Štev. 24. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 16. junija 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 B. či se cela naročnina naprej plača do konca juša. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List 4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. ♦ Prva matura Na gimnaziji v Soboti se je Preminoči tjeden vršo pismeni Zrelostni izpit, v pondelek i tork pa se bo vršo ustmeni Zrelostni izpit. Predsednik izpitne komisije je ministerski Odposlanec gosp. vseuč, profesor dr. Miodrag Ibrovac iz Beograda. Prva matura na našoj gimnaziji je tak izredno Važen dogodek, da se moramo pri njoj staviti vsi. Zrelostni izpit ali matura je Važen i veseli dogodek za vsakšega dijaka — to je njegov vstop v širše živlenje, most v živlenje. Matura je korona i spopolnitev gimnazijskoga živlenja. Po njoj se dijak odloči za svojo živlenjsko pot. Letošnja matura na realnoj gimnaziji v Soboti pa je posebno pomembna i svečana. Z njov je spopunjena naša gimnazija. Letošnji maturanti so prvi, ki dovršijo svoje studije na sobočkoj gimnaziji. Zato je to posebno veseli i svečani dogodek za nje. Na žalost je naša višja gimnazija ešče ne državna, liki jo je vzdržavao gimnazijski kuratorij v Soboti s podporami mestne občine Sobota, oblastnoga odbora v Maribori i drügih uvidevnih pa žrtvujočih dobrotnikov. Zato smo dužni posebno prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je vzdržavao višja gimnazija v Soboti i da se je tak mogla vršiti letos na njoj matura. Z našimi maturanti se veseli vsa Slovenska Krajina. V desetom leti svobode i v desetom leti sobočke gimnazije smo doživeli, da so naši dijaki zvršili svoje študije i dosegnoli pravico za vstop na višje šole na domačoj gimnaziji. Slovenska Krajina dobro zna pa čüti, da njoj prinese Zdravo pa močno novo življenje njena dijaška mladina. Naši mladi, ki so vzrasli i se šolah v tej težavni časaj, bodo znali obdržati pravo zvezo s svojim lüdstvom. Oni bodo spoznavali njegove potrebe i ga vodili v bolše živlenje. Mladina je viher, ki vniči vse nezdravo ; Mladina lübi odkrito pa močno živlenje! Želemo našim prvim abiturijentom vso srečo na poti v živlenje i njim kličemo: ne pozabite nikdar Slovenske Krajine! Naši prvi abiturijenti — prisrčno pozdravljeni. V svet idejo. Malo mislimo na to, da žive prek mej naše države 821.000 Slovencov, to je 445 procent vseh! Če odločimo okoli 506000 Slovencov v Italiji pa v Avstriji i na Vogrskom, te zvedimo, da so se ove jezere izselile. Kakša ogromna škoda je to za naš maloštevilen narod ! Ne bomo gučali od toga izseljevanja; s temi rečmi smo samo želeli povdariti, v kak velkoj množini zapüščajo naši lüdje svojo zemlo. Iz Slovenske Krajine jih tüdi preci žive v Ameriki, vendar je pa izseljevanje ne preveč močno razširjeno. Zadnja leta pa se je začnolo drügo preseljavanje i to v tak strašnom števili, da je nigdar ne preveč, če od toga gučimo. Letos so odišle i ešče bodo šle jezere i jezere lüdi iz naše krajine na Sezonsko delo po našoj državi, v Nemčijo i Francijo. Tak se vrši to preseljavanje, kak da ne bi bilo nikaj posebnoga. „Siromaštvo je, pa idejo za krühom!“ — to je navadno vse, ka si mnogi mislijo pri tom. Trbe pa ob prvim premisliti to, da je eden med vzroki preseljavanja v svet tüdi nepremišlenost. Kak je pa bilo pred desetimi, petdesetimi leti, gda je ne bilo prilike za izseljavanje v tak velkoj meri? Znati trbe to, da je l. 1921. ne bilo niti trijezero lüdi več v soboškom i lendavskem okraji, kak jih je bilo l. 1910. Pomnožavanje lüdstva nemre biti vzrok tomi pojavi! Pa morebiti telko zaslüžijo, da je vredno iti na Nemško i Francosko? Petsto, šeststo dinarov na mesec je ne dosta za dnevno delo od šeste vöre zajtra do šeste vöre večer. Dale je pa tak, kak što zna z penezi ravnati; zapravlač lejko ide zlat nabirat pa njemi zmenka. Kak se tej dinarje zaslüžijo, to nam povejo pisma naših delavcov, — vsega pa nigdar ne zvedimo ! Siromastvo i potreba bi naj bio glavni i edini vzrok izseljavanja na delo. Nišče ne taji, ki pozna našo krajino, da pri nas — posebno na Goričkom — je siromaštvo; celo velko siromaštvo po ništernih krajaj, gde je toča že drügoč pobila itd. Te vzrok edini drži. Če bi pa dobro presodili razmere vsakoga, ki odide z domače zemle za krühom, bi jih najšli jako dosta, ki odhajajo po nepotrebnom z doma. Če bi mnoge jezere prinesli, te ne — ali pri takšem slüži je nepotrebno. Naj níšče krivo ne sodi tej reči, liki je naj dobro premisli? Tak se nam vidi, da je eden vzrok izseljavanji tüdi žela po gospoščini, to je po „lepoj“ obleki pri deklaj; po „lejkom“ živlenji sploj. Nišče nemre tajiti, da se Zadnja leta pri nas — kak tüdi indri — zapravla po nepotrebnom vse preveč penez, kakšte pravijo, da so penezi v žéli. Nezadovolnost z vsem preprostim i domačim žené lüdi v svet za bogastvom. Ka pa Škoda, ki jo prinese izseljavanje? Ob prvim bi vsakši delao doma na svojem malom posestvi ali pa pri drügoj hiži, če jih je doma dosta, zemle pa malo. To je zvünejšnja škoda. — Pa düševna škoda ? Tüdi v „Novinaj“ smo že pisali od zapuščenosti naših delavcov. Mnogi se zgübijo za vsigdar; mnogi zbete- žajo pri deli, ki so ga ne vajeni i tak nadale. Zgüba, Škoda je vsešerom tam, gde nega dobička; par jezer dinarov za dugo mesečno teško delo i za vse, ka s tem v zvezi, pa je samo — zgüba. Naši lüdje hodijo množit bogastvo Namčije i Francije, doma pa ostane samo siromaštvo, kak je bilo! Ali je to pitanje ne premisleka vredno? Ali ne bi začnoli misliti, kak bi vsaki lejko doma več pridelao i prislüžo; ali kak bi v domačem kraji, v domačoj državi lejko zaslüžo za življenje potrebno? Premislimo, kama pripela takše vandranje našo Krajino po deseti letaj ! Svoj slovenski znoj prelevati po tihinskoj zemli za slabe peneze ešče dale ? Ali ne bi lejko pognojili z njim svojo domačo, slovensko zemlo? Premislimo to i povejmo si to ! Agrarne zadeve Občni zbor agrarne zadruge. Letošnji redni občni zbor agrarne zadruge se bo vršo v Črensovcih pri Cigan Ivani, kak lani, 30. junija, predpoldnom ob 10 vüri. Svete meše bodo te den v Črensovcih : prva ob 7, drüga ob 9 vüri. Vsaki naj zato tak pride, ka de najkesnej že ob 9. tü, ka sv. meše ne zamüdi. Ka morejo s sebov Prinesti na občni zbor kotrige ? Vsaka kotriga more s sebov Prinesti pristopnico, to je tisti listek, šteri kaže, ka je sprejeta v Agr. Zadrugo. Zakaj pa to? Zato, ka bo važno glasovanje i de se glasvoalo z temi pristopnicami. Ki je ne prinese s sebov, nema juša glasüvati, če ne dokaže, ka je kotriga zadruge. Od koj de se glasovalo na občnom zbori ? Veleposestvo v D. Lendavi i Soboti nam ponüja zemljo za Odküp i je cene določilo, Glasovanje bo zato, jeli vzememo prek mi to zemljo i po kakšoj ceni. Kak večina odloči, tak se morejo potem vse kotrige ravnati. To je zdaj Zadnja odločitev od sobočkoga i lendavskoga Veleposestva. Od beltinskoga i drügih, ka ešče ne je minola revizija, nede glasovanja. Jeli je agrarni zakon že gotov ? Ne je. Samo načrt od njega ma nova vlada, kak ga je mela stara. Mislilo se je, ka do konca juna bo sprimljen a dozdaj ešče ne je prišo vö z ministerske sobe, ne prišo ešče pred tak zvani Zakonodajni svet, ne pred ministerskoga predsednika, ne pred kralja, zato je teško povedati, kda bo zdelan i sprimljen. Dužnost je zato zadruge, da razpravlja na svojem občnom zbori na želo tistih, ki ščejo zemljo pred zakonom küpiti, od toga küpila i Prinesti zdrave odloke. Nekaj važnoga bo ešče na tom občnom zbori. Ka ? Veleposestvo v D. Lendavi je zadrugi ponüdilo celo svoje imanje na odajo, šume tüdi. Ta ponüdba ešče izda obstoji i se na tom občnom zbori za stalno sklene, jeli prevzememo prek celo veleposestvo, ali samo agrarno zemljo ? Kak nájveč kotrig iz vseh občin, štere majo zemljo od lendavskoga i sobočkoga Veleposestva, more priti na te velevažni občni zbor. Jeli mamo peneze za Odküp zemlje ? Mamo. Naši neprijatelje, ki so ljüdi prisiljavali, naj küpijo zemljo, so razglašüvali, ka zadruga zato ne küpi, ar nema penez. Mi na to odgovorimo, ka penez mamo, keliko ščemo. Že prvi čas, kda se je zadruga ustanovila, se njej je ponüdilo več milijon, din. za Odküp zemlje. Tista ponüdba ešče izda obstoji. Nadale je Zadružna Zveza ponüdila, ka za vsako kotrigo agr. zadruge plača trifrtale, kotrigi bi trbelo samo en štrti tao vküp spraviti, na šteroga de pa itak čakalo veleposestvo. Bile so zato same laži, kda se je gučalo, ka nemamo penez, z šterimi lažmi so neprijatelje zadruge par ljüdi preslepili, par ljüdi ki majo zaveze pa ne moško, odločno srce. Se zna, ka te zadruga po svojih pravilaj more izkljüčiti, najmre one ki so krivi. Desetletnica slovenskoga vseučilišča. Te dneve se vršijo v Ljubljani proslave ob desetletnici ustanovitve vseučilišča kralja Aleksandra I. To je ne samo Proslava visokošolske mladine, liki prav tak tüdi Proslava vsega slovenskoga naroda. Slovenski človek je že pred sto i sto leti hodo v svet, da bi se izobrazüvao v znanosti pa umetnosti. Ne je bio Slovenec samo rob i hlapec gospoda grofa pa hercega, bio je tüdi vučenják i umetnik. Slovenski dijaki so obiskavali staroslavne visoke šole (univerze) v Italiji, n. pr. v Padovi, Bologni; v Nemčiji, v Avstriji itd. Mnogi so postanoli vučenjaki, ništerni celo voditelje univerz (n. pr. v Beči) itd. Gda so pa Francozi zavladali nad slovenskimi kraji v začetki 19. stoletja, te so oni ustanovili prvo visoko šolo v Ljubljani. Ta šola pa se je po odhodi Francozov zaprla. Miseo slovenskoga vseučilišča je oživela zlasti po leti 1848. Zdaj se je kmečki sin lejko svobodno šolao, zato je število dijastva raslo. Večinoma so hodili zdaj slovenski Visokošolci na Vseučilišče v Beč, sledi pa tüdi v Gradec. Ništerni pa so prišli tüdi v Prago, v Pariz, v Rim itd. Zastopniki slovenskoga naroda v bečkom parlamenti so vodili ostro borbo za slovensko Vseučilišče v Ljubljani. Ali tihinski Nemci so nam ga ne privoščili, ar so dobro znali, da bi tak naskori odklenkalo njihovomi gospodstvi. Prišeo pa je čas sodbe tüdi za nje. Z osyobojenjom izpod tihinske vlade smo se osvobodili tüdi düševno: postavili smo si lastno, slovensko najvišje ognjišče znanosti. Naš Zdajšnji kralj Aleksander I. je 23. julija 1919. podpisao ukaz o ustanovitvi Slov. univerze v Ljubljani. Za njeno desetletnico pa je Nj. Veličanstvo dovolilo, da se ona imenüje „Univerza kralja Aleksandra I.“ S tem, da smo dobili svojo univerzo, smo ešče komaj postanoli Slovenci popolen samostojen narod. Ogromen je pomen naše univerze za naše narodno živlenje v vsakom oziri. Velko i plodovito je tüdi delo, ki ga je ona opravila v prvih desetih letih svojega živlenja. Naši najbolši vučenjaki vzgajajo na njoj jezere i jezere mladine za razne vučene stališe, gde bodo pomagali svojami lüdstvi k bolšemi živlenji. Dobro ime našega vseučilišča širi tüdi sloves našega naroda po vsem sveti. Slovenska krajina obhaja letos tüdi desetletnice svoje gimnazije v Soboti. Ona se radüje obema desetletnicama, ar zna, da bo iz soboške gimnazije i z univerze kralja Aleksandra I. prišla pomoč tüdi Slovenskoj krajini. 2. NOVINE 16. junija 1929. Delavcom! Delavce, ki so nam prisali iz Nemčije in Francije, prosimo naj nam pošlejo natančne naslove, ar so tisti dozdaj ne Popolni i nemremo njim odgovoriti. Štefan Titan i Kološa iz Kroga sta na deli v Franciji i se pritožujeta za volo dosta dela, ar je pa naslov nej zadosten njima nevemo kam odgovoriti. Štefan Saruga iz Šalamoncev se hvali, da zaslüži dnevno čistoga po 20 frs. zvün hrane i stanovanja. Tüdi delavci iz Kapce nam pišejo ka se njim godi v Franciji jako dobro i zaslüžijo dnevno skoro 100 Din. Zakaj pa se ostali, ne pritožijo? Zato, ar so pri deli vztrajni in marljivi. Sploj vsi delavci iz Francije nam pišejo ka njim je trno dobro zvün dveh deklin i zgoraj povedaniva iz Kroga. Vsi delavci naj si držijo to v spomini: Brez trüda i znoja, dobrota nema pokoja! Malo želeti i dosta včiniti! Irma Beznec, Erching. Hvala za pisma in pozdrave! Le tak naprej vodite svojo partijo kak ste dozdáj i dobro bode! Novine dobivate, knjige pa Vam tüdi pošljemo, samo naj čas bode zato, malo Potrpite šče ! — Ficko Ludvik, Messelhausen. Novine dobite kak ste prosili. — Franc Kerčmar, Solzow. Zakaj hodijo Vaše Novine nazaj ? Johan Unger, Bürghofe. Hvala za pozdrave. Novine dobite kak ste prosili ! — Alojz Tivadar, Laraines Francija. Le korajžno naprej včite se nemški i francoski jezik, vse to Vam dobro pride. Knjige Vam ešče pošljemo sledi, nemške ste pa že dobili. Pozdrave vsem, ki so z Vami. Veseli nas ka Vam je dobro! Samo vrli bodite i z Boga se ne spozabite kak tüdi z svoje domovine ne, tedaj Vam nede nigdar božno! — Huber Gustav, Gufergon par Be Francija. Novine dobita obadva. — Josip Zrinski. Novine dobite od sega mao samo dvoje. — Štefan Tratnik i Toth Dajta nam naslov, ar brez toga nemremo odgovoriti z pismom! — Kous Gizela G. Grepin Luis, La Perne Francija. Pišite na Jugoslovanski konzulat v Toulouse i na: Francusko Generalno drüštvo za imigraciju Zagreb, Jugoslavie. — Ništerni delavci želejo naj v Novinah objavimo ka se njim dobro godi i so zadovoljni, ar je pa takših Prošenj dosta, prostora v Novinah pa malo, smo na žalost to mogli odložiti do drüge prilike. Delavci, znajte ka smo ne pozabili na Vas, samo časa ne smo meli dozdaj ! JAVNA BORZA DELA v M. Soboti. NEDELA (Po risalaj Štrta. Evang. sv. Lukača 5, 1-11.) Gda je pa množica pritiskala za njim, da bi poslüšala božo reč i je on stao pri Genezareškom jezeri, je zagledno dva čuna, ki sta bila pri bregi; ribiči so stopili iz njih i so izpirali mreže. Stopo je v ednoga iz- med čunov, ki je bio Simonov, i ga proso, naj odrine malo od kraja ; pa je seo i včio iz čuna množice. Gda. je pa henjao gučati, je pravo Simoni: „Odrini na globoko i vržite svoje mreže na lov!“ Simon se je oglaso i njemi pravo: „Vučenik, vso noč smo se trüdili, pa smo nikaj ne zgrabili; liki na tvojo reč vržem mrežo.“ I gda so to včinoli, so zgrabili velko množino rib, da se je trgala njih mreža. Pomignili so tovarišom v drügom čuni, naj njim pridejo pomagat. Si so prišli i napunili so oba čuna, da sta se potaplala. Gda je pa to vido Simon Peter, je spadno Jezuši k nogam i pravo : ,,Idi od mene, Gospodne, ar sem grešen človek!“ Groza je namreč obišla njega i vse, ki so bili z njim, zavolo ribjega lova, ki so ga zájali; prav tak pa tüdi Zebedejoviva sina Jakoba i Janoša, ki sta bila Simonoviva tovariša. Jezuš je pa Simoni pravo: „Ne boj se; od zdaj boš lüdi lovio.“ I potegnili so čuna h kraji, popüstili vse i šli za njim. Naročnikom! Polleta ide proti konci. Do tehmao smo vsakoga počakali z naročninov. Duže nesmo mogoči. Zato smo začeli razpošiljati čeke vsem, ki neso plačali cele naročnine. Zdaj se mora cela povrnoti. Ki cele do konca toga meseca ne povrne, pet din. doplača. Siromaki pa nikaj ne doplačajo; te kak i od toče i drüge nesreče obiskane počakamo brez doplačila do novoga leta, samo naj nam v. Črensovce javijo, ka jih počakamo. Uprava NOVIN. Murska Sobota — Pred bolnico. Prostor pred bolnico bi bio poleg parka najlepši v Soboti, zlasti zdaj, kda je obrezani živi plot. Ali smola je to, da dešč dešči na travniki pa celo na poti voda stoji. Če idemo dale po mesti i pridemo pred kakši hotel, stopimo na streto kupico. Tistomi hoteli je to pač ne v čast! Slovenska krajina — Za gladne so darüvali sledeči: Oblastni odbor Maribor 10.000 din., Vinčec Jožef Ont Canada doma iz Trnja 71 din. Bog povrni smiljenim srcom! — Prošnja do darovitnih Sobočancov i drügih. Sokolsko drüštvo zida za sebe v Soboti lepi dom. Kotrige toga društva so jako goreče pri nabiranji Sobočanci i drügi pa jako darovitni. Velike šume se darüjejo za dom, celo po jezero i več dinarov da eden darovnik. Prosili bi naše nabiratele na sirote i dom sirot, naj se včijo gorečnosti pri nabiranji od Sokolskoga društva. Sobočance i drüge darovnike pa prosimo, naj za sirote bodo tak darovitni kak so za Sokolski dom. Ne spozabite se z svojih lüdi, ki na Goričkom nemajo si kaj v zobe djati. Dare za gladne pobira odbor za Zidanje sirotišnice v Črensovcih. Čeke ma tüdi, prosite je tisti, štere gene siromaštvo naših bližnjih. — Odbor za proslavo naše desetletnice. Junija 2. se je ustanovo v Črensovcih vodilni odbor za našo proslavo. Za predsednika je soglasno zvoljen Klekl Jožef vp. pleb. Te odbor, kak že njegovo ime kaže, bo vodo celo proslavo. Pomagala ta njemi pa po njegovih navodilaj odbora v Soboti i Lendavi. Prvi je ustanovljen junija 5. drügi pa junia 6. Prvomi je predsednik Dr. Šömen Ludovik odvetnik v Soboti, drugomi pa Herman Ferdinand kaplan v D. Lendavi. Oba sta zvoljena soglasno. — Prošnja do naših obrtnikov. Odbor za proslavo desetletnice prosi kak najlepše vse naše obrtnike iz cele Slov. Krajine, da na den proslave, to je 18. augusta razstavijo svoje delo v Po F. S. Finžgari Strici VI. Vórena je prineseo Luciji dve lesenivi žlici v dar. Pogostila ga je, on pa je pravo: „Vido sem vašiva. Što svojemi oči ali svojoj materi hüdo včini, njemi posvet vgasne v najvekšoj tmici.ʻ To so bože reči, Lucija.“ „Ne privoščim jima nikaj hüdoga . . . “ »Vido sem: Jeran je pripela drva v Lepo njivo, njeva sta pa stala pri jüncaj pa jiva božala. Znaš, ka se to pravi? Nekaj drügoga je živina, ki te tak milo pogledne, kak pa Čarna rüda, za šterov rovaš pod zemlov. Podlog jiva zove!“ „Zove jiva pa ne poslüšata — zavolo mene !“ je djala Lucija sama za sebe. „Ne tak, Lucija. Ne zavolo tebe, zavolo prevzetnosti. To je zapisano : ,Če brat brati pomaga, sta kak trdno mesto.ʻ — pa ešče je povedano od Boga: ,Človekovo srce se povzdigavle, potom pa spadne; što se ponižavle, pa k časti pride.ʻ Z Bogom, Lucija !“ Lucija je skočila za njim: „Vorena, povejte, gde stanüjeta našiva dva ?“ „Pri Mrzlikari pod strehov.“ „Hvala Vam pa nikomi ne pravite, ka sva si gučala.“ Po obedi je pravila Gašpari: „Gašpar, če me imaš rad, ne odbij mi prošnje.“ „Če ščes, prst si odsečem. „Po brata idem“, je naglo povedala. „Ti? Po teva dva, ki sta nam napravila takšo sramoto ?“ „Domo želeta. Ponižala se bom i bom šla.“ Oblübo sem ti; ali oča, oča! Preveč ga razžališ!“ „Nikaj ne zvedi. Gledaj; v nedelo bom Šla k meši. Obiskati moram botro, pa pri švelji imam posel. Od tam pa hitro stopim v Lepo njivo. “ „Zavolo oblübe, Lucija, naj bo.“ V nedelo med obedom je Oča Šimon proti svojoj navadi večkrat Pogledno na vöro. Tüdi Gašparove oči je parkrat poiskao. Nemiren je pitao: „Gde je vendar Lucija ?“ „K botri je šla pa k švelji. Ženske si pa nikdar nemrejo zgučati, vej znate.“ „Pa je le predugo. Ne si pozabo, ka sem ti naročo zavolo Lucije ?“ Oča se je naslono na okno pa gledao na pot. „Gašpar, ti dobro znaš, ka je Šla ešče kama inan. Ne prikrivaj mi.“ Zagledno se je v sina, kak bi ga šteo presmeknoti: „Gašpar, včasi mi ovadi!“ „Ne vüpam“, je šepetao Gašpar. „Kakša reč je pa to?“ je sklonkao stari po stoli. Plašno je ovado sin: „Po brata je šla.“ Te je Šimon skričao, kak če bi treščilo v njega: „Lucija — po teva dva ?“ Zgrabo je krščak pa se spüsto v dolino. ♦ „Joži, koleslin pa konja“, je prigrmeo stari v hižo k mlinari Vodiri. Sam je prijao Šimon za vajati pa drapno z bičom: „Či konj spadne, spadne meni!“ Koleslin je vse odletavao na cesti, tak je tirao. Lucija se je večkrat stavila; ne je znala, ali bi Šla nazaj ali naprej. Ka, če jo stirata ? Pokleknem pred njiva pa prosila bom s povzdigejenimi rokami, kak Boga prosimo, je mislila. Molila je vso pot. Gda je zagledala hižo, gde sta prebivala brata, jo je “ za srce. Teda je zaružo po cesti koleslin. Lucija se je stisnola k ploti, da je blato ne bi poškropilo. Tak je bila zamišlena, da je nanč poglednola ne na kolica. Kola so se stavila, Lucija je postanola vsa trda, gda je zagledala staroga Podlogara. „Za božo volo, Lucija, ka si mi včinila ?“ „Ešče nikaj“, je šepetnila sneha. „Hitro z menov !“ Vse se njoj je vrtelo v glavi, Šimon je pa pognao. Vso pot sta ne spregovorila ni reči. VII. Rano sprotoletje je prišlo. Podlogaroviva dečka sta prišla z njiv, kama jiva je vleklo vsako nedelo. Po sprehodi sta Šla v svoj Siromaški kvartér. Mihor je legeo, Boltežar pa si je seo pri okni pa gledao brežčece. za šterimi je bio Podlog. Püsto njima je bilo v siromaškoj sobici pod strehov. Po klükaj je visila Zamazana rüdarska obleka pa rüdarski posvet. Streha je ne držala. Vse je bilo razpokano pa zamazano. „Mihor, spiš?“ „Ne“, je zamuvo brat, obrnjeni v steno. »Znaš ka, te grde lüknje sem pa že zaistino Sit. Ali ne bi Šla kama inam na kvarter ?“ „Toga sem poiskao jaz, išči ti drügoga.“ „Znaš, ne bo inači, da poterja-va očo za doto.“ „Ne dá je.“ „Leta že mava, pa sodnijo tüdi, če ne bo šlo zlepa.“ Utihnila sta. Mihor se zdigno: „Hodiva v krčmo.“ V krčmi je igrala harmonika pa plesali so. „V posti norejo“, je djao Boltežar. Neznosen je bio zdüh od tesnoče pa dima. „Hitro opravka“, je silo Boltežar, gda sta dobila večerjo. „Nojco do se ešče bili.“ Gda sta spila pol litra, je prišeo stari rüdar — Peter Pokora. „Če mi data piti, bom zvama.“ Rüdar je pio i pravo: „Plesat idita.“ „Se nam nešče“, ga je zavrno Boltežar. „Vej sta zaistino ne za naš svet, takšiva kmečkiva dečka.“ Mihor je bio užaljeni. „Zakaj ne?“ „Ar imata doma hižo pa njive, pa krave, mi pa nikaj.“ Rüdar se je poslovo. Med plesom sta se oba s Podloga zdignila pa odišla. Do kvartera sta ne spregovorila. „Verješ, ka sem že večkrat premišlavao, či bi šo kama za hlapca“, je začno Boltežar v sobici. „Le idi ! Na Podlog! Pa se primi Luciji za predpasnik !“ „Bole bi mi büo tam, kak tü med temi!“ (Dale sledi.) Črensovcih. Raztava bo v ogradi Bedrnjak Ivana, šteroga hiši že 19. leto prebivajo bivši poslanec Klekl Jožef. Vsakši domači obrtnik naj kaj lepoga razstavi, Lončarje naj delajo kupice oblijane i možare ali tegline ka na Gornjem pravijo i drüge hasnovite reči, ka si gostje lehko z sebov vzemejo ali pa naročijo. Na Kranjskom so nam pravili, ka naši lončarje jako dobro delajo i ščejo meti njihovo blago. Šoštarje, tišlarje, pintarje, Šlosarje, kertesje, sakačice, švilje, nožarje Sebeščanski itd. pač vsi naši obrtniki naj nekaj lepoga razstavijo v Črensovhih avg. 18. Vsi naj se kem prle javijo pismeno v Črensovce na „odbor za proslavo desetletnice“, ka bodejo razstavili. 16. junija 1929. NOVINE 3. — S kem bi si streho dao pokrivati? Z nika drügim kak z RATKOLOVIM ciglom. — Kda bo i kak se bo vršila naša Proslava desetletnice? Augusta 18. se bo vršila v Soboti i D. Lendavi. Začne se z božov slüžbov, po toj je Obhod po Soboti, za tem pa slavnostno zborüvanje. Vse, ka je domačega, bomo pokazali v našem obhodi. V belo oblečene dekle z zelenimi venci na glavi z razpletenimi vlasmi, konjenini z šürkimi lačami, svadba z dolenskimi pozvačini i ravenskimi zvači, prelje z kolovrati narodne noše, goslarje Ciganje, gasilci, društva, zastopstvo občin, itd. itd. Skoz Beltinec i Črensovec se bodo pelali gostje v D. Lendavo, kde se bo ob 5. začela boža slüžba, po njej Obhod i zborüvanje. Bomo vse natenkoma popisali. — Odbor. — Viher. Po soparnom vremeni je Preminoči pondelek večer nastano močen viher. Prišeo je nageo i močen dešč, ki je pobio preci silje. To je bio letos najvekši viher v našoj krajini. — Vučitelska imenovanja. V Slovenskoj krajini so imenovane sledeče nove vučitelice: Bizjak Ivana v Veliko Polano, Kaiser Marija v Gomilice, Pasch Erna v Gančane, Praznik Jožefa v Kupšince, Židanik-Šinkovec Anica v Pertočo, Kožel Marija v Kramarovce. — Na znanje. G. Kühar Alojzij, vodja Poslovalnice Royail Maila v Dolnji Lendavi nam naznanja, da g. Ivan Bojnec ni v nikaki zvezi z goriimenovanim parobrodskim društvom ter ni upravičen imenom tega društva ničesar delati. — Vajeniška i pomočniška razstava. Kakor smo že zadnjič poročali, bi se imela vršiti v meseci junija vajeniška i pomočniška razstava, ki se pa bo morala radi proslave 10 letnice osvoboditve Slovenske Krajine odloži na poznejši čas. Razstava se bo vršila končno od 15. do 19. augusta t. l. Toliko razstavljencem na znanje. — Odbor. — Opozorilo članom obrtne zadruge. V. Veliki župan mariborske oblasti je odredil o. broj 633/3 z dne 31. maja 1929. sledeče: Vajenci se smejo v bodoče sprejeti samo take osebe, ki z zdravniškim spričevalom ■dokažejo, da so za dotični obrt telesno in düševno sposobne in popolnoma zdrave, ki nimajo nobenih obetavanje ovirajočih telesnih napak in so sposobna za izvrševanje obrta. Načelstvo. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. — Učiteljska imenovanja. Iz 5. 4. skupino II. kategorije so napredovali učiteli iz naše krajine: Stanič Ivan, učitelj, Marija Gorišek, učiteljica in Parfant Barbara, učiteljica, vsi v Vidoncih. Tjedenski glasi — Sv. Oča Pij XX. je izdau novi ustavni državni zakon za vatikanski varaš. V glavnom se glasi etak: Člen 1.: Sv. Oče (pápa) je nedotakliv države Vatikanski varaš, ma vso zakonodajno, izvršujočo pa sodno oblast. Dukeč traja sedis vacanza, to je volitev sv. očo, pripada ednaka oblast kardinalskemu kolegiju, šteri sme samo v posebnih slučajih izdajati zakonodajne določbe za čas trajanja volitev sv. očo, razen če potom te odredbe potrdi te izvoleni Pápa v smislu cerkvene ustave. Sv. Oča si pridržavle oblast nad lüdmi in sodišči svete Stolice pa vsega svojega dvora. Njemi so podrejene: tiskarne i knigarne, uprava knižnice in vatikanskega rahiva. Njemi je nadale podrejene zastopstvo Vatikanskoga varaša, kardinalnoga državnoga tajništva, odobravanje proračuna pa finančnoga guvernera. Guverner je Pooblaščeni, da sme brez posebnoga pooblastila izdajati pravilnike in naredbe za izvršitev toga zakona. Vatikanska Policija je podrejena guverneru, šteri sme pozvati tüdi na pomoč švicarsko gardo. Sodno oblast v civilnih zadevah, štera niso podrejene poedinomi sodniki in v kazenskih zadevah, če nejde za razsojanje zločinov bo navadno vršilo sodišče I. instance in sacra rota kak najvišje ali apelacijsko sodišče, tü pa je merodajno signaturno sodišče. V valavi ostanejo nadale Predpisi pa navade o papežovem plemstvu in redovih. Za tiste stvari za štere nega predpisov, se bodo vspopolnilo rabili zakoni kraljevine Italije, na kelko se ti zakoni ne protivijo božemi pravi, pa slošnim načelom cerkvenoga prava in določbam late-ranske pogodbe. — Zverinski umor na Dravsem polju. 72 letna starka umorjena na strašen način. Alojzija Bobolec iz Radvanja pri Maribori je šla 9. junija ob 8 vöri predpoldnevom mimo šupe v Pivoli pri Maribori. Kakša dva metra od šupe je ležalo mrtvo tejlo stare ženske. Gda je stopila bliže se je prestrašila, vidla je najmre pred sebov mrtvo in vso razmesarjeno Alojzijo Viher 72 leti staro posestnico. Bobolčeva je takoj obvestila žandare v Hočaj o pogodku. Vest se je strašno hitro raznesla po okolici, na stotine lüdi je pribežalo na kraj umorjenke. Orožniki so takoj obvestili policijo v Maribori. Iz Maribora je prišao detaktiv Grobin s policijskim psom „Eckdolfom“ da napravi preiskavo. Pri iskanji so najšli ne daleč od hüte (šupe) ščista okrvavleno lato. Z tatov je starko zločinec tak vdaro po glavi, da ji je razbio lobanjo. Po tom deli je vdaro v stanovanje gde je vse premetao. V šupi sta se najšli dve cigareti „Zeta“ iz šteroga je razvidno, da je zločinec kadüo. Lüdstvo štero je pribežajo iz vseh strani, je tak zbolšalo sled, da za idnok nej bilo mogoče izslediti zločinca. Poizvedbe za zločincem se nadaljüjejo. Med prebivalstvom je nastalo veliko razburkanje in sočuvstvovanje z usodo nesrečne starke. — Puniša Račič obsojeni. V soboto, 7. junija se je dokončala razprava proti Puniši Račiči, ki se je začnola 27. maja, kak smo že pisali. Potek razprave je bio na kraci sledeči: Račic je v svojem zagovori naglašao, da je bio vsigdar najbolši prijateo radičevcov, pokojnoga dr. Basarička. Pravi o sebi, da je bio vsigdar pošteni v živlenji i politiki. — Potom je bilo zaslišavanje svedokov, narondih poslancov, ki so bili navzoči pri skupščinskoj seji 20. junija 1928. Izpovedali so, da je bilo stanje v skupščini strašno. Mnogi poslanci so nosili revolvere. Kapale so najbole žaljive reči. Račič je bio jako razburjeni i je včino svoja djanja v razburjenosti. Povdarjali so, da je on Črnogorec. šteromi je čast vse. On je pa brano svojo čast. Potom so gučali mnogi zagovorniki, med njimi je Ljubič gučao 2 dni. Njihove reči so se ponavlale. Gučali so od Račičovoga živlenja itd. Račič je prej ne nameravao koga bujti, liki je strelao iz nepremišlenosti. Zadnji den razprave so ponovni gučali obtoženi. Račič je pravo, da ga je najbole razčemero Pernar, ki njemi je prej pravo tüdi: „Ti si klao lüdi pa jo človeško meso!“ V soboto ob 12. vöri je belgrejsko sodišče razglasilo Obsodbo nad obtoženimi: Puniša Račič je bio obsojeni na 20 let težke ječe (robije). Njegova kazen bi znašala nad 60 let. Ar je pa po zakoni dovoljena najvišiša kazen 20 let, so njemi prisodili najvišišo mogočo kazen. Sodišče je spoznalo, da je krivi uboja Stjepan Radiča, Pavlo Radiča, da je bujo dr. Basarička, da je izvršo poskus uboja nad Pernarom i Gradžo. Dragotin Jovanovič i Tomo Popovič, ki sta bila obtoženiva, da sta šteta vmoriti sküpno z Račičom prvi Pernara, drügi pa S. Radiča, sta bila oproščeniva od tožbe. Advokatom morajo plačati, če tej zahtevajo, 20.000 Din. za svedočenje 100 Di., za predstavnike oblasti i sodišča pa 500 Din. Zadnje dvoje plača samo Puniša Račič. Državni Pravdnik pa zagovorniki so vložili proti obsodbi pritožbo. — Razsodba. Pred ljubljanskim deželnim sodiščom se je vršila razprava proti glavnomi urednik „Slovenca“ F. Terseglavi. Tožo ga je odvetnik v Ptuji dr. F. Šalamun, ar je lani objavo „Slovenec“ članek, gde je bilo povedano tüdi to, da je dr. F. Šalamun 28. junija lani pravo: „Zdaj bi trbelo ustreliti Vukičeviča i dr. Korošca.“ Gda so njemi pravili, ka dr. Korošca pač ne je dostavo: „Tüdi dr. Korošca!“ — Ar so svedoki potrdili reči dr. Šalamuna, je po zagovori dr. Boljca bio urednik „Slovenca“ oproščeni. — Nemiri na Poljskom. Na Poljskom je mnogo židovov. Večkrat se vršijo proti njim demonstracije, tüdi zadnje dni preminočega tjedna. Zdaj so protesterali proti židovom Visokošolci Lvovi i Varšavi. Bilo je med spopadi več ranjeníh. — Novo semenišče v Zagrebi. soboto, 8. juniia je bilo svečano blagoslavleno novo velko semenišče i nadpüšpekova gimnazija, Na Hrvatskom je veliko pomenkanje dühovnikov; zato sta nadbiskup Zagrebečki dr. Bauer i djakovski püšpek dr. Akšamovič zgradila novo semenišče, gde se bodo zgajali dobri dühovniki. Židovje stane okoli 40 milijonov Din. — Žalostno je v Rusiji. Izdana je statistika samomorov v sovjetskoj Uniji za leto 1926. i 1927. Prvo leto se je v Rusiji vmorilo 6338 lüdi, drügo leto pa 6552. Večina mladih lüdi od 15 do 30 let. Po drügih državah si jemlejo živlenje starejši, v Rusiji pa mladi. To je jako značilen pojav, vzrok je pa jasen vsakomi, ki pozna živlenje denešnje Rusije. Razne novine. Obsojeno dete. Nekaj nenavadnoga tüdi za Ameriko je, da so v državi Kentucky obsodili šestletno dete na 50 let ječe. Dete se je z decov igralo; gda so se pa svadili pa je oča mirio, ga je dečak z revolverom strelo. Misijonar Knoblehar. V Škocjani pri Mokronogi na Dolenjskom so odkrili spominsko ploščo misijonari dr. Ignaci Knoblehari. Narodo se je 6. julija 1819. V Rimi se je izobrazo za misijonara. Prvi je prišeo v Sredojo Afriko, gde je plodovito širo krščanstvo med zamorci. Njegovo plemenito delo ceni ves krščanski svet, Slovenci pa smo lejko veseli, da mamo tüdi v misijonstvi takšega velikana. Francosko časopisje. V Franciji izhaja dnevno 7 milijonov številk različnih časopisov, Od toga je 6 milijonov katoličanstvi sovražnih, ali konči versko brezbrižnih. Po krstnom listi je v Franciji 90 procentov prebivalstva katoličanov i 10 procentov brezvercov. Što teda čte milijone brezvernih novin ? Tisti, ki so samo po krstnoj knigi katoličani! Zavednih katoličanov pa je 15 procentov. Vabilo Agrarne zadruge za Prekmurje v Črensovcih, reg. zadruge z neomejenov zavezov na redni občni zbor, ki se bo vršo dne 30. juna ob 10 vöri predpoldnom v dvorišči Cigan Ivana v Črensovcih, kak lani z sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika od slednjega občnoga zbora i toga Odobritev. 2. Čitanje revizijskega poročila i odgovora zadruge na njega. 3. Poročilo načelstva i nadzorstva. 4. Odobritev računskoga zaključka za l. 1928. 5. Sprememba pravil. 6. Poročilo od cene zemlje pri veleposestvi v D. Lendaai i agrarnoga zakona. 7. Slučajnosti. Če se v napovedanom časi ne bi zbralo teliko kotrig, ka bi bio občni zbor sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom novi občni zbor, šteri veljavno sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. Vabilo Hranilnice i Posojilnice r. z. Z n. z. v Črensovcih na redni občni zbor, ki se bo vršo 23. juna v Črensovcih v prostorih rk. šole ob edenajseti predpoldnom z sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika od slednjega občnoga zbora i toga Odobritev. 2. Čitanje revizijskega poročila i odgovora zadruge na toga. 3. Poročilo načelstva i nadzorstva. 4. Odobritev računskoga zakljüčka za 1. 1928. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev novoga načelstva i nadzorstva. 7. Slučajnosti. Če te občni zbor ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. Doma i po sveti Kelko nas je? Srbov i Hrvatov je v našoj državi 8 mil. 964.673, Slovencov pa 1 mil. 24.761. (Vsej prebivalcov je v državi 11 mil. 724.915.) Zvüna naše kraljevine prebivajo Srbi, Hrvati i Slovenci ešče v sledeči državaj: v Italiji 554.000 — v Avstriji 171.960 — v Grčiji 294.000 — na Madžarskom 120.000 — v Romuniji 52.000 — v Albaniji 30.000 — v Zdrüženih državah Severne Amerike Amerike 635.000 — v Jüžnoj Ameriki 90.000 — na Novoj Zelandiji 3000 — v Egipti 3000. Izven naše države prebiva 820.000 Slovencov, to je 44.5% vseh Slovencov ! Vseh Slovencov, Hrvatov i Srbov je na sveti sküpno 14 mil. 93.323, vseh Slovencov pa okoli 1 milion 734.761, Kralj od naših vesnic. Kak visiko ceni Nj, Vel. kralj važnost kmeta i vesnice v živlenji našega naroda, je zdaj ponovno dokazao. Za knigo „Naše selo“ je napisao te predgovor: „Skozi vse žalostne dobe naše zgodovine je bila pa ostala ves vsigdar pazlivi čuvar narodnih pridobitev i izvoz moči v vseh lepih pojavili narodnoga düha. Delati v smeri kulturnoga i gospodarskoga napredka naše vési, pri ostrom ohranjüvanji narodnoga značaja, pomeni, odgovarjati dužnostim sedanjosti i potrebam našega Zdravoga pa uspešnoga razvoja v bodočnosti.“ 4. NOVINE 16. junija 1929. Dijaško polje Memento! „Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo v ovčjih oblačili, znotraj paso grabežljivi volkovi.“ (Mt 7.15) „ .. . ampak kdorkoli med vami hoče biti. velik, bodi vaš strežnik, in kdorkoli med vami hoče biti prvi, bodi vaš služabnik.“ (Mt. 20.26—27.) „In naredil je iz vrvi nekak bič in vse izgnal iz tempija.“ (Jan. 2,15.) „Kdo si, ki rad bi kupil narod moj ?“ Gospodarstvo Koleraba. Jako malo zelenjadni vrtov (gred) je v našoj lepoj krajini, de bi človek opazo kolerabo. Ravno ta kapüsnica bi mogla biti vsaki pospodinji znana i nücana pri kühi, ar ona davle na sprotoletje prvo presno priküho. Koleraba ma to lastnost, ka lübi rano sprotoletje i pozno jesen. V močnoj poštnoj vročini jako friško postane lesena i za küho neporabliva. Kak za vse kapüšnice, tüdi za kolerabo si zgojimo sadike (kapüsto) i jo nato posadimo na stalno gredo. To pa lejko sejamo v lončkaj ali pa tüdi v gredaj že meseca marca. Sadike presadimo na gredo po 20 cm. ali eden dober pedén drügo od drüge v trikoti. Jesensko pa sadimo bole oddaljeno, kakši 30 cm. Seme pa sejajmo redko. Ko bo mela vsaka rastlinica zadosta prostora za svetlobo i zrak, ka se močnejše vkorenine Nadzemelska koleraba, šteroj mámo v misli, nam napravi trdo glavo v velikosti od jajca do Srednje repe. Se okoli te glavice zrastejo listi podobni zeljovim, samo ka so menši. Pri kühanji se nüca glavica i pa srednjij bole mladi listi. Stare okoli stoječe liste pa spolagamo kravam ali je zrežemo i skühamo Svinjam. Raste jako friško. V poldrügom ali dvema mesecoma jo že lejko kühajo. Vsi tisti, šteri to kapüsnico sadijo, so že zdaj ne več v nevoli za prikühe, zato ka majo v gredaj lepo mlado i tečno kolerabo. Šteri pa ščemo meti vsikdar lepo, i mlado kolerabo, pa sejajmo od marca naprej vsaki mesec i nam ne bo sfalila. Če nam pa olesene, jo pa odrežimo tak, ka spodnji deo glavice ostane z ništernimi okami. S tej ok nam požene pa lepe mlade i tečne Za jesensko nücanje pa sejamo meseca julija, bole v kakšem senčnatom kraji i jo presadimo, da dobi velikost zeljave kapüste. Pri sprotoletnoj i tüdi jesenskoj moremo paziti na to, ka nede trpejla süše. Kesno jesensko se da spraviti v dobroj kleti, tüdi za prve čase zime. Podzemna koleraba. Ešče menje je viditi podzemne kolerabe, ar ona lübi samo vlažno zemlo i močno pognojeno zemlo s preležanim gnojom. Sejamo jo meseca maja, pa dostakrat brezi haska, ar nam setev vničijo buhe. Ta koleraba pa že spada k polskim rastlinam i jo omenim zato tü, ka jo sadimo na prostor za ranov šalatov i grahom (grajščekom). Lübi tüdi večkratno okapanje. Z vrta jo spravlamo najnazadaje, ar prenaša preci mraza, posebno dokeč je v zemli. Da smo jo pa zeli iz zemle pa je včasi proti mrzloti bole občütliva. Rožnati ali glavičasti kapus. To je kapüsnica, štera je pri nas najmenje znana. To je rastlina, štera v količkaj dobroj letini požene do eden meter visiko steblo i le na konci stebla zelji podobne liste. Ta duga stebla pa požene iz vsakoga oka malo zeljavo glavico v velikosti debeloga jajca. Te glavice so tak goste, ka stopijo tesno drüga do drüge. Pri kühanji pridejo na vrsto samo te glavice, kak priküha. Sadike sadimo na redko. Med nje pa sadimo šalato i tak mamo dvoji hasek. Jako dobro prezimi v gredaj. Posebno, če so na južnom kraji. Če pa nemamo takši gred, pa ga poiščemo i denemo s korenjom v zemlo v kakše zavetje. Za kühanje si ga idemo tüdi po zimi brat v grede. Te opisane kapüsnice so najnavadnejše. Poleg tej ešče mamo več vrst. Jako velko bi se pa dosegnolo, če bi se prejeli teh najnevadnejši. Pri vsej kapüsnicaj štere ščemo püščati za seme, gledajmo na to, ka bomo jemali i prek zime spravili v klet najlepše rastline, Če bomo vsikdar odebirali za seme najlepše, bodo bolše i močnejše rastline i bole tečne, kak pravijo žlahtnejše. Vse kapüsnice pa majo jako dosta neprijatelov med živalmi i tüdi betegov. Črvi od roščov, bramorji i še drüge male živalice spodjedajo korenine. Kapüsnične mišice i drügo pa povzroča na koreninicaj püte (bube). Z dobrim obdelovanjem i pridnim vničevanjom te škodlivce prepravimo. Za gosenice pa je najbolše vrastvo, če je kolemo. Izjava. Podpisani Štefan Ošlaj v Filovci, preklicujem in obžalüjem vse, ka sam gučao ne istinskoga proti Hranilnici in posojilnici v Bogojini in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Priporočam Vsakemu posojilnico v Bogojini, kak dober in soliden zavod. Filovci, dne 9, junija 1929. ŠTEFAN OŠLAJ. Prodam mlin na vodi z lepim posestvom na ravnini, pri cesti in kolodvori v prometnom kraji. SLIVAR, Ljutomer. K odaji so edna kravja kola, po ugodni ceni. Poizve se v KMEČKOJ POSOJILNICI v Murski Soboti (poleg špitala). Suhe gobe, belice, maslo, puter küpüje po najvišišoj dnevnoj ceni trgovina FRANC SENČAR, Ljutomer — Mala Nedelja. Mašin za štrikanje nogavic, okrogli, št. 8., v dobrom stani, Prodam. JANIČ JANOŠ, Nuskova 22. p. Rogaševci. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Barvo, taki, firneži brod, pinzelni, olje i laki za bicikle i šivalne mašine dobite po fal ceni v specialnoj trgovini nasproti židovske cerkve Murski Soboti. Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri, Odpro sem tüdi podrüžnico v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 16 Organist i cerkvenik cecilijanec, koroški begunec, z 15 letnov praksov, Oženjeni išče primerne slüžbe. Zmožen je voditi vekše pevske zbore, ma posebno prakso za včenje ljudskoga petja. Sprejme obednim tüdi Občinsko ali posojilniško tajništvo ali pošto. — Opitati v uredništvi NOVIN. Prodam vino Poceni Jeruzalem Svetinje več sort belo rudečo od 5 Din, naprej. 4 Din. šmar- nica in se dobi dober jabočnik. Pritati pri Zavratnik Alojz posestnik vinograda Ljutomer. Vsakovrstne surove in svinjske kole küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. MOTORBICIKL Puch, tipa 27 novi 1753 za dve osebi, se oda za Din 6500.— A. Kosec, Maribor Državna cesta Prave žajfe zdravja i črstvoče Fellerove Elsa žajfe poplemenitijo kožo se ločijo od navadni toaletni žajf po tom, da majo v sebi znanstveno preskušene, dobrodelujoče šestavine, štere so potrebne za zdravje i lepoto kože. Mamo 6 vrst Fellerovi Elsa žajf: Elsa liljasta žajfa posebno fina cvetna žajfa, po šteroj je koža mejka i nežna. Elsa žučakova žajfa prava blaga žajfa tüdi zá najmenšo deco. Elsa glicerinova žajfa posebno dobra za jako razpokano kožo. Elsa boraksova žajfa izvrstna proti sunčenim pegam, i kožnim piščajcom. Elsa katranova žajfa razkužuje, jako dobro dene koži i vlasam glave, posebno pri deci. Elsa žajfa za briti štera obednim razkuži, omejča dlake, se jako peni i ne draži kože. Izrabite priliko i si naročite obednim ešče sledeče izküšene proizvode: Fellerova Elsa pomada za obraz i kožo 1 lonček 12D. Elsa Tanohina pomada za rast vlasi 1 lonček 12. D. Elsa Shampoon za pranje glave 3 Din 30. Elsadont (krema za zobe) tuba 8 Din 80. Elsa dišeca vrečica (Sachet) 6 Din. Zahtevajte vsešerom samo „Fellerove žajfe z značkov „Èlsa“. Za poskušnjo po pošti 5 falatov. Elsa žajf i to po prebranji 52 Din či se penezi pošlejo naprej, ar po povzetji košta poštnina za 10 Din več. Naročila adresirati na: Eugen V. Feller, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdilka 16 cm. isoka samo 4 Din 20 p. Štev. 111 z radijovim številnikom i radijovimi kazal ci samo 69 D. 20 para. Triletna garancija! Nevarnosti nega! Ka ne odgovarja se vö nüni, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i srebrni predmeti skoro po tvorni š k i cenaj v ogromnojzbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteoga dobite brezplačno, čepošlete Vaš natenčen naslov na tvrdko H.SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za celo živlenje. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.