^tev. 12« m Leto II. VERšKJ i£DN.\UL Nedelja, 21. septembra 194?. Ali veste, zakaj je danes življenje na zemlji tako težko, tako neznosno? Zato, ker ljudje ne poznajo zvestobe. Danih besed ne držimo« Svojih obljub ne izpolnjujemo. Prisege nam niso nič vse svete. Otroci nič ve»č ne poznajo zvestobe do .staršev, starši ne do otrok. Zakonski možje niso zvesti ženam, žene ne možem, čeprav so pred oltarjem prisegli zvestobo do smrti. Zaradi nezvestobe do Bogi, do Cerkve, množice tonejo v brezboštvu in nečistosti. V veliki ne= varnosti so, da se bedo pogubili. Zares, ljudje smo tako radi ne= zvesti; eden pa "je, ki ni bil, ki tudi nikoli ne bo nezvest, to je Bog. "Vedij da je Gospod, Tvoj Bog, močni in zvesti Bog," govori sveti Duh ze v stari zavezi. 1. ) Mi ljudje radi veliko govorimo, se sklicujemo na dane, častne besedef tako radi tudi veliko obetamo in obljubljamo, celo prisegamoo Kadar je treb c! Co. S tno besedo držati, obljubo in prisego izpolniti, pa večkrat odpovemo« Vsa mogoča in nemogoča opravičila naštevamo, vse mogoče razlog iščemo, da bi oprali svojo.nezvestobo. Bog pa je nesacnčno zvest, vedno zvest svojim besedam in obljubam. Že v raju je Bog obljubil Odrešenika« Očaki in preroki so to veliko božjo obljubo izvoljenemu ljudstvu klicali v spomin. Časi so se dopolnili. Odrešenik je prišel na svet in dal človeštvu božje, nad=. naravno življenje v obilni meri« Prelil je svojo kri za ves človeški rod. Dal nam je odrešenje. Bog je izpolnil svojo obljubo. Kristus je obljubil apostolom, da bo postavil zakrament svetega Rešnjega Telesa,- Pri zadnji večerji je to veliko obljubo izpolnil^ Pod podobo kruha in vina je ostal med nami do konca sveta. V dušno hrano so nam daje, vsak dan se za nas daruje. Pred vneboho= dom je Gospod napovedal, da bo poslal svetega Duha. Svojo obljubo je natančno izpolnil. Deseti dan po njegovem vnebohodu je prišel sveti Duh na apostole in jih s svojimi darovi pripravil na apostolsko delo. Zato pravi sveti Pavel o Bogu: "Zvest je On, ki je dal obljubo." 2. ) Bog pa ni zvest samo v obljubah, ampak tudi v plačilu in kazni. V svetem pismu stare zaveze govori Bog po preroku Izaiju? "Ali more pozabiti mati svojega otroka? In če tudi bi ga pozabila, t jaz te ne bom pozabil." Vsem tistim, ki vanj verujejo, 'vanj trdno upajo in ga zvesto ljubijo, je Bog zvest. Vodi jih, tolaži, jih. podpira s svojo milostjo, jim deli pomoč v težavah in v trpljenju. Za zvestobo v življenju pa je Bog vsem pripravil krasno plačilo - večno življenje« V čem je večno življenje? Gledali, uživali bomo Boga« "Bog bo obrisal vse solze z njih oči in smrti ne bo več,tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine" pravi sveti -Janez v. skrivnem razodetju« Rešeni bomo vsakega trpljenja, žalosti in brid= kosti. Bog sam bo naše - čez vse mere veliko.plačilo* V neskončno zvestega Boga je upal sv. Pavel v> svojem trpljenju« Iz ječe je pi*-- sal, da mu je pripravljena krona pravice, ki mu jo.bo.dal Gospod, ' ; pravični Sodnik, toda ne samo njemu, ampak vsem, ki njega ljubijo, vsem, ki so njemu zvesti« 0 plačilu, ki ga daje Bog tistim,^ki so mu zvesti, je zapisal sv« Pavel; "Oko ni videlo, uho ni slisalo in tl Štev, 13, ..s Leto II; - 2 - 21. septembra 194/,, v nobeno srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. Kako je z našo zvestobo do loga? Kako spoštujemo in iz= polnjujemo voljo božjo tudi tukaj-v begunstvu? Ne pozabimo, da je Bog tudi neskončno pravičen; zato je zvest tudi v kazni. Večno plačilo in večno kazen ima Bog v svojih rokah. Kar bomo zaslužili, to nam bo dal. Če nočemo moliti, če skrunimo Gospodove dni z ne= potrebnim hlapčevskim delom, s pijančevanjem, z nečistostjo, z ne= zvestobo v zakonu, s preveliko navezanostjo na zaklade tega sveta, izzivamo Boga, naj nas kaznuje. Zato bodimo zvesti Bogu, Cerkvi,, narodu tudi v begunstvu, da bomo tudi mi dosegli krono pravice .Ge ostanemo zvesti Bogu, kljub vsem vabam greha, kljub vsem preizkuša njam, bo gotovo ostal tudi Bog nam zvest. In potem bomo lahko mirno prenesli vse, tudi najtežje preizkušnje v zavesti: Tisti, mi vodi mene in vodi usodo narodov je Bog in ta je zvest, ta nas ne bo za= pustil, ampak vodil tako, da bo čisto gotovo v naše dobro. Letos mineva 150 let odkar je bil rojen Friderik Baraga, poleg Slomška naš prvi svetniški kandidat. Bil je sicer graščinskega rodu, a mladega Friderika in njegovi dve sestri sta skrbna oče in mati tako vzgajala, da jih mladost v malolaški in kasneje tr= banjški graščini ni prav nič pomehkužila. Vedela sta, da so dobro vzgojeni otroci najboljše naložen kapital. Friderika so dali v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo in licej, nato pa se je odpravil na Dunaj študirat pravo, kar bi mu kot bodočemu .graščaku koristilo. Tudi nevesto si je bil že ^izbral. Toda človek obiača, Bog pa obrne. Dobro se je Baraga-zavedal, aa mora vzpo;*. . redno z večjo umsko izobrazbo iti.tudi večja verska poučenost in globlje duhovno 3t.nega študija tudi verskega življenja ni pa le življenje. Zato poleg ,v:< zanemarjal. Pod vodstvom duhovnega vodnika sv. Klemena Dvoraka je še hitreje napredoval na pota popolnosti. Spoznal je,^da je eno potrebno: rešiti svojo dušo in čim več storiti za rešitev duš drugih. Kar je Baraga spoznal za pravilno, tega se je oklenil z vso ljubeznijo in z vso doslednostjo. Po doktoratu iz prava se je od= povedal nevesti in graščini in vstopil v bogoslovje, da bi tako za. L.JU in duše. Boga in v Metliki je tako goreče kaplan srca faranov. Toda ni mu bilo za to, L.po obračal njihovo naklonjenost na lažje živel in cim vec štor: V Šmartinu pri Kraj noval, da si je kmalu osvoji? da bi njega-ljubili, zat~ j- Boga. Fara je postala za njegovo apostolsko srce premajhna. Zato je pisal tudi nabožne knjige, in molitvenik "Dušna paša" je še^danes drag mnogim slovenskim vernikom. Zlasti pa je pospeševal češčenje svetega Eešnjega Telesa in Matere božje« Da bi v obe pobožnosti _ še bolj razširil, je ustanovil posebne verske družbe, ki pa .so. bile takrat nezaželene češarki -oblasti in janzenistično usmerjeni du= 21 septembre 194-7 Štev, 12,, Leto II. - 3 - hovščini, Zato so ga nekateri janzenistični duhovniki pred škofom oblatili in dosegli, da je moral Baraga prenehati s svojim načinom dušnopastirskega dela. Ponižno se je uklonil, a ni še dobil miru. BARAGA GRE V MISIJONE. Prav v tistih težkih mesecih pa" je dobil sporočilo o žalostnem stanju misijonov- med severoameriškimi Indijanci in velikem pomanjkanju duhovščine tudi med belimi priseljenci« Poročilo se je zaključilo z iskrenim vabilom duhovnikom, naj gredo nekateri v miši« j one, Baraga je v tem videl božjo voljo, in tako je bil pripravljen postati misijonar. Ko jo uredil vse potrebno z ljubljanskim in cin« cinnatskim škofom, je 1830. zapustil domovino! Kako čudna so božja pota, kako čudovito je Bog Baraga pri= pravil in vodil na veliko misijonsko polje. Najprej mu je vzel starše, nato mu je dal milost, da se je mogel odpovedati nevesti in graščini« Bal mu je spoznati, da mu nekateri jeziki, ki se jih je več učil, ne bodo koristili v-duhovniškem poklicu, in tudi ne sli« karstvo, ki se mu je tako priljubilo, in Baraga se je.odrekel vsemu temu. Kot goreč dušni pastir v domovini si je pridobil mnogo tudi v misijonih potrebnih zmožnosti in sredi preganjanja in trpljenja se jo utrdil v duhovnem življenju in v nesebični službi Bogu in bližnjemu. Nerazumevanj in nasprotovanj ga je čakalo mnogo tudi v misijonih in prav ta nasprotovanja so mu olajšala njegovo žrtev - zapustiti domovino. Tako se -je Baraga po božjem vodstvu polagoma ločil od vso« ga, kar bi ga kot apostola v bodoča oviralo pri izpolnjevanju nalog od Boga mu namenjenih. Odslej je živel le za Boga in Cerkev, ki jo je razširil po obširnih predelih okrog velikih severnoameriških jezero Tam med otavanski-mi in očipvejskirni Indijanci in med belimi priseljen« ci je našel svojo novo domovino, svoje nove brate in sestre« Zanje je delal, trpel, molil, dasi" tudi domovine ni pozabil. Le -Bog ve, koliko jo trpel, ko je potoval po ogromnem misijonu in oznanjal evangelij indi jamskim^ rod o v or:« Mnogokrat se je po več dni pehal na- krpi j h skozi zasnežene gozdove in zamete ali potoval po pok;-jočem in iomičem se ledu zamrzlih jezer in rek, v strašnem mrazu, da mu je led-.nel znoj. Zopet drugič so lahkotni indijanski čolniček premetavali razburkani valovi velikih jezer,ki niso nič manjša kot polovica Jadranskega morja.Jo pa se je ves utrujen vrnil na misijonsko postajo, ga tam ni čakalo udobno stano« vanje. Skrbel je zelo, da je imel Jozus lepo, čeprav skromno cerkvi« co, sam pa je bil zadovoljen z borno izbico^ ki ga je pa le za silo varovala burje, snega in dežja. Tudi postreči si je moral sam, saj je bil večkrat obenem misijonar, učitelj, cerkovnik, tesar, mizar in kuhar obenem,, Vrhu tega si je še sam nalagal, žrtve«^Mesa 1? let pred smrtjo - torej tudi kot škof - ni pokusil. Dolgo časa mu je bil vsakdanja hrana krompir v oblicah, ko bi vendar za take na= pore potreboval vse drugačno hrano« Alkoholu se je popolnoma odpo« vedal kmalu po prihodu med Indijance, čeprav bi mu požirek žganja ali . uma vsaj za trenotek pognal kri po odrvenelih in premrlih u= dih. To si je naložil v zadoščenje za grehe pijančevanja in drugih žalostnih posledic uživanja "ognjene vode", ki je Indijance ugonab« ljala bolj kot orožje. Dati jim je hotel s tem tudi dober zgled«, Z vsemi načini se je trudil za abstinenco svojih rdečekožjih otrok in se boril proti brezvestnemu izkoriščanju od strani belih na« seljencev* v pijanosti so indijanski'poglavarji prodali trgovcem za sodček ruma ce-le pokrajine. Učil je Indijance tudi poljedelstva, hoteč jih s tem pripraviti do obdelovanja zemlje, ki bi jo na ta način lažje zase ohranili in branili pred grabežljivimi tujci. STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV. . Ps alm 9 _ Slavil te bom, Gospod, iz vsega svojega srca, oznanjal bom vsa Tvoja čudovita dela. Veselil in radeval se bom ob Tebi prepeval bom Tvojemu imenu, Najvišji! Zakaj moji sovražniki so izginili, pred Tvojim obličjem so na tla popadali in ni jih več. - Zakaj razsodil si mi mojo pravdo, sedel si na svoj prestol kot pravičen sodnik. Trdo si pograjal ljudstva, brezbožnike uničil, njih imena izbrisal za vselej. Sovražniki so onemogli, za vselej so uničeni, njihova mesta si razdejal: spomin nanje je minil,- bo sedel na veke na prestolu trdno si je postavil stol, na katerem sedi. In sodil bo vso zemljo po pravici, prisojal ljudstvu to, kar je prav. Gospod bo zavetje zatiranemu, ugodno zatočišče ob času stiske. Upali bodo vate vsi, ki Te poznajo, zakaj Ti, Gospod, ne zapuščaš njih, ki te iščejo. Prepevajte Gospodu, ki prebiva na Sionu, razglašajte med ljudstvo njegova dela. Zakaj spomnil se j<. revežev On, hi prelito kri maščuje, njihovega vpitja nx preslišal. Usmili se me, Gospodi glej bridkost, ki jo trpim od svojih sovražnikov, Ti, ki me otemaš izpred vrat smrti, da bi Ti prepeval hvalnice pri vratih sionske hčere in se radoval tvoje pomoči.,,- Pogreznili so se narodi v jamo, ki so jo skopali, v zanj k o, ki sc jo nastavili, se je vjela njihova noga, Razodel se je Gospod, -ražsodii je, zapiči se je grešnik v to, kar so stkale njegove lastne roke. - Izginejo naj grešniki pod zemljo, tja naj se zgube vsa ljudstva, ki pozabljajo Boga! Ubožec pa ne bo pozabljen na veke, zaupanje revežev ne bo nikoli zastonj, Vstani, Gospod, človek naj ne zmagaj predlo naj pridejo narodi k sodbi. E strahom jih prešini, Gospodj naj vedo narodi, da so le ljudje. - Štev t— 1 -p -o - - štev. 12-* s Leto II, - 5 - 21, septembra 1947* Gospod, zakaj stojiš ob strani, se skrivaš ob času stisk:, ko se ošabno dviga brezbožneš in je 'revež zatiran; ker ga grabijo zvijače, ki si jih je oni izmislil? - Zakaj grešnik se baha s svojimi strastmi, ko ropa, preklinja, Gospoda sramoti, Brezbožnež govori v silnem napuhu.* "Ne bo se maščeval, saj ga ni - Boga”, vse njegove misli za tem gredo. Vedno so srečna njegova pota, a njegove misli so čisto druge kot tvoje sodbe j vse svoje nasprotnike zaničuje. »Sam pri sebi govori* "Bihče me ne premakne še v svojih potomcih ne bom nesrečen," Njegova usta so polna kletev, zvijač in prevar, izpod njegovega jezika izvira nasilje in zatiranje, Sedi v zasedah 1 lizu vasi, na skrivnem nedolžnega morij njegove oči oprezujejo za ubogim, V temi preži kot lev iz svojega brloga, gleda, kako bi zgrabil reveža* zgrabi ga in zavleče v svojo mrežo, Gisto sključi se, na tleh čepi, vsled njegovega nasilja ubožci padajo. V svojem srcu govoriš "Bog jpozablja, proč obrača svoj obraz, nič ne vidi," - Vstrui' , Gospod, dvigni svojo roko! Nikar ubožcev ne pozabijajd Zakaj bi brezbožnež zaničeval Boga govoreč sam pri sebis "Ne bo kaznoval"? Saj Ti vendar vidiš- Ti veš za trud in bridkost, da ju na svoje dlani polagaš„ Tebi se izroča ubogi, siroti si Ti rešitelj! Steri silno roko grešnemu nasilniku; kaznoval ga boš zavoljo hudob j. je in ne bo obstal.- Gospod kraljuje na vekov veke, brezbožna ljudstva bodo izginila z njegove zemlje. Slišal si silne, želje ubožcev , o Gospod, okrepil si jim srce, uslišal si jih, da boš branil pravico sirote in^stiskanega, da v prihodnje ne bo več povzročal strahu posvetnjak. — Gotovo je naj? olj moreča skrb, ki vas teži, kaj bo prinesla prihodnoste Nič se ne vidi naprej, niti enega svetlega žarka še ni* Daj čisto res, dragi bratje in sestre čisto nič se ne^vidi naprej s človeškimi očmi. Za par dni morda še uganemo, za več pa popolnoma odpove človeška pamet* Pa nič zato* Mi lahko z zaupanjem gledamo v temo. Saj vemo, da tudi ta tema, ki nam zakriva bodočnost, ni ta to temna, da bi je nobeno oko ne prodrlo. Božje oko vidi vse. Pred njim je kot na dlani ves čas od prve ure na svetu pa tje do sodnega dneva. Niti enega malenkostnega, najbolj nepomembnega_ dogodka ni, ki bi ga Bog ne opazil, za katerega se ne bi zanimal in katerega. Štev«, 12o , Leto II - 6 - 21 * septembra 194 ne bi upeljal v svoje božje načrte« Saj niti las ne pade s človeko¬ ve glave bres vednosti božje« Pa ne samo to, da Bog ve za vse to* Bog Je tudi popoln gospodar nad vsem«- Vse se mora ukloniti božji volji in vse se bo izteklo take, kot Je Njegova najsvetejša volja, Ta Bog pa Je naš Oče, ki mu^Je največJa skrb naše dobro. Zato naj te, dragi brat in sestra,.^nič .ue skrbi, kaj bo Jutri, Samo .to bo, kar bo hotel tvoj dobri Oče v tvoje dobro«, Pes moramo storiti vse, kar Je v naših močeh za svoje varstvo, lepo živeti po postavah božjih, potem pa druge skrbi in težave preložimo na rame neskončne Previdnosti božje pa bomo dvakrat lažje^nosili svoj begunski križ. Kadar se bo Bogu zdelo zadosti, bo končal po svoje, pa naj bo za neverni svet pre= zgodaj ali prepozno, naj Jim bo Njegov način všeč ali ne.. n lVLlENt rirr ■ V M/ kiUlh, v V Puha v Cerkvi, Na prvo binkoštno Jutro se Je Sv. Duh veličastno razodel* V dvorani zadnje večerje Je bilo, Apostoli in učenci .so bili zbrani vsi skupaj, boJaz= IJivi in sebični. Na veliki četrtek po= noči so zapustili svojega Učenika, Upali so...bili, da bodo dobil- prve sedeže v zemeljskem kraljestvu, ki ga bo ustano^ vil Učenik« Ker pa so sovražniki ugrabili Kristusa, Je bilo njihovo upanje zgubljeno. In nastal Je naglorna z neba šum, kakor prihajajočega silnega Votra, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim. jeziki kakor plameni in se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Sv,Duhom in so zače = li govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajaj. Duh izgovarjati,” (AD 2,2-4), V onem trenutku so bili popolnoma spremenjeni. Vse so razumeli. Nič več niso bili bojazljivi« Pripravljeni so bili za= dostiti za greh malodušnosti in bojazljivosti, Vse to jo bilo delo Sv c Duha, V prvih dneh krščanstva je bilo delo Sv*Duhn izredno in bolj vidno kakor v današnjem času, 'Sv»Duh je prihajal vidno nad tiste, ki so bili krščeni. Številne je napolnil tudi z izrednimi darovi s z darom čudežev, darom prerokovanja, darom jezikov in dr.u= ,.;imi izrednimi prednostmi, da so vsi lahko videli, da jo Cerkev ies božjo de 3 o Jezusa Kristusa, Sv«Gre gor to zelo lepo pojasnjujet - 7 - 5 (D fN" O ii. M oO P -'O... Štev . 1? <-•, Loto II, 21, septembra 1947» Kadar vsadimo veliko drevo, ki se še ni vkoreninilo, ga vsak dan močno zalivamo. Kakor hitro pa se jo drevo ukoreninilo, prenehamo s tem dolom, Dokler se Cerkov ni ukoreninila, so bile potrebne take posebne ugodnosti. Danes je Cerkov močna in utrjena in ima svojo zgodovino, tako da je lahko vsakemu vidna brez izrednih prednosti« Kadar pa Bog hoče, daje Cerkvi tudi v današnjih časih izredne mi= losti. ~ . Doda Sv,Duh še vedno deluje v Cerkvi, čeprav njegovo de= lovanjo ni tako vidno. Še danes prižiga v srcih papežev in velikih apostolov močan ogenj, gorečo željo razširiti božje kraljestvo do vseh mej zemlje. Skozi vsa stoletja, koncil za koncilom (koncil = cerkveni zbor) osvetljuje razodeti nauk, ki hrani vernike in jih utrjuje v zvestobi in gorečnosti« “On vas bo učil popolne resnice*', je obljubil Kristus, Vse dobrodelna ustanove Cerkve skozi vsa sto= letja so nastajale pod'njogovim vplivom. In da bi vzdrževal de= javnost tuga velikega Telesa (Cerkve), da bi preprečil, da ne bi zapadlo v vsakdanjost, ki bi povzročala njegovo propast,, je- v vseh . dobah močno deloval in deluje še aanos, Zadnja desetletja smo zopet čutili njegov dihs evharistično gibanju, liturgično gibanje, smisel za organizirano žrtvovanje, misijonsko gibanje, Katoliška akcija, dobrodelnost in velike socialne okrožnice zadnjih papežev. Ne smemo tudi prezreti znamenitih govorov sedanjega sv, očeta, ki vzbujajo pozornost po katoliškem in nekatoliškem svetu. Tudi gorečnost ver= nikov v preganjanju in omej-vanju verske svobode, je delo Sv,Duha* Sv.Duh tudi danes oživlja Cerkev in njene ude-. + + + OB 25 LETNICI USTANOVITVE KATOLIŠKE AKCIJE je 8. septembra 1947 papež govoril pred 100.000 katoličani zbranimi iz_v se Italije. V govoru se je med drugim dotaknil tudi nedeljskega počitka. Z vso resnostjo'je poudaril, da morajo nedelje in prazniki zopet postati’dnevi Gospodovi, dnevi počitka, dnevi veselja družinske skupnosti* Papež je svaril ljudi, naj iz nedelje ne delajo dneva za greh! Nedelja ne sme biti dan grešnih užitkov in naj gr še ne nrav.*® nosti, ki se goji v čtivu,na odru ita.^Končni uspeh boja med vere in nevero je odvisen od tega, kako posvečuje človeštvo nedeljo, PIJ XII. PREZIDENTU TRUMANU. Prod kratkim je sprejel Pij XII«po= sobnega Trumanovega odposlanca v avdi- jenco. Predsednik velesile se obrača na Kristusove ga namestnika na zemlji. Sedanji sv, oče je dobil ugled v svetu s svojimi pismi, nagovori in radijskimi govori. Že za božič 1939 ' leta je začrtal osnovo pravičnega miru. Znana je njegova božična poslanica .1942,, v kateri je'podal osnovne pravice osebnosti: vsak človek ima pra¬ vico do telesnega in duševnega razvoja, pravico življenja po veri. -tev. 12., Leto.II 8 - 21. septembra 1947. do družinskega življenja in do dela, do proste izbire poklica, do uporabe svoje lastnine, ki jo omejujejo socialne dolžnosti. Veličino svojega poslanstva pa je pokazal za božič 1949., ko je velesile spomnil, da je nravnost predpogoj pravičnega miru. Predsednik Tru= man^v svojem pismu omenja, da more pravični mir sloneti samo na krščanskih načelih. Pij XII. mu odgovarja tako: "Kakor hitro drža= va izključi Boga, se oprime vira prava, ki izvira samo iz človekove osebe? tako je človek potisnjen na stopnjo sužnja, katerega bo mogla izkoristiti za sebične namene katerakoli skupina, ki si hoče zago= toviti moč. To pomeni prevrat in zgodovina dokazuje razločno, vsem, ki morejo jasno gledati, da je neizogibna posledica takega prevrata vojska." FAL POL MILIJONA VERNIKOV PRI PROCESIJI V BUDAPEŠTIJ Na Ogrskem obhajajo vsako leto 20. v avgusta spomin svojega zaščitnika sv. Stefana, prvega kralja Ogrske. Ta dan sejvrše velike slovesnosti. Središče vseh slovesnosti je "procesija sv, Štefana", Letos se je udeležilo te procesije v glavnem mestu Budapešti nad pol milijona ljudi, t.j. več kakor- polovico prebivalcev mesta. J>OTI DOMOV (Nadaljevanje.) Nalahno ji zašepe-če Krištof na ušesa: "Pusti to, dragi otrok, kaj govoriš o trpljenju.! Ali ga ni mar sladila ljubezen? ■ Ali je ljubezen kje brez trpi-: jenja? - Saj je ljubezen brez trp= ljenja kot pokrajina brez gora, ki je samo na pol tako lepa kot bi sicer' bila." "Pa zločinec sem ti rekla", je zajokala. "Nehaj, draga," jo miri Krištof "saj je moralo biti tako, da me niti naj ljubše bitja ni spoznalo, da je bila moja žrtev po= polna. To mojo žrtev' je Bog uslišal in mi podaril naj lepšo uro mo= jega življenja, ko sem spet dobil tebe." V tem zaupnem pogovoru sta obe mladi duši pozabili čisto na dogodke zadnjih ur. Niste slutila niti malo, da so Švedi na 'gradu razbili vrata in preiskali vse kotičke, da bi dekleta našli. Potem so šli v vas in tam preiskali vsak kot, da bi našli papistično ča= rovnico* Na gradu pa je medtem knez iskal svojega otroka po vseh kleteh in čumnatah. Nosil je s seboj Marijino podobo in prosil: "Varuj njeno čast, varuj njeno čast -J" Na vasi postajajo ljudje in tožijo in vijejo roke proti . tihemu nebu. Preko streh se razlega glas navčkov... Kaj se je spet zgodilo«.*? S sabljami so spet Švedi posekali neko dekle... Dekleta begajo sem in tja in iščejo zavetja. V leseni koči ob jezeru pa sedita dva, ki sta se pravkar našla naslonjena drug na drugega* P L ožo svoje ljubezni spletata v venec in še malo ne mislita, da bi pohitela na varno,,. Lavretka spet pogleda Krištofa-z očmi, iz katerih žari cela duša: "Dragi moj, Krištof... ali si zares samo zaradi mene šel od doma?«,«. Zakaj te potom ni bilo toliko časa nazaj?«.. Zakaj mi nisi takoj povedal, kdo si?" "0 ti dragi otrok", so vos srečen smehlja Krištof• "zato vendar, da bi ti pokazal, kako nedopevdljivo draga si mi. 0-ko bi ti vedela, kolike jo^vredna za me tvoja sladka, draga dušica I _ Vs: sem z- stavil zanjo. Življenju in kri in čast, (Dalje prihodnjič,') Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.