THGOVSK. ~*=T
,ub//ana
Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. £7 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leia 90 D, za četrt leta *— Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	^	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
... ■	im...—.... n   ——________________________________________________________——.— —_m n.Jim ■
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	17. julija 1923.	ŠTEV.	82.
- - -   -         .       •
Podražitev
govorilnih pristojbin in telefonska naročnina.
Telefonski pravilnik deli naročnike v 9 razredov in secer, spadajo v prvi razred banke, menjalnice, bari, bioskopi in kinematografi, za 'katere znaša naročnina v Ljubljani in v Mariboru 4.000 Din, v ostalih krajih z nad 10 naročniki pa 3.000 Din.
V drugi ro3l<ed spadajo hoteli, j kavarne, mlini, restavracije bufeii, j botege, slaščičarne, agenture, fr- n
V tretji ras red so uvrščene obrtni delavnice i i skladišča, ki se ne bavijo s prodajo na drobno, tiskar-ne- inženjeiske pisarne, knjigoveznice in javne govorilnice pri zaseb-nikih. Te rolačajo le polovico, 'odnosno tri »petine naročnine, ki .veija za prvi razred.
V četrti razred spadajo odvetniki, gospodarske pisarne, veleposestva, mestna podjetja, kakor plinarne, elektrarne, tramvaji, penzijoni, 'društva, fotografi in klubi ter 'favna zborov^lišča.
Pred polletom je bila popolnoma drugačna razvrstitev v veljavi m iz-premembe, ki so se izvršile, niso položaja prav nič izpremenile.
Ako pogledamo to pestro mešanico strok in podjetij, kakor so razdeljene v posamezne razrede, vidimo, da tu ni prav nobenega sistema, nobenega princija in da je 4a cela razvrstitev nezaslišan monstrum, ki dela'našemu gospodarstvu, kakor *udi razvoju telefonskega prometa •n poštnim financam, velikansko škodo.
Ministrstvo je odredilo to razvrstitev samo in ni nikdar zaslišalo mnenja nobene gospodarske korporacije in tudi ni dosedaj upoštevalo ostre in objektivne kritike, ki so jo izrekli telefonski naročniki na Posameznih sestankih, marveč na svoji brezsistemnosti vstraja dalje. Zgoraj navedena razvrstitev telefonskih naročnikov je naletela v vseh gospodarskih krogih na splošni odpor, a kljub temu do danes še nismo mogli doseči revizije te odredbe.
Sedanjo razvrstitev ne razločuje in ne vpošieva prav nič, ali je kako podjetje parni velemlin s 3.000 vagoni letnega, obrata, ali pa je to kak majhen mlin na motor, ki zmelje dnevno koma) en četrt vagona in ki ima morda en Telefonski pogovor na dan ali pa še tega ne.
Tudi vse trgovine meče v en koš, ne glede na to, pli je podjetje veletrgovina, ki ima dnevno preko 30 pogovorov, ati pa je to majhna prodajalna, ki ima komaj 2 do 3 pogovore na dan.
Obrtniki so raztreseni po petih različnih razredih in sicer spadajo mlinarji, slaščičarji in gostilničarji v drugi razred, obrtne delavnice v fretji razred, fotografi v četrti raz-red in dimnikarji pa c-elo v sedmi
razred.
Skrbno krivično in nepravilno je, 110 so na primer nabavljatne zadruge, kateri pojem ni jasen in se pod ^•aga lahko uvrstijo vsi konzumi, r^rščene v sedmi naročniški razred, medtem ko ;so trgovine uvrščene v mgi razred in morajo trgovine §ti-Jmrat toliko naročnine plačevati, ka-Kor pa zadruge. Tudi v tem vidimo ^Utemeljeno favoriziranje zadrug.
Sicer pa he vemo zokaj so kreditne zadruge [posojilnice in hranilnice) uvrščefie v peti razred, regulativ-ne hranilnice v pivi razred, nabov-Ijalne zadruge .pa v sedmi razred, ko »imajo baš stare šparkase najmanj prometa Taka brezmiselna razdelitev je »res edinstvena in ga ji na celem svržhi, kjer imajo telefon, ni para.
S lo telefonsko razdelitvijo so bilk: najbolj udarjene male trgovine in •Tnali obrtniki, ki so hneli telefonske
postaje že od poprej in ki so sedaj
Skrajni čas je* da vse gospodarske korporacije pritisnejo na ministrstvo, da se revidira razvrstitev telefon#) ih naročnikov in sicer naj bi se za podlage vzelo intenziteto telefonskega prometa in razvrstilo naroir nike z »ozirom na povprečen mesr čen ali /dnevni promet po številu klicev v tri ali kvečjemu štiri skupine, ako se že ne more vpeljati auHomatičnih števcev, da bi se določalo naročnino po številu faktič-niii pogovorov.
f/.a naročniške postaje so določe-| ne pristojbine z ozirom na velikost krajevne mreže. Tudi v tem oziru je odredilo ministrstvo samo tri skupine in sicer najnižjo skupino za one kraje, kjer. je do 10 naročnikov, kakršnih imamo v Sloveniji okrog 100, med njimi 20 samo z enim naročnikom. V drugo skupino spadajo kraji z 11 do 500 krajevnimi naročniki. — Sem štejemo v Sloveniji centrale Ormož, Rogaška Slatina, Središče, Škofja loka in Vrhnika, Id imajo po 10 naročnikov, Žalec in Bled, ki imata po 11 naročnikov, Gornja Radgona 12, Tržič in Domžale 13, Doljna Lendava 14, Murska Sobota 15 naročnikov, Ljutomer 20, Kranj 30, Ptuj 51 in Celje 129.
Torej vidimo zopet, da mora telefonski abonent na Bledu plačevati pri 11 naročnikih isto letno pristojbino, kakor v Celju, kjer je enajstkrat toliko abonentov. Naročnik v Šoštanju plačuje v prvem razredu 1800 dinarjev in ima 7 številk, s katerimi lahko govori, oni v Zagrebu, ki ima nad 2000 številk na razpolago, pa 4000 dinarjev. To pomeni veliko neugodnost za male telefonske naročnike.
Najvišji razred je določen za kraje z nad 500 naročniki. Sem spadajo v Sloveniji Ljubljana in Maribor, da-t ¥ar‘bor n*ma 500 naročnikov. — Judi to je popolnoma nepravilno, da morajo Mariborčani plačevati popolnoma isto naročnino, kakor Beograjčani ali Zagrebčani, ki imajo od telefonskega omrežja neprimerno večje ugodnosti in koristi ter lahko telefon poslovno mnogokrat bolje izkoristijo, ker imajo najmanj pet do sedemkrat toliko številk.
Za medkrajevne pogovore je ministrstvo določilo sedaj 4 pasove. — Prvi sega do 100 km in vsi predlogi in spomenice, da bi se za promet do 20 km upeljala znižana pristojbina, kakor je obstojala tudi pred vojno, so bile doslej zamanj. Ministrstvo noče te potrebe upoštevati, marveč je sedaj s 1. julijem še pristojbino za prvi pas zvišalo na 15 Din.
S tem je našemu gospodarstvu in celim poštnim financam prizadejan hud udarec, ker bo cel promet neizogibno nazadoval, medtem ko se vzdrževalni stroški ne bodo zmanjšali. Bližnji promet na male razdalje pa je sedaj ubit.
Že tekom lanskega leta so bile
pristojbine Za telefonske pogovore v medkrajevnem prometu štirikrat povišane in sicer v aprilu, juniju, avgustu in ob koncu leta. Sedaj pa so se zopet povišale pristojbine v prvem pasu kar za celih 50 odstotkov. Najhujše so od tega prizadeti naročniki v onih krajih, kjer ni nikakih krajevnih omrežij in ki morajo vsled
Kakor smo že poročali, se je vršil pri okrajnem sodišču v Mariboru naravnost monstre proces in so bili skoraj brez izjeme vsi mariborski Špeceristi —> skupaj 78 — na obtožni klopi, češ, da so se dogovarjali zvišati cene nekaterim življenjskim potrebščinam brez povoda in na ta način umetno dvigniti tržne cene v Mariboru, nekako tako, kakor bi sklenili kartel, kar je po § 9. zakona o pobijanju draginje kaznjivo.
Nekateri, in žalibog moramo povedati, nekateri napredni listi so seveda videli že vse te trgovce obsojene in so pisali o stvari, kakor bi bila krivda trgovcev že dokazana, pri čem ro manjkalo opazk proti trgovskemu stanu kot takemu, kot »izsesalcu revnega ljudstva«.
Razprava dne 12. julija pa je podala povsem drugo sliko. Policijski komisar Gulin, zaslišan kot priča, je povdarjal, da je imel vtis, da je hotel g. Oset kot zastopnik špeceristov popolnoma pošteno doseči uradno določevanje cen in je prišel z dokazili o naraščanju cen k njemu, hoteč mu predložiti fakture, da je on to določanje cen le radi tega odklonil, ker to ne spada v delokrog policije.
•Izjavil pa je, da ni imel vtisa, kakor, da bi hotel g. Oset napraviti nekaj nepoštenega. Tudi je dobil od svojih stražnikov poročilo, da se mariborski špeceristi niso držali
Upetovano se je ze povdarjalo, da je dosegla slovenska trgovina, industrija ter obrt po preobratu razmah, kateri jo bistveno loči od predvojne dobe. Gotovo ni nastalo vse, kar imamo Slovenci na tem polju pokazati, v dobi preroda in so bili temelji položeni tudi že pred vojno. Vsekako pa je živahna samoupo-treba veliko pripomogla, da je stopila trgovina, industrija in obrt v popolno nov štadij, katerega po-s0bnPst je smotreno, dosledno in odločno izvajanje gospodarske politike v Sloveniji — pričetek gospodarske samoodločbe.
■emu dejstvu je pripisovati tudi posraiiek naših velesejemskih prireditev v Ljubljani. Tudi v teh prireditvah samih pa moramo zaznamovati ono odločno voljo, pokazati in dokazati najširši javnosti, da nam v temu pogledu po pravici pripada
prvenstvo.
Krepki volji in vstrajnemu delu gre zasluga, da postajajo te prireditve vsako leto obširnejše, popolnejše in tudi uspešnejše.
Prvi ljubljanski velesejem je obsegal sejmišče na prostoru okoli 25.000 m2 ter se ga je udeležilo ca. 470 razstavljalcev, dočim obsega danes sejmišče ploskev preko 40 tisoč ma, ker se je raztegnilo v za-padni smeri vzdolž vsega prostora in je na II. velesejmu razstavilo že 700 razstavljalcev. Med temi je bilo slovenskih tvrdk 401, hrvatskih in
tega skoro izključno le v interur-banskem prometu govoriti.
Pri tem navijanju cen od strani poštnega ministrstva je prenehal telefon biti za naše gospodarstvo moderno občilo javnokoristnega pomena in bodo vse naprave v bodoče še bolj pasivne, ker jih intere-sentje ne morejo izkoristiti.
onih cen, ki so bile omenjene na večkrat omenjeni okrožnici.
Z ozirom na to izjavo je prišel sodnik dr. Vrabl do prepričanja, da trgovci niso imeli namena skleniti kartel na škodo konzumentom in umetno podražiti cene važnim življenjskim potrebščinam in je vse obtožence oprostil.
Zadeva je zbudila v Mariboru mnogo prahu in je dala nekaterim listom povod sumničiti mariborske trgovce brezvestne špekulacije. »
Cds bi bil, da se zavedajo tudi drugi stanovi, predvsem iudi državni nameščenci, da ne izvira draginja, od trgovcev, ki sami trpijo vsled večnih sprememb naše valute, ki je šla doslej pač vedno le navzdol, temveč iz popolnoma drugih vzrokov.
Trgovci niso nasprotniki državnih nameščencev, temveč narobe, zelo sočustvujejo z njihovim bednim položajem ter bi z veseljem prevzeli kolosalno breme novih davkov, ki jih sedaj čaka, ako bi vedeli, da pridejo ti davki v prid državnim nameščencem.
Izigravati eden stan proti drugemu in zlorabiti nepodučenost ljudi
o	globokih vzrokih povojne draginje pa ni poštena in državi koristna pomika, temveč zastrupljevanje javnega mnenja v socijalnem oziru, ki je v političnem oziru itak že dovolj zastrupljeno, in to naši državi nikakor ni v korist.
i	srbskih 136, čeških 59, nemškoav-strijskih 33, nemških 30, italijanskih 18, belgijskih 10, madžarske 3, francoski 2, švicarski 2, holandska 1 in ameriška tudi 1 tvrdka.
Dasiravno so ljubljanski velesejmi mednarodnega značaja, vendar se domača industrija ščiti v toliko, da se pripusti k udeležbi samo one inozemske tvrdke, ki producirajo predmete,^ katerih se v naši državi ali sploh še ne proizvaja ali pa le v nezadostni meri.
Za letošnjo prireditev je med drugimi do sedaj prijavilo n. pr. tudi 11 belgijskih, 6 nemških in 8 francoskih tvrdk, ki bodo razstavile v splošnem poljedelske stroje, stroje za obdelovanje lesa in mlinsko opremo.
Na sejmišču je postavljenih 8 velikih paviljonov v skupni ploščini približno 10.000 m* in preko 60 manjših paviljonov, ki so last privatnih tvrdk ter tujih držav.
Letošnjega velesejma, ki se vrši
V	do 10. septembra 1923, se more udeležiti kot razstavljalec vsak in-dustrijec, obrtnik in trgovec tu- in inozemstva. Od inozemskih tvrdk imajo prednost one, ki izlože blago, katero pri nas ne proizvajamo oz. je grosistom udeležba dovoljena le po tuzemskih zastopnikih.
Razstavljalci se porazdele po skupinah, ki obsegajo v glavnem sledeče oddelke : strojna industrija, kovinski in železni izdelki, polje-
.	...	,,	uvrscem v isti	razred, kakor	pa	ve-
in drogerije,	carinski	po- <J	lika obrtniška	podjetja, ki	imajo	že
sredmk, m sredi tern	m plačajo tri 1	skoraj tovarniški -značaj,
ceirime naročnine, ki	velja za	prvi
razred.
Monstre proces proti mariborskim špeceristom.
III. Ljubljanski velesejm
2? !	od	1.	do	10.	septembra	1923.
delski stroji, avtomobili, elektrotehnika, kozmetika, papirna industrija, pohištvo in lesna industrija, usnjarstvo, tekstilna industrija, klo-bučarstvo in slamnikarstvo, vezenine, lončena roba, steklo, galanterija, firm mehanika, kemična industrija, živila, poljedelstvo, stavbarstvo, godala in razno orodje.
Prijavi se k udeležbi kakor raz-stavljalec z doposlanjem prijavnice uradu »Ljubljanskega velikega sejma«. Prijavnico se mora izpolniti v vseh rubrikah natančno in razločno ter obenem s prijavnico poslati tudi naplačilo 300 Din oz. razstavljalci, ki zahtevajo več nego 16 m- razstavnega prostora, tudi 25% od najemnine, katera znaša za L prostor v paviljonih po Din 160,— za m2, za II. prostor ob zunanjih stenah paviljonov (pokrit) po 120 Din za m3, za III. prostor na prostem nepokrit in pa IV. prostor za zgradbo privatnih paviljonov po Din 60.— za m2. Celotni račun pa se mora poravnati najmanj 10 dni pred otvoritvijo.
Rok za prijave je bil prvotno določen do 15. junija t. 1., istotako tudi predložitev načrtov za zgradbo lastnega paviljona. Toda, ker ima seimski urad trenotno še na razpolago ca. 600 m2 razstavnega prostora, je možnost prijave še vedno podana in naj jo eventualni interesenti nikar ne zamudijo.
Za dovoz in odvoz kakor tudi za izmotarije in omotanjc razstavnih predmetov mora skrbeti razstavlja-lec sam ali pa oskrbi to na njegove stroške in nevarnost sejmski urad. Razstavni predmeti morajo biti na mestu do 30. avgusta t. 1. Prazni zaboji, embalaža i. dr. se ne sme hraniti v razstavnih prostorih, ampak je za to proti mali odškodnini določen poseben prostor.
Odvoz predmetov se mora izvršiti tekom 5 dni po zaključitvi sejma na podlagi pismenega dovoljenja sejmskega urada.
Vsi sejmski prostori bodo sicer nepretrgoma po javnih in posebnih organih sejmskega urada zastraženi. Vendar pa ne prevzame sejmski urad v nobenem pogledu nikake odgovornosti za na katerikoli način nastalo škodo, tudi ne vsled elementarnih nezgod. Priporočljivo je torej, da razstavljalci svoje predmete zavarujejo in jim to na željo preskrbi tudi seimski urad.
Vsak razstavljalec mora imeti ves čas sejma na prostoru lastnega ali pa poverjenega zastopnika. Razstavljene predmete, ako so tudi prodani, se ne sme odstraniti iz sejmskih prostorov pred potekom sejma. Nadrobna prodaja in glasno ponujanje blaga je prepovedano.
Vsak razstavljalec ima pravico do ene brezplačne permanentne legitimacije, ki ga opravičuje do zni-
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
4.
Anton je postal zdaj riajvestnejši korespondent v pisarni. Napram viteškim umetnostim svojega prijatelja se je obnašal zelo hladno. Le redkokdaj ga je mogel izvabiti Fink, da ga je kake rfedelje spremljal na konju. Nasprotno pa se je posluževal Anton Finkovc knjižnice več nego lastnik sam. Po dolgem prizadevanju se mu je končno posrečilo, da se je priučil angleške izgovorjave in vneto je iskal priložnosti, da bi mogel v razgovoru s Finkom uriti svoj talent. Ker pa je bil Fink zelo zelo nereden in nevesten učitelj, je Anton izročil svoj jezik v oskrbo rajši nekemu izobraženemu Angležu. —
Nekoč so se v pisarni odprla vrata in Anton je v svoje največje začudenje spoznal v prišlecu ltziga, svojega součenca na meščanski šoli v Ostravi. Zelo redkoma sta se sešla od tistega časa, ko sta skupaj potovala v glavno mesto. Vsled
Žane vožnje po železnicah. Njihovim uslužbencem se bodo oddajale posebne permanentne izkaznice za vstop v gotovem številu, ki je odvisen od velikosti najetega razstavnega prostora. Te izkaznice se bodo izdajale po 10 Din za komad.
Za razstavljalce in obiskovalce velesejma se bodo zaprosile iste ugodnosti, kot so jih bili deležni na preteklem sejmu in to: znižanje že-ležnične vožnje po notranjosti države, znižanje tovornega tarifa za •razstavno blago ter carine prost uvoz in izvoz iz inozemstva došlega razstavnega blaga, ako je naslovljeno na »Urad ljubljanskega velesejma«. —
Stanovanjski oddelek urada preskrbi na naročbo došlim posetni-kom tudi prenočišča, če so jih naročili najkasneje do 25. avgusta L 1. in sicer bode ta oddelek za čas sejma posloval permanentno na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Uspehi, katerih so bile deležne dosedanje sejmske prireditve, nas navdajajo s pogumom in z nado, da bode tudi tretja prireditev velesejma docela uspela in bode pripomogla do tega, da postane Ljubljana ne samo eno največjih trgo-višč za Jugoslavijo in Osrednjo Evropo, marveč, da si pridobi oni pomen v importni in eksportni trgovini za celo Evropo, Malo Azijo in Severno Afriko, ki upravičuje v resnici naziv »vrata za Balkan in Orijent«.
Gozdarstvo v Sloveniji.
V	Sloveniji odpada po podatkih gozdarskega oddelka pokrajinske uprave od celokupne površine, ki znaša okroglo 16.000 km2, kakih 6.800 km2 na gozde. V primeri s celokupno površino znaša torej odstotno razmerje gozda kakih 43%, napram produktivni ploskvi pa kakih 44.5%.
Vsled tega je bilo in ostane tudi v bodoče gozdarstvo v obče zelo važna panoga našega gospodarstva. Lahko se trdi, da so gozdi in industrija, ki se peča s predelovanjem ali uporabo gozdnih pridelkov, posebno lesa, za pretežni del Slovenije glavni vir dohodkov.
Po posestvenih kategorijah pripada od celokupne površine gozda na
državne gozde	0.26%
gozde verskega zaklada 2.85% gozde občin in podobčin 0.85% gozde dežele in okrajev 0.03% gozde drugih javnih zakladov	0.03%
gozde cerkva, nadarbin in cerkvenih naprav	2.24%
gozde solastnikov (soposest-
nikov)	2.68%
drznega Itzigovega obnašanja in pa iz strahu pred zaupljivim »Ti«, s če-mur bi ga lahko nagovoril, je Anton rajši obrnil oči proč, kadar je zagledal v cestni gneči Itzigov obraz. Tembolj se je zdaj začudil, ko je na vprašanje gospoda Piksa: »Kaj želite, prosim?« Itzig vljudno odvrnil, da želi govoriti z gospodom Wohlfartom.
Anton je vstal s sedeža in Itzig je pristopil k njemu ter ga nagovoril: »Menda me še poznate, ako-ravno ste šli večkrat mimo mene, ne da bi me pozdravili?«
»Kako se vam godi, Itzig?« hladno vpraša Anton.
»Slabo«, odvrne Itzig in zmigne z rameni, »nikakega zaslužka pri kupčijah! — Ehrenthalov sin mi je naročil, naj vam oddam to pismo in vas vprašam, ob kakem času bi vas Bernard lahko obiskal«.
»Mene?« vpraša Anton in vzame iz Itzigovih rok omenjeno pismo. Pisal ga je Antonov učitelj, ki je vprašal, če bi se hotel Anton udeležiti neke poučne razprave gospoda Ehrenthala o starejših angleških pisateljih.
»Kje stanuje gospod Bernard Ehrenthal?« vpraša Anton.
»V hiši svojega očeta,« odvrne
gozde bivših fideikomisov 5.40% gozde raznih zasebnikov in malih kmetsk. posestnikov 85.66%
Velikost gozdov posameznih posestnikov je jako različna. Poleg veleposestnikov imamo jako veliko srednjih, največ pa malih gozdnih posestnikov. Skoro vsak zemljiški posestnik ima, vzemši le nekatere kraje, po eno ali več katastralnih gozdnih parcel različne velikosti.
V	primeri s celokupno gozdno površino Slovenije imamo, vpošte-vajoč vse posestne kategorije, gozdnih posestev, oziroma posestni-
kov:					
nad	1000	ha			17.3%
od	500	do	1000	ha	2.6%
od	400	do	500	ha	0.4%
od	300	do	400	ha	0.9%
od	200	do	300	ha	1.9%
od	100	do	200	ha	3.2%
od	50	do	100	ha	2.8%
		do	50	ha	70.9%
Gozdna ploskev je od 38 do 40% zaraščena z iglavci. Med temi prevladuje smreka, na kraškem ozemlju (Kočevje, Vrhnika, Cerknica in Logatec) pa jelka. Po nizkem gričevju in naplavinah Save in Drave je mnogo belega bora. Listnatega gozda je kakih 33—34%. V njem je pretežno zastopana bukev, le v Prekmurju je hrast na prvem mestu, za njim pa so tam jelša, jesen in drugi listavci. Primeroma veliko je v Sloveniji mešanega gozda, namreč kakih 20—29%.
V	planinskih krajih lepo uspeva macesen, ki je tam močno zastopan. Na gozdnovegetacijski meji so v alpskih krajih obsežni prostori zaraščeni z rušem (posebno v okolišu političnih okrajev: Radovljica, Mozirje, Kranj in Kamnik). Ti, z rušem zaraščeni prostori pa večinoma niso uvrščeni med gozde. — Veliko zemljišč, ki so v davčnem katastru vpisana kot pašnik, je gosto zaraščenih z raznim grmovjem in Ustalim drevjem, tako, da bi se jih moglo zaradi produkcije lesa smatrati deloma kot nizek, deloma kot vi-sokostebelni gozd.
Slovenija ima ponajveč le tako-zvanih visokih godzov; »nizkih« gozdov, ki se rabijo večinoma »za koloseke«, je razmeroma malo, še manj pa »srednjih« gozdov.
Dobrih 53% gozda se izkorišča na prebiralen način. Prebiralno sekanje je posebno pripravno za malega posestnika, ki v svojem malem gozdnem posestvu seka les pred vsem za domačo potrebo. Slovenija pa ima tudi mnogo gozdov, v katerih se kaže drugače sekati, kot prebiraje, ker sekanje na golo vsled visoke lege, strmine, pobočij in slabih talnih razmer iz javnih ozirov ne bi bilo dopustno.
Itzig ter se zareži. »Celi dan sedi v svoji sobi«.
»Povejte gospodu, da ga hočem jaz sam obiskati«.
»Z Bogom, gospod Anton!«
»Z Bogom, Itzig!«
Anton ni občutil nikakega posebnega nagnenja, da bi sprejel učiteljevo ponudbo. Ehrenthalovo ime ni bilo v pisarni na posebno dobrem glasu, in tudi Itzigova osebnost sama ni dosti pripomogla k temu, da bi postala ponudba sprejemljivejša. Toda ironičen način, s katerim je govoril Itzig o sinu svojega gospodarja, in pa posameznosti, ki jih je na svoja poizvedovanja slišal o Bernardu, so ga pripravila do tega, da je začel vsaj razmišljati o celi stvari. Nekaj dni nato se je po službi napotil v Ehrenthalovo hišo. Skleni/ je da se bo ravnal po vtisu, ki ga bo Bernard napravil nanj.
Stopil je pred belo prepleskana vrata in ko je potegnil za porcelanasti držaj, ga je odpeljala kuštrava kuharica v sobo mladega Ehrenthala, ne da bi ga bila šla poprej javit. Soba je bila dolga in ozka; opremljena s starim pohištvom in preprostimi stojali za knjige, na katerih je ležala cela množica velikih in majhnih knjig v najlepšem redu. Ber-
Pravilno urejeni so le državni, verskozakladni in večina veleposestniških gozdov, kjer se gospodari na temelju gospodarskih načrtov. Manjši gozdi nimajo, odnosno imajo k večjemu le primitivne sečne in pogozdovalne načrte; večinoma se v njih gospodari po in-dividuelnih nazorih in trenutnih potrebah njih lastnikov, vpoštevaje vsaj v glavnem veljavne gozdnogospodarske in policijske naredbe in zakone, ne pa tudi v zadostni meri načel umnega gozdnega gospodarstva. Letno donašajo gozdi na hektar povprečno po 2.8 polnih kubičnih metrov lesa, na vsej gozdni površini tedaj kakih 2,000.000 kubičnih metrov, in sicer okrog 1,000.000 polnih kubičnih metrov lesa za tehnično rabo in okrog 1,000.000 prostornih metrov drv za kurivo. Jamčiti se pa za pravilnost številk ne more, ker je presodek pri tako mnogoštevilnih in mnogobrojnih malih gozdnih objektih, kot. jih ima Slovenija, silno težaven. Računati je z dejstvom, da je velik del male gozdne posesti zelo izčrpan, gozd ponekod redek ali pa le z mlajšim lesom ob-raščen. Povdarjati je tudi, da ima del gozdov v planinskih skalnatih krajih in na slabih tleh le mal prirastek.
(Konec slcdi.>
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V	Bosni in Hercegovini raste ličje in trstje: 1. v mostarskem okrožju v Hutovem blatu okraj Čaplina, kjer se jih kosi in uporablja za kritje hiš in staj; 2. v bihaškem okrožju v bližini reke Sane, kjer pletejo kmetje iz vasi Trenovo iz ličja asure; dalje
v	vaseh Vedro polje, Golubič in Račič, kjer rasejo majhne količine trsja in 3. v banjaluškem okrožju, v pr-njavorskem okraju ob Sani v vasj Vlaknici in sicer trstje na ploskvi dveh hektarjev, ličje pa na zemljišču petih hektarov. Ličje se uporablja za sodarske svrhe, trsje pa za izdelavo stropov in kritje hiš. Dalje raste ličje v vaseh Čeli in Saničani ob ribnikih Artura Burde, katero prideluje Muho Damirovič iz Čele na površini okrog 600 m. V drventskem okraju rase močvirno trstje v neznatni množini pri mestu Derventi in sitje v vaseh Tratenci, Pjelovalcu in Koraču. Trstje žanjejo na jesen in ga uporabljajo za kritje staj. Sitje režejo kmetje živini za steljo. Trstje rase v okolici vasi Rudanka in bi se ga dalo nažeti dva vagona. Ličje se nahaja v vasi Stanova. V vaseh Su-hač, Hozice, Blagoj in Agiči v okraju Bosanski Novi raste ličje v malih količinah in izdelujejo iz njega po-
nard je sedel pri pisalni mizi globoko sklonjen nad svojim delom; dvignil je glavo šele tedaj, ko je Anton že stal v sobi. Urno je vstal, si zapel suknjič in šel tujcu nasproti z nesigurnostjo, ki je lastna kratkovidnim osebam. Anton je z radovednostjo opazoval trgovčevega sina. Imel je fine poteze in nežno telo, kostanjeve zmršene lase in rjave, prijazne oči. Bernard je ponudil gostu sedež na mali zofi. Anton je omenil namen svojega obiska, in Bernard je boječe odgovoril, da se hoče ravnati v vsakem oziru po željah svojega obiskovalca. In ko je vprašal Anton po ceni, koliko bi stale ure, je v njegovo začudenje odvrnil Ehrenthalov sin v majhni zadregi:	»Ta trenotek res ne vem
tega, toda če obstojate na tem, da hočete tudi vi plačati učitelja, se bom takoj informiral«. — Anton se ni mogel vzdržati, da bi ne bil vprašal: »Ali se ne bavite vi s trgovino gospoda očeta?«
»Ah, ne, ne «, odvrne Bernard, »jaz sem študiral, in ker država mladih ljudi moje vere ne sprejema rada v službo, in ker lahko živim pri svoji družini, se pečam s temi-le knjigami«. Pri teh besedah je vrgel Ijubeznipolen pogled na razmetane
samezni kmetje plahte. V okraju Bosansk. gradišča raste ličje in trstje v vaseh ob Savi, kakor na primer Orahovo, Bistrica, Mačkovac, Kozinci. Gornja Doljnja Dolina, Ja-ružani, Lašinci in pletejo iz trstja strope, iz ličja pa izdelujejo plahte.
V	Banjaluki se nahaja osem obratov, ki izdelujejo asure iz ličja, ki ga donašajo iz Bosanske Gradiške; 4. v travniškem okrožju se nahaja trstje edino le v okr. Livno in sicer v občini Crni lug. Celebič, Capraslije in mestoma tudi v Zdralovcu. Trstje uporabljajo za kritje hiš, iz ličja pa izdelujejo plahte, in sicer dva brata Palica; 5. v tuzlanskem okrožju rase samo. v Posavini ter se uporablja za kritje hiš in staj, kakor tudi za izdelavo plaht in v krajih Petrovci, Gornji Svračič, Kikti, Gornji Topčič in Bokovič letno 25 vagonov plaht;
6.	v sarajevskem okrožju rase trstje in ličje v malih množinah okrog reke Rakitnice in Preče v rogatiškem okraju.
Na Hrvaškem in Slavoniji raste trstje in ličje; 1. v županiji modru-ško-reški; 2. v liški županiji raste v občini Dobar, okraj Otočac malo ličja m trstja, ki ga ljudstvo uporablja za kritje in steljo v stajah; 3. v bjelovarski in križevaški županiji rase trstje in ličje ob reki Dravi na Virovskem, djurdjevaškem in druj-skem koncu in sc uporablja za kritje stoj in kolib, kakor tudi za steljo živini; 4. v varaždinski županiji raste zelo malo trstja in ličja in kar ga je ob Dravi, ga ljudstvo uporablja za kritje zgradb, za steljo živini, za kozje pastirje in za plahte; 5. v zagrebški županiji raste ličje posebno Pa sitje v večji množini okrog vasi Novočice, Poljane, Ribnice, Strmec, Orle, Crnkovec, Lazina, v velikogo-riškem okraju. Ličje uporabljajo za kritje streh in za sodarske svrhe, siija se pa ne vporablja za nobeno svrho. Dalje raste sitje in ličje v Jankomiru v zagrebškem kotoru po stari reški strugi in se ga dobi okrog 5 do 10 vagonov ter ga uporabljajo kmetje za steljo živini in za izdelavo rogoznice. 6. V požeški županiji rase trstje, sitje in ličje v večjih množinah v krajih Gornji in Dolnji Varoš, Uskake v občini starogra-diški, dalje ob ribnikih in močvirjih v Gornjem logu darovarskega ko-tora ter v področju občine Kukunje-vac in Antunovac v pakraškem okraju. Uporablja se za steljo živini, za kritje staj in za opletanje nasipov pri ribnikih.
Virovitiška županija ob reki Dra-
vi	ima v kotoru: a) D. Mihovac v občim Dolnji Mihovac, Pid. Podgojci na pusti »Adelin stan« občina Vi-Ijcvo, na pusti Dravica, občine Pod. Maslovina; b) Slatina v občini Sotle v vaseh Naskovci, Predrevo, Gornje Sopje, Kapinci in Vaška v občini
kupe knjig, vstal ter stopil v njih bližino, kot bi jih bil hotel predstaviti svojemu gostu. Anton je prečital nekoliko naslovov, se poklonil ter dejal: »To je zame preučeno«. Bile so izdaje orijentalskih del.
Bernard se je nasmehnil: »Potom hebrejščine sem prišel do drugih azijskih jezikov. Mnogo čudovite lepote je v življenju teh jezikov in v pesmih stare dobe. Imam tudi rokopise, ako vas interesira, vam jih pokažem.«
Odprl je neki predal in izvlekel iz njega sveženj nenavadnih rokopisov. Z lesketajočimi očmi je vzel v roke zgornjega, vezanega v zeleno svilo, pretkano z zlato nitjo, ga odprl in dal Antonu, naj si ga ogleda; neznansko se je radoval, ko je ta izjavil, da ne more dognati niti tega, v katerem jeziku je to pisano.
»Arabsko je, toda, seveda, ravno ta rokopis je zelo težko čitljiv. — In io je moj najljubši pesnik, Perzijec Firduzi, imam pa žalibog v rokopisu le majhen odlomek njegovih pestmi«.
»Pač je potrebna velika učenost, da je mogoče vse to razumeti«, mu pravi Anton.
(Dalje sledi.)
Gornji Mihovac, vas Novaki na pusti »Zidina«; c) Valpovo, v občini Vanjsko, Valpovo in Petrijevci; d) Virovitica, v občini Gabuna m Lukač. Trstje se uporablja za kritje staj in ledenic, ličje pa za izdelavo vezil za vezanje snopov.
7.	V sremski županiji rase trstje, ličje in sitje v krajih Ilok 49, Susek 20, Mahovo 70 in šaren grad 40 johov; srbski Irig, mesto Rakovac 36, Ruma, kraj Grabovci 150, Platičevo 30, Hrtkovci 200, Stara Pazova, občina Stara Banjovica 8, Vojka 10, Sur-duk 5 in Slan kamen; Šid in sicer kraj Luaševac 60, Jamini 300, Lipo-vac 100, Morovič 300; Vukovar in sicer v krajih Bogdanovac 45, Be~ reč 10, Morinac 20, Ver 100, Nuštar 100, Tomorojevac 15, Svinjarjevac 18, Mikloševac 20 johov; Županja v krajih Gunja 110, Grudinac 56, Pod-gajac 35, Rajevo selo 40, Soljana 60, Vrbanj 35, Županja 60, Pctrova-radin 937 in v Sremskih Karlovcih 300. V teh krajih se irsje samo žanje in se izvaža v Nemčijo. V Petrova-radinu se trstje, kakor bomo pozneje govorili, reže za kritje streh, ličje za vezila za žitne snope, toda nikjer se ne tke.
V	Sloveniji nikjer ne raste trstje, ličje in sitje v takih množinah, da bi bilo to vredno omenjati. Edina izjema dela 1. ptujski okraj ob Dravi in sicer v smeri proti Zavrčju, dalje ob ribnikih v Pacinju in Kicaru, vendar ga tam ni mnogo. Tamošnji kmetje ga uporabljajo za štukature. 2. ob potoku Drtijašca pod vasjo Brinje v dolžini kakih 1000 metrov, vsega skupaj letno nekoliko voz.
GOSPODINJE 1
Ali zahtevate pri trgovcu, kjer se strežete, vedno testenine »PEKATETE«? Ako ne, prosimo, storite to vedno!
Izvoz in uvoz.
Pred znižanjem izvoznih carin. — V
ministrstvu financ se je vršila dne 13. 1. m. konferenca med zastopniki ministrstva financ in zastopniki trgovskih zbornic. Na tej konferenci se je obravnavalo vprašanje ponovnega znižanja izvozne carine za žito.
Uvoz rogate živine iz Poljske. — Po sklepu ministrstva poljoprivrede in vod se je ta mesec ukinila prepoved uvoza rogate živine in mesa iz Poljske v našo kraljevino. Prepoved uvoza tega blaga se je izdala dne 12. oktobra 1920, ker se je na Poljskem tedaj pojavila živinska kuga. Ker je po poročilu poljske vlade nevarnost že prešla, se je s tem sklepom prepoved ukinila.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Narodno gospodarskezadeve.
Trgovina.
Ruska zunanja trgovina. Komisarijat za zunanjo trgovino je objavil poročilo
0 svojem poslovanju od 15. junija 1922 do 1. marca 1923. V tem času se je izvozilo iz Rusije le 128.000 Ion blaga (60 odstotkov preko Petrograda, 25 odstotkov preko Novorosijska) v skupni vrednosti 26.5 milijona zlatih rubljev. —
1 o število dokazuje, v kako slabem položaju je Rusija, ki je izvažala poprej za eno milijardo zlatih rubljev blaga na leto.
Industrija.
Razširjenje sladkorne tovarne v Belem Monastiru. — Sladkorna tovarna v Belem Monastiru je izdelala v pretečenem lefu 400 vagonov sladkorja. V letošnji kampanji upajo dvigniti sladkorno produkcijo te tovarne na 700 vagonov. Tovarni bo priključena tudi rafinerija.
Naše domače tovarne svile. Ministr-5^V,P. ^r9°vme industrije bo zahtevalo večji kredit za obnovo tvormc svile v Pančevi, Novem Sadu in Novi Kaniži.
Občni zbor Mariborske tiskarne d. d v Mariboru. Dne 25. junija t. 1. se je vršil četrti redni občni zbor delničarjev tiskarne. Iz poročila, ki ga je na občnem zboru podal ravnatelj podjetja
g. St. Detela, je posneti, da se to važno podjetje s sigurnostjo, brez nenormalnih skokov, toda dosledno spopolnuje in razvija. Iz računskega zaključka je razvidno, da je v letu 1922 napravilo podjetje 218.889.53 kron čistega dobička, kateri se je na občnem zboru razdelil na ta način, da se plača 6% dividenda, predpisane tantieme ravnateljstvu, nadzorstvu in upravnemu svetu, ostanek 29.718.77 kron pa se prenese na novi račun. Pod aktivo izkazuje bilanca sledeče važnejše podatke : vrednost nepremičnin in premičnin 4,060.467.35 K, zaloge 2,614.285.92 K, dolžnikov kron 1,516.923.92, založništva 129.333.39 K. prehodni zneski in naložbe 270.884.30 K, blagajna 58.908.74 K. Pod pasivo pa izkazuje: delniške glavnice 4,000.000 K, rezerv 1.373.910 K, upnikov 3,343.562.73 kron. V računu zgube in dobička je važna postavka kosmatega dobička per 1,985.573.09 kron. Po poročilu nadzorstva, katero je podal g. dr. Pipuš, so se izvršile volitve, v katerih so bili izvoljeni vsi dosedanji člani upravnega sveta in nadzorstva in sicer: gg. Hinko Pogačnik kot predsednik, dr. Franjo Lipold kot podpredsednik, kot odborniki pa: gg. Franjo Pišek, Lovro Peto-var, Edvard Pogačnik, 1. N. Šoštarič, Feliks Robič in Franjo Voglar. V nadzorstvo: g- dr. Radosl. Pipuš kot predsednik ter gg. dr. Fran Irgolič, Kejžar Ivan, Kazimir Trpin in Robert Diehl. Na občnem zboru je bilo sklenjeno tudi povišanje delniške glavnice za kron 1,000.000.
Denarstvo.
Obtok novčanic. Po zadnjem izvestju Narodne banke se je obtok novčanic zopet znatno pomnožil. V času od 1. do
8.	t. m. se je obtok novčanic povišal za celih 83,543.055 Din (na celokupno za 5.644,364.880 Din). Iz bančnega poročila ni razvideti iz katerih vzrokov se je izvršilo to povišanje. Temu nasproti pa pokazuje poročilo lepo številko v po-množitvi metalne podloge za 3,562.212.52 na 360,084.882.81 Din.
Težave »Balkanske banke«. Balkanska banka v Zagrebu je prosila za šestmesečni moratorij.
Kako se določa vrednost avstrijskih in ogrskih obveznic^ za izračunavanje pristojbin? Ekonomsko finančni komitet je v seji dne 10. maja t. 1. odločil sledeče:	a) glede avstrijskih in ogrskih
vojnih posojil je smatrati, da nimajo ti papirji nobene vrednosti; b) glede avstrijskih in ogrskih predvojnih obveznic, ki se glase na avstrijske ali ogrske papirnate krone, velja pri določevanju njih vrednosti kurz, po katerem se je izvršila prva zamenjava avstro - ogrskih kron, t. j. 1 ; 4; c) ako se glase avstrijske in ogrske predvojne obveznice na tuj denar, se določa njih vrednost v našem denarju po borznem kurzu; č) ako se glase te obveznice na avstro-ogrske zlate denarje, se določa njih vrednost tako, kakor da se glasi njih nominalna vrednost na zlate dolarje, in ti denarji se pretvarjajo v dinarje po borznem kurzu.
Zvišanje švicarskega diskonta. Narodna banka je zvišala diskont od 3 na 4 odstotke in lombardno obrestno mero od 4 na 5 odstotkov.
Proračunski dohodki Italije. Italijanski listi
poročajo, da dosegajo proračunski dohodki za 1922 in 1923 število 12 milijard 781 milijonov lir.
Carina.
Dohodki carinarnic so znašali v maju 1923 80 milijonov dinarjev. Od zadnjih mesecev so znatno nazadovali.
Razpošiljanje vtihotapljenega blaga P° Pošti. Ker se je v poštnih pošiljkah že večkrat zasledilo vtihotapljeno bla-9°. ie poštno ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrstvom izdalo odredbo, ki pravi: Poštne vozove in avtomobile, ki prevažajo pošto, blago in potnike, sme finančna kontrola na potu od carinarnice naprej ustaviti samo tedaj, kadar se ji kak potnik ali pa spremlje-valec pošte zdi zelo sumljiv ali pa kadar zaloti pošto na stranskih potih oziroma v kraju, kjer bi se ne smela ustavljati. Poštne spremljevalce, potnike in niih prtljago sme finančna kontrola takoj pregledati in preiskati, poštne pakete pa samo na naslovnih poštah.
Promet
Ludnjenje prometnih omejitev. Ravnateljstvo južne železnice razglasa: Pro-
metna omejitev za postajo Budapest Angvalfold, razglašena v Objavi št. 6, pod točko 21, se razveljavi.
Ustavljanje brzovlakov v Metliki. — Ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da se bodeta začenši s 15. julijem ustavljala brzovlaka št. 1001 in 1002 na postaji v Metliki v svrho vstopa in izstopa potnikov za časa krajši od ene minute. Brzovlak 1001 pride oziroma odide iz Metlike ob 13 uri 16 minut, brzovlak 1002 pride oziroma odide iz Metlike ob 15. uri 51 minut.
Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da ukine od torka 17. t. m. promet od Krškega do Križaja in obratno, tako da se bo vršil obrat le od Novega mesta do Križaja in obratno po sledečem voznem redu: Odhod od Križaja ob 7.30, dohod v Novo mesto po 9. uri; odhod iz Novega mesta ob 15.40, prihod h Križaju ob 17.30.
Železniška šola. Kakor poročajo iz Beograda je železniška direkcija sklenila, da upelje z novim letom železniške šole v vseh važnejših centrih, kakor Zagreb, Ljubljana itd. Za sedaj se bo zbog pomanjkanja kreditov ustanovila taka šola samo v Nišu.
Obsežnost poštnih paketov. Za navadne pakete se smatrajo tudi paketi, katerih obseg, to je dolžina, širina in višina ne presega 180 cm. Ti paketi so lahko tudi daljši oziroma širši ali višji ko 60 cm, presegati pa ne smejo potem na nobeno stran 1 metra. Če so 1 meter dolgi, potem ne smejo bili ne širši, ne višji kakor 50 cm, širina in višina skupaj pa ne sme presegati 80 cm.
Poziv lastnikom motornih vozil. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, objavlja: Ker se v zadnjem času dogajajo nerednosti pri prijavah motornih vozil in lastniki istih ne prijavljajo pravočasno, se poživljajo vsi lastniki avtomobilov, motociklov in pom. motorjev, da do konca meseca avgusta prijavijo svoje vozilo potom dopisa ali osebno pokrajinski upravi, oddelek za notranje posle z naslednjimi podatki: 1. natančen naslov lastnika, 2. evidenčna številka, 3. tovarniška znamka, 4. številka motorja. — Proti lastnikom, ki ne bodo pravočasno prijavili svojega vozila, se bo kazensko postopalo (po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857).
Otvoritev telegrafa in telefona Beograd 6 (Hotel Palače). Poštna direkcija v Beogradu javlja, da je bil dne 12. maja t. L v Beogradu otvorjen telegraf in telefon Beograd 6 (Hotel Palače). Ta telegraf in telefon ima omejeno dnevno službo.
Za predilsko železnico. Italijanski listi se zavzemajo za izgotovitev predilske železnice, ki veže Koroško, Štajersko in Avstrijo s Trstom. Zgradba te železnice bi imela tudi posledico, tako piše »Giornale d’ Italia«, da bi bila Jugoslavija bolj popustljiva v vprašanju južne železnice.
Graditev železniške proge Titel-Per-les. Ta proga, na kateri se dela s polno paro, bo vezala Banat z Bačko. Pri Titeli se dviga velik nasip, ki bo vodil na most preko Tise. Železniška proga bo gotova v prihodnjem letu in tako bo Novi Sad spojen kratkim potom z Banatom.
Dobava, prodaja.
Dobava moke. Pri intendanturi divizijske Dravske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 4. avgusta t. I. ofertalna licitacija glede dobave 730.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80%). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava mesa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 24. julija 1923 druga ustmena licitacija za dobavo mesa od 1. avgusta do konca septembra t. L ljubljanski garniziji. Predpisani pogoji so v pisarni goriimenovane intendanture interesentom na vpogled.
Dobava bele moke. V pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši dne 20. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoludne prva javna ustmena licitacija glede dobave 10.000 kg čiste, pšenične bele moke, tipa št. 0. Istotam so predmetni pogoji interesen-Fm vsak dan na vpogled.
Dobava ovsa. Pri intendanluri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 6. avgusla t. I. oferialna licitacija glede dobave 780.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava mesa. Pri komandi vojnega okrožja v Celju se bo vršila dne 23. julija t. I. ob 11. uri dopoldne druga ustna javna licitacija za nabavo mesa od 1. avgusta do konca septembra t. I. garniziji v Celju. Predpisani pogoji so v pisarni vojnega okrožja v Celju interesentom na vpogled.
Dobava in montiranje ali zidanje peči za pečenje kruha. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 31. julija 1923 javna licitacija glede dobave in montiranja 2 modernih parnih stabilnih peči ali 2 zidanih modernih peči za pečenje kruha. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. Pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 26. julija t. I. ob 10. uri dopoldne druga javna ofertalna licitacija za dobavo 15.500 m® drv. Natančnejši podatki za udeležbo na licitaciji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, dobavni pogoji pa pri divizijski intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu interesentom na vpogled.
Dobava petroleja, olja in bencina za pogon. V pisarni intendantskega odseka oddelka za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 4. avgusta t. I. ob 11. uri dopoldne prva ofertalna licitacija za dobavo 74‘A ton petroleja, olja in bencina. Natančnejši podatki s predpisanimi pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja odpadkov od železa in stare pločevine. Pri ekonomatu direkcije drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 3. avg. 1923 ponovna dražba 36.656 ‘A kg
odpadkov od železa ler 6887.80 kg stare pločevine, katera se nahaja v skladišču za materijal v velikem Bečkereku ter 50.000 kg stare pločevine, katera se nahaja v skladišču za materijal v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava decimalnih tehtnic. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 4. avgusta I. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30 decimalnih tehtnic z uteži (sistem Fauers-backs). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Tretji ljubljanski velesejem. Sejmski urad je izdal lične vložne liste in reklamne znamke v slovenskem, hrvaškem (tudi v cirilici), nemškem, francoskem, češkem in italijanskem jeziku. Vsako naše podjetje naj bi listke prilagalo svoji korespondenci in znamke nalepljalo na zavitke. Izvolite jih v ta namen zahtevati od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Telefon int. 140.
Sestanek absolventov trgovske šole. Absolvenli Slovenske lrgovske šole letnikov 1911, 1912 in 1913 so se zbrali dne 8. julija t. 1. po desetih, enajstih oz. dvanajstih letih v svrho praznovanja desetletnice absolviranja na Bledu. Odzvalo se je lepo število absolventov ter smo med tovariši opazili raznovrstne bančne ravnatelje, trgovske voditelje različnih velikih firm, kakor tudi precejšnje število samostojnih trgovcev, ki so že vsi skupaj danes na najboljši socijalni stopnji. Na tem uspehu si more Slov. trgovska šola samo gra-tulirati ter so svoječasno z velikim trudom obloženi ustanovitelji te šole lahko ponosni in imajo s tem napredkom dovolj zadoščenja za njihovo požrtvovalno delo. Posebno se zahvaljujejo
imenovani absolventi prvemu ravnatelju g. Bogomilu Remecu in sedanjemu ravnatelju g. Josipu Gogalu ter vsem drugim takratnim profesorjem, ki so imeli mnogo truda ter dela s sestavljanjem popolnoma novih učnih sredstev, ker do tedaj slovenske učne knjige niso bile na razpolago. Na sestanku so se spominjali tudi umrlega prvoboritelja za naše ujedinjenje ter obenem faktičnega ustanovitelja Slov. trg. šole dr. Janeza Ev. Kreka. Uspeh katerega so dosegli absolventi Slov. trg. šole, kaže, da je šola na višku ter da se lahko primerja s šolami lrgovstva drugih narodov in bi bila vsled tega vsakomur za priporočati.
Državne subvencije za parobrodar-ska društva. Državna uprava je dovolila sledeče subvencije :	»Jadranska	plo-
vilba« na Sušaku 9,946.322 dinarjev, »Dubrovačka parobrodarska plovitba« 1,603.296 dinarjev, »Bokeška plovitba Kotor« 1,404.160 dinarjev, »Korčulanska plovitba« 167.520 dinarjev, »Obalna plovitba Hum« 89.376 dinarjev, »Kašte-lanska plovilba« 50.400 dinarjev, »Zadružna plovitba Omiš« 28.224 dinarjev in »Peljička plovitba« 28.224 dinarjev.
Petrolejski izviri v Slavoniji. Hrvat-sko časopisje poroča, da so v Slavoniji ob Donavi odkrili bogat petrolejski vrelec. Vrelec se preiskuje in osiješki kemični zavod poroča, da je petrolej omenjenega vrelca precej dobre kakovosti.
Trgovska zadruga »Sloga« v Celju ima v pondeljek, 23. julija ob 8. uri zjutraj v restavraciji »Narodnega doma« izredni občni zbor.
Vinska razstava. Vinogradniki iz Bele Cerkve in okolice IBanat) priredilo dne 27. in 28. t. m. razstavo svojih vin.
Seznam sejmov in razstav. Mednarodna trgovska zbornica v Parizu je sestavila seznam velesejmov in razstav, ki se bodo vršili v drugem polletju 1923 v raznih mestih sveta. Seznam je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled.
Regulacija rek. Ministrstvo poijopri-vrede in vod je odobrilo kredit za regulacijo nekaterih naših večjih rek, ki ob deževju poplavljajo polja in povzročajo s lem veliko škodo.
Tržna poročila.
Žitni trg. — Na novosadski produkinr borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 410—415 Din, ječmen 295 Din. oves 320 Din, koruza 300 — 305 Din, pšenična moka št. »0« 660 Din, št. »2« 625 Din, št. »6« 465 — 485 Din, ŠL »7« 425 Din, mekinje 150 Din. Tendenca nespremenjena.
Sejmsko poročilo iz Maribora. — Na svinjski sejem dne 13. julija se je pripeljalo 239 svinj in 3 koze. Cene: mladi prešiči 5-6 tednov 800 - 1100 kron, 7—9 tednov 1200 — 2000 kron, 3—4 mesece 2300 — 3500 kron, 5 — 7 mesecev 4800—5200 kron, 1 leio 10.000 kron. F:rt kilogram žive leže 80—100 kron. la mastne 115—120 kron.
Lesni trg. Cene lesu se niso spremenile. Izvoz v Italijo in Francijo se je nekoliko zmanjšal, ker so se obrnili italijanski lesni trgovci s svojimi naročili vsled nove avstrijsko-italijanske pogodbe v Avslrijo, a Francozi na Finsko.'
Nove cene živtjenskim potrebščinam v Zagrebu. Začenši izza 15. t. m. so stopile v Zagrebu nove cene za življenske potrebščine: novi krompir po 8 K za kilogram, zunanji fižol 16 K za kilogram, domači fižol 20 K za kilogram, zelje v glavah 20 K za kilogram, buče 6 K za kilogram.
Porast cen za kožo. Avstrijske tovarne kož so dvignile cene kožam za 10 do 15%. V Budimpešli so v zadnjem času porastle cene skokoma, tako da so avstrijske in nemške cene za 50 do 60% nižje od madžarskih. Za kožo boks se zahteva 5.000 K za kvadrat, a za kožo za podplale 20.000 K za kilogram. To povišanje je najbrže delo špekulacij, ker ni nikakor opravičeno niti na podlagi stanja, niti cen živine.
tovarna	&
^ Na veliko in malo1.
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najcencje pri
tovarna
B	^
= 'vinskega kisa, d. z o. z.. Ljubljana, nudi
1	: najfinejši in najokusnejši :
|	namizni kis iz pristnega vina.
■	ZAHTEVAJTE	PONUDBO!
1 Tehnično in higijenično najmoder-| neje urejena kisarna v Jugoslaviji. ^
m Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1a, II. nadstropje. g
l
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Med dobrim najboljše!
šivalni stroji za rodbino in obrt
Vozna kolesa, razni novi modeli
LJUBLJANA IGNACI] VOK NOVO MESTO
Gradsko poglavarstvo u D o b o j u.
Broj : 928.
Natječaj.
Gradsko poglavarstvo u Doboju na temelju zaključka opč. viječa od 9. jula t. g., daje ovijem, putem javnog naliecaia
mrn aatrla i IreMa ra izgradi iliin rasviete a Maia.
Uvjete u torne prednrtetu, daje opč. ured za vrijeme ure-dovnih sati.
Opčina si pridržaje pravo od prispielih ponuda 1Z™1' najpodesniju, a ova je ovisna od odobrenja opc. vije Pokrajinske uprave za B. i H.
Za stavljene ponude, i načrte nema natjecatel) pra tražiti odštete.
Ponude moraju biti propisno biljegovane po I. pr. zakona o taksama i pristojbama a imaju biti kod potpisanog ureda najkasnije do 31. augusta t. g.
Doboj, dne 10. jula 1923.
Gradonačelnik : Hadiiflujagič.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih elektraren. Zaloga raznih stroje«, svetilnih žarnic in inštalacijskega materijala.
| Vse trgovske tiskovine |
r oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 5
izvršuje	|
tožno in	|
solidno	|
I	eooooooocoooooooocoooooooooooooooooo^	|
1 Tiskarna „Merkur“ v Ljubljani |
| Simon GregortlžeM ulita St«*-13-	|
r
Pristopajte kot član k društvu
ABSOLVENT
visoke gozdarske šole v Pisku Č. S. R., 23 let star, z gozdarsko in lesno prakso, dober strokovnjak in manipulant,
išče primerno mesto pri lesni industriji ali pa veletrgovini. Cenjene ponudbe pod šifro „Dober strokovnjak" na upravništvo »Trgovskega lista".
EK
U
a
■
■
■
■
<
-1
O
CD
<
Z
k
Rafinirani in gorljivi (denet.) špirit, vino, likerje in žganje prodaja po najnižjih cenah
„VINEA“
veletrgovina z vinom, špirituoznimi produkti £,0s;8 Ljubljana-Rudnik VELIKO SKLADIŠČE ŠPIRITA
NA DEBELO I
NA DROBNO!
*
,nTruaoy^ci oglase»Jrgotfskem listu**!
i»iiiliiiiiii|lllllhllllllltlll|llllllllllll|l**1'*lllllllllllllllllllilliuillllli'llllin!t
1	lastnik in izdajatelj: .Merkur., Irflovsko-indusirijske d d.. Lpublinnn.
Tisk tiskarne »Merkur*,.tfgovsko-industrijske d.d.