PoSKnliut platana o aotoobil m Cena Din I- jimitnshl dom Ste«. 1&1 V ljubljeni, sečila, 11. avgusta 1937 leto II. Po sporazumu med Anglijo in Italijo se bo na pobudo Belgije v jeseni začelo Veliko delo za mir v Evropi mamsacm TBaBssrarna Bruselj, 11. avgusta, c. Politika poniirjenja zavzema v Evropi zmeraj širši obseg. Očividno se pripravlja za jesen velika akcija, ki se ne bo omejila samo na politiko zbliževanja med Italijo in Anglijo, ampak bo skušala zajeti tudi druge države. Med Italijo in Anglijo se bo rešilo predvsem vprašanje vojaškega ravnotežja v Evropi, z drugimi državami pa naj se uvede politika »razorožitve« na gospodarskem polju. Glavna naloga pripada v tej smeri belgijske-niu ministrskemu predsedniku Van Z e e I a 11 d u. Tik pred odločilnim spopadom z belgijskim reksiz-niom je Van Zeeland prejel laskavo nalogo, da je za ameriško in angleško demokracijo začel pripravljati tla za svetovno gospodarsko konferenco ali pa vsaj za kak obsežen širši gospodarski sporazum, ki naj oživi sedanjo mednarodno trgovino, ki silno trpi zaradi avtarkije. Sedaj je Van Zeeland svoje delo končal in napoveduje, da bo lahko koncem septembra objavil svoje predloge za gospodarsko ureditev največjih trenutnih težav. Torej bo Van Zeeland objavil to Poročilo kmalu po zaključenem sporazumu med Italijo in Anglijo. Iz tega se jasno vidi, kako globoko so se zajedle posamezne velesile pri vprašanjih, ki bi se naj reševala pri nekem čudaškem odboru za nevmešavanje v Londonu. Van Zeelandovo poročilo bo obsegalo tri poglavja. V prvem poglavju bo Van Zeeland obširno razložil vtise svoje ankete v Parizu, Londonu in Washingtonu in svojega sodelavca Frerea v drugih mestih Evrope. V drugem poglavju bo poročal, kaj so posamezne vlade odgovorile na njegove predloge. Turški delovni , minister Centikaja je končal štirinajstdnevno potovanje po Nemčiji in je včeraj odpotoval v domovino. V tretjem poglavju pa bo Van Zeeland razložil misli, ki se mu zde primerne za rešitev najnujnejših vprašanj v smeri gospodarske razorožitve v svetu. Edenovo potovanje v Rim London, 11. avg. o. Vesti o poti angleškega zun. ministra Edena v Rim so še zmeraj različne. Nekateri angleški krogi zatrjujejo, da bo Eden odšel v Rim na proslavo 2000 letnice cesarja Avgusta, katere glavni del _ bo okrog 23. septembraT. Drugi te vesti zanikujejo, tretji pa pravijo, da do pogajanj med Italijo in Anglijo ne bo prišlo pred oktobrom. Sporazuma med Anglijo in Francijo giede Abesinije še ni Pariz, il. avg. o. Napol uradne vesti zavračajo poročila nefrancoskega tiska glede tega, da st aangleška in francoska vlada že sklenili sporazum o priznanju italijanske oblasti v Abe-siniji, in da se bo pogajanjem za ohranitev starega razmerja na Sredozemskem morju priključila tudi Francija. Angleška in francoska vlada se nista glede tega še nič razgovarjali, ni pa izključeno, da bo do razgovorov prišlo, saj obe vladi kar najtesneje sodelujeta v vseh mednarodnih vprašanjih. španski nacionalisti zvračajo s sebe krivdo za letalske napade Sevilla. 11. avgusta, o. General Queipo de Liano je imel sinoči v radiu govor,_ v katerem je odločno zavračal vsa poročila nacionalistom nasprotnega inozemskega časopisja, da so Francova letala bombardirala angleški, francoski in italijanski parnik pred Alžirom. Ta napad je delo bolj še vikov, ki se ravnajo po navodilih iz Moskve in hočejo za vsako ceno zanetiti evropsko vojno. Letala, ki so kriva tega napada, so sovjetska in so priletela z otoka Minorce. Poročilo londonskega odbora London, 11. avgusta, o. Uradno poročilo odbora za nevmešavanje pravi, da niso resnične vesti, po katerih naj bi bila letala pri napadu pred Alžirom last valenejske vlade. Holandski kapitan, nadzornik odbora za nevmešavanje, pravi, da ni nobe- Združene države bodo posodile šest bojnih ladij Braziliji \Vashington, 11. avg. Brazilska vlada je sklenila pomnožiti in preesnovati svojo vojno mornarico. Zato je prosila ameriško vlado, naj ji posodi nekaj svojih bojnih ladij raznih vrst. Ladje USA bi priplule v brazilske vode in sprejele na krov brazilske mornarje za vežbanje. Državni podtajnik za vojno mornarico Welles je že posredoval pri predsedstvu zunanje politične komisije v poslanski zbornici, da bi zbornica čimprej sprejela odlok, 6 katerim dovoljuje to malce nenavadno posojilo ladij in moštva. Ameriški vodilni krogi so mnenja, da to fvosojilo za vežbanje brazilske vojne mornarice ne nasprotuje politiki dobrega sosedstva, ker bi se ladje Združenih držav morale vrniti domov takoj, ko bi izbruhnil kak 6por meed Brazilijo in katero drugo južnoameriško državo. Buenos Aires, 11. avg. o. Ves argentinski tisk ostro obsoja načrt Brazilije in Združenih držav glede posojanja bojnih ladij. Listi pravijo, da Argentina kot največja in najbližja soseda Brazilije ne ve, kakšni razlogi narekujejo Braziliji jsovečanje vojne mornarice. To povečanje bo prevrglo ravnovesje v stanju pomorskega oboroževanja v Južni Ameriki. Listi upajo, da zbornica Združenih držav tega čudnega posojila ne bo dovolila. Poroka političnega jetnika - v verigah Bukarešta, 11. avg. o. Posebne vrste jx>ročno ' slovesnost so imeli včeraj v veliki romunski kaznilnici v Osetiu. Neki Anton Amalescu, ki je obsojen na dosmrtno ječo zaradi političnih prestopkov, se je poročil s svojo zaročenko, da bi jioza-konil šestletno nezakonsko hčerko, ki jo ima z njo. Romunske oblasti so sicer poroko dovolile, loda prepovedale so, da bi se Amalescu poročil v cerkvi, tudi niso ugodile njegovi prošnji, da bi Pri potoki smel nastopiti s prostimi rokami. Uprava jetnišnice jo določila, da mora Amalescu pred oltar ne uklenjen, pač pa s težkimi verigami na rokah. Za pričo mu je bil neki jetniški tovariš, ki je pri slovesnosti tudi nastopal v okovih. Svatbo so priredili v jetnišnici in so se je smeli udeležiti vsi politični jetniki, ki so dobrega vedenja. Tudi svatje so imeli na rokah verige. Po slavnostni ftojedini je nevesta morala zapustiti jetnišnico, ženin pa se je vrnil v svojo celico, od-, koder zanj, vsaj za zdaj do smrti ni poti v svobodo. KraPevič Tomislav in Andrej na Cetin u Cetinje, U. avgusta. A A. Včeraj ob 1. popoldne 8ta prispela na Cetinje Nj. kr. Vis. kraljeviča To-niislav in Andrej. Spremljala 6ta ju ordonančna oficirja Nj. Vel. kraljice Marije, fregalni kapetan Vukovič in kapetan 1. razreda Radenkovič. Pred oficirskim domom je visoka gosta pozdravil v imenu odsotnega bana načelnik upravnega oddelka Besovič. Sprejela sta ju tudi vršilec dolžnosti cetinjskega župana Spasič in jx>veljnik orožniškega polka Jeglička. Nj. kr. Vis. kraljeviča sta 6i ogledala oficirski doni, odtod sta se pa napotila peš v samostan, kjer ju je pri vbodu sprejel cetinjski mitropolit dr. Gavrilo s svečeniki. Po kratki molitvi 6ta si Nj. kr. Vis. ogledala reliefno karto Črne gore, mitropolit dr. Gavrilo in g. Spa6ič pa 6ta jima dajala pobobna jiojasnila. Odtod sta kraljeviča odšla v muzej, kjer ju je pričakoval in ju povedel po muzeju ravnatelj Medenica. Med tem ogledom cetinjskih znamenitosti^ se je na Aleksandrovem trgu zbrala velika množica, ki jo vzvišene goste po povratku navdušeno in ži-yahno pozdravljala. Ob 18. sta kraljeviča Tomislav in Andrej odpotovala v dvorec Miločer. Francija bo zamenjala poslanika v Belgradu Pariz, 11. avg. o. Potrjujejo se vesti o bližnjih važnih spremembah v francoski dijilomut-ski službi. Po načrtu, ki ga pripravljajo v zunanjem ministrstvu, bo dosedanji francoski poslanik v Belgradu grof Dnmpierre odšel za poslanika pri kanadski vladi v Otawo. Dosedan ji poslanik v Kanadi Ravmnnd Brugero pa pride v Belgrad. Razen tega bodo imenovali nove poslanike v \Yashingtonu, Moskvi in Bruxclcssu. »Putnik« organizira dva izleta z avtobusi. V soboto 14. t. m. v Radovljico na večerno plavalno tekmo. Cena vožnji z vstopnino 40 din. — V nedeljo 15. t. m. na Ljubelj na tekme z motornimi kolesi. Cena vožnji z vstopnino 55 din. — Vse ostale informacije v biljetarnicah »Putnika<'. nega dvoma, da so avijoni bili iz nacionalističnega tabora. Strahovi v Barceloni Barcelona, 11. avgusta. o. Zaradi napetega stanja zadnjih dni so katalonske oblasti iz strahu pred poskusi anarhistične revolucije izdale povelje za aretacijo vseh anarhističnih voditeljev, ki so pa povečini v pravem času pobegnili. Vlada je dala po mednarodni brigadi, ki jo tvorijo češki in ruski komunisti, zapreti mejo proti Franciji, da bi anarhistom preprečila beg v inozemstvo. V Barceloni sami je stanje zelo nevarno. Vesti z bojišč Salamanca, 11. avgusta. AA. (DNB.) Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da je bilo na severni in južni fronti nekaj streljanja iz topov. K nacionalistom je pribežalo 80 miličnikov. Avila, 11. avgusta. A A. (DNB.) V odseku Ca-rabanchellu so naconalistične čete davi začele hudo obstreljevati postojanke vladnih čet. Obstreljevanje je trajalo šest ur. Pri Barancehu, Suseri je sovražnik hotel dopoldne napasti nacionalistične črte, moral pa se je hitro umakniti in je imel velike izgube. Dopoldne okoli 10 60 nacionalistične čete zaradi hude vročine morale opustiti nadaljnji boj. Sestanek Male zveze v finali Bukarešta, 11. avg. o. Dne 28. avgusta se bo v letovišču romunske kraljeve rodbine Sinaji sestal stalni svet Male zveze na svoja običajna posvetovanja, ki se bodo topot nanašala zlasti na razmerje Male zveze do Francije. Sestanka se bodo udeležili zunanji ministri Jugoslavije, ČSR in Romunije. Romunski kralj Karel, ki bo do tedaj v Sinnji, bo sprejel jugoslovanskega in češkoslovaškega zunanjega ministra v posebni avdienci. 12 milijonov ton albanskega petroleja za Italijo Tirana, 11. avgusta, o. Po cenitvi italijanskih rudarskih strokovnjakov, ki so končali raziskava-nja albanskih petrolejskih j>odročij v okolici De-voliaja, vsebuje to ozemlje okrog 12 milijonov ton petroleja. Italijanska družba »Aipa«, ki je za 50 let dobila pravico izkoriščati te petrolejske vrelce, računa, da bo mogla dobiti letno iz njih 2404)00 ton . petroleja, to je dnevno 1000 ton. Družba je že zgradila vse potrebne naprave in 20 cm širok cevovod do morja pri Valoni. Cevovod je dolg 74 km ter položen v zemljo. Italijani računajo, da bo ta cevovod zanje največje važnosti v primeru vojne, ker bodo italijanske bojne ladje lahko črpale gorivo naravnost iz njega. Srednjeameriška republika San Salvador je sporočila Zvezi narodov, da iz gospodarskih razlogov izstopa iz ZN. Tatvine in vlomi Ljubljanska policija se sicer zmerom trudi, da bi sproti jiolovila in zaprla številne vlomilce in tatove, ki prihajajo v Ljubljano in jtovsod iščejo primernega plena, toda to je težko delo, ki menda nikdar ne bo do kraja končano. Poklicni vlomilci so dobro spravljeni samo toliko časa, dokler sede za trdnimi zajiahi v zajiorih. Čini se vrnejo v zlato svobodo, se navadno zopet j>o par dneh vrnejo v naročje policije, jx>tein pa na sodišče. Posebno «0 se vlomilci vrgli na delo zdaj, ko odhajajo ljudje na počitnice. Nobeno stanovanje ni dovolj trdno zaprto. Tako so te dni neznani vlomilci vdrli v stanovanje Čop Ane, na cesti 29. oktobra. Čojiovi so bili na Gorenjskem na počitnicah. Ob vrnitvi domov so ugotovili, da jih je obiskal v stanovanju vlomilec. Na kolodvor so šli domači počakat k vlaku še hčerko. To je bilo ob osmih zvečer. Šele ob enajstih so se vsi skupaj vrnili. Medtem jia je vlomilec nemoteno lahko tri ure brskal jio stanovanju. Prišel je v hišo na dvorišče skozi odprto okno še ne dozidanega stanovanja. Z dvorišča jia je v stanovanje Čojiovi h prišel skozi priprto okno. S seboj ie vlomilec odnesel 1 fotoaparat Kodak, vreden 600 din, dežnik, jx>vršnik, več rjuh, nekaj srajc ter zlato damsko zajiestnico. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 1530 din. Vlomilec pa jo imel še pripravljeno na kupu 1 celo obleko, dvoje spodnjih hlač, 4 brisače, telovnik in že druge kose obleke. Tega vsega j>a najbrž ni mogel več odnesti, ker so se bili medtem domači že vrnili. Policija seveda za vlomilcem doslej ni mogla dobiti nobene sledi. Zaradi tatvine je bila te dni zopet aretirana tudi stara znanka na sodniji in na policiji, 21-letna Žakelj Marija iz Notranjih goric pri Ljubljani. Zoper njo je policija prejela kar tri prijavo hkratu, Žakljeva je znana vlačuga, ki krade kakor sraka. Prišla je nekega dne v šiško h Kos Katarini s prošnjo, da bi pri njej prenočila, ker je bilo zunaj slabo vreme. Žakljeva namreč za silo prenočuje tudi kje pod kozolci ali kjerkoli se ji jionudi prilika. Kosova je Žakljevo res iz usmiljenja sprejela jiod streho, zjutraj pa je Žakljeva za plačilo odnesla s seboj celo svileno obleko Kosove, belo koteninasto kombinežo ter svilene hlačke. Zakljevi pa to še ni bilo dovolj. Rada hodi jx> mestu čedno oblečena, sama pa si obleke ne more kupiti. Pa je nekje na Taboru prišla jiojioldne skupaj s Kuhelj Frančiško. Začeli sta se jiogovar-jati in naivna Kuheljeva je Žakljevi začela zaupno pripovedovati, da je k sreči zdaj dobila dobro službo, ki jo bo brž te dni nastopila. Svojo obleko ima spravljeno v Kolodvorski ulici. Pri tem je Kuhljeva natančno jiovedala, kje ima svojo obleko. Žakljeva je seveda takoj odhitela tja ter odnesla Kuhljevi popolnoma nov Hubertu« plašč, novo modro obleko ter tudi copate. Tako je bila Žakljeva popolnoma dobro opremljena z novo obleko. Vesti 11. avgusta Prihodnja seja francoske vlade bo 24. ali 25. avgusta in bo izredno važna zaradi tega, ker bodo na njej sklepali o bodočnosti francoskih železnic, Zaradi številnih nesreč zadnje čase bodo upravo in organizacijo železnic docela preuredili. Vlada bo ustanovila novo napol državno družbo, ki bo od zasebnih j»odjetij prevzela vse železnice. Angleška tečajna odprava, ki jo je londonska Kraljeva zemljepisna družba poslala na Antartiko pred tremi leti z ladjo »Penolac, se je včeraj vrnila v Anglijo. Odprava se je vrnila z mnogimi važnimi zemljepisnimi odkritji o značaju zemlje ob Južnem tečaju. Kitajski finančni minister Kung je včeraj dospel v Berlin, kjer je imel razgovore z nemškim gosptodarskim ministrom dr. Schacbtom. Ta mu je priredil kosilo, ki 6e ga je udeležil poleg drugih odličnikov tudi nemški vojni minister maršal Blomberg. Japonci se pripravljajo na rekordne letalske polete. Tako nameravajo v kratkem s jiosebnim novim enokrilnim letalom brez postanka leteti iz Tokia v Newyork. Drug tak polet bo iz Tokia v Sidney v Avstraliji. Italija prevzame vodstvo na Sredozemlju, ker je pomagala Španiji pri njeni narodni obnovitvi, ker podpira Egipt pri njegovem teženju za neodvisnostjo in podpira stremljenje vsega arabskega sveta za novimi cilji. Sicilija je pa italijanski most do Afrike. Tako piše včerajšnji najol uradni »Giornale d’Italia«. Umrl je ustanovitelj angleških kovinarskih strokovnih organizacij John Hodge, ki je leta 1886 začel organizirati delavstvo v angleški kovinski industriji. Hodge je bil tudi prvi angleški delovni minister 1924 v vladi delavske stranke. Posebne pristojbine za zračno pošto je odpravila Anglija za promet med evropoko Anglijo in kolonijami. Zaradi tega je londonski dnevnik »East Africa and Rhodesia«, ki je namenjen angleški Afriki, začel tiskati za letalsko pošto posebno izdajo na izredno tankem in lahkem papirju. Naročniki v Južni in Vzhodni Afriki bodo list dobili z letalom v dobrih štirih dneh, namesto v štirinajstih. Zemlja se je odprla in začela bruhati lavo po potresu, ki je bil pred dnevi v kitajski pokrajini Kose. Potres in ognjeniški izbruh so uničili več mest ter večino prebivalstva. Vrhovno poveljstvo sovjetskega vojnega bro« dovja 60 začeli zadnje tedne temeljito »čistiti«. Poleg admirala Viktorova, poveljnika vojne mornarice na Daljnem vzhodu, ki so ga zaprli z 50 višjimi državnimi častniki vred, prihajajo vesti o bližnji aretaciji vrhovnega poveljnika sovjetskega vojnega brodovja admirala Orlova. Izgon nemških časnikarjev iz Londona še zmeraj razburja angleško javno mnenje, ker objavljajo listi poročila, po katerih so ti časnikarji organizirali v Angliji obsežno vohunsko službo na korist svoje države. Oddelek nemških podmornic je pred dvema dnevoma priplul v finsko prestolnico Helsinke. Finsko prebivalstvo je podmornicam priredilo navdušen sprejem. Nemške podmornice bodo ostale nekaj časa na obisku v finskih vodah. Večina avstrijskih manevrov konec tega meseca bo potekala v neposredni bližini češkoslovaške meje. Manevrov se bodo udeležile štiri divizije redne vojske in štiri brigade milice. Pri letalski nesreči na progi Praga-Moskva, ko je zgorelo sovjetsko letalo »N-25«, so bile uničene tudi važne listine, ki so jih iz Moskve poslali sovjetskemu poslaništvu v Pragi. Zato domnevajo, da so nesrečo povzročili morda vohuni kake druge države, da bi se listin polastili. Verske vaje bodo spet dovoljene v rdeči Španiji, toda za zdaj samo »zasebno«. Tako se glasi uradna razlaga k nedavnemu reklamnemu odloku valencijskega pravosodnega ministra. Tri nove 35.000 tonske bojne ladje, oborožene s 40.5 cm topovi, je naročila sovjetska Rusija v ameriških ladjedelnicah. 4 km dolg avtomobilski špalir so naredili radovedneži iz vse Anglije in Škotske, ki so kljub prošnjam oblasti z avtomobili in avtobusi pridrli v bližino gradu Balmorala, kjer je na počitnicah angleška kraljeva rodbina. V nedeljo se je kralj s kraljico in otroci peljal v cerkev skozi tak in tolik špalir. Atentat na maršala Vorošilova so baje že 14. julija na postaji Tuli izvršili prijatelji usmrčenega maršala Tuhačevskega, da bi se maščevali nad Vo-rošilovim, ki je bil tudi pri razpravi proti svojemu tovarišu. Tega se pa seveda Žakljeva ni dolgo veselila, ker so jo že naslednje dni prijeli. Zdaj bo deklina zopet romala na sodnijo in v zajior. Kako spretni in drzni so tatovi, nam zgovorno priča tudi 6ledeči slučaj, ki se je pripetil sredi belega dne v jvarku v Zvezdi. Tam je sedela starejša gospa na klopi ter čitala knjigo. Pri tem 6e pač ni zmenila za neznanega moškega, ki je1 prisedel na klop. Ko je gospa poleg sebe na klop položila svoje z zlatom obrobljene očale, je neznanca najbrž hijaoma prijelo razpioloženje jx> njih. Moški se je s klopi kmalu odstranil, toda gospa je pozneje, ko je zopet segla za očali, vsa žalostna ugotovila, da 60 očala izginila obenem z moškim, ki je pač jaorabil ugodno priliko za tatvino dragocenih očal, ki 60 bile vredne nad 150 din. Na Gallusovem nabrežju je stražnik aretiral nekega K. L, ki je tam pri starinarjih ponujal večjo množino blaga in obleke. Aretiranec je sicer trdil, da je obleko kupil od nekega Bosanca za 40 din, ko je komaj pred 4 dnevi prišel v Ljubljano iz Zagreba, toda policija je takih izgovorov že vajena Kakor se navadno zmerom izkaže, bo tudi ta obleka najbrž izvirila od kakega vloma v Ljubljani. Nesreča na Marijinen) trgu Vozniki izvažajo žo več tednov staro zidovje hotela Slon iz mesta v Gruberjev kanal. Med temi vozniki je tudi Koprivnik lože, ki služi za hlapca pri VVeiss Alojziji v Rudniku. Koprivnik je vozil a parom konj čez Marijin trg proti troniostovju, v tem pa je čez trg Sla proti \Volfovl ulici tudi lMrnat Antonija. Vozni* je sicer nad žensko vpil ter jo o|K>zarjal na nesrečo, ki jo nujno grozila, toda Pirnatova se za opozorila ni zmenila. Tako je Pirnatova prišla pod voz. Najprej je ženska padla pod konja, nato pa je šlo čez njeno levo nogo žo desno kolo voza. Pirnatova je pri tein dobila hude poškodbe, levo nogo pa je imela v gležnju zlomljeno. Reševalni avtomobil jo je_ prepeljal v bolnišnico. Voznik Koprivnik je stražniku najprej navedel, da se piše Ahlin, pozneje so šele ugotovili njegovo pravo ime. Po pričah je ugotovljeno, da voznika ne zadene nobena krivda, ker je vozil z vozom pravilno po desni strani. Voza, težko naloženega z gruščem, voznik ni mogel zaradi strmine na hitrico ustaviti, ženska pa se za voznikovo križanje tudi ni menila. Tako je tudi poj nesrečenka sama priznala, da je nesrečo pač največ sama zakrivila. Vlom v ptujsko tovarno Ptuj, 10. avgusta. Prejžnjo noč je bilo vlomljeno v tukajšnjo tekstilno tovarno na Dominikanskem trgu, ki je last Ferda Pihlerja in druga. Vlomilci, ki jih je brez dvoma moralo biti več, so v tovarno vdrli čez zidno ograjo, ki meji na Vinarijo, z dvorišča Dominikanska kasarne. Vlomilci so zlezli z dvorišča po zasilni železni lestvi do straniščnega okna v drugem nadstropju, kjer je tovarniška tkalnica. Okno jo bilo sicer tu zaprto z zapahom, pa so ga vlomilci s silo odprli. TaKo so potem na lahek način mogli v tovarno. V tkalnici je bila na stojalih večja množina platna. Vlomilci so vzeli iz stojal celih 117 metrov tega platna, ga zvili v posamezne koso in zvezali, potem pa so ga po vrveh spuščali skozi okno na prosto. Eden izmend vlomilcev jo moral stati zgoraj pri oknu, drugi pa je stal na lestvi ter sprejemal spuščajoče zavitke platna. Na zidu se poznajo še sledovi krvi, ki jo je najbrž povzročila vrv, ki ee je drgnila po zidu, prej pa Šla skozi roke vlomilcev. Tudi v zidu se pozna, kam se je vrv zajedla. Doslej za vlomilcih ni nobenih sledov. Ukradeno platno je bilo težko kakih 84 kg ter vredno približno 1640 din. Dograditev novega bolniškega paviljona v Mariboru Maribor, 10. avgusta. Na ogromni stavbi novega bolniškega paviljona v Mariboru so sq pojavilo minulo soboto na vrhu z zastavicami okrašeno smrečice — znak, da jo zgradba v surovem stanju dovršena. Ta dogodek je proslavilo delavstvo, zaposleno pri gradbenih delih, z običajnim likofom, katerega so se udeležili tudi predstavniki mesta in zdravstvenih ustanov. S tem so se za letos zaključila gradbena dela na paviljonu. Zgradba se bo čez zimo temeljito osušila, na pomlad pa bo dobila omet, v notranjosti pa se naselijo obrtniki, da izvrše razna instalacijska dela. Do jeseni leta 1938 bo paviljon popolnoma dokončan in če bo še dovolj sredstev na razpolago za opremo, bo tedaj izročen svojemu namenu. Največji paviljon v Slovenit* Novi paviljon je ogromna stav,ba, ki dominira nad vso okolico ter je prav lepo vidna z Glavnega trga in dravskega mosta. Dolg je 83 metrov, širok 15, visok pa 23 metrov. Streha je ravna ter bodo na njej idealni prostori za solnčne kopeli. Manjka pri stavbi samo še pritlični prizidek, v katerega pride opazovalnica za duševne bolezni. Stroški za zgradbo so veliki ter bo stala stavba brez notranje opreme 6 in pol milijona din. Prostora bo v njej za 210 postelj. Notranjost stavbe je po modernem načinu razdeljena na manjše prostore. Pri nas običajni veliki bolniški sobi bosta v stavbi le dve: ena 12, druga 8 m dolga. Velik« težave pri gradnii Paviljon gradi tvrdka E. Tomažič iz Ljubljane. Načrte jo napravil inž. Dolenc od banske uprave, ki je imel tudi vrhovno gradbeno vodstvo. Lokalno nadzorstvo [e vršil tehnik Bren. Novi paviljon stoji vzdolž Tržaško ceste na dokupljenem terenu, ki je povzročal graditeljem velike skrbi. Pri kopanju temeljev se je pokazalo, da obstojajo tla po večini iz mivke, ki sega zelo globoko. Ooividno so je nekdaj nahajala tukaj struga Drave, 1’osebna gradbena komisija je delala poizkuse glede zgradbe temeljev ter je potem predpisala minimalno obtežbo 1 'A kg na kvadratni centimeter, dočint znaša sicer v Mariboru normalna obtežba temeljev 8 do 9 kg na kvadratni centimeter. Temelji so zelo globoki ter stojo na ogromnih železobetonskih ploščah Križi in težave na št. 79 Ljubljana, li. avgusta. Mali kazenski aenat, obstoječ Iz gg. sodnikov Karla Javorška kot predsednika in sosodnikov dr. Kotnika in Frana Gorečana, je imel včeraj v razpravnem programu veliko kopico raznih zadev in zanimivih aferic. Le škoda, da ni prišla v razpravo neka ljubavna afera, ko je junak drugače vsakdanjega romana sklenil prestopiti k »pravoslavcem«, samo da se izogne kriminalu in sodnemu tribunalu, ker jo tožen, da je obljubljal zakon dražestnemu dekletu, ko se je moral dobro zavedati, da je taka »sveta obljuba« neveljavna, če je človek že vezan na drugo ženo po cerkvenih in civilnih postavah. Možakar pa je imel še to smolo, da je od dekleta rad jemal denarce. Kako se bo stvar razvijala in razvozljala, bo pač odkrila najbližja bodočnost. Zlobni jeziki pripovedujejo, da jo nameraval celo prestopiti k muslimanom I Pravoverni naši muslimani pa so se takih špekulantov z njihovo vero zadnji čas načelno odkri-žaU. • Drugače so »o vrstili pred sodniki grešniki najrazličnejših kategorij. Vsak je prinašal svoje križe in težave v dvorano št. 79, kjer jo včeraj dopoldne vladala silno soparna atinoslora tako, da so bili sodniki v talarjih pomilovanja vredni, ker je žarno sonce prav na t)jo motalo snope pokočih žarkov,,, Zvit Ižanec ugnan Gre po deželi daleč okrog glas, da znajo Ižanci v kozji rog ugnati celo sodnijo. France Japelj je res zvit in namazan Ižanec. Pod zvonom znamenita tomišeljake cerkve je 2, decembra 1897 zagledal luč sveta. Po poklicu je mešetar in prekupčevalec s genom in slamo. Zvita buča, a star praktik v ponarejanju mitniških listkov je naš France Japelj. Mešetarja Franceta Japlja poznajo vsi ljubljanski mesarji, vsi trgovci s konji, tudi ljubljanski gospodje, zlasti pa je Japelj dobro zapisan na sodišču, kajti kriminal mu je prav zaradi mitniških listkov dajal že večkrat streho, hrano in kruh. Enkrat so ga sprejeli ▼ goste za 1 leto in drugič za 1 leto in 3 mesece v robijaški oddelek. France Japelj je letos 5. maja prodal v Ljubljani Feliksu Urbancu voz sena po 0.35 din kg. Na ižanski mitnici so seno z vozom stehtali. Brut-to teža je bila 1465 kg. Zviti Franco pa je med potjo spremenil s svojo nerodno roko št, 4 v 9 in ta mituiški listek so pri Urbancu priznali ter Francetu izplačali za seno 180 din več. Pozneje ja gospodarju šinilo v glavo, da jo vendar množina sena premajhna. Na mitnici so mu takoj pojasnili, da se mitniški listek glasi pravilno na 1465 kg. Japelj jo bil nato stisnjen v kriminalne klešče, ker ni hotel zadevo mirno urediti. Imel je zaradi »$te hude križe in težave, Zviti Japelj pa je sklenil, da bo na kak način vendar-le sodnijo potegnil. Do njega je prišlo po pošti prvo vabilo, da SH naj tega in tega dne gotovo ob tej in tej uri predstavi gg, sodnikom malega senata v dvorani st, 79. France pa se je izmotal, ker mu pošta ni mogla dostaviti vabila- Za včeraj je bila razpisana druga razprava. Močan glas se je ob 9.30 začul iz dvorane na hodnik: »France Japelj !< Franceta ni bilo. Sodniki so nekoliko počakali. Križ je bil š pjiro, Kaj storiti? Predsednik je pobrskal po aktu in resno pripomnil: »Vabilo jo izkazano. ‘Pravilno mn jo bilo dostavljeno. Državni tožilec predlaga, da se razprava vrši v njega odsotnosti.< In kratka je bila razprava. Senatni predsednik je prebral Francetov zagovor, kakor ga le bil podal pred preiskovalnim sodnikom. Kran;o Je tam zatrjeval: »Priznam... Živim v hudi »tiski iu bedi. Hotel sem tako nekaj več zaslužiti,« Senat je upošteval njegov zagovor ter mu prisodil za ponarejeno Številko devet in za 180 din le 8 mesecev strogega zapora. France je bil v svoji odsotnosti ugnan. Zanimivo pa je pismo o glasu, ki ga je poslala njo-gova občina: »StarUi so mu umrli. O njem nič ne vemo!« Tako so diplomatično zviti naši Ižanci, da nočejo o svojem rojaku tudi uradno nič slabega govoriti, Spaniia na it. 79 Zaradi Španije so tudi križi in težave v kriminalu in nato pred tribunalom. Po gostilnah in drugod se vodijo ogorčene debate, kajti vroča Španija marsikomu pri vincu silno razgreje možgane, da izblekne kako hudo besedo na račun naše država v zvezi s Španijo. Pa je potem težava, ko tako človek sedi po več tednov v zaporu in ima priliko razmišljati o ^španski politiki*. V gostilnah nastali španski prepiri so naposled likvidirajo na št. 79 pred sodniki. Iz preiskovalnega zapora je bil včeraj pripeljan eleganten, vitek mludenie, srednje postavo in prav čednega, napol igralskega obraza. Bil je tip-top. G. je po poklicu pekovski pomočnik, toda njegova roka raje sega tudi po tujem blagu, kot pa da bi mesila beli kruh. Tam na Bledu v neki gostilni je G. sedel. Razvila se je politična debata o Španiji. Pa je G.vpadel v debato -in Izpregovoril velike hesede o Španiji in naši državi. Močno je pohvalil voditelje Nemčije in Italije. Državni tožilec je pekovskega pomočnika prijel po hudem čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da je s tem delal propagando za spremembo sedanjega političnega in socijal-nega reda v državi. Naprtil pa mu je tudi neko manjšo tatvino. Senatni predsednik: Na Bledu sto politiko uganjali!:... - Takrat sem bil fajhten, mogoče sem kaj rekel.« ...»Radi politizirate?' ... »Na politiko se ne razumem. Moja politika je kruh in denar.« ... »Molčati je zlato.« >.. • Saj molčim.« Gospodar je obtoženca opisal kratko: 'Dober delavec, vase je zakrknjen in včasih ne da besede.« Predsednik: »Včasih pa preveč.« Tatvino 180 din v gostilni Fortuna v Ljubljani na škodo neke natakarice je odločno tajil. Za to tatvino tudi ni bilo tehtnih dokazov. Branilec dr. Dinko Puc je spustil v obrambo svojega branjenca nekaj zunanjepolitičnih iskric, ki so pač vzbudile pritajen krohot in nasmeh med navzočimi, ali so pa bile na mestu, naj presodi trezen opazovalec. Dr. Dinko Puc je poudarjal, da dejanski stan čl- 3 ni tu podan. Obtoženec je pač hvalil generala Franka. Kdor pa hvali generala Franka, ne dela propagando za spremembo državnega reda. Spravil se je nato na »Slovenca«, češ, da tudi on drži s Frankom kot vladni list in torej ie tudi naša vlada na Frankovi strani. Predlagal je popolno oprostitev obtoženca. Nekdo pa je pikro pripomnil: »Kdo ve, s kom bi g, Dinko držal, ko bi bil na vladi,« Senat je obtoženca oprostil vsake krivde in kazni v obeh zadevah. Spet požar v Sostrem Sostro, 11. avgusta. Kakor smo že poročali, je v ponedeljek zjutraj uničil požar gospodarska poslopja posestnika Bitenca, ostali so pa Se stanovanjski prostori, sicer brez strehe, ki je zgorela, n drugače nepoškodovani. Včeraj zjutraj ob pol 4 pa je gospodarja zbudilo iz spanja silno prasketanje. Z grozo je opazil, da gorijo gornji prostori nad njim in spečo družino, ki je trudna in zmučena od prejšnjega dne globoko spala. Predno je prišla pomoč, je ogenj v gornjih prostorih že dovršil svoje, do-čiim so spodnje prostore mogli še vsaj deloma izprazniti. Gasilci iz Sostra so bili sicer hitro na mestu, ker so pa imeli cevi Se od prejšnjega dneva mokre in obešene v stolpu, niso mogli takoj stopiti v akcijo. Posestnik Bitenc je sicer zavarovan, vendar pa škoda še daleč ne ho krita z zavarovalnino, V zvezi s požarom se širijo vsakovrstne govorice, ki jih bo pač temeljita preiskava, ki jo vršijo naši orožniki, utemeljila, ali pa kot neosnovane zavrgla. ROMANJE LJUBLJANSKIH ŽUPNIJ NA BRKZJR! Ljubljanske Župnije priretl« v nedeljo 15. avgusta skupno romanj« svojih vernikov na Kresije. Vsi, ki s« žele udeležiti romanju, nuj se danes in jutri »glasijo v župniščih in kupijo kartel Dvajsetletnica mature. Kakor dogovorjeno se sestanemo dne 16. avgusta ob 3 popoldne v Zavodu v At. Vidu. Prosim vse sošolce za udeležbo, v primeru zadržka naj sc mi to takoj sporoči. — Dr. Čampa. kakor na kakšnih širokih tacah. Gradnjo ie to sicer precej podražilo, zato pa je zelo solidna in varna. Skoda, da ni določen za kirurgijo Za zgradbo novega'bolniškega paviljona vlada med Mariborčani veliko zanimanje. Hvaležni so banski upravi, da se je odločila za to veliko delo, obžalujejo pa, da ne pride vanjo kirurški oddelek. Kakor je znano, se v paviljonu preselita venero-loško-dermatološki oddelek, oddelek za nosne, vratne in očesne bolezni ter poseben oddelek za trahom. Vsi ti oddelki se presele iz starega bolniškega poslopja, kjer dobe potem več prostora ki-rurgični oddelek in oddelek za notranje bolezni. Po sodbi vseh strokovnjakov pa bi bilo mnogo umestneje in potrebneje, da bi se bil zgradil moderen paviljon za kirurgijo, v sedanjem kirurgič-nem paviljonu pa bi so bilo dobilo dovolj prostora za povečanje veneroložko-dermatološkega oddelka. Kakor so pokazali nedavni dogodki na kirurškem oddelku, bi bilo za Maribor nad vse potrebno, da bi dobil moderno opremljen kirurški paviljon, ker prostorov v starem traktu bolnišnice nikakor ne bo mogoče primerno adaptirati, da bi odgovarjali vsem novodobnim zahtevam kirurgije. Kozolce požigajo Vače pri Litiji, 10. avgusta. Posestniku Kolarju iz Slivne je nedavno po* gorel kozolec-samec, v katerem so je sušilo žito. Zgorelo je tudi več gospodarskega orodja. Goreti je pričelo zvečer v poznam mraku. Kdo je zažgal, ni znano. V noči na neaeljo pa se je spet posvetilo in ljudje so prestrašeni vstajali iz spanja. Gorol je Čevljev kozolec-dvojnik, ki je bil poln mrvo, spodaj pa so bili spravljeni vozovi in razno orodje. Rešiti se ni dalo ničesar, ker je bila stavba takoj v plamenu. Gasilci z Vač, ki so bili hitro na kraju požara, so pomagali, da se niso užgala bližnja poslopja. Posestnik Čevelj trpi občutno škodo. Ogenj mu je bil očitno podtaknjen. Pred letom mu je pogorel hlev in mnogo orodja. Ker so požari v Slivni pogosti, so ljudje vsi preplašeni tor se skoro ne upajo brez skrbi zaspati. PTUJ Vsi fantje in dekleta, žene in možje iz valovitih Slovenskih goric, iz žarkih Haloz — vi ponosni Poljanci s šienega Dravskega in Ptujskega, polja, pripravite se dobro za Prosvetni tabor v Ptuju, dne 19. septembra 1937. Pripravljalni odbor. Cirkularka mu je odtrgala roko Logatec, 11. avgusta. Pji svojem delu na cirkularki se je hudo ponesrečil 20 letni delavec Puc Jakob iz Martinjhriba. Cirkularka mu je odtrgala levo roko pri komolcu. Močno krvavečega so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Narodnostni boj na Kočevskem »Slovenska straža" proti »Kulturbundu1' - neodločeno Kočevska Reka, 10. avgusta. Posebno poglavje o življenju, ki ga živi danes naš toliko zapostavljeni, pa kljub temu žilavi in odporni slovenski narod, je poglavje, ki opisuje razmere v Kočevju in v njegovi bližnji okolici. Dostikrat smo že z vso pozornostjo načeli tudi to žalostno poglavje, tudi prečitali smo ga, enkrat, dvakrat, vsega razumeli do podrobnosti, pa smo ga skušali sami sebi prikriti, kakor da bi nas bilo nečesa sram. Očitali amo si, da smo sami krivi, da je danes na Kočevskem tako, vendar po smo bili dosedaj še vedno preslabotni, da bi odločilno posegli v razmere, ki so nam skoro v sramoto in ki nas na zunaj delajo male, takšne, ob katere se po mili volji lahko zaleti vsak in počenja, kar hoče, čeprav je tujec, ki bi moral, če že hoče bili med nami, prej poslušati, -kakor pa ukazovati. čitamo torej poglavje o kočevskih Nemcih. Slovenec je bil vedno tudi napram tujcem vljuden in strpen, da, še preveč je bilo vsega tega, tako da smo sami postali naiavnost odvisni od tujcev in to še celo od nekaterih posameznikov, ki so se kakor po naročilu iz inozemstva postavili na čelo narodnostnega boja. Gotovo ne bi bil ta boj toliko uspešen za tujce, če se ne bi našli tudi med nami samimi ljudje, ki za žlico leče prodajajo vse, svojo vero, svojo narodnost in jezik. Ti so najnevarnejši. Ni pa dovolj — o tem nas je dobro poučila naša najnovejša zgodovina —, da se takšnih ljudi Izogibamo in natikamo pred njimi rokavice, pao pa jim je treba 5o enkrat zn vsako ceno onemogočiti njihovo izdajalsko delo. Čem« je danes treba prepuščati našo usodo brezvestnim koristolovcem, ki se pri svojem vsakdanjem poslu že sramujejo govoriti slovensko, čeprav so se rodili kot Slovenci. Ti se ne bodo sramovali niti na našem narodnem grobu zaplesati svojega izdajalskega plesa, samo da bodo veliki v očeh tujcev, ljudi, od katerih so plačani. Čeprav je vsem jasno, kakšni so njihovi nameni in komu je posvečen njihov hoj, vendar so tl ljudje ne nehajo prizadevati, kako bi nepoučeno slovensko ljudstvo prepričali o svojem velikem poslanstvu, ki edino more ohraniti našemu človeku njegovo vero in jezik. Podlaga vsemu blagostanju je pač gos)>odar-ska stran. Toda naši kraji niso bogati in je treba pri vsakem gospodarjenju res prave modrosti. Znani so številni primeri, kako si skuša celo naš kmet poiskati zaslužka in s tem živeža ne na polju od dela svojih rok, pač pa tudi s takimi posli, za kakršne kmet gotovo ni rojen. Pa si mora vendar pomagati, kakor si pač zna, saj živ v zemljo ne more. Ni jih malo, ki so si izposlovali dovoljenje, da smejo s krošnjo po svetu za kruhom. Vsepovsod naletiš nanje, po Sloveniji, po naših južnih krajih in celo v inozemstvu. No zaslužijo mnogo, vendar pa se vsaj za silo prežive. Nekateri si celo sami pritrgajo pri hrani, da morejo vsaj nokaj poslati domov, kjer v velikem upanju pričakujejo, kdaj bodo dobili kak dinar. In še pri tein poslu, ki m zavidanja vreden, so do nedavnega imeli prednost, Se ne absolutno pravico kočevski Nemci ali nein-žurjji. ki jim je bil »Kulturbund« več kot »slovenska straža«! , , Večina naših kmetov pridela na leto komaj četrtino tega, kar nujno rabi. Ljudje so tu reveži, kakršnih morda kaj kmalu ni kje drugod na Slovenskem. Število brezposelnih kar noče pasti in tudi ne more. ko ni mogoče dobili dela niti za najelabšo plačo. Vsem se nam obeta letos Je posebno huda zima, ker je letos pridelka še mnogo manj kot druga leta. Po ljudskih šolah še vedno so nezadovoljive tudi razmere na kulturnem in prosvetnem polju, čeprav bi tu morda lahko več dosegli kot v kakšnem drugem oziru. V naši obširni občini imamo pet šol. Slovenski sta samo dve, in sicer v Bregi in Borovcu, ki sta obe enorazrednici. V Šlaleerjih je trlrazrcdnica z dvoma slovenskima razredoma. y Kočevski Keki je trirazrednica z enim slovenskim razredom, še v Šoli smo pred Nemci toliko zapostavljeni. Čudimo ao vsi temu žalostnemu pojavu, pa dosedaj še nismo v tem oziru ničesar dosegli. Prav svojevrstna je tudi šola v Gotenici, ki je tako imenovana mešana enorazrednica. Na vseh šolah imajo slovenski otroci Tcliko veeinu. Kaj pomaga, če so starši še tako zavedni Slovenci in če vzgajajo svoje otroke doma še tako v strogem slovenskem duhu, ko pa jih sola potvarja in navdušuje za vse prej, kakor *a to, kar je slovenskega! Nič manj važno pa jo vprašanje šolskih knjig Naši otroci so otroci revnih kmetov, bajtarjev in delavcev, ki ob najugodnejših razmerah zaslužijo komaj za kruh sebi in številnim članom svojih družin. Da bi zmogli tudi dovolj denarja za vedno nove knjige, pri najboljši volji ne morejo- V Borovcu je n. pr. okoli 60 takšnih otrok, ki hi nujno rabili podporo za nabavo knjig 'n šolskih potrebščin. Šola je hvala Bogu vendar postala že enkrat slovenska, pri tem pa *a je pojavila_ težava z nakupom novih slovenskih knjig. Veseli smo slovenske šole, zelo pa bi bili hvaležni tudi, če bi naši otroci, ki bodo v bQdočo držali naš slovenski rod na Kočevskem, sedaj dobili vsaj toliko podpore, da bi si lahko nabavili slovenske šolske knjige. Saj nas je pri tem ekoro sram pred tujci, ki na ta račun že zbijajo svoje, doslej še nekaznovane šale-Odkod naj vzame revni kmet ali delavec za štiri ali pet knjig stotak ali več, ko ga včasih vse leto niti no vidi. V Štalcerjih ob enakih razmerah in pogojih obiskuje najmanj 80 taksnih otrok šolo, ki jim njihovi starši ne morejo kupiti knjig. V Ko^ čovski Reki, v Brigi in Gotenici šolska mladina ni prav nič manj potrebna podpore za nabavo knjigi kot po drugih vaseh. Kdo naj pomaga tein otrokom, da bodo dobili slovenske knjige? Kje jih bolj potrebujejo kot pri nas? Družba sv. Cirila in Metoda je poleg podpore, ki jo je lansko leto dala Slovenska straža, bila dosedaj edina, ki stalno podpira, čeprav po svojih skromnih močeh, naše slovenske otroke. Potrebno bi bilo, da bi se tej skrbi posvetili vpaj nekoliko tudi druga slovenska društva, nekateri premožnejši veljaki, dosti pa bi lahko v tem oziru storili naši denarni zavodi. Slovenci, ki »ivite bolj sreono kakor mi, spomnite se na revno mladino, ki je pri nas bolj up našega naroda, kakor kjerkoli. Srečni ste, če živite v krajih, kjer ni narodnostnega boja. Nas tlačijo dan za dnem bolj tujci, Nemci, ki jih podpirajo njihovi rojaki izven naših meja, da bi v teni b»jW zmagali. Najkrutejša ironija jc tudi to, da te tujcP podpira naš kapital, ki so se ga polastile za naj* nesramnejši boj pripravljene tuje roke. Strela bije... Ljubljana, 11. avgusta* Letošnji avgust jo izredno deževeu. V desetih dneh je po podatkih meteorološkega zavoda že padlo 126.7 mm dežja. Najhujši nalivi in viharji so bili 1. avgusta, ko je padlo 82.5 mm dežja. Takrat jc bila ros v Ljubljani in okolici huda nevihta. Po dobrih petih vročih dneh sc je včeraj nad mestom in okolico pojavil v dveh presledkih hud naliv. Okoli 14.50 je bil prvi hud naliv, ki je trajal dobrih G minut. Takrat je tudi silno grmelo in treskalo. Okoli 14.56 ja treščilo v vogalno hišo Stana in doma, stoječo na vogalu Idrijske in Postojnske ulice. Strela je povzročila po stanovanjih silen pritisk in puh. Nekatere gospodinje so v strahu trepetale, kaj bo. St rola pa je v podstrešju razklala nekaj tramov in poškodovala električno naprave. Neko služkinjo, ki je stala pri vodovodu in držala za pipo, je električni tok silno prijel in vrgel na tla. Drugih poškodb k sreči ni dobila^ Drugi večji naliv je sledil pozneje oh 16.50. Dež je močno ohladil ozračje, kajti včeraj popoldne je bilo izredno soparno. Okoli Grosuplja in Šmarja je včeraj lo rosilo. Ježica, 11- avg. Včeraj popoldne sc Je nad Ježico in okolico nenadoma pojavila huda ura. Po močnem grmenju so se prevalili nad okolico temni oblaki, iz ka-kalerih je kmalu začelo liti kakor iz škafa. Med nevihto je tudi pridno treskalo in je na večili krajih udarjala strela. Treščilo je v hišo Urbanca Ivana v Stožlcah. Strela je udarila v dimnik na slemenu hiše ter ga skoraj popolnoma odkrhnila. Na strehi je strela pobila tudi kakih 150 opek, v podstrešju pa je popolnoma razklala podstrešni tram. Na podstrešju se je tedaj nahajala žena Urbančeva s sinom, ki sta sc oba tako prestrašila, ko je strela vprav njima nad glavo udarila, da bi bila v zmedi skoraj skočila skozi okno iz podstrešja na cesto. K sreči se okno ni dalo odpreti. V podstrešju je bilo polno dima, pokazal se je tudi velik ogenj, ki pa ni vžgal ničesar, ker pač na podstrešju Urbanc ne hrani nobenih vnetljivih snovi. Tudi iz drugih bližnjih krajev smo dobili podobna poročila, da je strela udarjala in povzročala hujše škode. Proti večeru je nevihta pojenjala. Težka nesreča na stavbi Ljubljana, 11. avgusta. Letošnja živahna stavbena sezona v mestu j° terjala že marsikatero manjšo nesrečo. Med hujšo nesreče pa spada vsekakor ona, ki se je pripetila v Kotnikovi ulici na tamošnji stavbi. Delavci tam bili zaposleni pri novi stavbi. Treba je hilp podreti neko 1,30 m visoko ograjo ob cesti, K podi* ranju je prišel zraven tudi delavec Žagar Marijan iz Jesenic ter Kecek Jakob iz Česnjevcev. Zid s* je na oba podrl ter ju pod seboj zasul. Zlasti Žagar je dobil hude poškodbo ter so ni zavedel, ko so ga prepeljali v bolnišnico. Tam je tudi P°* tem kmalu umrl, ne da bi bil zavedel. Drugi p**’ n (»rečene« Koček ja dobil lažje poškodbe ter bo skoraj okroval. Zagreb, 11. avgusta, ni. Kriki škof dr. Sr«* hrnič jo poalal banski upravi v Zagrebu proteat"® pismo zaradi nemoralnega obnašanja izletnikov na Jadranu. V tem pismu škof poziva oblasti, da i»a" pravijo že enkrat red. Kulturni koledar Moškerc Miha 11. avgusta 1934 je umrl časnikar in organizator Moškerc Miha. Rodil se je HO, oktobra 1872. Po 1. razr. gimnazije se je naprej sam izobraževal. Imel je razne službe, dokler ni prišel v uredništvo »Slovencae, kjer jo imel do prevrata notranjo in zunanjo politični pregled. Mnogo je tudi pisal v Krekov kršč. soc. Glasnik. Od 1905 do 1919 je bil tudi urednik >Naše moči«. Mnogo je pisal o Kreku. V »Socialni misli« je objavil »Donesek k zgodovini enotne fronte delovnega ljudstva v Sloveniji« (1933). Veliko jo deloval pri ustanavljanju prvih organizacij krčanskega delavstva. Po vojni je bil tudi tajnik Jugoslov. strokovne zveze. Ljubljana danes koledar Danes, sreda, 11. avgusta: Tiburcij. Četrtek, 12. avgusta: Klara. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. Da bi obvaroval sina pred sodiščem, je tajil smrtno rano in umrl TEL. 21 -24 MATICA Priljubljena opereta Schubertovih melodll Pri treh mladenkah Paul Horbtger — Maria Andergast — Oretl Tnelmer _ Svetlslav Petrovič fridstive danes ob IB.16 m 21.JB uri Promenadni koncert. Turistični odbor za me-sto Ljubljano priredi v četrtek, dne 12. avgusta t. 1. ob 19,30 promenadni koncert pred šolo v Mostah. Igrala bo godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom dirigenta g. Bučarja Julija. Vsem 99. župnikom Rafaelova družba v Ljubljani vljudno vabi vse gospode župnike, župane in prosvetna društva, da bi prjšli osebno ali pa poslali svoje zastopnike na drugi slovenski izseljenski kongres, ki se bo vršil ob navzočnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti dne 23. avgusta ob 9 dopoldne v svečani dvorani kraljevske banske uprave v Ljubljani, kjer bo ustanovljena izseljenska zbornica. Podpisana Družba prosi, da bi bile vse naše župnije, županstva in prosvetna društva v Sloveniji včlanjena v izseljenski zbornici v Ljubljani. Svoj pristop in udeležbo pri izseljenskem kongresu naj blagovolijo vsi imenovani sporočiti na dopisnici podpisani družbi do 18, avgusta, Za kongres je zaprqšena polovična vožnja. Družba sv. Rafaela v Ljubljani- V dneb od 14.—16, t. m. bo v Zagrebu jugoslovanski gasilski kongres. Za udeležbo je dovoljen čliitbin(-'!cim) in naraščaju gasilskih* organizacij 75 odAffittft' popust na državnih železnicah. Vsak naj kupi na odhodni postaji polovično vozovnico do Zagreba in za 2 din legitimacijo O. Br. K. 14, ki jo pa mora v Zagrebu (prostori novega velesejma) dati žigosati. Seboj morajo člani vzeti tudi člansko legitimacijo s sliko. Povratek je brezplačen. Za Člane, ki se pravočasno prijavijo Savski zajednici, je preskrbljeno brezplačno prenočišče. Za nečlane (negasilce) je dovoljen 50% popust in morajo poleg obrazca 0. Br. K. 13 za 2 din kupiti celo vozovnico. Tudi te obrazce morajo v Zagrebu žigosati, da velja brezplačen povratek. Železniške olajšave veljajo za vožnjo v Žagreb od 10.—17. t. m. in za povratek od 15.—30. t m. Iz Ljubljane se odpeljemo v noči od sobote na nedeljo ob 0.45 in se zberemo ob 7.20 zjutraj na Ciglani v Zagrebu. Pozivamo tovariše gasilce in tudi ostalo občinstvo, da se udeleže zleta v čim večjem številu. -— Gasilska zajednica dravske banovine. — Podobice z božjih poti so slovenski romarji žc v starih časih prinašali domu za »odpustke«, jip spoštljivo hranili in lepili zlasti na pokrove skrinj, kjer so se tako po večin letih nabrale majhne zbirke in nastale nekake slikanice s podobami svetnikov in svetnic, varuhov pred vsem hudim in pripro- Žnjikov v najrazličnejših težavah in nesrečah. Taka ljudska slikanica je poročala o milostih in čudežih 1» božjih potih, navadno pa kazala tudi znamenite cerkve ter kraje domovine in tudi tujih dežela. Se celo nekaj podobic iz Kelmorajna, Cah in Spire je ohranjenih, ki so jih slovenski romarji prinesli pred več sto leti iz teh slavnih božjepottiih mest ob Renu. Kakor nam je Valvazor ohranil podobe naših gradov in mest, tako nam stare podobice vestno poročajo o cerkvah, in zlasti so ohranile ppodobo naše vasi v davno minulih časih. Ce primerjamo zbirko tujih z zbirko naših podobic, nas takoj preseneti, da je na naših podobicah prav mnogokrat našli-Kana tudi domača vas ter večkrat celo daljna okolica božje poti. Kakor danes z razglednicami in plakati, prospekti in ilustracijami v časnikih in časopisih vabimo tujce v naša zdravilišča in letovišča, tako so naši predniki oznanjali lepoto in blagre domovine, s podobicami. Zato so vse stare podobice predhodniki naših ilustriranih listov in spadajo na razstavo slovenskega novinarstva. Vljudno prosimo lastnike in zbiralce podobic, naj nam podobice in lesene ter bakrene plošče za njih tisk posodijo z mirno vestjo, saj prevzemamo popolno jamstvo za vse posojene nam predmete in jih po razstavi nepoškodovane vrnemo lastnikom. Prav posebno pa Potrebujemo tuefi stare »hišne žegne«, razne tiskane nožjepotne pesmi in knjižice, kakor n, pr. »S, Lucie Andom v gorenski Kraynski strani« iz Dražgoš, slovensko knjižico iz Perove pri Beljaku z notami, »tudi podobne latinske, nemške in italijanske knjižice od sv. Jošta, sv. Frančiška pri Gornjem gradil, sv. Peregrina na Brdu, sv. Notburge v Pazinu, z Vesele gore, s Trsata in Svete gore nad Gorico itd. I’rav posebno pa prosimo našo podeželsko inteligenco, naj nam pomaga pri zbiranju raznih, tudi najdrobnejših starih tiskov, da jih- rešimo in ohranimo. Na vse župne urade se pa obračamo s prošnjo za sj>oročilo, če njihove cerkve hranijo kake votivne slike s podobami požarov, nezgod in drugih važnih dogodkov, Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejem. — Vabila k zbiranju gradiva za novinarsko razstavo imajo predvsem med dijaštvom prav dober Uspeh in zato naša mladina zasluži prav posebno pohvalo. Mnogo 6labši odziv pa je pri odraslih, *aj smo od njm dobili le malo gradiva iz svetovne Vojne, še manj pa 6tarih dijaških listov, a od nikoder še ni malomeščanskih »Cenč« ali celo seznama, katere stare časnike in časopise imajo naše nrujivene knjižnice. Ker smo takorekoč ze pred otvoritvijo razstave, ponavljamo svojo proinjo za *b|ranje najraznovrstnejšega gradiva, ker bi radi y®aj nekaj društev pohvalili javno z objavo njih ''neti v listih. Pripravljalni odbor slovenskega no vinarstva, Ljubljana, Velesejem, Celje, 10. avgusta. Ni še od vodstvom župnika Zalarja. Ob 10 .je bila v cerkvi pridiga s sv. mašo za rajnke tovariše, ki jo je daroval predsednik Zveze prof. Ratej. Med sv. mašo je pel pevski zbor iz Hrastnika s spremljanjem orkestra. Po sv. maši so pevci iz Trbovelj z znano dovršenostjo zapeli »Oj Dobrdob«. Vojnim tovarišem, ki so nas v svetovni vojni zapustili, je genljivo govoril g. Ratej, ki je tudi ob asistenci gg. Pavliča in Zalarja opravil molitve za rajnke tovariše. Cerkveno slovesnost jc zaključil pevski zbor iz Trbovelj- Nato se je vršilo bojevniško zborovanje pred cerkvijo, kjer je kot prvi govornik osrednjega odbora Zveze bojevnikov tov. Košir razložil pomen skupnih spomenikov vojnim žrtvam. Tovariš Lukež pa je navezal na ta govor poziv na vse pričujoče ju odsotne bojevnike naj se pripravijo na vseslovenski bojevniški dan 29. avgusta na Brezjah, kjer bodo bojevniki položili temelj trajnemu spominu vsem padlim slovenskim bojevnikom. Povabil je vse bojevnike, ki še niso organizirani, da stopijo v naše vrste. S prisrčnimi besedami je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, možje so se pa takoj dogovorili o pripravah za ustanovitev nove bojevniško skupine. Slovesnost v Jurkloštru je pokazala, kako se z malimi sredstvi in z lastno požrtvovalnostjo lahko ustvarijo ugodna tla za skupen nastop in delo bojevnikov. Pred novim liginim tekmovanjem Tekmovanje za državno prvenstvo je pred vrati, še nekaj dni — in naši fantje bi morali potovati v Zagreb, upamo, da po prve točke. Moštvo se za ta nastop resno pripravlja, trenira in žrtvuje svoje proste ure samo za uspeh in napredek slovenskega nogometa. Ono ne klone, preglobok je idealizem, ki se je ukoreninil ter vodi do zmage. Ljubljančani! V takem položaju ne smemo dopustiti, da pod težo bremena omagajo ter tako propadajo vse lepe nade v boljšo bodočnost slovenskega nogometa. Naše žrtve v primeri z moštvom so minimalne. Samo malo moralne in finančne pomoči upravičeno pričakujejo naši fantje in uspeh ne bo izostal, Zaradi tega naj bo v četrtek sestanek v salonu pri »Šestici« ob 20. manifestacija slovenskega nogometa, Pokažimo torej, da SK Ljubljana ni potrebna likvidacije. Severovzhodnja stena Eigerja - premagana Dne 4. avgusta, pred dobrim tednom, se je trem nemškim alpinistom posrečila rešitev enega naj-trdovratnejših problemov v Alpah. Preplezali so severovzhodno steno Eigerja. Eiger je v. zadnjih letih neprestano stal prav v ospredju javnega zanimanja za alpinske probleme. Tragedije, ki so se dogajale v stenah te 3.975 metrov visoke gore, so še v prav živem spominu. Komaj trije tedni so minili, ko je iz Švice prišlo poročilo, da je zalotil dva mlada Salzburžana v njegovi severni steni silovit snežni metež. Poročila so vedela povedati, da se v metežu ne moreta ganiti z ozke skalne police. Dva dneva in dve noči sta minili, pa ni bilo nobenih zanesljivih vesti, kaj je z drznima plezalcema. Gosta megla je ovijala steno, in ko se je končno razgrnila, ni bilo o njih najti sledu. Izgubljena, zmrznila) Potem so prišla razburljiva poročila o reševalnih poskusih, ki so se jih lotevali nesebični reševalci. Zastavili so svoja življenja, da so si izsilili dostop v višino, kjer so opazovalci poslednjič videli oba drzna- Salzburžana, Končno so mesto ugibanj, upov in bojazni prišle podrobnosti: Mlajši plezalec je bil mrtev, drugi pa je živel. Poročilu skoraj ni Kilo možno verjeti, saj je le redko kakšen alpinist tako dolgo bivakiral v viharju in mrazu več ko 2.500 metrov visoko. Prvi ailpinist je bil že dva dni mrtev, ko je reševalna ekspedicija prišla do drugega, ki jc bil še živ. Razburjenje ob tej tragediji v severni steni Eigerja se še ni bilo povcem poleglo, ko «ta se Prosvetni tabor v Moravčah Moravska dolina se pripravlja na velik prosvetni praznik, ki bo v nedeljo 29. avgusta [>okazal, da tudi mi ne zaostajamo pri delu za katoliško prosveto. Velik mora biti ta dan v skupni manifestaciji za krščanska načela! Velik in lep, kakor je lopa valovita moravška zemlja s prijaznimi grički in belimi cerkvicami, ki dvigajo naša srca iz sodobne mračnosti v jasnino boljše bodočnosti. Svečanost, ki jo. priredi moravsko prosvetno okrožje, so lto začela dopoldne pred sv. mašo z običajnim sporedom. Po maši ljudsko zborovanje, na katero pride več govornikov. Popoldne telo-vadha in prosla zabav«. Na prireditev vabimo vse, ki čutite ^ nami in ljubite krščansko prosveto. Pridite s prapori in zastavami, v krojih in narodnih nošah, na okrašenih konjih in kolesih! Pridite v obilnem števiju od blizu in daleč, da bo navdušenje čim večje in manifestacija kar najbolj* sijajna. Kamnik Kamnik, 10. avgusta. Čigavo bo motorno kolo? To je vprašanje, ki sc dane« še ne da rešiti, pač pa v nedeljo 15. t. m, po obrtniški tomboli, ki se bo pričela ob pol 3 popoldne v mestnem parku. Obrtno društvo za okraj Kamnik ima poleg motorja še tri glavne dobitke, ki predstavljajo lepo vrednost, t. j. kuhinjsko opremo, dvokolo (bicikelj) in otomano. Ne bo pa manjkalo manjših dobitkov, ki bodo tudi lepi. Juriš na taDlice se je že pričel v nedeljo in vsak že vidi doma ali kuhinjsko opravo ali otomano ali pa si že ■/ duhu predstavlja, kako udobno se bo i vozil z motorjem ali bicikljem. Po dovršeni tomboli bo tudi veselica in jc čisti 1 dobiček namenjen le za onemogle obrtnike. spravila dva druga plezalca nad silovito severno steno. Začela sta s treningom. To pot je bila v vrvitvi cclo ženska, Loulon Boulaz iz Genfa; spremljal pa jo je njen stalni spremljevalec Pierre Bon-nant (1. 1935 sta skupno izvedla tretji vzpon po severni steni Grandes Jorasses). Izbrala sta si isto smer kot Salzburžana. Vsa Švica in tudi plezalci so se upirali njihovi nameri. Tako sta se končno vdala in se umaknila izpred stene. Zdelo se je, da bodo glasovi in vesti o podvigih v Eigerju potem povsem utihnili. Dne 5. avgusta pa je kar na lepem telegram ponesel širom sveta vest, da so trije nemški alpinisti premagali severovzhodno steno Eigerja. Bili so to Zimmermann, Wollenweber in Lohner. V skrbnih pripravah so si izdelali sijajno telesno kondicijo. Še prej so bili izvedli tudi nekaj že preplezanih, težkih sten. Nato so naskočili. Izbrali so si za vzpon drugo smer kot Salzburžana; namenili so se v severovzhodno steno. Severovzhodna stena ni — po mnenju poznavalcev — prav nič lažja kot severna stena. Tudi ta stena ima že svojo zgodovino, ki je bolj tragična in krvava kot zgodovina proslule severne stene. Številne so bile njene žrtve. Leta 1935 sta poskusila znamenita avstrijska plezalca Sedlmayer in Mehringer z vzponom po siloviti strmi severovzhodni steni Eigerja, Veselo in podjetno 6ta se lotila naskoka In upala, da bosta rešila enega najtežjih problemov v Alpah. Njuna usoda je znana. Nikdar več se s »svoje« gore nista vrnila domov. Kljub tej tragični usodi so se leta 1936, lansko leto torej, upali spet štirje Avstrijci v steno. Bila sta to Rainer in Angerer z dvema drugima tovarišema. Niso si priborili zmage, omahnili so vsi štirje v smrt. Ostali so v severovzhodni steni Eigerja. Podobna usoda je zadela še celo vrsto alpinistov drugih narodnosti, Vsakomur, ki se je namenil v severovzhodno steno Eigerja, so napovedovali smrt. Nazivali so te plezalce s hazarderji, jim očitali, da niso resni alpinisti, ki bi se zavedali odgovornosti ter jim končno zagrozili, da bodo sploh prepovedali vsak poskus vzpona po severovzhodni steni. Zato so se zmagovalci Zimmermann, Wollenweber In Lohner tudi pripravljali za naskok v največji tišini. Potem pa so se pogumno lotili velikega problema. Znanje in naklonjenost vremena sta jim naklonila zmago. Vsi očitki so potihnili —; Zmaga jim je dala prav. Z vzponom po severovzhodni steni liigerja je padel eden najtrdovratnejših problemov v Alpah. Ostal pa je še problem, ki grozi nepremagan, novim naskakovatcem: severna etena Eigerja, Toda tudi po njej si bosta človeški pogum in človeška podjetnost, ki se ne straši nobenih zaprek, izsilila prehod. Morda bodo še padale žrtve. Toda človek je neuklonljiv. Z zagrizenostjo, s katero je premagal morje in ukrotil zrak ter prodrl v najbolj neznane kraje zemeljskega površja, z zagrizenostjo in odločnostjo, ki prezira smrt, si bo človek prej ali slej izsilil prehod tudi po severni steni Eigerja. Prvo veliko irgovuko motorno ladjo je naročil v Ameriki znani dalmatinski lastnik ladij Evgen Matkovlr. Ta ladja ne bo nova, kajti bila je že precej časa v službi ameriške trgovinske mornarice, ki opravlja promet po Tihem oceanu.' Ladja more nositi B..100 ton tovora. Dieselov motor, ki jo žene, ima 2.900 konjskih sil. Hitrost je 11 murskih milj ua uro, Od tu in tam Občina Zidavi most je ua predlog notranjega ministra spremenila svoje ime in ge bo v bodoče imenovala »Občina Loka pri Zidanem mostu«. Upokojen je predsednik Jugoslovanskem profesorskega društva prof. Radoje Knoževič, Razrešen je dolžnosti člana upravnega odbora Oržavne razredne loterijo Dušan Tucakovič z odlokom, ki ga je podpisal zastopnik kmetijskega ministra dr. Gjura Jankovič. Ko sta se isadnjič raztovarjala nag ministrski predsednik dr. Stojadiuovič j„ italijanski zunanji minister grof Ciano, je l.ilo tudi sklenjeno, da l>o vzpostavljen redni zračni promet med Rimom in Helg ra dom ter da se bo ta proga podaljšala še naprej do Bukarešte. Na tej progi, na kateri bodo letela v začetku le italijanska letala, pozneje pa tudi nasa, se bo začel redni promet v nedeljo, dne Ja, avgusta. Letalo bo letelo vsak dan samo v eno smer, to je od Rima do Bukarešte, drugi dan pa obratno. Z letalom bo lahko potovalo naenkrat do 'o^°!nik0V> Prtli«ge pa bo smelo bili na njem do ■sOOO kg. Na sinočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bilo govora o tekmi, ki jo bosta odigrali nogometni zastopstvi Jugoslavije in Romunije dne b. septembra v Belgradu. Zveza je odbila tudi predlog romunske nogometne zveze, ki je prosila, naj bi igrali ob tej priliki še drugi, B-postevi. Jugoslovanska nogometna zveza je sprejela predlog poljske nogometne zveze, da bi tekma med Poljaki in Jugoslovani, ki bo 10. novembra letos v Varšavi, bila istočasno tudi kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo. Revanžna tekma bo meseca aprila v Belgradu pod Istimi pogoji. Mešana jugoslovansko-netnška frciovinslca ko-mistjffl se bo sestala v Dubrovniku diie 9. septembra. Razpravljala bo o novem trgovinskem aranž-manu med Jugoslavijo In Nemčijo. DoHočeni bodo tudi kontingenti deviz, ki se jih bodo lahko posluzih nemški turisti, ki bodo v bodoči sezoni obiskali nase kraje. Predstavniki nemške Narodne banke bodo zahtevali, da se poviša dosedanji kontingent 400.000 nemških mark, ki jo namenjen za prihod nemških turistov v Jugoslavijo. .. f!!'nnrlm “f*™ imajo zadnjo dni na v ' ranji pri Koprivnici. Tu so odkrili sedem ponarejenih denarnih nakaznic, ki se glase na vsoto 38.670 din in na naslov Geodetskega terenskega oddelka za izvajanja javnih del. Malo zatem pa so taksne ponarejene nakaznice odkrili tudi na posti v Kanjiai in v Ohridu, kjer gre še za večje vsoto, nekaj nad 100.000 din. K sreči niso še no- . bone teh nakaznic izplačali, pač pa so jih sedaj vse poslali posti v Koprivnico, odtod pa na zagrebško postno ravnateljstvo. Ponarejenost nakaznic ko dognali po sigu z napisom v nenavadno velikih ™" Dosedaj šo niso mogli ugotoviti, kako in Odkod so prišle te nakaznice v promet. Sumijo, da gr«, za celo večjo družbo, ki ju morala biti dobro organizirana- Pogajati ja za zaključek natakarske stavke so tudi se danes ostala neuspešna. Stavka traja sedaj že cele štiri dni, V Zagrebu sploh skoro o ničemer drugem ne govore, kakor o tem, kdaj bodo natakarji spet začeli s svojim poslom. Večina občinstva je seveda na strani natakarjev in jim želi popolnega uspeha v njihovem boju. So pa tudi nekateri takšni, ki smatrajo, da so bili natakarji popolnoma neupravičeni začeti s stavko, kor da imajo včasih boljše plače, kakor n. pr. ljudje, ki so dovršili visoko šolo. Pri pogajanjih, ki so bila včeraj na Inšpekciji dela v Zagrebu, so delo-l*'i3V,‘1' d® ne pristanejo na kolektivno pogodbo, pač pa da so pripravljeni razgovarjati se o tem, da se urede odnosi med njimi in natakarji individualno. Naslednja pogajanja bodo spet šele cez kakšna dva ali tri dni. Novo arheološko najdbo so odkrili v bližini Šibenika. Nek kmet je pri kopanju zemlje naletel na star grob, v katerem so bile še precej dobro ohranjene človeške kosti. Komisija, ki je takoj prišla na kraj odkritja, je mnenja, da je ta grob iz rimskih časov. Domnevajo celo, da bi utegnila biti na tein mestu kaka stara rimska cerkev, ali jia vsaj v gotovi bližini. Značilno je tudi to, da ta kraj leži komaj poldrug kilometer proč od cerkve sv. Lovrenca, kjer izkopavajo staro hrvat-sko cerkev in staro naselbino okoli nje. Z izkopavanjem pa bodo menda morali prenehati, ker se tudi tu j>onavlia stara pesem, da ni denarja, ki bi bil za to potreben. Zastonj bodo zdravniško pregledovali pomorske delaven zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Splitu. Tako predvideva uredba pravilnika, ki je bil na dnevnem redu včerajšnjega zasedanja splitske konference, na kateri razpravljajo o socialnem položaju naših pomorskih delavcev. Ta pravilnik je bil včeraj tudi sprejet. Poleg tega so na konferenci govorili tudi o tem, kakšna naj bo prehrana za posadke na ladjah. Glede tega vprašanja šo ni prišlo do končnih sklepov. Izvoljen jo bil samo pododbor, ki mu je poverjena naloga, da se podrobno pobavi z vprašanjem prehrane našili pomorščakov. Za danes pričakujejo v Splitu tudi ministra za socialno politiko In narodno zdravje Draglšo Cvetkoviča, ki bo dalje sam vodil konferenco. Veliko lesno podjetje *Krivaja v Bosni dolguje angleškim tvrdkam nič manj kot 117 milijonov din, kakor je znano iz stečajne mase tega podjetja. Angleži so skušali priti do svojega denarja tudi že na ta način, da so zaplenili neko tvornico na Drinjači, ki jo je malo prej kupilo podjetje »Krivajar zase in ki je vredna nekaj nad milijon din. Naši gosjiodarstveniki smatrajo, da bodo odslej Angleži postali bolj previdni glede podjetij, v katere vlagajo svoj denar. V nedeljo bodo prišli na dražbo se zadnji predmeti tega, nekoč najmočnejše# gozdnega podjetja v Bosni. S sekiro je pobil svojega sina v vasi Donja Obreška 00 letni kmet Ivan Majdek. Do tega strašnega dejanja je prišlo zaradi neprestanega prepira v hiši. Oče je sumil svojega sina, da mu zapravlja denar na la način, da preveč ponočuje in da ima nekjo v bližnji vasi svojo izvoljenko. Oče sedaj, ko so ga orožniki prijeli, celo trdi, da je sin neprestano mislil samo na to, kako bi očeta zastrupi! in ga na ta način spravil s sveta. Dejal je, da je bil v zadnjem času prisiljen kuhati zase posebej, ker se je vedno bal, da je jed zastriijjljena. Hotel je napraviti konec temu peklu in zato pravi, da se jo odločil, da ubije «>ina, ko bo mirno spal. Res je odšel ponoči v spalnico in sina nekajkrat udaril s sekiro po glavi. Po svojem dejanju Je umorjenega sina zadel na ramo in ga nesel kakih bOO metrov daleč ven, kjer ga je pustil na cesli. Na ta način je hotel uri ljudeh vzbuditi sum, da Je njegovega .fin« nekdo ziinaj napadel in »bil, Kaj pravi Nikola Tesla o svojih iznajdbah Naš veliki elektrotehnični iznajditelj Nikola Tesla, ki že dolga leta (vsaj 60 let) živi v Ameriki, je bil pred kratkim odlikovan za svoje znanstvene zasluge z jugoslovanskim redom Belega orla I. stopnje, katerega mu je podelil jugoslovanski poslanik v Washingtonu g. Konstantin Fotič. Ob isti priliki je prejel tudi češkoslovaško odlikovanje Belega leva I. stopnje in diplomo častnega doktorja praškega vseučilišča. Na jugoslovansko odlikovanje je odgovoril s tem, da je poslal predsedniku ministrskega sveta daljšo izjavo o svojem znanstvenem delovanju, katero naj jugoslovansko časopisje kolikor mogoče točno objavi. 2e pred letom 1880. 6e je ukvarjal z znanstvenimi raziskovanji, katera pa je za nekaj časa prekinil in delal v tovarni Georgea Westinghousa v Pittsburgu. Nato pa se je kljub mamljiveemu zaslužku odtrgal od službe in šel v neki oewyorški laboratorij nadaljevat 6voje jx>6kuse. Toda tudi tu ga svetovni učenjaki niso pustili v miru. Na njihovo prigovarjenje je prišel v Evropo in imel nekoliko predavanj za elektrotehnične inženirje v Kraljevem institutu v Londonu ter v Fizikalnem društvu v Parizu. Nato je obiskal še 6voj rojstni kraj ter se leta 1882. vrntl nazaj v Ampriko, kjer se je, dasi elektrotehnik, z največjim veseljem in vnemo posvetil proučevanju stratosfere in zvezdoslovju V dveh letih silno napetega dela in razmišljanja je prišel do dveh važnih zaključkov in odkritij. Prvo odkritje se nanaša na težnost ali privlačnost zemlje in vseh ostalih nebesnih teles na silo, ki na zemlji (in po drugih zvezdah) povzroča, da vsaka 6tvar teži k zemlji, pade nanjo, ali ki v vse-mirju, na nebu, dela rea, da se vse zvezde in pja-neti sučejo 6talno in točno po določenih potih.. Tesla zavrača vse relativiste in druge učenjake, ki pravijo, da ima prostor skrivljeno obliko. O svojem mnenju, v katerem trdi, da se glede prostora vsi učenjaki, ki ne priznajo njegove ravnosti, motijo, namerava v kratkem izdati obširnejšo razpravo. N!egovo odkriti« je neka tizikalna resnica, ki je zelo velikega po-mena zlasti v današnjih materialističnih časih, ko največji prosvetljenci ne priznavajo drugega kot 6nov češ da preko snovi je ni moči ali resnične bitnosti. Tesla namreč pravi, da je po dolgem premišljevanju in po številnih f>csku6ih prišel do spoznanja, da ima 6nov 6amo tisto in toliko silo, ki jo prejme od zunaj, od kakega drugega telesa. Pravi, da je prebiral znanstvena dela v šestih jezikih, pa ni nikjer našel tega, do česar je sam prišel; vendar je katoliška filozofija vedno trdila, da pride vsako gibanje od zunaj in s tem dokazovala bivanje Boga. Seveda on raztegne svoje mnenje od atomov in molekul vse do največjih nebesnih teles, zvezd-svetov. Ko pa 60 odkrili radioaktivna telesa je moral 6voje mnenje v toliko jx>globiti, da je znal razlagati njihovo čudovito delovanje. Če torej V6aka sila snovi pride od drugod in ne iz snovi 6ame, odkod naj se jemlje neprestana radioaktivna 6ila? Dolgoletna skušnja mu je pokazala, naj gleda in išče izven zemlje, nekje med zvezdami, ali kakor pravijo, v kozmcsu, izvoru kozmičnih žarkov. O tem je spisal daljšo razpravo že leta 1897. v nekem znanstvenem časopisu (Electrical Review) v New-Yorku On je tudi že prvi spoznal, da so kozmični ljirki iz neskončno majhnih najprvotnejših in osnovnih delov snovi, ki se ne more dalje razdeliti. Take delčke pa je mogoče dobiti 6 silo. kakršno ima na primer 6once in vsa, njemu jx>dobna telesa, namreč 216 biljonov voltov. Po Teslovem mnenju je torej sonce edini vir naših kozmičnih žarkov, ki niso zanj nobena skrivnost; o tem je tako prepričan, da krepko zavrača vsa ostala mnenja kot nemo-goča. Pa tudi v tehniki 6e je dvignit v stratosfero. Pravi, da je iznašel majhen aparat za občevanje z drug mi svetovi Z njim namreč lahko prenese električno silo iz zemlje skozi medzvezdni prostor na poljubno daljavo brez najmanjšega razsipanja njene moči. Svojo iznajdbo misli poslati francoskemu tehničnemu zavodu, da bi dobil nagrado 100.000 frankov, ki jo zavod razpisuje. Za denar 6am, pravi, da mu ni mar, pač pa za zgodovinsko čast, za katero bi žrtvoval tudi svoje življenje. Boli porabnega značafa a je cev, ki jo je izdeloval in zamišljal več let, atero tudi najmočnejši električni tok ne more uničiti. Že pred 40 leti je izdelal podobno cev, ki pa je zdržala »samo« napetost 4 milijonov voltov. Z novo cevjo, v kateri proizvaja 'skoro neomejeno električno silo, bodo lahko razbijali atome, presnavljali razne snovi, izdelovali umetni radij ter vsako nastalo 6ilo ujeli jjopolnoma. ne da bi se je količkaj zgubilo. Končna iznajdba je dosegla skoro popolnega brezzračja v električnih žarnicah in raznih jroskus- nih ceveh, kar bo velike važnosti za proučevanje elektronov in pa za trpežno6t žarnic. Tudi o elektronih ali sestavnih delcih električne sile ima Tesla jx>polnoma svoje mnenje, po katerem so elektroni samostojna telesca napolnjena z elektriko in ne osnovne enote elektrike. Večino teh iznajdb mi, navadni zemljani, še ne -znamo |>rav uvaževati, ker nam dajejo le prvotna načela, iz katerih je treba šele izvajati razne zaključke, ki nam nazadnje jx>kažejo, kaj vse bi 6e dalo z njimi napraviti, da bi imeli res kako korist od njih. Zgodovina svetovnih razstav v Parizu Zamisel prirejanja razstav je prišla iz Prage. Tam je bila leta 1791 prva razstava, vendar ne svetovna, ampak samo pokrajinska. Res je, da zgodovina Pariza poroča o neki razstavi iz leta 1683, torej pred praško, vendar je bila tako malenkostna in je o njej komaj vredno govoriti. Toda, bodi tako ali tako, prva razstava, na katero so prihajali ljudje iz vseh strani sveta, ki pa še ni bila mednarodna, je bila v Parizu 1. 1798. Njen nekakšni oče je bil tedanji notranji minister Francois de Chateau Neuf. Razstavljeni so biti samo francoski industrijski in poljedelski produkti. Ta razstava je bila torej otvorjena 29. septembra 1798 na Champ de Mars. Toda že takrat je bila tudi zakasnitev. Če torej kdo Francozom očita, zakaj je z vsako razstavo združena tudi zakasnitev, pravijo, da je to že njihova tradicija. Prvo razstavo je tvorilo 58 lesenih stavb. Načrte zanje pa je napravil Francois Chalgrin, ooznejši graditelj ogromnega spomenika Are de Triomphe de 1’Etoile. Sodelovalo pa je na razstavi 110 tvrdk, od katerih jih je bilo mnogo odlikovanih z raznimi kolajnami, na katere so še danes ponosni. 24. septembra 1801 pa je bila odprta druga razstava, na kateri pa je sodelovalo že nad 2C0 raz-stavljalcev. Bila je na dvorišču palače Louvre in je trajala le nekaj dni. Tretja je bda že takoj naslednje leto istotam in je razstavljalo na njej že nad 540 razstavljalcev. Za četrto, ki je bila do tedaj najsijajnejša, je dal vsa navodila sam Napoleon in je tudi sam osebno sodeloval. Toda njemu, ki si je najbolj prizadeval, da bi z razstavo prikazal, kaj zmore, ni bilo dano, da bi videl ali tudi okusil njen uspeh. Prišla je revolucija in Napoleon je videl samo otvoritev, ki je bila leta 1806 na Esplanadi des Invalide«. Za vladanja Ludvika XVIII. pa so bile kar tri razstave, in sicer leta 1819. 1823 in leta 1827. Pri prvi je bilo že 1662 razstavljalcev, industrijcev, od katerih jih je bilo odlikovanih kar 86. Po julijski revoluciji je pa bila prva razstava odprta .1. maja 1834 na trgu Concorde. Sestavljali so jo 4 paviljoni, po 76 m dolgi in 47 m široki, Razdalja med njimi pa je bila 13 metrov. Trajala pa je že 70 dni, Leta 1839 so na Champs Elysče6 odprli že deveto razstavo. Po presledku nekoliko let, to je leta 1844, pa je bila že deseta. Sodelovalo je 3.690 konkurentov. Vse te in še naslednja, so bile nacionalne razstave. Na njih je bilo razstavljeno samo francosko blago. Zadnja nacionalna je bila leta 1849, Tedaj pa je član razstavljalnega odbora Boucher de Pe-r-thes vse sodelavce vprašal: Zakaj so naši pavi natrpani samo z našimi produkti, ko pa bi bilo in-teresantnejše, če bi nekaj svojega pokazali tudi Nemci, Angleži, Rusi in drugi? Njegovo vprašanje je rodilo uspeh, takoj naslednja razstava je bila že mednarodna. Konec nacionalnim razstavam je torej napravil on. Prva mednarodna razstava v Parizu je bila leta 1855 na Champs Elysees. Poleg 9.500 francoskih razstavljalcev, je sodelovalo tudi že 10,500 tujcev. Naslednji dve sta bili leta 1867 in leta 1878. Vrhunec vseh dotakratnih razstav je dosegla razstava leta 1889. Tedaj je bilo namreč dograjenih več mogočnih stavb, med njimi tudi Troca-dero in Eiffelov stolp. Slednji še stoji nespremenjen, na mestu starega Trocadera pa se dviga sedaj mogočni novi, še nepopolnoma dograjeni Troca-dero. Stroški za to razstavo so znašali 56 milijonov frankov, dobička pa je bilo skoro 53 milijonov frankov. 1937.1eto pa je nad vsemi Na sedanji razstavi je zbrano vse najboljše. Veliko smo že pisali o tej razstavi, toda še vedno je kaj novega, zanimivega. Ogromni so bili stroški za to razstavo, ogromni bodo dohodki, toda kljub vsemu bo menda v francoski blagaini nastala velika, velika luknja. In ni čuda. Pred nekaj dnevi, ko je bil prvi padec franka, so delavci začeli stavkati, vendar 60 se kmalu vrnili. Do sedaj še niso končani, oziroma dograjeni vsi paviljoni. Navihanci pravijo, da bo za konec že vse končano. Širijo pa se tudi vesti, da bodo razstavo za zimski čas zaprii, na pomlad pa jo za nekaj časa spet odprli, sicer bo deficit prevelik. Pred tedni je bila tudi otvoritev jugoslovanskega paviljona. V paviljonu se je namreč vse skupaj tako vrtilo, da je dal svetnik ministrstva za trgovino in industrijo g. Grgaševič paviljon za nekaj časa zapreti, ga preurediti, tako da je sedaj tudi Slovenija zastopana z nekoliko slikami več. Naše upanje, da bo mogoče še kakšna slovenska stvar zagledala pariško luč, se je tako uresničilo. L. B.-c. rer- ■ (tj oni I Vlak je bil v voznem redu označen kot pospešeni, v resnici pa se ni ustavljal samo na vsakem postajališču, marveč tudi nekajkrat vmes. Proti koncu dolge vožnje je prišel sprevodnik k Berglezu, ki se je vozil s sinom: »Toda tale vaš dečko je že prevelik, da bi se vozil za polovično voznino.« Berglez: »Morda, a ko smo vožnjo nastopili, je bil še majhen.« Prosvetni tabor v Črnomlju: Belokranjska dekleta v sprevoda Najboljši strelec na svetu je Šved Ulmann, ki je bil že na berlinski olimpijadi prvi Edinstvena knjiga V Londonu so izdali pred kratkim neki roman, katerega je 6pisalo 82 pisateljev. Vsak 6e je skušal čimbolj j>otruditi, da bi se vživel v slog svojega prednika in da bi bilo delo čini enotnejše. Vendar se je tudi v tem primeru uresničil pregovor, da preveč kuharjev pokvari jed. Slovstvena kritika ni s knjigo nič kaj zadovoljna, češ da se dobro pozna, da jo je pisalo več piscev in da je mogoče točno povedati, kje preneha eden in začenja drug. Zato bo knjiga »Srebrni otroci«, spisal »82«, le zani; miva redkost, za katero se bodo bolj pulili razni »zmešanci« zbiratelji, kot pa resni prijatelji knjig, ki hočejo lepo, enotno berilo. Tudi strupene gobe koristne Vsako leto ob času, ko rastejo, 6e prodajajo, kuhajo in jedo gobe, čitamo o raznih zastrupljenjih z gobami, ki imajo vsaj daljše neprijetne posledice, če že ne smrtnih. Sedaj pa je v Parizu iznašel neki profesor dr. Binet, zdravnik in predavatelj na medicinski fakulteti pariškega vseučilišča, uspešno in popolnoma zanesljivo sredstvo zop>er vsakršno, tudi najhujše zastrupljenje z gobami, katero lahko dobi tudi v najsamotnejših kmečkih hišicah iz medu, če je sila velika; seveda je treba vedeti kako. Sestavil je sicer iz posebnega grozdnega sladkorja ali glikoze neki serum, ki ga potem vbrizga bolniku, toda v sili 6e lahko jx>rabi tudi 6ladkor iz medu. »Ce je torej sladkor usjiešno sredstvo zpper strupene učinke, neužitnih gob, kaj, če, ge. biipil potemtakem strup iz gob uspešno zdravilo zoper’ sladkorno bolezen, t. j. za uničevanje in uravno-vešenie odvisnega sladkorja v krvi sladkppnih bolnikov!« se sprašuje dunajski zdravnik ih nj«r&a čisto jx> pravici. Tako bodo dobili zopet nov dokaz, da 60 tudi na videz najbrezpomembnejše in kar škodljive in nevarne živali in rastline lahko zelo koristne, samo f>oznati je treba njihove lastnosti in vsakovrstne učinke. Programi Radio Ljubljana Sreda, 11. avgusta: 12 Virtuozi (plošče) — 12.43 Vreme, poročila — 13 Oas, spored, obvestila — 13.15 Za vsakega nekaj (plošče) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obveslila — 19.30 Nac. ura: Sokci v Bački (dr. Stoj-1 kov) — 19.50 Koračnice (plošče) — 20.10 Vesele zgodbe s tabora in potovanja (g. Miroslav Zor) — 20.30 Oddelek zbora Glasbene Matice: Narodne iz Kokošarjeve zbirke po Adamičevi priredbi — 21.15 Radijski orkester — 22 čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Sreda, 11. avgusta: Bclgrad: 19.50 Orkestralni koncert, 20.45 Humor, 21.45 Prenos iz Kotora — Zagreb: 20.30 Ljubljana, 21.45 Kotor — Dunaj: 19.2", Simfonični koncert, 20.45 Glasbeni sliki, 21.40 Klavir, 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 20.30 Ciganska glasba, 21.40 Koncertni orkester, 23.10 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Ples. glasba, 21 Tera, nato komorni koncert — Rim-Bari: 21 Orkestralni koncert, nato plesna glasba — Praga: 19 Prenos iz Solnograda — Varšava: 20 Plesna glasba, 21 Chopinove skladbe, 22 Opereta — Berlin: 20.10 Plesna glasba — Kiinigsberg: 20.10 Kmečka godba — Jakob Wassermann: 9 Zlato iz Cazamalce XV. Medtem se je pripetilo, da je tolmač Feli-pillo, ki ga je njegov renegatski upor tiral zmirom dalje na poti izdajstva, zasledoval v čudni obsedenosti neko Inkovo mlado ženo, Kaj takega si prej niti v sanjah ni drznil; bil je to največji zločin, ki ga je mogel Peruanec zagrešiti. Atahuallpa je rekel generalu, da se takšna sramota, ki jo na njem zakrivi tako nizek človek, da težje pretrpeti kot njegovo ujetništvo, Bil je bled okrog nosu, ko je to rekel. Tedaj je postalo Felipillovo sovraštvo proti prejšnjemu mogočnemu zapovedniku brezmejno in sklenil je, da ga bo popolnoma pogubil. Okrivil ga je pri generalu, da se je tajno zaprisegel s Callcuchimom, da napadeta Spance in jih pobijata do zadnjega moža. To obrekovanje je potrjeval z najsvetejšimi prisegami. Bolj namenje verovati kot v resnici verujoč, je Pizarro poslušal njegove besede. Pokazala se mu je tukaj pot, kako bi se mogel izogniti nevarne zaveze, da bo kneza izpustil in imel je namen, da prelomi pogodbo, naj bo že na kakršenkoli način, s silo ali z zvijačo. XVI. Ko je tedaj množina prinešenega zlata dosegla rdečo črto približno do treh širin dlani, naših ljudi ni bilo mogoče dalje krotiti in si- lili so generala k razdelitvi. Temu zamislek ni bil baš nezaželjen, saj mu je olajšal izvedbo njegovih temnih načrtov; Hernando de Soto in jaz se pozneje nisva mogla ubraniti celo sumnje, da so uporno nepotrpežljivost moštva tudi še namenoma netili. Da bi se mogla izvršiti pravična in enakomerna razdelitev, so sklenili, da se vse zlato raztopi in spremeni v palice, kajti plen je obstojal iz neskončno različnih predmetov, v katerih je imelo zlato zelo različne stopnje čistosti. 2e drugi dan so izpraznili zakladnico in opaziti si mogel pri tem skrbne mere zastra-ženja. Nato je general pozval število domačih zlatarjev, katerim je naročil, da prelijejo vse čudovite posode, sklede, čaše, ročke za Vodo, namizno posodo, krožnike za kredence, vaze, svečnike, posode svetišč, opeko, plošče, kadilnice, malike, zapestnice, maske za obraz, ves stenski okras, debla stebrov, verige, verske insignije iz njihove umetniške oblike zopet v sirovo stanje. Spominjam se med drugim zlatega vodometa, ki je brizgal lesketajoč se zlat žarek, dočim se je zdelo, da se na robu iz zlata bajno ponarejene vode igrajo zlati ptiči in zlati martinčki. Rokodelci, ki so morali kaj takega uničiti, kar so sami ustvarili z ljubeznijo in trudom, so delali dan in noč, toda množina, ki jo je bilo treba preliti, je bila tako velika, da po preteku enega meseca še vedno niso bili gotovi. Medtem je dospel s svojimi ljudmi iz San Miguele ob morju Don Almagro, dolgoletni tovariš in prijatelj generalov. Ti so zahtevali, da moramo deliti zaklad z njimi, in sicer na tako pozivajoč način, kot da bi mi bili njihovi tlačani. Prepir in svaja sta izbruhnila v svetlih plamenih; ceste, dvorišča, stanovanja in šatori sa bili polni kričanja in rožljanja z orožjem in zavist ter lakomnost sta zastrupljali vsa srca tja do nočnega spanja. Ob večerni uri je stopil Atahuallpa iz dvorane svoje ječe in je zrl z zamegljenimi očmi preko trga. Stal sem na stopnicah, čisto blizu pri njem. Imel je na sebi plašč iz netopirjevih kožic, ki je bil tako mehak in gladek kot svila in okrog glave Llautu, šal iz najfinejše tkanine in zelo sijoče barve. Tedaj sta se divje skregala dva vojaka, eden iz naše stranke, drugi od moštva Alma-gra zaradi zlate želve, ki sta jo oba hotela imeti in ki sta jo želela izmakniti topilnemu ognju. Kmalu sta si stala nasproti z golimi meči; par udarcev, krik in ta iz naše stranke, z imenom Jacopo Cuellar, je padel na tla in držal še v smrtnih krčih zlato želvo v pesti in se branil, že v smrtni temi, pred ropaželjni-mi rokami drugega, ki je stegal po želvi. Tega sem potegnil nazaj. Z magično silo je vleklo Inka tja. Straže so ga nezaupno obkolile, a on se ni zmenil zanje. Medtem ko je gledal doli na truplo, je potemnel njegov pogled in je imel izraz kot da želi, da bi prsna stena mrliča postala steklena, da bi mogel gledati notri, da bi mogel dognati, iz kakšne snovi je bila nepojmljivo tuja duša-Opazil sem na njem, da ga je groza skoro zadušila in ko je obrnil oči k nekaterim služabnikom, ki so mu sledili, jim je rekel s tihim, zlomljenim naglasom, medtem ko je pokazal n.' brezgibno telo: »Le poglejte, zlata želva pij'' kri.« Toliko sem se že tedaj naučil njegove govorice, da sem razumel otroško-strašne besede. XVII. Končno je prišel dan, ko je Inka terjal od generala prostrost, saj je mogel pokazati na to, da je izpolnil stavljene pogoje. Da, zahteval je prostost, čeravno je čutil, da so mu jo pri-trgali, čeravno je v njem klil še bolj črn strah. Hernando de Soto, ki je zmirom bolj pridobival zaupanje jetnika in mu je kazal mnogo malih uslug in postrežb, je bil njegov posrednik pri kralju. Pizarro ga je poslušal, odrekel pa je določen odgovor. Čez nekaj ur j® dal sporočiti Inki po zakladničarju Riguelmi« ki je prišel k nam z Don Almagrom, da odkupnina ni bila popolnoma izplačana, da prostor ni bil napolnjen do rdeče črte. Atahuallpa je nad tem osupnil in omenil, kar je pač bilo tudi pravilno, da ni njegova krivda, da polna mera ni bila dosežena; če bi vsaj tri dni dalje čakali, bi bilo vse zahtevano zlato tukaj; v ostalem je prav lahko, da sc manjkajoče naknadno pošlje. •Slovenakl dom« lakaja vaak delavnik oh 14 Mesečna naročnina 12 Din, ca Inozemstvo 28 Din. OredniStvo: Kopitarjeva oiioa OTU, Telefon 2994 ta 2996. Upravni Kod!tar leva k - Telefon Stt1 Za Jaooalovanako tlakama t Uablj&oii K. Če& Izdajatelji Iran Bakoven. Uredniki Joie Kotiček.