C
20. številka.
V Trstu, v Četrtek dne 15. februvarja 1894.
Tečaj XIX.I
k ' -t
I k "
„EDINOlf1
uhaja po trikrat na tednn v ieatih is-danjih *b torkih, četrtkih in aobotaala- Zjurranj* i*d«nje izhaja ob 8. uri zjutraj. večerno pa ob 7. uri »večer. — O bujno izdanje stane : za Jedcu mnec . (. —.«(>, izvsn AvaHij* t. 1.4S aa tri mnaec . . , 2.90 , ,	4,—
z« pol lata . . . 5.— , , , g._. za Tie lato . . „ 10 - . » 16,—
Na naročb« ferei ^.-iloiene aarstaina M re jemlje oiir.
Posamićpe ite vilicu ho dobivajo v pro-dajalnicali tobaka v l'ritu po 9 nvč., V Gorici po 3 nrf. Sobotno večerno iidanje v Iraiu M n4., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Oglaai ae račune po tarifa t petitu; ca na«l<>TP z debelimi Črkami Ne plačuje prostor, kolikor ubaoga i avadnih vrstic. 1'n-Uiru oxmruiH-e in j.ivnezaltrnle, domači n^ia-i itd. ne nčunajo po pogodbi.
Vaj dopi»i naj so poiiljajo uredništvu : ulica Caaerma M- 18. Vaako piamo mora biti fcankovano, k<ir nefrankovana ae ne nprej Miiajo. Rokopiai ae no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase apra-jema upravniitvo ulica Caaerraa 13. Odprte reklamacij« io proate poitnine.
Glasilo ■lovemketfa političnega druitva za. Primorako.
, T t«a«N J4 mM I'
Deželni zbor istrski.
VIII. sej« dne 30. januvarja 1894.
Predsednik otvarja sejo ob 10 »/a. uri predpoladne.
Predsednik čita neko izjavo glede stav-ljenja predlogov. Spominja se §§. 18 in 33 deželnozborskega pravilnika, po katerih se morajo predlogi sa premembo lakonskih načrtov predložiti v istem jeiiku, v katerem se je predloiil načrt. (To je sopet nekaj novega!) On (predsednik) je s prvega branil stavljati v drugem jeziku sestavljene predloge, ali pozneje jih je dopustil. Toda v smislu §. 33 deželnoiborskega pravilnika morali bi jih dotičniki te popred izročiti predsedniku. (Poslanci ii večine jih nikdar ne isročajo popred, in tega tudi ne predpisuje noben §.!) To vse izjavlja, pravi predsednik, z ozirom na odgovor c. kr. vlade na interpelacijo posl. Jenka glede rabe jesikov v tbornioi, koji odgovor je dala vlada sporszumno i njim. V dobri veri je bil dopustil članom manjiine čitati neka-tore predloge. Odslej ne stori več tega ter prosi manjšino, da ga ne iziivlje.
Dr. V o I a r i č vsklikne: Ravnopravnost !
Drugi glasovi it manjiine: Držite se postave !
Po te« „intermezzu* ćital je poslanec Jenko svojo interpelacijo o postopanju ob* čine tržiSke glede na slovenske dopise. (To interpelacijo sobo priobčili v /.jutranjem izdanju i dno 8. t. in.)
Predsednik : Obvestiti hočem na kratko o vsebini te interpolacije. (Poroča in prečita pctit v italijanskem jeziku od besede do besede. Postopal je toraj sopet drugače kakor v par prejinjih sej).
Posl. T o m a s 1 čita svojo interpelacijo na o. kr. vlado t zadevi drv v motovunski sumi v prilog prebivalcem občine motovunske, griinjanske, oprteljske in vliinadske. Ko je predsednik prijavil to interpelacijo, vsklik-nil je posl. Laginja: BSchon gemaoht*. In sares je dr. Laginja Še v državnem aboru spregovoril moiko besedo o tej stvari. Bedaj iole ae spominjajo laika gospdda hrvatskih seljakov, sedaj, ko vidijo, da se jim majejo tla pod nogami in ko ao nali poslanci mnogo bolje in isdatneje povzdignili avoj glaa. Skozi 33 let ae gospdda italijanska niao apomnili na to. Toda, naj ae ne varajo nikar: ljudstvo ni aljpo.
Po preditaaju interpelacije reče dr. Laginja: Dobro je, to ae mora razdeliti mej nirod, čigar je bilo. M a n d i 6: Tam ti pravijo „maacalzone* f Dr. Laginja: Kdo? Mandić: Na galeriji poznani „bandafilhrer* J
PODLISTEK.
(10)
Veseloigra t jednem dejanji.
(Dalje.)
Tonioa. Zagotavljam Vas tega, gospod general! Moje sroo pridobiti zamore samo oni, komur je podeljeua Čast, noaiti orožje za brambo domovine!
Gabrović. Oj Vi ste pravcata junakinja naicga časa, Vi ste „devica Orleanska" naše dobe ! Komu bi ne telelo srce najslajših čutil, ako čuje iz Vaiib presladkih ust besede pravega navdušenja za najlepši, najčastnejši stan na avetu P Potem pak ae nisem varal, preča-stita gospica, ker slutim, da je med nama nekaj sorodnega P
Tonica (očarljivo). Poredne! — mislite?
Gabrovič. Zares, čedalje bolj sem uver-jen o tem : Vaio srce se oduievlja za ideale, za katere plamti moje: za aveto poezijo ; in Val duh se vnema s najslajšim žarom za stan, ki ga je naložila usoda meni; kaj je tedaj jasneje nego to, da Bva si namenjena P
Dr. Laginja: L a botte d& qtiutlu che ha ! (Sod dajo od sebe, kar ima.)
Posl. T o m a s i čita na to avojo interpelacijo o motovunskom logu v prilog prebivalcem prej navedenih občin. Tudi na to se niso italijanska gospdda apomnili v teku 33 let.
Posl. Amo ros o čita svojo interpelacijo radi brsojavnega poročila o seji z dne dne 30. januvarja v vladnem listu „L Adria". Interpelant povprašuje, ali je res, da je vlada obljubila slovanskim poslancem, da se bodo v.-tprcjemali hrvatski in slovenski predlogi; kako je mogla to storiti, ko vendar v zbor-niči o vseh atvareh odločuje le predsedništvo P
Sedaj pa primerjajte, kar je odgovoril vladni zastopnik na dotične interpelacijo posl Jenka, kar je začetkom aeje izjavil predsednik in poatopanje tega poslednjega v pojedinih sejah, a tem, kar govori in povpraiuje dr. Amoroao — in vsakdo naj si ustvari svojo lastno sudbo. Četno videti, kako se sporazumejo bratoi mej seboj; ali zapomnijo naj si, da imamo tu ie drug činitelj, prSko katerega ni možno kar tako ; in to sta zakon in pravica, katera branijo poslanci manjiine. Zakon in pravico si priborimo, in naj se „bratje* ie tako natezajo.
Zatem ata se precej ostro spoprijela posl. Mandić in predsednik. Ta poslanec je hotel staviti nako interpelacija na deželni odbor, a predsednik mu je branil, čei, da bi bil moral interpelacijo poprej prijaviti. Man-dič je vsklikal dosledno hrvatski, predsednik mu je odgovarjal italijanski. Slednjič vskiikne Mandić: „Ćitajte g. 20 pravilnika; ako ga ne poznate, je vaia sramota t — Mandić prične čitati, predsednik ga protrguje : Prosim, ne morem dopustiti. Na strani manjiine vskliki : „Lep predsednik*, „ne pozna pravilnika*, „kako se drži pravilnika 1* Mandić: Ne dam si kratiti pravioe — in čita daljo. Predsednik, ves iz Hebu: Nalagam vam, prepovedujem vam ! Mandič : Protestujem proti takemu nasilju — sode. (Ta interpelacija se je tikala obcestnih kamenov na cesti Pazin-Poreč, Prijavili smo jo ie v svojem listu.)
Posl. Constantiai poroča v imenu iolskega odseka o zakonskem načrtu, s katerim se uvajajo i o 1 s k e takse in se razveljavlja §. 9 deželno postave h dne 3. novembra 1874 it. 29. Govornik pravi, da so strolki za iole jako narasli, in da bodo ie naraičali, treba toraj gledati, kako ae jih pokrije. Občine se morajo v prvi vrsti brigati za iole. Prispevajo naj reditelji, za siro-maine pa občina. Ta načrt določuje, da je za vsakega za ioio godnega otroka, ako ni
Tonica (ga sladko pogleda). Oh, ali mislite ! P
Gabrovič. O gotovo, gotovo! Ti raj pa tudi dalje no ornem molčati ; na dan mora, kar mi napolnjuje srce že od onega trenutku, ko je utonilo prvikrat mojo oko v čarobnem jezeru Vaiega premileg* pogleda — gospica! ste-li že ljubili kedaj P
Tonica (silno umevno) Ako bodem kedaj ljubila, v prvič bodo sedaj.
Gabrovič. Torej proč se sramom ! A mor, slepi strelec! pomeri v mojo srce in dobro zadeni — ah ! — že ležim, zadet od njegovo puSčice, pred Vami na kolenih in tisočkrat Vam prisegam, da Vas — ljubim! (pade pred njo na koleni in razprostrć roki).
Tonica (polujokom). Ali jo mogoče! Vi me ljubite !
Gabrovič. Obožujem — molim te, angulj moj ! — ljubim te iz vse avojo duše, ti davuo mi odmenjena, konečno najdena kraljica mojega srca. Ali se smem nadejati tudi jaz tvoje ljubezni, Bladka Antoaneta P
Tonioa (se sklone čezenj, objemša ga, poljubi mu čelo). Moj Emil ! Ljubim te, Ijn-
po postavi oproičen od obiskovanja iole, čati 6 kron na leto. —	v
Proti temu, po naiem meneuju v zakonu neutemeljenemu, nazadnjaškemu in proti slo-vaus emu prebivalstvu naperjenemu načrtu postavil se je krepko v bran posl. S p i n č i č, predlagajoč v posebnem predlogu, da se prčko tega načrta preide nu dnevni red. Utemeljujoč svoj predlog pravi posl Spinčič, da se načrt ta uvedenje iolokih taks protivi duhu krlčanntva, človekoljubja, ljubezni do prave svobode in napredka.
Spinčič jo mogel prečitati le en det svojega govora, ker mu je predaodnik zabranit nadaljno čitanje. Nastal je aličen ravs kakor poprej z Mandičom, Dr, Laginja prosi opetovano za besedo, a predsednik mu je noče dati. Mandić vaklika : Ali no vidiš, da je zgubil glavo ! Dr. L a g i n j a : Pod vagina predsedniitvom ni mogočo razpravljati! ManjSi na ploska in vsklika: Vi ne sodite na to mesto, niti za to čast! Galerija žvižga.
Poslanec B a b u d e r, član dež. iolskega sveta, govori za načrt, katerega je na to večina vsprejela in se je proilo v podrobno razprave.
K §. 1. prečita posl. Vol ari ć predlog za popolnjenje tega §. Kolika nedoslednost t Prečitati jo amol posl. Vol ar i č svoj predlog, a v razpravo ni priiel z jalovim izgovorom, čei, da ni pisan v istem jeziku, v katetem se je predloiil načrt. Tudi k g. 3. in 4. stavil je posl. Volarić predloge, a dogodilo se je istim kakor pri §. 1,
Na to so se vsprejeli nadaljni §§. brca razpravo in ves nacrt v III. čitanju.
Poslanec V e n i e r poroča o proračunu /. o in 1 j i s č n 0-0 d v e z n o g a zaklada za leto 1894., na podlagi sklepov s dne 27. ja-ouvarja, da ae dolžnikom briie dolg. Dolg upnikom, nekdanjim lastnikom gospoičin, katerim se izplačujejo obligacije, znaia 118.000 gld. Ta dolg plača dežela v dveh letih s posebnimi prikladami, ako tudi država odpiie dolg pojedincem, kakor se misli sa gotovo. Proračun se je vsprejel jednoglasno in s tam se je zaključila seja.
Politiške vesti.
Deželni zbor istrski. V včerajšnji seji grajal je deželni glavar „nepristojne izraze*, katere je rabil posl. Mandič proti vladi, prigodom posvetuvauja o iolskem službeniku dne 13. t. m. Posl. Tomaai je interpe-loval vlado gleJo m logoitevilnib obsodb pre-
bim te ntd svojo življenje--o Bog! moj
vene«, moje poročno krilo — oprostite, bila j«t iala, da sem ga oblokln —
Gabrovič. O le pusti, nevesta moja, rajnko ti pristoja in kar tako grei z menoj pred altar — Antoaneta !
Tonica. Za božjo voljo, moj oče! Ustanite! Gabrovič. Tvoj oče P O prav on naj me najde na kolenih pred njegovo hčerko, da se takoj prepriča, kako neizrekljivo Vaa ljubim, kako obožujem svojo obljubljeno mi nevesto! Antoaneta 1
TRINAJSTI PRIZOR. Prej in a, Prolaznik, Plavo i, Rogin, Prolaznik (že med vratini). Lo notri, le notri! Pogum! Dekle je sicer trmoglavo in se po vsej sili hoče odtegniti zaroki s civilnim človekom. A nič bati in, kakor Vam pravim, aila kola lomi! (ustopi in zagleda prizor — zopet tableau).
Tonica. Mnj Bog, gospod Gabrovič — ustanite t Za božjo voljo !
Gabrovič (kakor bi no bil čul ničesar, trdovratno na kolenih). Antoanota, ti se od-tegujei mojemu objemu P Oj pu^ti mi, do
bivalcev Brda-Oprtelj v zadevi pravice prehoda skozi erariski gozd. Jednoglasno je bil vsprejet Conatantinijev predlog, da naj izpoaluje deželni odbor, da se skličejo domobranci k orožnim vajam vsako leto oktobra meseca, nampsto na spomlad. Poslanec Laginja je predlagal v prid kmetovalcev razne ekonomiške naredbe; njegov predlog izročil ae je vsled soglasnega sklepa politiiko-ekonomiikemu odseku. Istotako je zbor soglasno podpiral predlog posl. V e n i e r a, da naj bi deželni odbor omogočil zvezo kraikih cest z Buzetom. Poil, Spinčič je interpe-lova! dož. odbor gledo nujno potrebnih costnih del v koperskem okraju, posl. F leg o pa glede plače odpuščenega občinskega zdravnika v Buzetu. Po dolgotrajni razpravi sprejele so so v zadevi šolskega službenika resolucijo, kakor jih je prodlngal posl. Costantini. Istotako vaprejme se predlog, da se preide k podrobni razpravi glede nekaterih sprememb občinskega volilnega reda. Podtobna razprava pričela je danes.
Deželni zbor dalmatinski. (Glej zjutranje izdanje.) V včerajšnjem nadaljevanju razprave o proračunu napadal je Srb B a I j a k poni. Bulata in vladnega komisarja Nardellija. Tudi on je izrekel nezaupnico osebju pokrajinske vlade, češ, da so v tesni zvezi s hrvatsko stranko. V ostalem omenil je, da ao vsi napori daliu, Hrvatov za združenje Dalmacije s Hrvatsko baju sanjarije, katere se nikdar ne morejo vreaničiti že z obzirom na zgodovinska prava Dalmacije. Ko je zatem pobijal posl. Oingrija idejo pok. Bajamontija, navstal jo hrup na galeriji, katero je pozval predaodnik na red, zagrozivii, da jo da izprazniti. Posl. Salvi je branil vsem Italijanom dragi spomin na Bajamontija.
Deželni zbor fceikl je nadaljeval v svoji včerajšnji seji razpravo o proračunu. V večerni seji je povzdigoval staročeški poslanec T o n n o r v daljšem govoru zaslugo ces. namestnika grofa Tli u na zn ĆeSko sploh in za čeiki narod posebej. S tem ae je zaklju-čila glavna razprava. Glavni govornik proti proračunu, posl. dr. II e r o I d, se je pote* goval sa državnopravni program MladoČehov, glavni govornik za proračun, grof Ledebur, pa je branil politiko koalicije, izražajoč željo, da bi so ukoreniuila ista tudi v čeikem dež. zboru. Konservativna stranka da bode vstra-jala na temelju ustave. Zbor je akleuil, da preide v podrobno razpravo.
Avstro-ruska trgovinska pogodba. Kakor
poročajo z Dunaja, prićitć v kratkem pogajanja gledo 'rgovinsko pogodbo med Avstrijo in Rusijo.
sodnega dno mi pusti klečati prud teboj, ti rajsko bitjo, ti slast mojega srca, no izbujaj mo iz sladkih sanj, ki jih sanja duša moja v tem trenotku, lilija moja, Antoaneta ! (jo drži za roko in se počasi dviguj o).
Rogin (ailnim smehom in opravljen kmetiški). Ha, ha. ha ! Gospod Prelaznik, ha, ha, ha ! Zdi se mi, da ste se jako motili, ko ste mi ponujali avojo hčer ter me tako imeli za blaznega, v tom ko blaznite Vi sami. Kajti, kakor kaže podoba, možite vi po krčmah svojo hčer, a za Vašim hrbtom objema ona oboroženo Ijubčoko ter Vam kažo osla. Za tak poklon lepo hvalo in na svidenje, jaz som opravil ! (gre proti uhodu).
Prelaznik (izven Bebe, vleče ga nazaj). Ali rečotu Vam — čujto vsaj ! (se zakadi proti Tonici ter jej puli venec z glave) Ti, sraka! Ti so predrznešP (Gabroviču) Vi ae pre-drzneto, gospod P Kdo sto Vi in kaj imato P Boro ste vojaček brez novcev, pa da bi Vi zapeljali mojo hčer P — Strani ! Poberi «e rapiu in — ti — in Vi! (skače kakor besen od jednega do drugega).
(Konec prih.)
Nov mad]arsk kardinal Kakor poročajo
iz BudimpeSte, h odo v krutkr-m . imenovan kardinalom nadbiskup C saška v Kaločk>. Nadbiskup je sedaj na božjem potu v »loveći Lourdes na Francoske m, od tam pa se poda v K m. Namesto njega pa predlaga madjarska vlada nadbiskupa S a m a s a o t Jngru za kardinalu, tega pa baje ne mara Vatikan.
Italija. Ministri Crispi, Sonnino in Uoscplli se posvetujejo redno o urejenju financ. V pulitiških krogih trdijo, da ao ostali ministri jako /uljeni, ker se jih pužča na strnili, Cri-spijevi nasprotniki pa proteatujejo proti tajnim posvetovanjem in razglaiajo, da namerja Crispi postopati kot pravi diktator. — Razprava proti Tanlongu, znanemu junaku v bankarskem škandalu, prične, kakor poročajo iz Rima, v polovici marca meseca. — I« Sicilije se vračajo vojaki, ki so bili poslani tja o ustaji. Vlada je namreč popolnoma o^vedočeua, da se mir nc bode već kalil. Ni čuda; koliko oseb je pn že zaprtih in koliko jih menda pride se v ječo ? — Vojno izjemno sodi&fe v Massi razpravljalo je dne 13. t. m. proti raznim obtožencem, kateri v ni so bili obaojeni na nekoliko mosecov zapora. V tej razpravi bila je obsodba zares izredno majhna. — V Masni so zaprli včeraj zopet več Ijudij. Izjemno vojno sodbčo razpravljalo je proti 0 obtoženim zaradi »čuvanja. Dobili so od 5 mesecev do jednega leta zapora. — Prod-sedriistvo poslanske komore je zelo omejilo pristop občinstvu k prihodnjim razpravnm, vrhu tega pa je odredilo strogo nadzorovanjo občinstva.
Listu „Novoja Vrernja" javljajo z Dunaja, da h')čo grof H o h o n w a r t odložili svoj dr/uvnozborski mandat, potem pa mu čcAko plemstvo ponudi drug mandat.
Francija pomnoži vojsko P Kakor pifie včorajAnji pariški .Gaulois,* namerja vojni mini'ter Mercior izvesti preosnovo v vojski, katero je hotel izvesti že pokojni general Miribel. Po teh preosnovuh pomnoži se v prvi vrsti stalna vojska ob vstočni meji za 50.000 mož. Ni treba 9» pripomniti, da Fran* c ju moji na Vzloku ob Nemčijo.
Francoska finančna vojna proti Italiji.
Italijanska renta prodajala se je na borzi v Parizu so v minolem tednu po 72'60, Sin«č pa so bile vendar žo nekatere ponudbe po 78*10. Za italijansko papirje jo to v teku jednoga trdna vendar gorostasen napredek. Kdo ve, ktikAne borzne spletke so vplivale tin tako zboljšanje? Vendar pa trdijo finančni krogi, dn so nanprotujn&a ntranka zategadelj nikakor ne udn, ampak da hode nadaljevala svojo vojno proti italijanskim vrednostim. Italijanski fin. krogi so sicer tolažijo s tem, da, ako bode v bližnji bodočnosti splošna politika v prid Italije in a k o se Crispiju posreči pokriti deficit v proračunu, po tem se moro trditi, da se je Italija srečno ognila pretoči krizi. No, do tega sta ustno dva „nko", toda oba sta tako bistveno važna, da se težko vresničita na podlagi uodanj h odriofinjuv v Italiji.
K najnovejšemu atentatu v Parizu. V
»adevi „Lcbrctonu*, ki jo vrgel to dni bombo v knvurno tTerminu«", o katerem atentatu poročamo obširneje v dunuAiiji m zjutranjem izdanju posrečilo ho je preiskovalnemu sodniku dognati, kdo jo prav- za prav takozvani „LebiLton**, Napadalec iiuenujo se Emil II o n i y , jo rojen v Barceloni in prišel je nuduviio iz Londonu v l'uri/. No more se dvomiti o trm, da jo anarhist. Trdi odločno, da ni mu mkrivoiv ; ssnimehiijo pa Vtiillan-tov atentat v poslanski komori, O tom atentatu pravi, da je ravnal Vaillant piav otročje, krijti ne tue napolniti bombe z žeblji, kdor lioču razpršiti meščane v zrnk.
Anarhisti. Anarhisti, ki ho nedavno vrgli h« Ulite v Utiroelmiskem gledališču „Licoj", pridujo v kratkem prod porotnike. Iz Barcelone poročajo namreč, da je dotična preiskava dokončana. — Aunhist L «5 a n t h i e r, ki jo nedavno zavratno napadel srbskega odposlanca v Parizu Gjorgjeviča, pride dno 23. t. m pred porotnik«. Razprava trajala bode menda dva dni, ali pa še več.
Tajno anarhiško društvo. Policija v Barceloni je včeraj nuAlit, da jo v montu tajno anarhiško društvo pod imenom „Zveza brez-srajčnikov." To društvo imelo jo lastne svoje delavnice za izdelovanje bomb.
Različne vosti.
C. in kr. vojna eskadra pod poveljstvom podadmirala Nj. cen. in kr. Visokosti nadvojvoda Karla Štefana doplula je včeraj popo-ludno iz Trata t Pulj.
Baron Soofriod, soprog princeainjo Elize Bavarske, prišel je včeraj • soprogo na Dunaj. Nastanila sta ae v hotelu „Stadt Frankfurt*. Danca je bil baron Seefried v avdijenci pri Nj. Vel. cesarju, kateremu ae je zahvalil na imenovanju častnikom v avstrijski vojski.
Za podrufnico družbe sv. Cirila in Metoda
nabralo se je pri seji voseličnega odseka „Trž. podp. in bral. društva" 2 gld 30 novč. — Darovali so tatovi, ki ao oropali v S^odnju ubogega R bn',čuni», 1 gld. 50 novč.
Zakaj propada mesto trlaiko ? „Reichs-
post* piše : Ako hočemo pogoditi pravi vzrok propadanju trgovine v Trstu, moramo poseči nekoliko let nazaj v zgodovini tržaški. Mej vsemi avstrijskimi mesti bo more Trst najmanje pritoževati glede na požrtvovalnost države? Milijone in milijone jo stola nova tuka. In koliko denarja je že prejela Lloy-dovn družba iz državnih dohodkov P Ne da bi pobližju naštevali podpore, katere jo prejelo to mesto od vlade, želeli bi prijateljo Trt ta opozoriti na nekatere nedostatke, ki so n* potu njega zdravemu razvoju. Najprvo moramo naglnšati, da se n«8i mestni očetje vse preveč bavijo s politiko, mesto da bi svoje moči posvetili gospodarskim študijam. Pri vsaki priliki iztikajo naši patrijotjo italijanski značaj mesta tržaškega. V prvo to ni res in v diugo je Trst v prvi vrsti t r* govsko mesto. Veliko bolje bi bilo, ako bi naši pntres patriae odstranjevali vzroke vedno bolj rastočega ubošhn in bede, mesto da vedno in vodno tirajo na dnevni red že neslano frazo o narodnosti Trsta. Mi bi svetovali krmitoljem prvega pomorskega mesta Avstrije — to zvenečo ime ni posebno priljubljeno pri nas —, da so kakega lepega spomladanskega dne napotijo v drevorede pri sv. Androju, in tu jim pokažemo lahko, kdo je gospodar Trstu. No Nomeo, ne Slovan in tudi no Italijan, ampak krivnnoseo. Potomci dvnnnjsetero rodov se vozarijo v elegantnih vozeh z iskrečimi konji ■■- katero jim snaži kristijan — navadnemu Tržačanu pa, in naj je Italijan, Slovenec ali Nemec, je usojeno le to veselje, da more uživati prah židovskih kočij.
Rojantko posojilno In konsumno druitvo
je imelo meseca januvarja t. I. 5925 gld. 11 kr. dohodkov in 5761 gld. 58 kr. troikov, torej vkupo 11080 gld. 09 kr. prometa. Pristopilo je minoli mesic 8 novih zadiužnikov; reservni zaklad jo znušal 732 gld. 79 kr. Opozarjamo vnovič slovensko občinstvo v mestu in na deželi na to koristno društvo, katero vzdržuje v ulici Bolvedere lastno pro-dajalnico jestvin, v Rojanu pa mesnico in krčmo. Udje se še vedno sprejemajo ter se lahko zglase v imenovanih prostorih.
Porotna razprava. Poleg žo objavljenih razprav, ki so bodo vršilo v prihodnjem zasedanju pred tržaškim porotnim sodiščem, bodo tudi razpravn proti 26lctiicmu ciganu Josipu Kariju i/, Kutinare, obtoženemu po-skušenega umora. Kari jo bil namreč dne 23. aprila min. 1, viled ljubosumnosti ustrelil avojegu druga Franja Majorja pri ev. Ivanu in potem pobegnil. Našli so ga mesec dnij pozneje- Kakor smo bili sporočili že takrat, odnesli so rnnjenega Majorja v bolnico, kjer jo bil do 24. junija min. I,, kateri dan je ustavil bolnico ozdravljen.
Policijsko. Včeraj so prijoli stražarji 23 letnega težaka Antona C., stanujočega v ulici Pozzo bihiico hit. 23. Anton C. je menda dotični, ki jo dne 7. t. m. v nekem prepiru težko ranil dninarja Jakoba Žvanuta v neki gnHtilni v ulici Funto del Forno. — Nedavno ukriidli so neznani tatovi iz carinskegu skladišča oel zaboj tkanin, vreden 320 gld. Včeraj so našli tatova v neki žganjariji v ulici Cordttiuoli. Tatova sta: 221etni težak Anton L. iz Trsta in 23letni klepar Ivan S. iz IN>-stojne. Oba so odvodli v zapor. — To noč so u lomili neznani tatovi po lestvici v prvo nadstropje letovišča Seliguiann-Goldschmidt v Šk ednju list, 80. Odnesli so razno perilo, odejo itd. iti po vrhu še 0 steklenic dobrega inozemskega vina in 2 steklenici medu. Ukradeni predmeti so vredni kakih 70 gld. Tatovi so bili toliko previdni, da so si vzeli poleg vina tudi uied, ker so se menda bali, da je vi'O prekislu, kn liP
Me sreča na iefezntcl. N« železniški postaji Cambraj (Belgija) dogodila se je včeraj velika nesreča. V tem, ko so prestopali razni popotniki iz jednega vlaka v drugi, pripuha! je nenadoma brzovlak, ki je povo/il več oseb. Šest jih je obležalo Mrtvih, jednajst jih je ranjenih.
Obsojen častnik. Vojno sodišče na Dunaju obsodilo jo včeraj na Omesečni zapor lovskega stotnika Antona Bareia, ker je zabodel nekega župana Knotta, a katereriu se je bil spri,
Ukraden dinamit. Is skladišča tvrdke Alland v Badenu pri Dunaju ukradli so včeraj neznani tatovi 60 patron dinamita. Ukazana jo stroga proiskava.
Zadnji pismi anarhista Valtlanta. Francoski listi objavljajo zadnji dvo pismi, kateri je pisal anarhist Vaillant pred svojim obglav-Ijenjem. Pismo, katero je pisal svojemu prijatelju Faure-u, končuje z bosedami : „Ob-jemljem te v poslednje, prijatelj ; radostno ostavljam lopovstvo in umazanoat tega sveta". — Drugo pismo jo pisal svoji hčeri. To pismo slove : „Lju jljena hčerka, mene ne hode več, ko bodeš čitula te-Io vrstioe. Pravili ti bedo sirota, a v resnici bode Faure Tvoj nče. Slušaj ga, ljubi otrok, ubogaj ga — dobro Ti bode pri tem — in ljubi ga. On Te bode ljubil. Navdaj bo mojega duha, razvijaj se ▼ zmislu dosedanjega življenja svojega, prebitega / moji družbi. No pozabi nikdar, da je bil Tvoj ečo vsiledar svoboden in pravičen i da je Bozemljano svoje, kojim je bit naklonjen v prekipeči ljubezni, podpiral z vso silo, da umre za taiste, katere ljubi, in da hode njegov spomin dolgo iivel mej tlačenimi masami. Še poslednji svdt, ljubi otrok : Najvišji cilj v življenju ti b6di, da ne storiš krivice nikomur; sicer naj stori vsakdo, kar mu drago; pusti jih naj delajo in naj govord, prizadevaj si le, da pospeiiŠ sredo človeStva. Pazi, da se te oklenojo tisti, ki tn slušaj o in te posnemajo ; potem si živela dobro iivljenje in ostavii je isto zadovoljnostjo, katero občuti Tvoj oće, kateri umre ta pogubljeno socijalnoga pekla. Tisoč poljubov, ljuba hčerka, od Tvojega ljubečega Te očeta, Avguita Vaillanta".
Zver V Človelki podobi. Porotno sodišče v Liberci jc obsodilo 46letnega dninarja Ferdinanda Resseln« na 0 mesecev težke ječe, ker je svojega pol leta starega otroka tako pretepel, da je Birota vsled tega umrl. Rnssel je oče dvannjsetoro otrdk, od katerih živi še jeden sam ; sedaj leti nanj sum, da je tudi druge svoje otroke, umrle v dobi od 1886. do 1891. leta, na tak nečloveški način spravil v grob. Ttupla teh otrok so izkopali.
Loterijske itevilke, izžrebane, 14. t. m. Brno:	45, 3, 59, 18, 54.
luomost	7, 6, 39, 17, 89.
Najnovejše vesti.
Poreč 15. (Izv. brz. poročilo „E<I.M) Posl. Jenko preJluga, naj se določi svota 4000 gld. za prvo merjenje železnice po Poilgrajskem okraju. — Posl. Mandić čita interpelacijo gleiić ravnopravnosti na državni železnici in dve drugi interpelaciji gledč postopanja, vedenja in duševnega stanja okr. glavarju Schwarza. Predsednik jo napravil nekake opazke zaradi ostrili izrazov. Zatem pa prijavi obširno interpelacijo. Poslanca Spiučič in Jenko interpelujeta gledč razpravuoga jezika zbornice, v odgovor na dotično izjavo vlade. Večina ital. poslancev, kakor tudi vsi Italijani na galeriji zapuščajo dvorano mrinraje. Posl. Jenko čita pol ure. Posl. Laginja povprašuje, kedaj bode razprava radi preložitve okrožnega sodišča Rovinjskoga v Pulj P Razpravlja iu sprejme se prememba Costantinijevega obč. volilnega reda. Posl. Mandić predlaga, da naj velja ta zakon le zu občino Pazinsko, dokler so Hrvatje na krmilu občine. — O Seraičevein predlogu, da se preide na dnevni red preko gozdnega zakona za otoke, ne razpravlja so. Zakonska načrta o poljskih čuvajih in lovski zakon vrneta se dež. odboru. Jutri je zopet seja. V soboto konča zasedanje.
Praga 15 (Deželni /bor). Nametnik od-g.-varja na interpelacijo MluJočchov v zadevi pruvdo proti „Omladini" izjavljajoč, da so ne more odzvati zohtovi, češ, da nuj bi on skrbel
za to, da se bode rasprava nadaljevala, n„
da bi bila nimf.** oborožena sila, kajti sodniki so nezav rii! v izvrševanju svoje službe. Namestnik so ne asore spuščati niti v kritiko rasprav. Domnevanje, kakor da hoče sodišče utirati obtožence do upora, da cidobi s teui več aiat^rijala za proglaSonje izjemnega ata-n.i«, j® egolj neosnovano snmničenje. Namestnik obžaluje, da se je stvar privlekla pred deželni zbor, kamor ne spada.
Paril 15. Vojni minister razjasnil je vojnemu odseku svoje načrte o organizaciji vojske, pesebno kar se dostaje obrambo meje proti jugo-vstoku. Pojasnila vojnega ministra napravila so vsestransko dober vtis.
Trgovinski brsojstvl.
Budimpešta. Pšeni<*s za spomlad 7 36 -7 37, za ,jo*en 7 65 -V6« Kora« 4-85 ca ni*j ; m juni 4-86 --•■- Ov«s *e npomlnd 672-6 74.
PAotiici* nova od 77 kil. f. 7-35—7-40, od 78 kil. f. 7-45-7 50, od 79 kil. f. 7 55 —7 60. od 80 kil. f. 7 60 -7 70, od 81 kil. tor. 7-70--7 75, R* 5 60 -5-80 j oves novi 6-7 I -7 20.
■Fe^moii 6-65—9-25) proso 4'80—1-60.
Dosti ponudb pSenico, povpraSorsnja srednja. Prortslo se jo 21000 met. stot. mirno nli po polnih c/tmh. Vremi) : mraz.
Naw-York. Moka 2 15.
Praga. Neratlnirmii sladkor. Stalno, draije. Februar 17-25. Marc 17 25. April 17-87.
Bndlmpsits. špirit, 16 23- 6 75.
Esvrs. Kava Bantos good averago 102'2'>, sa juni 98'25 trg miren.
Hamburg. Santo* good avoraga za marc f. 8 -25, maj 79 76, september 76-50. Trg stalan.
Dunajska bor
IS. fabruvavj« IBM.
danes	vČaraj
IMavni dolg v papirju . • . . 98'__98'—
. „ v srobru .... 97'SO	97 80
A, Htrijnka renta v zlatu . . . 120-30	120-20
• . v kronah . . . 97-35	97 46
Kreditnu akcije....... 360 23	360 75
London 10 Lst....... 125.40	125.80
Napoleoni......... 994'/	993
•O" »iisi k.........61-25 '	61-20
1"0 itiilj. lir........43.95
pivovarne bratov
Rsininghaui v Steinfeldu — Gradac
pri
166
A. DEJAKU, junior, t TRSTU
Via datfli Artisti it. S,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo la Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolici itaroziiftno steinfuMsko eksportno (Export), ožujsko (Mftrseii) in ulužano (Lager) pivo, taku v sodih kakor po Htokhniciili, pod ugo<laimi pogoji,
C. kr. dvorna 1«]
bi*n«
VIA GAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. obSinstvu, da je provzol gori omenjeno lekarno od dodičev pok. Henodatta Vlnnh-Miniussijn, priporočajoč «« unjtopbije in ob-ljubljujoč natančno postrežbo s umerjenimi cenami. Članom .Delniškega podpornega društva* pt» naznanja &e posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati recepte od it|ih v slučaju, ako njim takAne druitvona zdravnika predpiieta. Zu dučajne lekarske potreba bo priporoma >01-80	Ivan mizcaii.
Gostilna „Air antico moro"
v uliol Solitarlo št. lfl.
toči izvrstna vipavska črna in, beln vina ii prva-ikih vinogradov in kraAka ii Škrbino. Vipavska po 32—40 kr., kraiki teran po 40 kr. liter.
N'adojam su, da ine slavno občinstvo, ravnajoč su po izru'.u .Svoji k svojim- počnsti v obilem Itavilu.
4-2»	Anton VodopIvM.
Gostilna „Alla Citta di Vienna" ^
(zrsren Tisknrno Doleiu-) prud tja nnjbuljAa kratka in iiitorskn vina I. kakovosti in gi-aSko pivo. Iz-hnrna kuhinja sprnjonlje naroČila tudi za kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi druiino na dom, iu sicer ne izpod 28 lit.rov, po nustnpni coni: Teran iz Aubera po 42 uč in najbolj'a istonka vina po 28 n6. — Za obila naročila s« priporoča .4»/. Bvovedani. 101-37
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza delle Legtui 1. Odlikovana tovarna 6opi6av.
Velika ziiloKa oljnatih {br.rv, lastni izdelek. Lak za kočijo 1 AngluAkt-ga. iz Franoije, Nomčijo itd. Volika zaloga finih barv (in tubotti) za slikarju, po ugodnih cenah. — Lesk zn paikote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vreleov
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. io4-aa
ti
Lastnik politična društvo BKdiiioatu. — Izdavatelj iu odgovorni ureduik : Maks Cotifi. — Tinka Tiskan-n Dolono v Trstu.