Ob problemih je v Tomišlju marsikaj urejeno
Krajevna skupnosl Tomišelj leži na južnem obrobju barja. Del njenega ozemlja sega visoko v sevema poboč-ja Krima, pod katerim so naselja Tomišlej, Bresl, Stra-honter in Vrbljenje. V njih živi 874 prebivalcev. Krajev-na skupnost je med manjšimi. Ima podobne ležave in tudi rešuje jih podobno, kot dnige vaške skupnosti. O problemih in uspehih smo se pogovarjali z Marjanom Zagarjem, ki je že drugo mandatno dobo predsednik sveta krajevne skupnosti.
—  Problemovje r leh časih dovolj, katerije trenutno najbolj pereč?
Že nekaj lel skušamo predati naš krajevni vodovod v upravljanje Mestnemu vodovodu. Upravljanje z njim je za tako majhno krajevno skupnost res breme, saj v naših vaseh ni niti enega strokovnega delavca s tega področja. Vse težave so se pričele z izgradnjo Vodarne Brest leta 1983. Do takrat so upravljale s skupnim vodovodom tri krajevne skupnosti: Ig, Iška vas in naša. Ta vodovod zaradi naglega povojnega porasta prebivalstva ni imel dovolj vode. Voda je bila večkrat oporečna, u čemer je vaš časnik veliko pisal. To so bili tudi razlogi s katerimi smo uspeli tomišeljski del vodovodnega omrežja priklju-čiti na vodarno Brest, saj ta leži prav v središču skupno-sti. Vendar Mestni vodovod, ki upravlja vodarno, ni hotel prevzeti v upravljanje še našega vodovodnega omrežja. Tako je ostalo upravljanje na naših razmerah — Mestni vodovod nam je zaračunaval vodo po vodomeru in nam ni priznal 30 odstotkov za izgubljeno vodo, kar je sicer običaj. Ceprav smo odjemalcem vode zaračunavali vedno nekaj višjo ceno, kot jo je svojim odjemalcem zaračunaval Meslni vodovod, je bila razlika med zaraču-nano vodo in pobrano vodarino precejšnja. Naš dolg je rastel, ker je bila izguba v omrežju zaradi starosti vodo-voda velika. V nckaj letih smo uspeli sanirati okoli 1100 m cevi, zbrati podatke za kataster in urediti še nekatere druge dokumente. Za naše razmere smo opravili veliko delo. Ostaja pa dolg. V mesecu juliju nam je Mestni vodovod z izvršbo blokiral žiro račun. s tem pa je blokira-no tudi normalno delo krajevne skupnosti. Seveda smo za pomoč prosili občino in komunalno skupnost. Upamo, da bomo problem skupno rešili še ta mesec in predali upravljanje vodovoda. - Kako vodarna vpliva na nizvoj krajerne skupnosli?
V  krajevni skupnosti se zavedamo, da je izgradnja vodarne prinesla napredek v naše vasi. Uredili smo od-voz smeti in dobili bomo kanalizacijo. Tu pa se zopet zatika zaradi velikega prispevka za priključitev, ki gre na rovaš slabega dela pri izgradnji primarnega voda. Potreb-ni bodo ponovni izkopi, ker niso urejeni priključki.
Vodarna je v nekaj letih prinesla napredek, ki ga podobne vaške skupnosti doživljajo v več desetletjih. Se posebej v današnjih časih je cena visoka, pa naj si bo v denarju ali v prostovoljnem delu. Tu so še omcjitve pri gradnji, kmetovanju in drugcm.
—  Pa vendar nimale samo problemov?
V  letošnjem letu smo dokončali izgradnjo javne raz-svetljave, ki smo jo gradili po delih dve leti. Prispevali
smo v denarju in ie več v prostovoljnem delu'. V gradnji je most v Tomišlju. Končan bo še ta mesec. Če bodo razmere v strugi hudourne Iške dopuščale bomo še letos obnovili tudi brv na poti na pokopališče. Pretežni del finančnih sredstev iz letnega načrta prispeva komunalna skupnost, del naša krajevna skupnost, dogovarjamo pa se še z območno vodno skupnostjo za ureditev struge. Sku-paj s konjerejskim društvom urejamo večnamenski pro-stor na vaški gmajni med Vrbljenjem in Strahomerjem. Zdaj uravnavamo in čistimo teren, vse s prostovoljnim delom. Ta prostor bo služil za družbene, gospodarske. športne in druge namene in je v naši krajevni skupnosti zelo potreben, Spomladi smo s prostovoljnim delom posuli poljske poti in še bi se kaj našlo.
— Kako vam to mpe\a?
Mislim, da tako kot v drugih vaških krajevnih skupno-stih. Realno načrtujemo, sodelujemo z občino in interes-nimni skupnostmi, predvsem pa ljudje veliko prostovolj-no delajo.
J. K.