Politiški pregled. * Jugoslovanskl klub, ki šteje 21 članov, so osaovali jugoslovanski državni poslanci v dunajskem parlamentu. — Predsednika sta dr. Ivčevič in dr. Ploj. Pristopili so vsi Dalmatinci, Istram in 7 Slovencev (Hribar, Grafenauer, Rybaf, Ježovnik, Roblek, Štrekelj in Ploj.) * Slovenski klub so ustanovili slovenski klerikalni državni poslanci. Predsednik mu je dr. Šusteršič, podpredsednik dr. Korošec. Klub šteje 16 elanov, in sicer 10 Kranjcev, 4 Štajerce ia 2 Goričana. * Novi članl gosposke zbornice. Cesar je imenoval celo vrsto dosmrtnih članov gosposke zbornice, med temi so ministri: Beck, Bienert, Auersperg in dr. Marchet. Med novimi člani gosposke zbornice je večina Nemce? — čehov in Poljakov je le malo. — V gosposko zbornico je poklicaa tudi kranjski deželni glavar, g. Oton pl. D e t e 1 a. To je prvi Slovenec v avstrijski gosposki zbornici. * Manifestačnl shod za slorensko rseučilišče. V nedeljo, dae 9. t. m., je sklical BSyaz českoslovanskeho stu- dentstva** v Pragi shod, na katerem so slovanski akademiki skupno manifestirali za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, rusinske v Levovu in češke v Brnu. Shoda, ki je bil velieastuo obiskan, so se udeležili ined drugimi rektor češke univerze, prof. Hlava, državnozborski poslanci: prof. Masaryk, prof. čelakovsky, prof. Sobotka in prof. češke tehnike Hrasky. — Za slovensko vseučilišče je referiral g. dr. Mihajlo Rostohar, ki je ua podlagi statističnih dat in že danib. kulturuih predpogojev utemeljil upravičeno slovensko zahtevo, po lastnem vseučilišču. — Povedal je, da je nastavljenih sedaj 539 nemških uraduikov na mestih, ki bi jih morali zavzemati Slovenci. Takih uradniških mest je na Kranjskem 97, Koroškem 63, Primorskem 171, a na Štajeskem 2 0 8. — Fil. Zalar (Adrija) je stavil sledečo resolueijo, ki je bila soglasno sprejeta: I. Potom zakonodaje naj se zajamči popoluo slovensko vseučilišče v Ljubljani. — II. Vlada naj stori takoj vse potrebne priprave za otvoritev popolnega slovenskega vseueilišča. in sicer naj pred vsem pospešuje habilitacijo slovenskih docentov; uajprimernejša za to je češka uuiverza v Pragi. — III. Zahtevarao takojšnjo otvoritev juridičue fakultete v Ljubljani, ker so za to daui vsi predpogoji. * Socialnodemokraški poslanci r posameznih državah. Glede števila svojih poslancev stoji avstrijska socialna demokracija na drugem mestu. Na Euskem jih je 132, v Avstriji 87, ua Finskem 79, na Francoskem 52, na Nemškem 43, v Belgiji 32, na Angleškem 30, na Danskem 24, v Italiji 24, na Šredskera 14, na NTorveškera 10, na Nizozemskem 7, v Lukseraburškem 7, na Bolgarskem 6, v Šviei 2, na Srbskem 1. * Skapna akcija za volilno reformo na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da se nameravajo Eomuni, Slovaki, Srbi in socialoi domokratje med seboj tesn^je združiti ter pričeti energično agitacijo za splošno iu enako volilno pravico. * Izprememba t upravi Bosue in Hercegorine. Bosansko časopisje z zadovoljstFom naznaDJa vest, da prevzame vrhovno vodstvo okupiranih dežel FZM. Varešania, rojen Hrvat, ki pozna dobro jezik in odnošaje okupiraaih dežel. Važneja je pa druga vest, ki jo je pa treba sprejeti z vso rezervo, namreč, da se uprava v Bosni in Hercegovini temeljito reformira. FZM Varešanin prevzame baje le vrhovno povel.jstvo nad vojaštvom, civilna uprava se pa poveri hn_škemu banu. * Nasledki šolskega štrajba. V vasi Šroda, okraj Poznanjski, kjer je vsa šolska mladiua pričela štrajkati, sta bila s 1. decembrom 1G06 nastavljena dva nova učitelja. In v kratkem prideta na to šolo še dva nova. Ker je pa zaradi te razširjatve postalo šolsko poslopje premajhao, je zaukazla vlada, da se mora takoj postaviti nov šolski pariljon. Skupai stroški te razširjatve znašajo 10.650 mark in plača novih štirih učiteljev 5000 mark. In vse te stroške — 15.650 mark — mora nositi tamošnja katoliška šolska občina. * Držarica Meklenbarg dobi tudi moderni ljudski zastop. Do sedaj so odločevali takozvani nrittergutsbesitzerji'1. * Ernte kazni napovedujejo sodišča raznim Bprekucuhom*1 na Poznanjskem. — Oskrbaik Stahowiak iz Oziszewega je bil kaznovan dne 26. februarja t. 1. na globo 300 mark, ker je v nekem javnem zboru dne 16. septembra pr. 1. rekel: BPrepovejmo svojim otrokom v šoli nemško odgovarjati". — Teološki profesor v Gnesnu, dr. T. Trzcinski, je rekel v nekem zborovanju, da so oni otroci, ki trpe v ljudskih šolah zaradi svoje materinščine, podobni junakom, padlim na bojišču za svojo domoviuo. Za ta izrek je bil obsojen dae 25. februarja na globo 150 mark. — Prelat Josip Klos je bil na podlagi § 110 — javno hujskanje po časopisih — obsojen na 1 mesec zapora. Zapor se je izpremenil v denarno globo 450 mark. — 28. februarja je bil v Gnesnu kaznovan urednik časopisa nLech", Seymanski, zaradi žaljenja treh uciteljev v 6 tedenski zapor. — Enaka kazen je doletela župnika Piotrovvicza iz Gnesna. * TIskoTne razmere na Ruskem. Iz Petrograda poročajo, da je ruska vlada od 5. aprila do 4. junija, torej v dobi ^zasedanja državne dume, zatrla 94 časopisov, in sicer 43 v Petrogradu, 13 na Kavkazu, 9 v baltiških pokrajinah, 8 v Moskvi, 4 v Sibiriji, 3 v Varšavi, 14 v drugih krajih Busije. Istočasno je pod obtožbo 64 urednikov. — Na Ruskem so baje prišli na sled zaroti, ki je pripravljala Ijudsko vstajo ter hotela uvesti demokraško republiko. — S carjevim ukazom z dne 16. t. m. je duma razpuščena. Nove volitve se razpišejo na dan 14. septembra, nova duma se pa skliče dne 14. novembra.