanija Dc-lovec - dečka, Marija Kogovšok - dečka. Jožic« Košir - deiklico, Pavla Drakaler - dedca, Pavla Sifrcr — deklico. Umrli so: Martin 2olcznik. upokojenec star 71 let; Janez PotOČ- I nik šofer, star 25 Jot, Alojz Ovcek, ključavničar star 55 let do 90 din. grah v stročju 120 din, pesa 60 do 80 din, paprika zelena 120 din, stročji fižol 100 do 190 din, redkev 40 din, jabolka 100 do 120 din, hruške 80 do 100 din. breskve 80 do 140 din, cvetača 90 do 100 din, kumare 80 din, kumarce 130 do 140 din, fige 140 do 150 din, med 850 din, paradižniki 100 do 120 din, ribezen 200 din, lubenica 80 do 100 din za kg; zelena in pc-tcršilj 10 do 30 din za šopek; smotana 20 din za merico; zajci 700 do 800 din, kolerabo 15 din, kolerabe 20 do 30 din, c.csen 10 do 30 din, piščanci 350 do 450 din, kokos 000 do 850 din, jajca 20 do 30 din za tkomad; moka ajdova 14o d:n, kaša 140 din. krma.za kokos 50 din, oves 30 dint proso 60 din, krhli 70 do 100 dm. borovnice 180 do 180 din, liaicko 80 do 90 din za Mer . GLAS v vsako hišo trzni oredle Trzni pregled v Kranju Korenček 80 Ho 80 din, sir sku-a 160 din. maslo aurovo 650 do 20 din, čebula 90 do 100 din. krompir 30 do 40 din, spinaca 180 din ,zclje sladko 50 din, solata 60 OBČINA KRANJ V ŠTEVILKAH Občina Kranj je /> občinski praznik — 1. avgusta — zabeležila »8.010 slaiuih prebivav-rev. Od tega Jih živi 22.000 v mestu, ostali pa v okolici oziroma na podeželju. Kazen stalnih prebivavcev živi v občini Še okrog 3.000 državljanov, ki lc začasno bivajo na območju občine. To so v glavnem Študentje, turisti, sezonski delavci, pacienti v zdravstvenih zavodih in drugI. Tako bi lahko zapisali, da stalno ž»vi na območju občine Kranj okrog 51.000 ljudi. V 120 naseljih je 7.721 stalno naseljenih hiš in 173 občasno naseljenih hiš (vikendi, lovske koče, planinske koče itd). Od tega ima mesto 2.390 hiš, ostalo odpade na podeželje. V občini jc 11291 gospodinjstev. Od tega v mestu Kranju 7.302. Od skupnega Števila prebivav.stva je v občini 22.441 zaposlenih, osUIJ pa. so upokojenci, otroci, gospodinje — skratka tisti, ki nega. razmerja. Zaradi , i>rinn m o le nekaj fl vilu prebivava! občinah as Gor niče :;5.000. Radovljica 26.000, S kol i a loka 24.550 in Tltič 11.250 prebivavcev so izven delov- rjave navaja-kI iik »v o Hrva, v ostalih •njskem: Jese- R. Jugoslovanska loterija Nevarna »past« V načrtu J© bilo, da bodo vzdolž pločnika med kinematografom Center in Pokojninskim zavodom vKranjti postavili Štiri stebre zu ulične svetilke. Luči sicer niso postavili, ostale pa so jame za 6tebro. Tri so pokrite, četrta na robu pločnika" pred izhodom iz kina pa zija in čaka na žrtev, ki bo ponevedoma stopila vanjo. Domala 1 meter ftloboka luknja utegne biti zlasti nevarna v nočnih urah, saj jo ulica le slabo razsvetljena. Nc bi bilo odveć, če bi -pa6t« spet prekrili. 70 600 m 800 90 1.000 , 05330 80.000 13720 80.000 19670 40.600 051740 400.000 1 400 59151 80.400 74681 80.400 77201 60.400 02 600 12 600 22 800 . 92 1.000 932 10.000 20522 100.800 47542 60.000 83272 40.000 98012 60.600 305952 400.000 595862 400.000 33 600 63 600 14823 80.000 19533 40.600 92613 40.000 97003 80.000 94 800 514 8.000 08304 40.000 26404 80.000 43274 60.000 43854 40.000 67124 80.000 73954 80.000 89914 40.000 45 600 29885 70.000 38385 60.000 057725 1,000.000 503645 600.600 6 400 0616 20.400 3406 20.400 15236 40.400 50116 60>to0 91276 80.400 592778 2,000.400 37 1.000 697 4.000 59537 41.000 97537 61.000 030807 400.000 049057 600.000 408 4.000 32498 100.000 42708 40.000 98318 200.000 19 39 2.000 800 25719 62-000 63179 60.0000 242270 5,000.000 Crigorij BAKLANOV Seženj zemlje II Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala v knjigi. Rtta ne solzi od smeha vn dima. Stropa nd več videti. Dim »e fVltoet kros najinih glav, zato se sklanjava. Stiskava glave in mest** testo in tako se zbližava. In prav zato nama gre delo hudo patssi od rok. -Nameravata kuriti ali ne?-« Ssjeatto ln njegova dama čepita pred pečjo in izmenoma z vso sile pihata v dim. Trepetajoči plamenček obsije zdaj njen, potem sfst njesjor obraz. In dim polni kolibo. Zadovoljno se smejeta. PShppjp kurjenje ju druži - dalj <;ic-;i smo nameraval, kuhali eejajjpjike in zdaj že nad pol ure čepita pred pečjo, pihata, se eksfjsea In s« dregata v boke. Ob taksni prizadevnosti bomo najbrž '**aH brez vsTCjnikov. »flaj kuriva pa noče goreti.« Ihnptlnjsafc j se mi spogledljivo nasmehne. »ZakJopca v cevi nista odprla! Dim uhaja skozi špranje!-- ■Odprl« sva! Zdi sc. da je zamasen.« »Čemu torej pihata?« Vllgleilsla se. Oba se smejeta. Sajenkove debele ustnice se le-•kečejo pred ognjem. Dim sega že 3o zgornjega okenskega okvira in uhaja skozi razsuta slekla. Tako visi nad nami kakor nizek strop. Uhaja tudi eko-* fpranje v stenah ln strehi. Včeraj jc 10,5-cenUmetiška granata rti S v kolibo, prebila slamnato streho ,n ilovnato steno pa pri-skga tm dvorišču, kjer zdaj leži dolga, vsa nova in velika kot odo-Jptt % cestne strani jc najbrž videti, kako dim uhaja skozi stene It slamnato streho. -Tako dolgo .se bosta smejala, dokler no bodo znova pričeli obstreljevati hiše,- pravi Rita. »V drugo ne gre,- zagotavlja Sajenko. Pri granatah velja zakon razsipanja.« -Kje velja taksen zakon?- se pozanimam. Vsi vedo, da Sajenko svoje nove znanke pretresa z učenostjo. -Pri topništvu pa tudi v naravi... Mar ne veste, tovari* poročnik?- me roti s pogledom. -Kje torej? Pri topništvu ali v naravi?« ►»Pri topništvu.. .« -Tako... izobražen si in zato vzemi vedro — pa stopita po murve.« -Murv imamo dovolj.« Rita me prebada m posmehljivim pogledom. -Ne, murv je premalo,- pravim odločneje. Sajenko pobere vedro in steče s svetlolasko na vrt. Prav tedaj se skozi lesketajoče žarke usiplje toča. In ko odideta skozi vrata, me obide čuden občutek. Pogum mi splahnd. Toča ropota po oknih. Bela grahasta zrna odskakujejo s trde oJcnice. Drobci pršijo po najinih rokah. Stojim kot uročen. Se sebe zasovražim In si prizadevam, da Rite nc bi pogledal. -Najmanj eno uro bosta odsotna,-« pravim bojazljivo. Govoril bi rad z veselim glasom, pa zveni narejeno. Razume »e, da jo takoj spoznala, za kaj gre, in zdaj se skrivaj veseli na moj račun. Na mostišču se razvnema streljanje, celo tukaj zvenicečejo ostanki sip. Granate prifreijo včasih čez kmetijo in se razletijo v vinogradih. Prepoznam jih po zvoku: -15,5... 10,5...« mrmram, ker pač moram nekaj reči. Ko da Rita potrebuje mojih izkušenj! Sva zaradi tega ostala sama. -V peči je najbrž vse ugasnilo,« pravi. To zveni kot izzivanje. Od sramu bi se najraje vdrl v zemljo. Rita stopi k peči. Tudi sam stopim za njo. Rita počene na pete, tudi jaz počenem na pete. Rita piha v peč, tudi jaz piham v peč. Plamen nama obsije obraza. Najina kolena se dotaknejo. Med njenimi gol eni- cami in krilom vidim prav od blizu polno, okroglo koleno, prek katerega se napenja nogavica. Drva prasketajo, iskre pršijo, peč se ogreje, najina obraza rdita od vročine in nenadoma zaznam, da se mi vrača pogum. Od strani vidri m Ritine na pol zaprte Oči, ki strmijo v ogenj, rdečica na rožnatih licih, pa ustnice, ki so lesketajo v od- sevu plamenov. In nenadoma jo poljubim na razgrete listnice. Skoraj sočasno planeva pokonci. Zdi se mi, da jo zmedena, sam sem prestrašen spričo lastnega poguma. »»Zdravo!- pravi posmehljivo. »To naj bo svarilo - aplavz sieai po licih.« ,__i mmK Pripravljen sem Upeti, kar z veseljem bi sc žrtvoval. Objamem jo okrog ramen in planem proti -aplavzu«. Z ustnicami čutim njene me dreza v uho. Tedaj zaslišiva tuljenje granate. Rita razpre oči m mc posmehljivo ogleduje. Najinemu poljubu ni konca, Izstrelek žc vlažno zobe, materino znamenje me žgečka po licu. Ritin nararnek rjovc nad nama. Trdneje oklenem Rito, obrnjen s hrbtom pro° oknu. Tresk! v» Poslednje šipe odfrčijo iz okvirov. Poljubljanje nama Jo vzeio sapo. Varejniki, lonec jih je bil poln, so posejani s steklenimi drobci. V Ritinih laseh se leskečejo majčkeni drobci. ».Počakaj,« pravim in jih previdno pobiram. V kolibi smrdi P° eksploziji. -Razletela se je na vrtu,« pravi Rita. Pred menoj stoji s sjoo- njeno glavo. _ Sajenko odsune vrata. SkornjM, kolena, roke, sprednji del vojaško bluze in obraz so oskropljeni z blatom, ko da se jo plazil P° zemlji. " ?»I3kj -Musja je mrtva! Pridi ta hitro!« Stečeva za njim po dežju na vrt. Musja leži v travi, ob vznozjii velikanske murve, zravn nje stoji rnevrnjeno vedro. Nikjer krvi, nobene rane ali celo praske. Leži na boku. Rita. poklekne k njej, pristavi uho na prsi, jo prevali na hrbet in tedaj vidim: ves levi del uniforme je okrvavljen. »Na drevesu sem bil,« pravi Sajenko, kot da bi se moral Opravičevati. -spodaj je stala z vedrom. Eksplozija me jo odnesla z drevesa, Vstanem, vidim, da leži - stečem tja - mrtva!« Dlani si obriše ob hlačah. Rita vstane in stopi k nama. Zdaj, ko leži v travi, ni več visoka, ndti dduela. Svetli kisje, obraz in imiJtorma so polni temnih murvnih madežev. Dež jih Pri nogah nam leži kopica murvnih sadežev, ki jih je detonacija otresla z drevesa. Zdaj vem, kako se je imenovala: Musja, GLAS* Ostal je edini skakavec RAZGOVOR Z JANEZOM ČUKOM Pred leti je bila pri kranjskem plavalnem klubu že dokaj dobro razvita sekcija za skoke v vodo, sedaj pa je ta iportna panoga ostala v Kranju najmanj zastopana, saj sekcija šteje le enega aktivnega skakavca. To je 20-Ietni študent tekstilne tehnologije JANEZ ĆUK, ki sem ga ondan zaprosil za kratek razgovor o njegovem delu ln željah za prihodnje. Skromen, kot Je vedno bil, se bivši mladinski državni prvak v skokih s trimetrske deske kar ni mogel odločiti ali bi odgovarjal na zastavljena vprašanja ali ne, zakaj neprijetno mu Je bilo praviti o vzrokih za očitno (številčno in kvalitetno) nazadovanje v skakalnem Športu v Kranju, ker jih s strani matičnega kluba Oziroma društva niti dobro ne pozna. Nekaj o tem sem (na moje prigovarjanje) kljub temu zvedel, opišem pa naj prav tako nevezano kot je tekel razgovor. Janez Cuk trenira skakanje vsak dan, čeprav nc ve natanko, aH mu bodo te priprave sploh kaj koristile, ker je ves Pomlajeni Triglav ■ solidno [Triglav : Graličar t: 1 (1:0) Kranj, 12. avgusta — Danes popoldne je na igrišču Mladosti v okviru priprav za tekmovanje v slovenski conski ligi pomlajeno moštvo Triglava premagalo ljubljanski Grafičar, novega člana najvišjega slovenskega nogometnega tekmovanja. Sodnik Gros iz Kranja Je pripeljal na igrišče naslednji moštvi — TRIGLAV: Lukič, Stular, Soba, Jerman, Suica, Rc-kar, Slmnovec, Goštc, Bajželj, Ivcrblč II, Llpej; GRAFIČAR: Sta- nič, Dam lanac, Torkar, Tušar, Loboda I, Mihič, Mihajlovlč, Dar-maš, Vahen, Pervis. — V obeh moštvih je manjkalo več standardnih igravcev, vendar so mladi z nekoliko raztrgano, a zelo borbeno in hitro igro, le zadovoljili maloštevilne gledavce. Najprej so prišli v vodstvo domačini v 10. minuti, ko jc Verbič II z močnim strelom po napaki ljubljanske obrambe zadel mre-r.o. Sledila jc enakovredna igra, v Športni poročevavci so zabeležili JANEZ CUK slovenski skakalni šport v takem položaju, da tovrstnih tekmovanj niti ne prirejajo. Le dvakrat vsako sezono se skakavci zberejo na svojih prvenstvih, pa še tedaj v najbolj skromnem številu. Janez je na primer zamudil letošnje republiško prvenstvo, ker je šele nekaj dni prej zvedel iz časnikov (seveda slabo pripravljen), da bo, medtem ko ga organizatorji nanj niso opozorili. Sedaj se ob strokovnih.nasvetih Dejana Sinka pripravlja na državno prvenstvo, ki sc ga bo udeležil, če bo pravočasno zvedel — kje in kdaj bo! Ker sekcija preko plavalnega kluba praktično nima nobene zveze z republiškim skakalnim forumom, Janez tudi ne ve, če bo ■tokrat še lahko nastopil v mladinski konkurenci ali bo moral že med člane. V primeru, da je še mladinec, je spet zamudil idealno priložnost za svoj prvi letošnji nastop, zakaj državno prvenstvo za mladinec je bilo včeraj v Šibeniku že zaključeno.! So mar pri plavalnem klubu vzroki za tako brezvestno Ignoriranje skakalnega športa? Pravijo, da je dovolj mladine, ki bi se rada vključila v vrste skakavcev, vendar ni nikogar, ki bi se zavzel za njihovo pravilno vzgojo. Dejan Slnk prostovoljno (iz lastnega veselja) trenira Janeza, medtem ko mu služba nc dovoljuje, da bi posvetil skrb mlajšim. Ce lahko za mlade plavavce, bodo morali vsekakor v klubu poskrbeti tudi za mlade skakavce... J02E 20NTAR Mednarodna odbojka KAMNIK - Odbojkarski klub je za občinski praznik organizi-raz prijateljsko srečanje z italijanskim klubom U. I. S. P. iz Firenz. Tekma je bila odlično pripravljena. V prvem setu so gostje odločno povedi i .vendar samo do štiri-I najete točke. Tu so jih domačini I dohiteli, zadnja dva odlična servisa Skorjanca pa sta odločila točko v korist Kamničanov. V nadaljevanju se je pokalaza slaba pripravljenost in nesigurnost domačinov, ki so podlegli boljšim gostom z 1:3. — Najbolj požrtvovalna igravca na igrišču sta bdla Matjan in Skrlec. - B. Aparnik Škofjeloški nogometaši se že pripravljajo Skof ja Loka — CIani nogometnega kluba pri loškem telesno-vzgojnem društvu so že pričeli s pripravami na novo sezono, ki se bo kmalu začela. Letos bodo spet tekmovali v gorenjski podzvezni ligi in skupaj z Jeseničani, Trži-čanl ln Člani kranjske Mladosti (pa morda še kom) nabirali Izkušnje za kvalifikacijske nssJonp pred SCL, saj je zadnji čas, da se Še katero gorenjsko moštvo uvrsti v to obliko tekmovanja. Treninge imajo dvakrat tedensko, strokovno pa jih vodita Tone Okorn in Stane Grahek. — J. 2. Teniško srečanje Kamnik — Minulo nedeljo 60 se kamniški tenisači srečali v prijateljskem dvoboju z igravci Triglava iz Kranja. Domačini so ga odločili v svojo korist s 3:1. Posamezni rezultati - Snabl : Prislan 6:1, 6:3, Mesner : Znidar 0:6, 2:6, Lavrič : 2nidar 4:6. 6:4, 6:4. pari - Snabl, Mesner : Prislan. Kokalj 6:4. 6:0. pionirji -Gruden : Kokalj 1:6, 1:6 (izven konkurence). Vsi prvoimenovani so člani Kamnika. Teden dni pred tem so kamniški tenisači gostili tekmovavce ljubljanske Olimpije, vendar so bili Breskvar, Gbtzl in 2irovc premočni nad domačini Snablom, Lavričem in Mesner jem. — R- A- GUNCARJEVA ODLIČNA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Kranj - Z državnega teniškega prvenstva, M j« bilo minuli teden v Skopju ,se je vrnila igrav-ka kranjskega Triglava Mija Gunčar. Na prvenstvu jo dosegla največji uspeh med Slovenskimi udeleženci, saj. je bila pri mladinkah tretja ,to mesto pa ji je uspelo doseči tudi v parih mladink, kjer je nastopila skupaj Ljubljančanko Miheličevo. — 2. kateri pa so imeli gostje po napakah slabega Sobe dve idealni priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Tudi domačin Bajželj je dvakrat v idealni poziciji zadel gostujočega vratarja. V drugem polčasu sta moštvi prišli na igrišče v zamenjanih postavah, tako so pri Triglavu namesto Simnovca. Sobe in Gašteta nastopili Norčič, Hiti, Verbič I; Grafičar pa je zamenjal igravca v vratih Staniča s Skerjancem. Verbič I. in Norčič sta povezala igro domačinov in ti so kmalu dosegli še tri gole. Dvakrat je bil uspešen Bajželj, enkrat pa je presenetil vratarja Lipej. V nadaljevanju igra ni bila več tako zanimiva, nato pa je prevzel iniciativo Grafičar. Po nekaj idealnih priložnostih je končno v 26. minuti Mihajlovič iz neposredne bližine po napaki domače obrambe dosegel častni gol za goste. Gostje bi lahko zmanjšali rezultat še v 38.minuti, vendar so zastreljali enajstmetrovko. Mladi triglavani so nam vlili upanje, da bomo po dolgem času v Kranju spet imeli kvalitetno nogometno moštvo. Najbolje sta igrala brata Verbič, dobra pa sta bila še Stular v obrambi In Bajželj v napadu. Pri gostih se ni nihče posebno izkazal. — M. Jeza TRIGLAV (mladinci) : KOVINAR KRANJ 5:1 (2:0) Naš fotoreporter Je svoj teleobjektiv nameril na državne^ ^ zentanta Pero Radakoviča, ko se le-ta bori za žogo z Igravci Trtg*** Prizor Je s petkovega srečanja zveznega ligaša Rijeke v JJppf Foto: F. J** ŠESTNAJSTO DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO ZA 2ENSKE Med „mušketirkami" črno-belih polj Novost XVI. državnega šahovskega prvenstva za ženske, ki je te dni na Jesenicah, je delegat SZJ - oko. ki v vseh pogledih bdi nad potekom turnirja. Njegova naloga je, da opozarja na mo- PRED DIRKAMI V SKOFJI LOKI Skoraj sto tekmovavcev za „Nagrado Loke" nepravilnosti. V nedeljo, 19. avgusta, bodo v Skofji Loki trinajste motocikli-stične cestno-hitrostne dirke. V ■M o t o r i z e m soboto na treningu, posebno pa v nedeljo, se bodo pomerili med seboj najboljši jugoslovanski pred- BLEJSKI OSMEREC NE GRE V LUZERN Bled, 12. avgusta — le dva dni so tu izbirne tekme za sestavo državne veslaške reprezentance, ki Veslanje bo od 6. do 9. septembra branila jugoslovanske barve na I. svetov-1 nem prvenstvu v veslanju v Lu-' zernu. Ob zaključku redakcije smo prejeli naslednjo vest: Mornarjev četverec brez krmarja je presegel normo s časom 6:36,4 (6:38.0). Dvojec Arge iz Izole pa je zaostal pod normo za 1.8 sekunde in še vedno poskuša srečo; prav tako kakor četverca s krmarjem Krke in Mladosti. Osmerca Bleda in Mornarja sta normo sicer izpolnila že na državnem prvenstvu, vendar Je njuno ponovno srečanje odločilo zmago v korist splitskega Mornarja. Rezultati — 2000 metrov: Mornar 6:0,1, 9 ln Bled 6:0,5, 2. - St. S. Zmaga gorenjskih mladincev Na kegljišču Triglava v Kranju je bil v torek prijateljski dvoboj mladinskih vrst Mannheima iz Zahodne Nemčije in Gorenjske. — Rezultati Gorenjcev so za ta čas, ko ni kegljaškc sezone in za mladince dlar dobri. Najbojjša sta bila Kranjčan Tratnik in Odar iz K e q 1 j a r\ Kranjske gore. Gostje so sicer imeli v svoji vrsti dva tekmovav-ca, ki sta podrla še več kegljev, toda zaradi precej slabših dosežkov ostalih je ekipna zmaga pripadla domačinom. REZULTATI — Goreniska: 4717 (Odar 806, Ulčar 770, Jereb 781, Kavčič 784, Plut 760, Tratnik 816). Mannheim 4639 (Kn.ip S27. Bacher 746, W. Frank 751, Kohe 706. L. Frank 771, Fabian 838). — L. S. stavnikl tega.športa za.naslov državnega prvaka, zakaj dirke v Skofji Loki bodo zadnja letošnja preizkušnja za državno prvenstvo, hkrati pa predzadnje tekmovanje za republiško prvenstvo. Poseben mik dirk pa bo seveda tudi NAGRADA LOKE, ki Jo Je prireditelj (Avto-moto društvo Skofja Loka) namenil tekmovavcu, ki bo dosegel najboljši povprečni čas. Preseneča izredno visoko število prijavljenih dirkačev. Nekaj dni pred zaključkom sprejemanja prijav je namreč prijavljenih že % tekmovavcev, pričakujejo pa jih še več, ker nekateri od njih še nimajo strojev. Najbolj privlačna točka dirk bo prav gotovo vožnja prikoličarjev, ki se jih je tokrat prijavilo sedem. Posebno senzacijo predstavlja prijava najboljšega jugoslovanskega motori gori ji do 50ccm, Kemal Bucalo, Janez Pintar in Mrzel ter drugi renomirani vozači. Samo teh nekaj imen prijavljenih tekmovavcev daje slutiti, da bo potek bojev oster — tako za NAGRADO LOKE kot za republiško in državno prvenstvo. Organizacija te prireditve zahteva od loškega avto-moto društva precej dela. Razen za organizacijo tekmovanja ln rekonstrukcijo tekmovalne steze, je društvo poskrbelo tudi za gledavce. Izdali so lepo urejen program s kratkim opisom delovanja društva v 17 letih, z rezultati prejšnjih 12 dirk, s skico tekmovalne proge In start-listo nastopajočih. Tako bo-gledavcl lahko nemoteno no do sta s prikolico — ing. Boško Sna j- spremljali potek dirk (zlasti še, derja. Tudi drugih favoritov ne kcr j,0 tu reviceva, 3 da 4. - SUdwK*' in Jovanovireva. sa V ^ajh. t* »e bodo potegovale Pikeri*^ 41frrr Usti. - J.