Naj Teč j i dovenalri dnevnik V Združemn diiav&h Velja xa vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev t Ameriki* I The largest Slovenian Daily In the United State«. p Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CEelsea 3—3878 NO. 74. — STEV. 74. Entered au Second Claw Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Aet of Ccngresi of March 3, 1870 NEW YORK, THURSDAY, MARCH 30, 1933. — ČETRTEK, 30. MARCA 1933 TELEFON: CHelaea 3—3878 VOLUME XLL ^LETNIK XT.L KAKO NAMERAVA MUSSOLINI RAZKOSATI EVROPO RAZKOSANJE CENTRALNE EVROPE NAJ BI SE ZAVRŠILO NA ŠKODO DVEH ČLANIC M ALE ANTANTE Madžarska naj bi dobila bivšo Transilvanijo, Avstrija pa "Kranjsko". — Hrvatska z glavnini mestom Zagrebom naj postane samostojna država. — Albaniji bi pripadli Črnagora in Hercegovina. — Fo zatrdilu Mussolini ja se bo Cehoslo-vaška sama zrušila. — MacDonald je baje z načrtom zadovoljen. LONDON, Anglija, 29. marca. — Poročevalec newyorskega dnevnika "Sun" je izvedel baje iz zanesljivega vira, kakšen načrt je predložil italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini angleške-mu ministrskemu predsednik Ramsayu MacDonal-du, ko ga je slednji prejšnji teden obiskal v Rimu. Posvetovanje se je vršilo dne 1 8. in 1 9. marca v navzočnosti angleškega zunanjega ministra Sir Johna Simona in nekaterih visokih fašističnih u-radnikov. Ministrski predsednik Mussolini je tekom posvetovanja predložil MacDonaldu sledeči načrt: — Nemčija naj dobi od Konitz do Marienwer-der posebno pot skozi poljski koridor. — Madžarska naj dobi nazaj skoro vse ozemlje, ki ga je morala prepustiti Romunski po svetovni vojni. — Romunija in Jugoslavija naj vrneta Madžar-tki Banat. — Avstrija naj dobi bivšo Kranjsko in naj ima prost dostop do reškega pristanišča. (Italija hoče dati Avstriji velik del slovenske zemlje, da v zameno lahko obdrži Južno Tirolsko). — Hrvatska naj postane samostojna država z Zagrebom kot glavnim mestom. — Albanija, ki naj bo tudi v bodoče pod italijanskim protektoratom, naj dobi bivšo Crnogoro in Hercegovino. Jedro tega načrta je, Avstrijo in Madžarsko tako ojačiti, da bi jima ne bilo treba priti pod nemški vpliv. Avstrija in Madžarska bi ustvarili ravnotežje v Centralni Evropi, in v tem slučaju bi Avstrija nikdar ne hrepenela po spojitvi z Nemčijo. V sedanjih razmerah se lahko vsak hip pojavi na Dunaju državni prevrat, česar posledica bi bila združenje Nemčije in Avs.rije. Navzlic temu se pa iz zanesljivih virov poroča, da bi Hitler kaj takega ne dovolil, samo da obdrži prijateljstvo Italije. Razkosanje Centralne Evrope po Mussolinijevem načrtu bi se završilo izključno le na stroške držav Male antante, to je Cehoslovaške, Jugoslavije in Romunske. Poljska, ki je prijateljica Male antante in Francije, bi ne izgubila ničesar. Jugoslavija, ki je vodilna silna na Balkanu ter obenem tudi država, ki zastavlja Italiji pot na Balkan, bi bila po Mussolinijevem načrtu tako zmanjšana in oslabljena, da bi ne mogla ničesar podvzeti. Glede Cehoslovaške se je Mussolini baje takole izrazil: — Zanjo se pa ni treba brigati. Naravni razvoji v Nemčiji bodo v teku desetih let Cehoslovaško popolnoma razbili. — Severni del sedanje Cehoslovaške se bo pridružil Nemčiji, južni del Avstriji, vzhodni del — o-ziroma Slovaška — se bo pa pridružila Madžarski. Za to ceno je Mussolini pripravljen sporazumeti se z Francijo in bo odobril MacDonaldov razorožit-• veni načrt, soglasno s katerim, naj šteje francoska V Naciji organizirajo bojkot proti Zidom R00SEVELT0V PREDLOG SPREJET -------------- . _ Zakonski osnutek je bil nekoliko spremenjen, v bisvu je pa ostal isti. — Republikanska opozici-ja. i Washington, D. C., 20. marca. Brez poimenskega glasovanja je lila danes sprejeta v poslanski zbornici Kooseveltova predloga, ki določa, naj se uporabi dvesto tisoč mož pri pogozdovanju in raznih drugih gozdnih delih. Demok rat.sk i voditelji so iz predloge nekaj odstavkov črtali, nekaj .so jih pa dodali, toda v bistvu je ostala nespremenjena. To je bil v tedanjem kongresu prvi slučaj, da so demokrat je amendirali kak vladni predlog. Malo je manjkalo, da ni imeli republikanska opozicija uspeha. Tako je izgledalo, kot da hočejo republikanci odobriti predsednikov predlojj. ne pa dovoliti denarja. da bi se predlog vdejstvil. liepublikanee lieedv iz Maine je skušal dokazati, da se ne srn4? denarja, ki je namenjen za javne gradnje, porabiti za pogozdova nje. Nekateri demokrat je so mu pritrjevali. in ni dosti manjkalo, d* opozicija ni porazila predloge. FRANCIJA ŠE VEDNO NOČE PLAČATI Plačilo bo odgodeno za toliko časa, d a bodo končana sedaj vršeča se pogajanja' z Washing- tonom. i---- t Pariz, Francija, 29. marca. — Poslanec Kene Kichard je v zbornici zahteval, naj Francija plača Združenim državam vsoto milijonov. ki je zapadla že 15. decembra. iXjegova zahteva je bila pa bon v steno. Francoska vlada bo plačilo zopet odgodila. Zunanji minister .Joseph Paul-Boncanr se je pojavil danes pred zborničnim odborom tej- rekel, da bo vlada razpravljala o tej kočljivi zadevi šele potem, ko bodo končana posvetovanja z Washing-tonom. ki so sedaj v teku. V zbornici .se je nato vršilo glasovanje, pri katerem je dobila vlada večino. Paul-Haneour je povedal «Ha-1 oom finančnega odseka, da se bo-1 do sedanja posvetovanja ugodno zaključila, da pretLsed. Koosevelt • zelo simpatizira s Franeijo ter da ji bo s prijateljsko gesto omogočil izboljšati gospodarski položaj. PREDSEDNIK IN JZVOZ OROŽJA Republikanci so odločno BOJKOT SE BO ZAČEL V SOBOTO IN BO TRAJAL NEDOLOČEN ČAS BERLIN, Nemčija, 29. marca. — Naciji (tako .» v v j • ui-a vi_iti i, x i^iiivi I «•» / . uiui La. - j it \ lai^u proti, ces, da pomen ja i .1 • . . . v. v« 1 . . . A 'se nakratko imenujejo pristasi nemške narodno-so- cijalistične stranke) organizirajo splosen bojkot proti nemškim 2idom. Hitlerjeva vlada vse to mirno gleda, in kakor kaže, ne bo posegla vmes. Po vsej deželi se snujejo politične skupine, kojih cilj je popolnoma ohromiti židovsko trgovsko življenje. to pristop Amerike k Ligi narodov. Washington, D. C., 29. marca. Zbornični obor za zunanje zadevo je danes odločil s petnajstimi proti šestim glasovom, da ima predsednik Roosevelt pravico prepo- xemški Židje se nahajajo v ve- srcu in nato ostalemu uradništvu veda ti izvoz orožja. liki zagati. Zunanji svet se je si- dajejo vzgled zvestobe v službi, Ropublikanci so temu odločno cer zavzel zanje toda ti izrazi pricWi in trdne discipline. ČW nasprotovah, ces, da je taka od- slmpatUe jim bodo bolj škodova- stvo pri nacijonalnih političnih redba jasno znamenje, da se pri- j; ne?c koristiIL kemiki Židje se strankah ne daje nobenih večjih bhzuje Amerika Ligi narodov. ne pritožujejo vei:. natl svojo u. pravic, pa veCje dolžnosti. McRevnolds, demokrat iz Ten- sodo vcdo{; da bi to njihov po_ Kdor pove!jem svojih> od mene nessee k« je predsednik odseka. ložaj poslabšalo. postavljenih ali od mene na njiho- je rekel da bo ze prihodnji teden Xemški na rodni soeijalisti so vi h mestih puščenih predstavni- za lite val, naj zbornica sprejme 6estaviIi siedeči načrt: kov ne bo brezizjemno in v vsa- predlogo. Reynolds je zelo opt.- _ Po vseh delih NWije .se mo_ kem alu-aju ubo?al ali proti njim mističen in pravi da bo predloga rajo posf.bni akeij-ski p,ciljal ovadbe, ga bom smatral, v zbornici brez dvoma sprejeta. odbori ki bodo sknbeli> da sc u. da je otipovedai pokorščino meni Nekateri izvedene, domnevajo, da spe-no izveJe bojkot židovskiil samemu tPT bom fi ukim temi, predloga n, v soglasju z ustavo trgovin, ži(1ovskega blaga ter ži- primerno obračunal", kajti, ee bi bila sprejeta, bi ime! tlovskih zdravnikov in odvetni-, predsednik pravico brez dovolje- kov. Zavedni Nemci ne smejo ime- nja kongresa zaplesti deželo v ti z židi nobene„a opravka. vojno. ANGLEŠKI POSLANIK NI DOSTI OPRAVIL 28.800 PENNYJEV ZA POLET ORGANIZATOR OBTOŽEN IZ CALIFORNUE V N. Y. UMORA Los Angeles, Cal., 21». marca. — Mladi prodajalec časopisov Isaac Zinn je prištedil 28.800 penny je v. S tem denarjem je prišel na United Airport in zahteval ticket do New Yorka in nazaj. Miss Katherin»» Smith je začela šteti, ko je pa našleda do 2000. je Lil aeroplan že pripravljen za od-1 let. Zinnu je dala ticket in štela' naprej. Zinil je pozneje povedal da je vi la namen Štedil pennyje pet let. J Po desetih dneh se bo vrnil iz New Yorka. Chicago, m., 20. marca. — U. O'llara, organizator Motion Pie-J tures Operators' I'nion, je bil ob-1 tožen umora po prvem redu. Prejšnji petek je ustrelil v glavnem stanu unije Freda Osera. "vstašega" člana Unije ..O'llara je bil pridržan brez jamščine. Predsednik centralnega bojkot -nega odbora je Julius Steieher. Akcijski odbori naj natančno zasledujejo časopisje. Časopisi, ki so v tem boju spoznani kot "mlač-in" , naj nimajo vstopa v dom zavednega Nemca. Noben nemški trgovec naj ne oglašuje v njih. Taki časopisi so pisani za židovske I rojake ne pa za nemški narod. Sovjetski komisar Za ZU- Nemškim delavcem je treba po-nanje zadeve ni dovolil ia>niti- tla bojkot zaščitna od 1 «1 i*i redba v prilog nemškemu delav- angleskemu poslaniku, da bi dal duška svojemu ogorčenju. BOLEZEN PREPREČILA POROKO ALFONSOVEGA SINA EINSTEIN JE ZADOVOLJEN V BELGIJI Antwerpcn, Belgija, 20. m uca. Znani nemški učenjak, profesor ( Albert Einstein, bo ostal v Belgi-i ji pet mesecev ali pa ie dalje, čel se razmere v Nemčiji ne bodo iz- j pre menile in če Nemci ne bodo, nehali preganjati Židov. — Nemčijo smatram za deželo z bolno psihologijo — je rekel. — Tukaj bom ostal, dokler se razmere v moji domovini ne izpreme-ne. »Stanoval bom v bližini Ostende in nadaljeval delo, ki .sva ga začela z dunajskim profesorjem Meverjem. _ Lausanne, Švica, marca. — Vse je bilo že pripravljeno za poroko najstarejšega sina bivšega španskega kralja Alfonza in ha-vanske lepotice Edelmire San Pero. ko je princ nenadoma zbolel. Vsi otroci bivšega •Španskega kralja so podvrženi hemofiliji. Ta bolezen obstoji iz neke vrste krvavitve. Ako se človek, ki ima to bolezen, količkaj rani. mu zlepa ni mogoče.ustaviti krvi. Zdravniki pravijo, da bo moraJ ostati princ najmanj par tednov v postelji. I*ivši kralj Alfonzo je proti tej zvezi, toda princ se ne briga za ugovore svojega očeta. Pred par dnevi je dobil od dekana madridske katedrale vse potrebne dokumente za ženitev. Moskva, Sovjetska Unija, 20. marca. — Danes se je pojavil i uradu Maksima Litvinova. sovjetskega komisarja za zunanje zadeve. angleški poslanik Sir Esmond Ovey. da bi obvestil sovjetsko vlado o korakih, katere namerava napraviti angleška vlada, ee bodo štirje anjrleški državljani, ki so obtoženi sabotaže, »procesirani pred sovjetskim sodiščem. Aretirani Angleži so uslužbenci in-ke angleške (lružbe ter so obdol-''bl.zojavno f||i telefonsko ob ves te kolonij alna armada dvesto tisoč mož, italijanska kolonij alna armada pa samo petdeset tisoč. Cuje se, da se bo Francija temu načrtu odločno uprla in se bo do zadnjega borila proti njemu. Angleški ministrski predsednik MacDonald je baje v splošnem odobraval Mussolinijev načrt, ne vse se pa vkoliko ga je odobril. Ce drugega ne, je dobil MacDonald zagotovilo, da Mussolini ni popolnoma na Hitlerjevi strani. To zagotovilo pa zaenkrat Angliji povsem zadostuje. ženi. da so pokvarili veliko m miži no materi jala. ki je bil namenjen za ruske elektrarne. Lit vino v pa ni pustil poslaniku do konca govoriti. Rekel mu je. da je sklep sovjetskih obla-sti neomajen in da se Rusija ne bo ustrašila nobene angleške grožnje. — Surov diplomatski pritisk — je dostavil Lit vino v — bi se mogoče obne.sel v Mehiki, nikakor pa ne v 1'niji socijalističnih sovjetskih republik. (Sir Esmond Ovey je bil svoje-časno angleški paslanik v Mehiki). Ovey je po tem pogovoru odšel z dolgim nosom. MEHIŠKI RADIKALCI PROTI DAN1ELSU Mexico City, Mehika, 20. marca. — Policijski načelnik Guiller-mo Palma je dal danes s" kordo-nom žandarmerije zastražrti ameriško poslaništvo. Ko se je prejšnji teden izvedelo, da je bil imenovan za. ameriškega poslanika v Mehiki Joseph us Daniels, so vpri-zori I i rad i kal c i pred poslaništvom veliko demonstracijo. SVARILO AVSTRIJSKIH __FAŠISTOV Avstrijski fašisti so opozorili Do&lfussa, da se igra z glavo ter da postavlja svoje življenje na kocko. Dunaj, Avstrija, 29. marca. — Avstrijski narodni soeijalisti s > danes objavili v svojem glasil-i svarilo na ves svet. da bodoči fašistični »režim v Avstriji ne odobril nobene pogodbe, katero bo je t roba poskrbeti Tda" bodo v vseh I P°dP'sal sedanji diktator, zvezni st vu. — Kampanja proti Židom se bo začela ob desetih opoldne in se bo tako dolgo nadaljevala, dokler je ne prekliče vodstvo narodno-sooi-jalistične stranke. — Ker tvorijo Židje samo en odstotek nemškega prebivalstva. poklicih, šolali itd., zastopani istem razmerju. Na vsakih st 1 nem&kih dijakov naj pride samo en židovski dijak, na sto nemških advokatov samo en židovski advokat. itd. Xemei. ki imajo zveze z inozemstvom. so naprošeni. naj pismeno. svoje inozemske sorodnike oziro ma prijatelje, da vlada v Nemčiji mir in da je bojkot le zaščitna odredba. — Akcijski odbor beti. da se bo bojkot najstrožjo disciplino in da ne bo noben Žid telesno napaden. Listi prinašajo sledeče eirku-larne naredbe državnega ministra (jK"»riiiga, ki daje značilne obeležje novemu duhu. ki je zavladal v Nemčiji: "Vedno številnejši postajajo fdučaji. tla uradniki, med njimi tudi člani "Schutzpolieije", smatrajo za svojo dolžnost, da pri meni vlagajo »pritožbe ali prijave proti svojim -predstojnikom. Tako obnašanje je za uradništvo nemogoče in ga jaz 11a noben način ne bom toleriral. V današnjih težavnih časih se more uradnik odlikovati po železni disciplini in po povečani službeni aktivnosti ter zato ne sme misliti, da ima nalogo. svojega predstojnika kritizi-ti in spodkopavati njegovo avtoriteto. Posebno od onih uradnikov, ki se prištevajo k onim krogom, ki stojijo za vlado drž. kanelerj.i Adolfa Hitlerja, za h ta vam z vso brezobzirnostjo, da fii to moje posvarilo vzamejo prav posebno k . j kancler Dollfuss. 1'asopis je bil kmalu zatem kon-fiseiran. V čdankiu ki, je naslovljen na Dollfussovo ministrstvo. pra\*ij«» fašisti: — Vi se ne igrate le z zadnjimi pomožnimi viri našega naroda. ampak se igrate tudo s svojimi glavami in postavljate svoj" življenje na kocko. — Vlada nikakor nima pravic.4 nalagati avstrijskemu prebival- >ri morajo skr- stvu ogromnih davščin a- namena, jkot izvajal z ' zamogla Kredit Anstalt in druge falirane banke zadostiti svojim inozemskim obveznostim. Predno je bil časopis, ki je vseboval te ostre bersede. konfisci-ran, ga je bilo že na tisoč iztisov razprodanega. FORDOVE TOVARNE V ANGLIJI ZOPET OBRATUJEJO Dageham, Anglija, 29. marca. l>elavci so z veseljem pozdravili vest. da je šfrajk v Fordovih tovarnah končan in da se bo jutri obnovilo obratovanje. Poravnava je bila dosežena na konferenci, na kateri je družbo zastopal 8ir Pereival Perry, delavstvo pa posebna delegacija, v kateri ni bilo nobenega linijskega uradnika. To je bil pogoj družb,«. Soglasno z novo (pogodbo se bo delalo pet dni na teclen. Izučeni delavci bodo dobivali na uro 27 pence (približno 39 centov), neiz- " vežbani pa od 18 do 21. pence. Vsega skupaj je štrajkalo sedem tisoč deiiivvev. PDA* TOEK, THURSDAY, MARCH 80,1W3 OwMd and PobUmbed by ilotdqc PUBLISHING company \A Corporation) Place of baatDCM of th« corporation and add ** W. IHt Street, Borough ef Manhattan. of above officer«: New T«k City. N. I. • O L A 8 NARODA" % ____(Veke ef the Pee»le>___ toned Rrery Day Except Sundays and Holidays «■ celo leto velja Kanado ........ fi pol l^tl • Ri totrt Irti Ameriko hi •••sssesss«* $6 00 13.00 $1.50 Za New York za celo leto Za pol leta..... Za Inozemstvo sa celo leto...... 7»tk pol iHft ••*ses*sss«sses«fssi $7.00 $8 JO $7.00 $3.50 Subscription Yearly $0.00 Now York, M. Y. Xe vein, kako bi imenoval prireditev zadnje nedelje v slovenski cerkveni dvorani. Pustna brez plesa ni mogla bili. -postna z najboljšimi klobasami te sezone pa tudi ne. Vesela pa tako. da že dolgo ne tega, čeprav je bilo manj udeležbe kot navadno in gotovo manj kot bi vsak zaveden rojak moral pričakovati., Xa zabavi, ki je bila res zabava, čeprav malce drugačna kot jo je baje naš Zgaga napovedoval, je bilo Sest glavnih stvari, katere moramo meniti, ker stopajo v ospredje kot Sest resnic. 1. Kolo .sreče, ki se je vrtilo tako. da je prineslo največ tistemu, ki je majbolj potrnben. to se ora-vi tisti — slovenski cerkvi svetega Cirila. 3. Ajzenpon, ogromna .železniška naprava s tračnicami, nevarnimi ovinki, lokomotivo in vagoni. . ^^ ^^^ , 3. Srce. ne krvavo, temveč i/ 8 zelo težavnim socijaliuni problemom, Pa ne samo Zdru-i materijala. ki je najbolj potre- ženim državam, temveč tudi raznim drughn 'deželam pr>- ben> imamo ljudje krvavo. Ta- Advertisement on Agreement •"Qlaa Naroda" Igfaajs vsaki dan invsemM nedelj ln prazniku*. Popisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobči Jejo. Denar naj se blagovoli »KJBlJatf po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejAnje btrallftfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -U1A& NAHODA", 216 W. IStb Street, New Vevfc. N- * Telephone: CHelsea 3—S878 POTUJOČA ARMADA Izza sklenitve miru se morajo baviti Združene države THE LARGEST SLOVENE DAILY te V. 8. A. Dopisi. ko velikega srca še nisem videl v svojem življenju, pa tudi tako lepega ne in ne tako zapečenega. Grecii nekaj Sčepiri in nasprotuje Hoosevelt oveni u načrtu, po ko jem bi se uposlilo 250.000 brezposelnih delavcev pri zveznih in državnih delih za plačo cu dolar na dan s prosto hrano, obleko, stanovanjem avto potem in zdravniško oskrbo. Green pravi, da -bo to aramot-no ponižanje delavčevega. standarda v Ameriki in diSi po prisilni delavnici, kjer je delavec oropan osebne .svobode. Trdi da. b< pogubno npiifalo na plačilno lestvo organiziranega delavstva, če se sprejme- ta .sramotni dolar na dan. V koliko bo ta nameravani "dolar na dan" pobil naš življenjski standard, poglejmo samo to-le malo. pa resnično sliko: Premogovnik št v. 8 Pittsburgh Term. Coal Corp. je v pretečenem letu 1932 obratoval 181 dni. Upoštenih premogarjev je okrog 900. Organizirani smo v 5. distr. U. M. W of A. Brez doklad plačamo rednega linijskega a^esmenta $1.50 mesečno. Poleg tega plačamo : dva tehničarja, zdravnika, kovača. streljivo, jamsko s-vetilko. potrebno orodje ter izredno do- klado od 10c do enega dolarja m> r/ * . v . | sečno. Zahvala zanj gre našemil peku sr. ^ ,, . • . , „ . . . '' . \ Premogar M. ni izostal od dcia Crraeerju, ki je res pokazal, da je I DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAXOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300 Dtn 900 Din 400 Pin t00 Dtn 1000 Din MM $ 3 50 $ 5 — $ 6-55 4 8 — $15 50 .$f6.— V ITALIJO Lir 100......................$ 5.85 Lir 200 ______________________ $1135 Lir 300 .....................$16.50 Lir 40«..........................$22.— Lir 500 ____-_____________ $27.50 * Ur 1000 _______________ $54 — v etnarjin ali ve*JI* mwkov not igtrij ntvtdtn«. bo4l«1 Urah esvsljujsme it *><]• pegoje. ItfUClU V AMERIŠKIH DOLARJIH Za iaplačilo $5.00 morate poslati...... $ 5.75 " •» $10.00 " " ........$19 85 M »» 115.00 •• » $ie_ ** M $20410 " " $21^-m " :::::::$4i.25 " • •• $M$$ »• m i v ga slučajno imajo, enostavno pobegnejo ter se odpravijo brez vsakega cilja v širpi svet. Tako so svoječasno potovali po Evropi rokodelski pomočniki in iskali dieJa. Ameriški mladini pa ni toliko za delo kot za razburljive doživljaje ter za pustolovsko in brezskrbno življenje. Ti usmiljenja vredni popotniki s<» K« redkokdaj siti, pa se vsak dan sproti tolažijo, da bo jutrišnji dan boljši nego je bil današnji, in čim dalje gredo, temdelje se jim odpira pot. Sedaj potuje po Ameriki na stotisoče mladih ljudi. Pozimi so se mudili po južnih gorkejših državah, sedaj s< pa že po severnih pojavljajo v vedno ver jeni številu. Tabore na prostem, in ker so usmiljeni ljudje dandanašnji precej redko sejani, se mlaUi potepuhi ne morejo vselej preživljati z milodari, vsled česar se večkrat zgodi, da začno of»rožati javno varnos't. Tej naraščajoči generaciji tiči želja po pusiolovstvih v krvi. Pb deželi seIflateei mladi ljudje imajo pravico do Šfiljenja, nimajo pa prilike, da bi sc s poštenim delom preživeli. Vslc*dtega jim preti nevarnost, da se bodo v moralnem pogledu popolnoma ]*>kvarili. Zvezni senat je pred kratkim dovolil dvaindvajset milijonov dolarjev za vzdrževanje vežbališč (citizens' training camps), ki naj bi nudila vse leto zavetišče po deželi se klateči mladini. Po uradni cenitvah znaša število teh mlaHih fantov dvestotisoč, v resnici pa ute-gne biti znatno večje. S senatno predlogo ni zaenkrat, nič, kajti poslanska zbornica 72. kongresa ni glasovala o nji, predno se je kongres od godi I. . Vprašanje je tudi, če bi se dalo 11a ta način rešiti težavni problem. Razne zvezne, državne in občinske oblasti pomagajo, kolikor jim je jmič mogoče in preskrbujejo članom ta potujoče armade delo, t**hi v zares konstruktivnem pogledu je bore malo storjenega. V upanju, da bo depresije kmalu konec, posvečajo obiastva vso svojo pa/njo sedanjosti, dočim jim bodočnost napol izkvarjene mladine ui dosti mar. _ Coverdaie, Pa. l^ratika in koledar nam kažeta, da smo že nekaj dni v pomladi. Narava pa se zato ne zmeni, še manj pa vreme, ker nas hoče po sili odeti v sneženo odejo. Posobno ta ine*f*e sušeč rogovi-li tako. da r«*« izgleda, kot da «mo nekje na severu r Alaski. Ven dar upaipo. da ne bo več dolgo, ko bo zacvetela ameriška narodna cvetka ~ regrat. O delil bi kaj pisal, pa ne veni kako, Jfier ne maram hvaliti, ne grajati. Italijan bi rekel: ehe dol-ee, far niente. — sladko hrezde- Dva dni v tednu je več ko nič. pa vendar manj ko doetti pri tej plači, ki jo imamo. Oitamo, da se predsednik Ameriške Deltvfke Federacije, papa obratovaL V tem času je naložil 436 jamskih vozičkov premoga. Ta premog je tehtal — ko so že odbili določeno težo za morebitno ka men jo med premogom — skupaj 1412 ton. Za premog so mu plačali po linijski le.stvi. ki sta bili lansko leto v veljavi dve. Za 757 ton »."> mu plačali po 50e tono, kar xne-se $302.80. Za drugih 655 ton *>o mu pa plačali po 36c tono. kar znese $235.80. Skupni kosmati zaslužek premoga rja M. je torej bil v cclem letu $538.60. Od te vsote je bilo treba plačati za vse že zgoraj o-menjene postavke, ter še, ker ima družino, stanarino v kompanijski hiši po $12.00 mesečno. V dvanajstih mesecih to znes«^ $144.00. Odračunajte to od zaslužene vsote, ter .samo rednega linijskega asesmenta $18.00. se pokaže sijajni letni zaslužek $376.60* ki pa je še vedno kosmati Iz tega zaslužka plačaj hrano, . , i obleko, podporna društva, ali pa polival;' i . - • - ii * , .. ! daru i raznim collector jem za Slovenka „ „ . 4 .. . .. wcllfare . katerih kar mrgoli po deželi in si 'drug drugemu podaje j o kljuko pri vratih! Ta slika in račun je vzet iz pre-j težnega števila tukajšnjih *>remo-! garjev in ne mislite, da je to za-! služek najslabšega delavea v pre-mogorovn. Pičlo je število onih, ki so v celem letu nekaj več zaslužili. Veliko je pa število tistih, ko jih zaslužek i»i niti te* vsote dosegel. Green tega ue vidi, ko poje o standardu. On tudi ne vidi tiso-eev mož. ki so prejšnja leta redno mesečno plačevali prispevke v unijake blagajne, od katerih se tudi Green in njegov štab idr-žuje. Tisoče teh mož se dandanes potika že mesece in leta po raznih brlogih, prezebajoči in lačni v krušnih vrstah. Ali veliki delavski predsednik misli, da se .s tem zdržuje morala in standard ameriških delavcev? Xi sc pa Green pobrigal za on-; tisoče delavcev, katere so stroji izpodrinili od dela in katere še bodo, da bi jim pomagal dobiti zatočišče drugod in kruha za pošteno življenje. Ou tega ni in ne bo storil. Namesto, da bi se zavzel in podžigal misel, da zvezna vlada prevzame glavne obrate iz rok privatnega kapitala, ki se je v objestni požrešnosti tako preobžrl, da mu zastaja sapa, — pa nasprotuje vsemu, kar bi po zveznem o-bratu ali nadzorstvu dišalo! Gotovo bi Green šel Kooseveltii bolj na roko. če bi mu zaukazal vse brezposelne post relit i! K tem bi se menda najprej iz-nebili brezposelnosti, ter puntarjev in boljševikov in ohranili Greeno-vo vlado ter standard ameriških •delavcev!--- ča ter žetim, da se še kaj oglasita v listu. Mislil sem že. da se tu pri nas v Pa. dobe tako nerodm* ceste z ueprodirnim grmovjem in plotovi kar sredi ceste. Pa ko* l'dovč poroča jih imajo tam tudi približno našim podobne, če imajo grabne in telefonske droirove kar po sredi ceste. Tn prt nas se primeri, da včasi kaka hiša zno-ri in zleti naravnost pred vozeči se J/ pa ogni. če moreš! Zelo nesramni so tudi tukajšnji mostovi, ki se pogosto umaknejo precej vstran, tam pa puste pra-ren nepokrit graben, v kojega, hočeš nočeš, zdrkne avto! Pozdrav čitateljem in naročnl kom G. X. M. Kupnik. Chicago, IU. Drugih posebnosti za danes nimam pisati. Kako Homo tu pri nas pokopati "suho kost" prohibieije. bom pa prihodnjič poročal. 1'osdrarljaiu Svaanika in Udov-1 Cenjeni urednilr Glas Naroda! Prišla je spomlad, p« n»> zelena, kakor poje tista pesem, ampak bela. Snežena in ledena burja je brila 21. marca tako. da se samo pri gorki peči tiščimo in grejemo ter dobre čase "pričakujemo. Tukaj se vse pripravlja za 7. april, ko bo konec prohibieije. Pivovarne delajo noč in dan, da bodo zadostile naročilom za vs-.* hotele in restavrante. Opolnoči 6. aprila se bo tako začelo, kakor se novega leta pričakuje. Tukajšnji dobrodelni klub Jugoslovanska Žena priredi lepo igro "Dekla božja", ki je ravno pripravna za postni čas. Kolikor meni znano, ni bila šc igrana tukaj v Ghicagu. Igra je v štirih dejanjih in so vse vloge v dobrih rokah. Med dejanji deklamira Miss Mary Vavpotič "O slovenska zemlja". mali Fraukie Pieman pa igra na harmoniko. Igra jc jako lepa in poučna. Vabim vse rojake, tla ^e jc udeleže v obilem številu. Igra se vrši 2. aprila ob pol 8. zvečer v ftolski dvorani na Lincoln in 22. Street, ali po novem Čermak Itoad. 22. cesto .so prekrstili v spomin .po našem pokojnem županu Cermaku. \ Tako je .prav. ker največ Slovencev in sploh Slovanov živi o-koli 22. ceste. Torej nas videnje 2. aprila ob pol osmih zvečer. Pozdrav vsem čitateljem teiju lista. Frances Lukanich. Iz Slovenije. Brnsad — izumitelj. Mariborski btnsač .lurij Čimer- _ ■ • * . . VSE JE USOJENO IN ODMEK- man je brihtna glava. da>i j»> sa-, mouk. Lani je izumil ključavnico.' JENO. na katero je dobil patent. Je takoj -- umetno sestavljena, tla je ni mo-1 zaenkrat še nisem postal goče odpreti z nobenim zasilnim popoln fatalist, in moja vera v ključem ali vitrihom. Letos pa je kizinet s«* ni neomajna, sestavil neko novo strel jivo za 1 Navzlic t«'inu pa bolj iu bolj polnjenje nabojev, strel .s to tva-' prihajam do zaključka, da v.v. rino na )>ovzroča skoro nobenega kar se človeku pripeti, že vna poka. niti dima in svetlobnega; prej določeno t«*r da mu je na-žarka. ; tančno odmerjena mera sladkosti ] in britktvsti. ki jili bo užil na tciu Grozna nesreča i svetu. Leta ion je bila nekega pomladnega jutra kratka minuta odločilna /a v.se moje življenje. V Ueojrradu sem bil potrjen in vpUan. in naročeno mi je bilo. na j se je dogodila v Trnovski vasi pri' Sv. rrbann. Pri posestniku Janezu Čehu je uslužbena 18-1 etna Marija Preložnik kot dekla. Ko je bila proti večeru že gotova s svo- , ^ . , , ., .„ • - i*. i ■ točno ob sedmih na pasta ji, jim delom, je se hotela obrisati , , , . . . . . , , , , da ilobim vlak. ki me bo odvedel prah na steni, kjer je visela nabita puška. Ko je snemala puško » klina v prepričanju, da je prazna, je v nagliei prijela za petelina in puško snela, da jo obriše. Po nerodnosti pa je obrnila orožje proti sebi iu pri tem neiiote pritisnila z roko na petelina. V istem hipu se je puška sprožila in ves izstrelek se je Preložuikovi za ril v trebuh. Obležala je v mlaki krvi sntrtuoncvarno ranjena. Ker je udaril staro mater. Na zatožni klopi je sedel pred v Carigrad, odkoder me bodo pa poslali proti Mezopotamiji, kjer so gradili Nemci železnico, da dajo duška svojemu "drangu nacn asten". -Prejšnji večer srno se poslavljali v Dunavski ulici, in noč je bila tako lepa in čarobna, da sem proti jutru od samih sladkosti n.i klopi zadremal. Sobice je moralo precej doliio dre ga t i vame. predno me ie zbudilo. Kolikor so me noge nesle seni tekel na postajo in dospel tja —.-malim senatom Franc Hodžar iz za minuto prepozno. Vlak je bil Lahonc pri Ptuju ter se zagovar- žo oddrdral proti Jugu. jal radi grdega ravnanja s svojo Tedaj nisem vedel, danes bi pa staro materjo. Obtožnica mu oči- skoro prisegel, da mi ni bilo nso- IZ CERKVE IZKLJUČEN DOSTOJANSTVENIK Iz 'Madrida poročajo, da ,ie cerkev izključila dekana grauadske katedrale Lopeza-Doriog in sver zato. ker je v čpanski ustavodajni skupščini glasoval za predlog o lo-č.tvi h raka in ■/ a zakon, ki odreja novo razmerje med cerkvijo in drŽavo. ta. da je staro mater dne I I. novembra lanskega leta dvakrat vrgel na tla ter jo ležečo večkrat u-daril r. ušesom krampa po desnem ramenu m podlakti. Udarec je ženici roko trajno pohabil. Obtožence je bil obsojen na eno leto zapora, pogojno pet let. Tudi pri zaušnicah previdnost! Pred okr. sodiščem v Mariboru je prišel oče radi zaušnice, ki jo je dal rodnemu sinku. Zagovarjal se jc pred sodnikom-pojedincem delavec Anton Felser iz Štriliov-ca. Državni pravdnik ga je zgrabil z obtožnico, v kateri mu oč;- jeuo. pasti par let pozneje tile pred Bagdadom v angleško ujetništvo. Usoda mi je prisodila v-»o bolj imenitno iu vso bolj žalostno vlogo - — Kolono boš pisal v daljnem New Yorku in Marjance boš dražil — se je jrlasilo usodno pove-lje. Uda I s f in se brezpogojno, kajti' proti usodi, je po mojem skromne m mnenju vsak boj in r-.sk upo:" nemogoč. V dolffih dva jsetih lelin sem .nalilo dvakrat rit nil in skušal iz-preči. pa je iiuela usoda premočni* m jet i in preostre ostroge. ta. da je prekoračil pravico kaz-, (Jtbakrat seul podlegel, in danes novanja svojega otroka, ker ga kakor star0 lcJjlU40. ki že zdavnaj minilo ves d je skakati je udaril po uše.>u z roko s tako silo, itla mu je počil bobnjič. Mali 10-letni Stanko je izmaknil .svojemu očetu kovača, s katerim si je oskrbel zalogo raznih sladkarij. Ko je oče za to doznal, je doletela sinka kazen, ki pa jc bila v prvi očetovi jezi prehuda. Pod silo zaušnice je počil bobnjir v lo- preko ojnic. ki hodi zastrtih ali pa odprtih oei — mirno in umerjeno svojo pot; stvor, ki ga pohvala prav nič ne navduši in m zmerjanja prav nič k srcu ne žene. Kako dolgo še Bojim >e, da še precej dol so. vem usesu iu suiKa .vi morali zura- { Kajti, kot sem že omenil, ne ve- vit, celo v inozemstvi, da se mu j> i nijem samo v usoienost. pač pa vr"li "Shlh . tudi v odmerjenost. Oce je sprejel za to zaušnico l-i) Kolikor sem se dosedaj prepri-dni strogega zapora, pogojno zaj^,. ^ jo bilo _ z izjemo denar. dobo enega leta. 0NLM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev bre* vsake iijave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpise spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvi jo. DECLARATION FOR MONET ORDER I herewith declare that Money Order No............................. is sent by me for the purpose of------------------"___ and is not Intended tor the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March »th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na prag\i, toda še vedno je Čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. JO bomo točno in hitro izvršili vsako pošjljatev METROPOLITAN TRAVEL BUREAU * (FRANK SAKSER) tic west nth ansa* new tork n. *. ja — odmerjenih vseli dobrot v precejšnji meri. (Denarja, ne sma-Jtram in nisvin nikoli smatral za i dobroto, iz enostavnega vzrok«, • ker pra nisem in ga ne bom nikoli iinel), Xajveeja dobrina jc zdravje. 55 veliko A*<*vnieo so mi ga usmerili. hvala Bogu. Xikar *e ne ustraši, draga Mar. janea. ker vem. da se bojiš dohtar-jev in »pitalov — če ti povem, da bil rezan. &amo enkrat rezan — in sicer na vratu. Kana je začel jena, edinole šrumi" se pozna. Prujca dobrina na tem .svet« jo polepr dobre jedi — dobra iu zdrava pijača. Precejšnja množina mi je bila odmerjena, toda žal. da jaz ne vem in niliee ne ve. koliko. Poznam ljudi, ki pravijo s tridesetim letom, da so že popili svoj delež. Žive še do Šestdesetega ali sedemdesetega leto. toda ne poku-sijo ne vina. ne piva. ne žganja. Preveč so hiteli in prehitro irpili svoj del. Poznam pa tudi take. ki so prepozno zaveli in jih je prej nnirt pobrala. pr»*dno so použili. kar jiui je bilo odmerjeno. Najlepša smrt je. če zna človek tako previdno razdeliti, da na smrtni postelji zvrne zadnji kozarec in z zadnjim kozarcem izprazni odmerjeno mu mero. In s«* ena dobrina je. zar;tdi katere se izplača živeti. Ljubezen se ji pravi. Tudi o nji hi vedeli marsikaj neizmerno lepega povedati, pa je. i-.K kolone ie konec. ~ ODA' «W TOU, THUlftDAY, KAEOH 90,1983 THE LABOE8T SLOVENE DAILY inU.ll SFORZA 0 ITALIJI IN JUGOSLAVIJI i CLEMENCEAUJEV HUMOR V USODNIH ČASIH Prod kratkiu je izšla v lterlinu ( ua prea»odil celotni položaj in zanimiva knjiga političnih esejev, spoznal resnične interese svoje do-1 -—" ki se havijo z raznimi lodobniml j movine. Sonnlno, ki ni veroval v pretekle dni so slavili v vsej t\ ro| >rski m i problemi. Avtor knji-, j zlom Avstrije, je sklenil zloglasni Xemeiji stoletnico rojirtva genera-k. nos, naslov "Sovražni bratje", londonski pakt. ki je prisojal Ita- Ja Schlieffena, ki je zasnoval ope-je znani Italijanki politik grof Car- hji vel,k del Dalmae.je in n tem raei ;ski nar-rt za nohorl nroti Pa- lo Sforza. Predno je zavladal v ItaliV, fašizem, je grof Sforza igral v italijanski politiki odlično vlogo. Že v mladih letih s«* je posvetil diplomatski službi in je zavzemal razna važna mota. Med vojno je bil več časa poblaščenee kratni srbski je živel zlast stikih. Po vojni j«1 bil kot Sonninov r&slednik italijanski zunanji minister, nato pa poslanik v Parizu, ustvaril glavno oviro za prijatelj->ko sodelovanje s Srbijo, kateremu raeijski načrt za pohod proti Pa rizu. Načrt je z navdušenjem odobril tudi cesar Viljem in dal vr- Son ni no sploh n, bil pn.jazen. Za- hovnPmu poVeljniku nemških arte tndi n, prišlo do pravega *od GeneraI Schlieffen je namreč kmalu pokazalo, da londonski pakt prej umrL V svoje delo se je ta- enec Italije pri ta- ne b0 obveljal Tittoni ni odklanjaj] ko zaverovai in bil o njega genial-i vladi na Krfu, kjer mišljenja, k« ga je zastopal Lloyd j noKti tako (prepričan, da je še zad-ti s Paši čem v dobrih George, da naj se zaerta meja le nje trenutke pred smrtjo vzklik- nekaj kilometrov nad Trstom. Scia-loia je celo resno uvaževal možnost, iii se prizna mejna črta, ki bi raz- dokler ni v Italiji, prevzel vlade del;la geografsko enoto Istre na Mussolini. Kot načelen nasprotnik dvoje, toda javno mnenje v Itali-fašizma je podal ostaovko na svoje ji je v psihozi povojnega razpolo-niesto. dasi ga je Mussolini vabil, | žen j a zahtevalo več in prišlo je ila olnlrži diplomatsko zastopstvo končno do Rapalla. Sforza, ki je v Italije tudi 'poti novim režimom.! Giollittvjevem m nistrstvu vodil zu-Sedaj živi Sforza v prost) vol j nem j nanje zadeve in ki je za Italijo vo-eksrlu v Franciji in se posveča po- ^ ci! rappallska pogajanja, zatrjuje, iitični literaturi. Njegove publika-' da se je tudi tam še od obeh stra-rije so v mednarodnem političnem ni ugotovila potreba prijateljskega svetu zelo uvaževane. Odlikuje jih sodelovanja obeli držav, in se sklicu-globoko znanje, pridobljeno v res- je v teni pogledu zlasti na proti-nih študijah in bogatih izkušnjah habsburško konvencijo, ki se je dolg letnega aktivnega udejstvova- sklenila istočasno in kateri sta se i.ja na poljn zunanje politike. Iz pridružili tudi Češkoslovaška in Ru-vseh njegovih knjig ^e razodeva,'mun i ja. tla je avtor odkrit pristaš m i rovu*.; ] Dobro leto kasneje — nadaljuje pol tike in sporazuma meti narodi. Sforza. — se se po krivdi Facte, ki '/.Hto tudi neizprosno odklanja po- mu Sforza tudi očita nesposobnost jitiko italijanskega fašizma. ,iu bojazljivost odprla vrata Posebno poglavje v svoji novi pohodu fašistov. Fašizem kni gi posveča Sforza razmerju mej imel le en edni interes: vzdržati Rima ]* je Italijo in Jugoslavijo. Da obravnava to vprašanje s stališča italijanskega državnika, je razumljivo samo po sebi. vendar so Sforzova lajanja tudi za nas prav zanimiva in vredna pozorimsti. že zato. ker jc on sam skoro v vseh važnih zade-\ah osebno sodeloval in so mu znane vse historčne pr>drobnovti. Sforza |>oda najpoprej predzgo-(1 o vi no italijanskega vstopa v sve t orno vojno. Kakor zatrjuje, je bi lo takrat za Italijo razruienje Avstrije prvi in glavni vojni cilj. V razmerju z Avstrijo ni imela Italija druge jH>t. morala je biti ali njen sovražnik, ali pa zaveznik. — Drnga alternativa je bila svoj čas tudi motiv, tla ie sklenila Italija trorvezo z Avstr-jo in Nemčijo, da si varuje vsaj integriteto svojega o-zemlja. Vendar je ta vsiljena politika vezala Italiji roke, da ni mogla m obod no uveljavljati svojega vpliva v internacionalni politiki. Ita- i-e na mes»tu. na katero mu je pripomogel srečen slučaj. V vprašan j-1 h zunanje politike fašizem .sploh nI imel nobenega programa in je ko-lebal od enega stališča do drugega. Napram Jugoslaviji je spočetka Se kazal naarnenje za prjatelj- nje trenutke pred smrtjo nil: "Glejte, da bo desno krilo naše armade močno!" V smislu tega načrta bi moralo izvršiti odločni udar jia Pariz tako zvano desno krilo, to je armada,'ki je pozneje tudi v resnici vdrla od severa skozi Belgijo v Francijo. Kakor zna-no, so izvedba načrta ni posrečila in iNemci so se moralo po sloviti bitki pri Marni, ko so bili na pragu Pariza, umakniti. Tik pred bitko pri Marni in za časa nje je bila nervoznost v Parizu ni višku. Raimond Poincare. ki je bil takrat predsednik republike. je izdal celo ukaz. naj se francoska vlada preseli v Bordeaux. "Radi položaja", je bilo med drugim rečeno v proglasu na francoski narod, "sta predsednik francoske reoublike in vlada bila prisiljena sprejeti bolestni sklep, da se začasno preselita iz Pariza. Vemo, da nam ni treba občudovanja vrednega pariškega prebivalstva poživljati k miru in mu priporočati odločnosti in hladnokrvnosti. Francozi, kazimo se vredne tragičnih razmer!" Tiste dni je bil za francoskega ministrskega predsednika Vivia- KAKO BO Z REVIZIJO Že od lanskega leta sem se na-1 žena, vendar ni tlvoma,.da gre za poveduje za najbližnjo dobo ofen- j vprašanje, ki ga je povzročila zivna akcija poraženih držav pro- struja, ki danes v Nemčiji abso- ti mirovnim pogodbam t smeri lutno vlada, in upravičena je sod- teritorijalne revizije. Zlasti v ba, da je gdanska afera prva sen- Nemčiji so o minulem Božiču raz- ca, ki jo mečejo pripravljajoči se ni vodilni možje v radiju in v ča- zunanjepolitični dogodki na med- sopisju naglašali neobliodnost in narodno obzorje. Poročilo iz Žo- neodložljivost ureditve nemških neve zatrjuje, da vlada ne le meti vzhodnih mej in polofieizno se je nemško in poljsko legaeSjo, mar- zagota vljalo. da bo Nemčija še to več v vseli krogih Lige narodov leto započela v Ženevi akcijo na precejšnje vznemirjenje, ukinitev poljskega koridora. { Revizionistične tendence tedaj Vzporedno s temi napovedmi i/ zopet začenjajo vzbujati zvišano Nemčije .pa-so poročila iz Madžar- zanimanje v mednarodnih politič- ske kazala, tla se tudi v tej državi nih krogih. Vidi se. da bo tekoče , mrzlično pripravlja revizionistič- leto prineslo še več senzacij n:i ! na ofenziva. Militarizaeija naj- tem polju. Že poprej smo omenili.1 širših plasti, tajno oboroževanje in da zlasti Madžarska ni v svojih j tiskovna propaganda so bili zna- militarističnih pripravah prav nič i - i ki, ki so dali sklepati na skoraj- popustila. Značilno je. da se ima- j šnjo ofenzivno akcijo. Kakor do- jo pomladi, tedaj v prav neobiča j-' z,lanost- k« nan» J«' podarila lid ' kazuje lurtenberška afera, so te nem času. vršiti na zapadnem Ma- ^hlloVl vsakovrstnih valov in žar- priprave v Madžarski še vedno v džarskem vojaški manevri in da kov liestete Pridobitve modernega polnem teku. je mnogo upokojenih in rezervnih 140 ni stara ^demdeset let in , temveč tudi v inozemstvu. Bil je sin Tišina v Ženevi bi dopuščala oficirjev vpoklicanih v aktivno lchlco ^ mislimo, da bodo iren-; b.vsega nemškega državnega pod- sklep. da vprašan ie teritorijalne vojaško službo. Tajno oboroževa- Pridobitve v sedemdesetih letih, ki tajnika za Alzasko-Lotrinško in že Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORIU ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK? ALI STE ŽE Z AV AROV AM ZA SLUČAJ IlOLEZM, SEZGODE ALI SMRTI: Ako ne, tedaj pristopite takoj k bhžnjemu društvu -».ijjoslo-vanske Katoliške Jednote. Naši jed not a plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1.100,000.00. članstva nad 20,000. Nova društva s<- lahko vstanox' jo v Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta. — Ur, it. najboljši slo-venski tednik "Xovo Dol>o'\ gk«lo JSKJ. — Pišite po pojasnila na glavnega tajrtlfca, Anton Zhašnik. Elv. Minnesota. BODOCMZOMI JUNAK ŠKANDALOV UMRL V Stra>sbnrgu je umrl te dni Claus Zorn z Bulacha. znan |>o svo-j h škandalih ne samo v Nemčiji, od svoje mladosti se je odlikoval z najrad čne:šimi škandali. V eni najelegantnejših strassburških restavracij je nekoč tako izzival, da pa ni štela rrlkoli več kot 300 članov, In vendar so ljudje Zornov e državnih mej na dnevni red o-1 tej zvezi govorica, ki se te dni Is11- in sPet drugi žarki, ki bi ga ob- list zelo radi č tali, ker je bil pisan ieijelne mednaordne politike. jkolportira v Avstriji, katero Da iM,eni "apratfli imunega za vse živ-1 grobo, bil je poln psovk in besnih V zadnjem času je vodilno Ča-! je treba seveda sprejeti z vso re- in za vse nalezljive bolezni napadov, kakor nekdanji "Vater- ski sj>orazum. kmalu pa so sledili,151- n,ož » h(A\ Zi;il,";al za ob,i" rotl: spoznanje življenjskih intcre-'ko- kakor z« Elegantnega sov in potreba ju mora privesti do h^Jača ni kar me mogel preba- spora zuma. ! janski polit:k; so bili uverjeni, da 'crxl ji \nia pol tika ni izgubila tal Viviani še ni utegnil končati svo-samo v njihovi domovini, tudi dru- jepra .stavka, da se namreč vra«"a od Poincareja. kc je Ckuiitvneeau vstal in ga prekinil: revizije za idaj še ni aktualno, nje se ni omejilo samo na puške na? do konya st-^etja. Dogtnlki v Nemčiji bi kazali na in strojnice, nabavili so poleg nairaani dvakrat številnejše in dva-to. da je ta država trenutno po- vojnih letal tudi tanke in oklop- krat bo!:' fantastične. Vseh možnih polnoma okupirana z notranjo ne avtomobile. Govorice o tajnem vaiovanJ m žarkov še davno n'smo preureditvijo in da se za sedaj ne sporazumu med Italijo, Madžar- odkrili in tako si lahko mirno ■ je dobil zaušnico in v škandalu sle-posveta zunanjepolitičnim akci-'£ko in Nemčijo se trdovratno predstavljamo nekatere, ki jihbojdtčem dvoboju ni igral posebno jam. Brez Nemčije pa ni pričako- vzdržujejo in poudarja se, da je znanost spoznala in dala v rabo do slavne vloge. Leta 1922 je ustanov 1 vati pokrenitve revizionstične o-1 potrebna tudi pritegnitev Avstri- kont>a te-a stoI<,tja- sv°j° stranko in začel izdajati svoj fenzive, ker je baš nji dodeljena : je, da se zagotovi varna železniška . Tu b| bil: Pr- zaiki- ki b' da- li>t "Warheit". Njekova stranka vloga, da s svojimi predlogi in za-! zveza med udeleženimi državami, j Jali možnost vplivati na spol nove-lite vami spravi vprašanje revizi-j Zanimivo je, da se zabeleži v! ?a Zemljana že v materinem tele-je ficijelne zadnjem času je vodiluo ča-! je treba seveda sprejet sopisje vseh držav molčalo o na-j zervo. Pravi se namreč, da je tu- 1t«a Botloči človeški red bo! land" bavarskega separatista dr. Ičrtih in namenih poraženih sil v j di Dollfussov puč v zvezi z revi- °d vsega početka neprimerno boIj|Sigla. I označenih vprašanjih. Ves svetov-1 zionlstičnimi stremljenji. Najne- zdrav, odporen in vesel nego je tla-! Zorn je bil zapleten v mnoge ni interes je bil in je še koneentri-, vornejša zapreka za sodelovanje z nnSnji. Kakor mu je znaii««t z mi-, procese zaradi žaljenja časti in več-ran na Hitlerjevo uvajanje cen j Madžarsko je namreč socijalno-tle- krofonom in lečami potencirala na krat je bil tudi obsojen. Nekoč je tralistične diktature v vseh nem- mokratska stranka, kateri je bilo tisočkratne milijonske iznose sluh izjavil pred sodiščem: "Sem Alza-ških deželah. Zadeva Gdanska in ; torej treba vzeti možnost aktiv- >n vid. tako mu bo v doglednem čan in francosko s-nlišče priznavam W'esterplatee dokazuje, da se ze-jriega ude jest vovanja. Zato da je izbisti'la tudi druge čut-, ki prav tako ma'o. kakor kitajsko." lo bliža trenutek, ko bo treba raz-. Dollfuss. računajoč" na pomoč pri- ««'» do danes zanemarjali. Za- Končno je državno tož lstvo nelialo pravi jat i in odločati o prvih po-i zadetih držav, porabil ugodno pri- P1*- pomnožiti pieganjati Zorna. češ. da n pri Četkih akcije za revizijo mej, vsa i liko predsedstvene krize v parla- zmogljivosti našega tipa. okif a ztlravl pameti. Nekoč je udaril ne-pemsko-poljske razmejitve. Tudi mentu in poskusil izvesti vladno •*«'• vonja? Kakor imamo danes va- kega pariškega tnlvetiiika. ki se je "afero Westerplatte" so povzroči- J diktaturo, akoravno je moral pri- t love. ki nam omogočajo gledati in ill narodnosocijalistični bojni od- čakovati velikih težav. I poslušati prt ko oceanov, tako m«»- delki. | Naj bo ta verzija resnična a!i ™jo biti valovi, ki lahko prenaša ;o I "Svobodno mesto Gdansk" je ne. toliko je pač gotovo, da revi- tudi okus Sli vonj brezžično v po-samostojna državnopravna tvorba ziorističue težnje od dne do dne ljub ne daljave On ju tisočkrat no pod kontrolo Lige narodov. Na pridobivajo na aktualnosti in da ojačajo. gdanskem teritoriju, na Wester- se mednarodna javnost ne bo mo- Neke«ra dne l»odo izumili isto-platte. se nahaja veliko mnnicij- 1 gla izogniti temu. tla o njih raz- tr.ko priprave, ki 1m> beležila in fo-sko skladišče pol.lske republike. (pravi ja in grozečo nevarnost za trgrafirala neposredno človeške Ustanovitev in ureditev tega skla- evrojiski mir zatre že v kali, do- misli. Že pred left! je znanost ngo-dišča se je izvršila na podlagi kler je še čas. . tovila, da izzove vsaka človeška MODNO IME Kakor poroča "News Chrouicle" o angleška konzervativna stranka pridobitve (kmalu izpronienila svoje ime. Ne-flevanskih pokrajin, zlasti ne Dal-^kdanja označba "torij!" je izginila maeije, razen nekaterih strate<»ično že pred sto leti. A zdaj veljavna važnih otokov. Njecrova politika je J U*Keda "konservativci* fla zgolj na tem. da se po zrušitvi Avstrije razs'ri Italija do Alp kot M-oje naravne meje. Smaovala pero-da bi izrazila svoje pomočjo prepr >- bil z nj in zapletel v točilnici v po-Htičn-l spor. s steklenico po glavi, tla *e mu je vlila kri. Niti alzaški a* tonom Isti. ki j-lm je bil polit eno b!:zn. baje niso hoteli :meti z njim i:iti- skupnega. Tudi s svoj m starin, služabnikom st> je nekoč zapletel v spor. iz katerega se je razv'1 velik škandal. ABESINJA HOČE DATI SUŽNJEM SVOBODO stih aparatur neposredno spreminjale v pismo, knjigo ali pa film Al>es:nski cesar Ilaile S«'lasijel (lia t Tafari) hoče za vsako ceno /atieti kiipčPo -s sužnji v svoji deželi. V ta namen »e imenoval An-g*eža Franka Halperta za v*l:ne?a tnKeka o suženjstvu v svoji državi. V Abcsiniji živi baje š-» vetlno [ioI miMjoiia sužnjev, gle-de katerih upajo, da hi se dali o-svolxliti v kakšnih 20 letih. jo oboroženi narodno-socijalistie- ja ni udarni oddelki in da se opaža : hfl katori raziskuje morsko glo-v Gdansku neobičajno številen binn na jadrnici "Carolini *. se- pritok oseb, ki nimajo na gdan- j verno ,K| porto ltico novi oeean-'"1 ^ bodo v tej obliki brezžično skeni teritoriju niti 'bivališča niti ' ^k^erjobočinski rekord Na om;'-' prenašjile tudi na določene kraje domovinske pravice. Vsa zname- : ^nrui mestu namreč leži morsko »» 'Judi. Dosedaina telepatJ ja je nja so kazala, da grozi munieij- tjBO v tri0^ini 13.500 m. Največja navadno otrrško igračk,-inje s tem. skemu skladišču na "Westerplatte (]os],,j znana ^lobina v Tihem kar nam 0^>0ta v tem področju, nevarnost at.-nt..a, (i,lan-*! k..- (1„.aml ki jo j/oUkrila |,r«l .s«l-j Ali sl, ,p „ f,nta. misar I.i^e narodov na pripeljeva- mimi leli ,lom5ka križarka ..Em. l)roz' L,varne ,.o,l- nje t.ije« ni ni a direktne-a v tak„ Iv»n(,m "Kilipillskem , [>oul^titi moramo kai l.i ,le-(onkraj Oceana fn .la ! va. senat pa. k. vod. avtonomno Krabnll" vihodno gd otoka Min-!:J kak,n„ Sl.,,„,„,;k Xai>0i«„a a|i ne^liSano hrZ;,,o teki, h poti povečalnim steklom; da se bc človek pogovar:al s človekom bo beseda z poleoua ali j nezaslišano tirzino tekla oJ> žici, ki i še polnejših časov, če bi mu kdo i ho leza'a na dnu Oceana; in da bo mestno upravo,danov), je znašala 1.790 metrov.'JaI J tetla. o povzročitelje najstrašnejših j vek bolezni v steklenicah in jih gleda-,brez pomoč* vsakršne žice. i^>žen i^ n emški h če t po nolnom "1 b° n°sH rekoPai" te«' rekel, da bo človeštvo-nekoč' človek končno lahko govoril s člo pasivno% stališče. Poljska vlada ^^ ^ "r " ^l2* povzročitelje najstrašnejših| vekom in ga videl preko Oeeana je bila tedaj nujno pHmorana, da bine Tupto Rieo niso"na sama skrbi za svojo zaščito in je SH do zdaj ve- kot 8526 nietrov pomnožila stražo na Westerplatte pI<>bine Zadnja vcC.ja merjenja je z oddelkom mornarice. Sedaj pa yrfil nemški parnik "Meteor", ki se je takoj oglasil senat mesta Gdanska in je a posredstvom komisarja zahteval od poljske vlade pojasnila in remedure. Komisar je predložil zadevo • Ligi narodov. Poljaka vlada pa je tudi sama pojasnila Ligi narodov položaj in zahteva odločitve, da gre v pred- je 14-krat prevozil razdaljo med Afriko in Južno Ameriko. Edina modema metoda merjenja za velike globine je "odmev strela". iNa eni »strani strelnega parnika se na morski gladini izstreli patrona. na drujri strani pa se izmeri čas od strela pa do pri- metni aferi za 'aetion direete', po- hmla ^^ (ki ^ je vrni, lZ vzročeno ]io oboroženih udarnih oddelkih. Obenem obtožuje komisarja. da ni varoval interesov Lige narodov in tudi ne onili poljske republike. Kakor se poroča iz Ženeve, s? bo Liga narodov barila z zadevo že prihodnje dni. Res je. da na sporu Nemčija formalno ni udele- vil na njegovo mesto slamnatega moža, da bi lahko sam poveljeval. Verjetno je. da bi bila francoska rvojska pri Marni poražena, ako bi bil Poincare že takrat imenoval Clemeneeauja za ministrskega » predsednika; kajti prav Joffrea j slavijo danes Francozi kot zmago-valea pri Marni. 1 morske glohočine). Določitev časovne razlike mora biti zelo točna ; zakaj -brzina odjeka znaša v votli 1500 111 11a sekundo. Nemški fizik Bchm pa je izumil sijajno "Behm-merilo". katero se praktično izredno dobro ponaša. Tok eksplozije spravi potom mikrofona v gibanje neko kolo; pri vstotpa odmeva iz morske globočine pa deluje drogi mikrofon, da se kolo tisti trenutek ustavi. Kot. ki ga torej napravi to kolo, služi kot merilo za pretekli čas. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJ TE "GLAS NARODA" m čiu ume »i, fluulro, pač pu Tal Slovenci v ?ul okolici CENE ZA OGLASE SO ZMERNI r ■ " tri- v LAS NARODA" new york, thursday, march 30,1938 za več kot THE LARGEST SLOVENE DAILY m D. S. A. « /r j. r^rr ^ damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLlCNE VSEBINE POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE lliiBMa^lkll umm rmrmripT Iftj ti tffff Hilt 111 illllitlt KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Street, New York lllllllllllllllll^l^llllllllltllllll^j^iiiiiliillii j * ZEMLJEVIDI MOUTVENIKI : IGRE: 'iiijftU/aiiiiiiiiiiiiiiiii&i^ MOLITVENIKI Olirlno knjigovodstvo .................2.50 I'erotninarslto. bro&lrauo ............1.50 I'm vila z» oliko _____________________.65 Psihične nutiij« na^ilkoholiihi p«i- »aKi .......................................... -73 Prst« in revolucija Cl'itamir) .........3» SVETA URA v platno ves................. .»t v fino usnje vez ............1.56 v najfinejše usnje vez IJt v najfinejše usnje trda ves _____________________________...1J6 Predhodniki in idejni utemelji tu- hKRBI ZA »USO *■*» W**,H*- -----------1J* v platno vez--------------- .M Kadi«, osnovni pojmi iz Radi« v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.86 Kad t o. osnovni pojmi iz tehnike, vezano _..... broštrn rm ................... ........1.73 Koriti slov. italijanski in italijanski Miivrnski dovar ■ ..„ Solirfnije ....................................... 1 .. KAJbM ai^SOVI v platno ve*.-------.tO v trstrje vet. .'..................I.26 v fino u^nje vez......„.1.56 v najfinejše usnje vea. 16« Siovenska narodna mladina _ I (iflwjm 4.VJ strani) KVlSftU SRCA v imitlrano usnje vez. .60 i V usnje vez_____________..... Rt) v fino usnje ve7. _______1__ v najt nejAe usnje vez. 1.20 v najf.nejše usnje Vda | T fespedinjidvu .80 .50 ..........1.50 Spretna kuliarirs. trd<» vezana ....1.45 H vrt o I'iMiw nI are in nove zaveze, i»*|M> tr, fiiiM vez........ ...1.— Slava lln-ii. j« mir ljudem, fina vez 1.56 mjAwJAi vi/ ..................... Zitti»e«'r iM lif-lij, v | tu I ii«; ......M fliia ...................................1-— V letim-, najfinejša ve* ...................1.00 Angleški molitveniki: (/a mladino) l ehenik aiielcskrsa jezika fnht VIK....................... broširano ..................... 1 tod v filozofijo (Velter) .......40 .....-75 .......25 ...1.50 1.51» Vdiki dftvennkf vuik: zbirka pi^m. lisliu in vlog za zasebnike hi trgovce ................1.25 i VHiki v*rv»-d«-ž ................................8© I Vo-U-dnu knjižira .............................50 /hiika domuti't zdravil ...»................60 Zilr i\ i I na zrlišfa .......................v.........40 j Zel ju plevel, slovar naravnega zdravilstva .....................-..........1.50 i Zgmlm inn tndnofltl pri Sloven- rlli. Ilrvalib iu Srbih ............1.90 Zdravje mbiliiif .1.25 Zdravje iu hoic/.en v domači hiši, U zvezka _______..___________________1.20 Zgodovina Srhov, Hrv atov in Slo-i t nrev ( \lelik) 11. ziez.-W .............................. Prorokovahie karte _____j___—. Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ..............................„...1.50 Igratke. broširano ..............................80 Igralce ................................................75 J«gnje..................................................jo Janko in .Metka (za otroke) ............30 Jernat Zmagoval, Med plazovi ..^..JSŠ Jutri (Strug) trdo vez ________________..75 hroS................................________________60 Jureieevi sp>si: Pogina izdaja vseh 10 ztezkov. l«*|m VfZJIIllll .......— 1.11.11.1 . ___„..16.— ti. zvezek: Ur. Zober — Tugomer broširano ............................71 Juan i M seri ja I Povesti ia Španskega življenj:. ......................................S« Kako ne nem jaz likal ( Ak'Sovwi 1. zrezek ...............60 j Kak« »eni se jaz likal < Alesovee) 1'. zv. ______________.00 Kako sem se laz likal (Alc£ovec< III. zvezek .............60 Korejska brata, povest- iz misljonov * Koreji -----------------------------JO Krvna os veta ________________________________86 Kmečki punt (Senna i .........................66 Kuhinja p-i kraljici gosji nožiei ...56 Kaj se jc Mark aru sanjalo...........25 Kazaki ...............................................66 K rite v pot patra Kupljeuika _________76 Kaj se je izmislil dr. Oks ...........„....45 Levstikovi zbrani spisi _________________39 I. z v. Pesmi; Ode m elegije; Sonet je; Ronant-e. balade in legende. Tbliaat flarstlk ______76 5. iv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike .......-................70 ljubljanske slike, Hišni lastnik, Trgu*ee, Ku)i£ij*kl stražnik. Uradnik. Jezični clc.klor. €k«tll-nlfar. Klepetulje, NataV.area. Duhovnik, lld..................................66 Praški judek_________________________________ Prisega lluromkega glavarja ... Pravljice in pripovedke (KoSutmk* 1. zvezek 2. zvezek Pnie med Indijanci .............................30 Preganjanje Indijanskih misjonar- Jev ----------------------------------36 Robinzon ............................................JS9 Robinzon Crusoe_________________________________.00 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeta in bela vrtnica, povest .........30 Rdeta megla ......................................_7tl Rdeia kokarda..................................1.25 He riant Diavolo. vez. 1.C0 Slovenski Aaljivec ______________________________40 Slo«enaki Robinzon, trd. vez. __________73 Stric Tomova koča .........................59 Sueški invalid......................................35 Skozi širno Indijo .............................50 Sanjska knjiga, mala .....................00 Sanjska knjiga, velika ................90 Sanjska knjiga, (Arabska) .........1J>0 Spomini Jiicoslovauskega dobro* l oljca, 1914—1918 ........................1.25 Sredozimri, trd. vez. ______________________66 iirtrfi. .............................................40 Straoote vojne ....................................50 Sliri smrti, 4. zv..................................35 Smrt pred fcR« _____________________________«5 Stanley v Afriki ............................56 Spomin znanega potovalca ........«..1^0 Stritarjeva Antltologiju, broS .........80 Sisto Šesto, j mi vest iz Abrueev ________50 .25 Št. 23. (Ropbokies) Antigone, ial-..30 na igra, poslov. C. Gol ar, 60 str. broširano ---------------------------------30 .41 j 3t. 24. (K. U Butwer> Poolednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broS. ................................................ .40 Sin medvedjega lovca, Potopisni ronton ..................................... .30 .80 t Iti Id's Pra>er::ookk v Inrva»*e |»>atnb-e vezano v belo kont veznuo ............. sj; POVESTI in ROMANI Tome 1'nto Me fin«« vezami 3D Agitator (Kersnik) tirofi. ...............................25 Key of Heaven: fi (mi Trtam...................... v umu)«1 "Maun ............... • jfllieji«' Ufciije vezanu I ZA «»I»KASI.K, Kej of Heaven: v rrbit'l vecMB«i ................ v ii4ii|i| n.tlfliK-jii v«-/ .... v flito nsnje vei_auo ....... Ca I bol lr 1'orkrl Mmmnl* v fino usnje vezano ........ .35 -70 .30 Andrej llofer ................... Itenenka vedeževalka ....... I te l*raj sli i biser ............... Beti ntere*«'n .................... Hele noei. mali junaii ....... Ilr. ž i eno darov i ................. Itoija |Mit na Bledu .............................20 Božja pot na šmarni gori .................20 ..........80 ..........50 .........35 ..........35 ........^40 ..........00 ..........35 Lov na ženo (romani I .ur Sfer ......................... Marjetica ..................... Materina žrtev......... Moje življenje ___________ Mali Ijird .................... Miljonar brez denarja .......................80 .....................1,— ......................^0 ........................50 ____________________75 ........................80 .....................75 j Student naj bo. V. av.____ I Sveta Nutburga .................... I Spisje, male i*»vrsii............... i Stezosledec............................... j Šopek Sarootarke ............... | Svet* no«............................ Svetlobe in jence ................... Slike (Meško) ..................... Spake, humoreska, trda vez. SHAKESPEARE V A DELA: Ara Maria: T fllto Uslljl .1.20 130 1.56 .1.30 vtkano ________— I 10 POUČNE KNJIGE AncleMt« doirmko Amerika In Amerik snel (Trunk) I.— An«eljaka aluilia oN tmtik kako oo NOj ntrrir k »v. nuii ..............„10 Boj nalezljivim borznim _______________70 Cerkniško jezero ......................_l.t0 poma^l fiiinordravnik bniširaoo 1.2» .136 •1JB6 1.56 ..1J0 Cankar: 4«rr^nik lA-imrd. l»roA..................70 Mimo it 11 jen ja ________________________8rt Moje življenje ...........................75 Koniautjčoe duše ....................00 Itafksusko-TiirttP tojska .................86 , lialkunska tojoka, s slikami .........25 ' Boj in zmagm. povest ........ ...............20 , Itlaeajna Velikega vojvode ............60 Itojr. (roman) ..................................65 Burska vojska ...................—..........40 Rent in dnevnik..............................«60 Čarovnica ________________________________Jt& Cvetht* Borograjska .............-.......45 Cvetko ...................................................35 Čebelica ...............................................-25 Črtice i je življenja na kmetih-----35 Maelibet, trdo ve«. ____________ brofiirano ........................ Othelo .................................... Sen Kresne noči _____________ M zdravnik po Rnaipn: bruftiranu ........................ Domači vrt ------------------- Govedoreja ............................... Oozpodlajstvo ............—.......... Jugoslavija (Jieilkl 1. zvezek 2. svezek, 1—2 iuodK •___ Kletarstvo (Skallcky) ...................A— Kratka srbska gramatika ..............30 Kratka zcedovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ...................J36 Kako se postane državljan Z. D. JE5 Kako s« postane ameriški državljan .15 Knjiga • dostojnem vedenju .—...30 MnbfcCna Batu ni ca ____......__________„78 liberalizem ......................................66 Drobiž, in razne povesti — Kplttal MilCftmdd .....................66 darovana, zgudorinska povest .........50 Dekle Eli/a .............................—~....40 Dalmatinske povesti _________________Jt5 Delgm roka..................................50 Ho Ohrida in Bltolja_______________76 Doli z orožjem _____________________________56 Dve sliki: — Njiva; Starlta ____< Mefiknr) ________________00 Devica Orleanska _________________________.51 Duhovni boj ________________________..56 Dedek jo pravil; Marinka in ikra- teljeki_____________________40 Elizabeta .....................__________35 Eabljola ali cekev v SiaUkomhah.....45 Fran Baron Trenk.................................35 Filozofska zgodba .............................00 Fra Diavoto ..................................S6 Materija in eneržija .115 (.oiftpodarica sveta kUl dr. Janeza Ev. Krelia .75 Gostilne v stari Ljubljani j Grška Mitologija . I. it._________ IL zv. ............................. 'Oba skupaj P* rento v) Gusarji ' | Gusar v igleštfi t« t hlio ln dom---- slov. Kidmriea, 668 ves. (Kailafek)---- _________.46 .........66 __________________t.— ____________________________75 oblrtdh __________________________J6 Hadži Murat (Tolstoj) ..................40 ......H« pnpeia, ve*-----------------------------1— I j Hektarjev met ----------------------------50 il«<»ika ____________________________________40 iitr] nudi časi. Rlago duše, veseloigra .75 _____I,_ Helena < Kmetova > ...........................40 ! Hud* Breadne (11. a-, t .............35 J Humorske. Groteske in Satire , J6 j vezano .....................................86 broSIrano I.M g. Ur-*«----------- Maron, krščanski deček iz Libanona .—___________________________________^5 Mladih zanikernežov lastni iivo- topis ............................................75 .Mlinarjev Janez ............................50 j Splošna KtljlŽllica ^lusolino.............................................40 Mrtvi Gostai .......................................33 Mali Klatež ........................................70 Mesija ...........................................„...50 Malenkosti (Ivan Albreeht) ........„25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mbidlno ...........................25 Misterija, roman ............................1 Možje ........................................... Na ra/H^nib potita ............................10 ..........35 ........as ........JK ..........36 ---------JS ..........96 .......1.26 ........66 -------90 ..96 ...76 ...76 -76 Notarjev no«, briinurdoka ... Narod, ki ismira _______________ Na4a vas. II. del. 9 nevesti Nova Keotika. trdo ves_____ Naša leta, trda rez ............. broširana .........—________ Na ladijskih otokih____ XaSi ljudje........................ Nekaj iz ruske zgodovina Na Krvavih poljanah. Tn^jeoje ta strahote z bojnlb Jiobodov btvlle- g:i slovenskejrz |iolka ..................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Krika ...25 Onkraj pragozda —________________..^80 Odkritje Aasetihe, trdo vezano---66 mehko vezana-----^---------------..J# Praprrinnove zgodbe......................^35 Pasti in zanki _________________________35 Pater Kajetan_______________1-— Pingvinski otok________08 Povest o sedmih obcftenlh ______________R Pravica kladiva --------------------------56 Pablrkt iz Roža (Albrecht) Pariški zlatar ... Prihajal, povest 'eilgalec________ Papexinja Fans ta ________________ IjOO Povesti, iteeml v proal (Baudelaire > trdo vezano ______________— Po strani klobnk Pint zvona ... Prt stricu ... Prst Itožjl ... Patria, povest Iz irske junaške do- Prva Ijabeaen P« gorah In dolinah Pol litra vlpavcs _____ Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar ,...< Predtržani, Prtšem in niki v gramofonu______29 svet- Prigodbe febelice Maje. trda ves Ptice seN^he. trda vea Pred nevihto Popotniki St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, lzvirua povest, 104 str.. briši rs no ...» ................................35 Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ...................................35 4. (Cvetko ..Poletne klasje, izbrane iieatoi, 184 str., broa:rano......................... 86 St. Št. St. C. (Norttki 7. Anderson©ve pripovedke. Za slovensko mlmlino |>rire«lila Utva. 111 strani, broi____________35 .75 Fi SL Akt štev. 113 Stev. 9. (Univ. |»ror. dr. Weber.) Problemi ndikni zefije, 347 strani, broi. _________76 Št. 10. (Ivrni Albreht). ..Andrej Tern one, relljefua karikatura ln minulosti. 53 str., bral___25 St. 11. (Pavel Colla » PeterCkove poslednje nanje; botk-us imveot Št. 12. (I>r. Kart KugUS) Deonr narodno-gooitodarski spis. pošlo venil dr. Albin Ogrls, 238 str., fit. 12. (FranUitejiiski) Mogočni prstan, narudua pravljieg v 4. dejanjih, »1 s»r^ broii. —...........JO St. 14. (Dr. Kart KugliSi Dennr. narodno-gos|MMlar»ki spis. |kjk1o-eeall dr. Albin Ogris, 236 str, broS. __________________________________ St. is. Fdmsnd in da^a do court. Benee Mauiierin___—--- St. 10. (Janka 8a*.ec> fcvijenjo, I«smi. 112 str., hro*. St. 17. (Pro!«per Marlmee) T dnfio t vlrah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 stra. —________... St. 19. (Gerhart Ilauiitman) Potopljeni a von. dram. Itajka v petih dejanjih, imslovenil Anton Funtek, 124 strani, bruš-------- 6t. 20. IJni. S&ejer) CompaH in Ksnnn asaki, jaitonskl roman, ta (eaSne prevel dr. Pran BCa- dae, 1M straul. hvoi. At 21. (Frilotla m) H»» ITmatoj) St. 25. Poslednji dnevi Pempejn, II. del _________..._____________________________ Št. 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ............................................. ..96 .90 .35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., hro« ___________.35 St 2». Tarzan sin opic. trdo rez....l.20 Št. «1. Roka roko .............................25 St. 32. Živeti ----------------------------------Ja Št. 35. (fjaj Salusllj Krlsji) Vojna z Jugurto, i »oslov. Ant. Dokler, 123 s* ran i, broš. —................JHI Št. sa (Ksuver Meško) Listki, 144 strani ........................................,65 Št. :J7. Domače živali ____________________30 Sr. 38. Tarzan in svet ................1.— Štev. 29. Bolieme _____________________.90 Šr. 47. Misterij duše ..................1.— Štev. 48. Tarzanove iivali ............39 Štev. 4». Tarzanov sin. trd vez ____1.20 Št. 50. Siika De Graye ................UM Št. 31. Slov. balade in romance.....80 Št. 54. V meteiu ............................1.—■ Št. 55. Namišljeni bolnik ................56 Št 5(k To in onkraj Sotle.......L..... .30 Št. 58. Glad (Hamsun) ..................90 Št. 50. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del------------------1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma. II. del ..................1.— Št. 01. (dolar) Rratje in sestre.....75 Št. 02. Idi jot, I. del (I)ostojevkl .90 št. 62. Idi jot, II del .......................90 Št. 64. Idijct. III. del ________________J6 Št. 65. Idi jot. IV. Vsi i deli ....... del ....................90 ................ 3.25 Št. 06. Kamela, skozi uho sitan- ke, veseloigra ...................................45 Slovenski pisatelji 11. sv.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. Črtice ................................................. Tigrovi zobje ...»----------------------------1-— Tik za iron to .......................—.........70 Tati«, (Bevk), trd. vea. --------------------.75 Tri indijanske povesti ......—---------.86 Tuftel. soe. roman ____________________1-26 Trenutki oddiha ---------------------------86 Turki pred Dunajem -----------------36 Tri legende o razpelo, trd. ves......65 Tisoč in ena Mi (Rape) vez. mala izdaja ------------——l-— tgrabljeni milijonar — V kremni jih Inkvizicije V rob«!rt (Mitttič) V gorskem zakotju -------- V oklepujaku okrog sveta: 1. del --------------------- 2. del----------- _______ 1-26 _________1.38 1.2» _______________J35 ...00 -00 ••>«ae**0*ssssesi .1.60 OBA SKUPAJ Veliki inkvizitor „ Vdl* (Waldova). broS.......35 Vojska na galhana, s aUkaasl------25 Ti I mu (Rabtndranattk Tagore), trdo veaauo .u broširano ---------------------------------- Volk opokornik in drago potooti .L— trdo vesano..........—........—l^i Vojni, mir ali poganstvo, 1 sr. V post i v je šln, III. sv. Valentin T«M Vi dali avojeasu VodnMmvn pratikn L 1827 Vednikavn pratika I. 1088 Vodniki in Smisel smrti ZBIRK* SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir aH poganstvo _____.35 2. zv. Hudo brezdno ______________________35 3. zv. Vesele povesti ----------------------- 4. zv. Povesti in slike ........................35 6. zv. Študent naj bo. _ NaA vsakdanji k rab _____________________t8 SPISI ZA MLADINO (GANG L) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ................................................. 4. zr. trdo vezano. Vsebuje 3. po- vestI ..................................................50 5ezv. trdo vezano. Vinski brat ........^0 0. zr. trdo vezauo. Vsebuje 10 povesti .............................................50 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA- NJEM: Domovini, (Foester) ____________ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov_____...45 Jaz bi rad rudetih rož, moški zbor z bariton golom in priredbo za dvospev............................________ V pepelnitni noti (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor ln orkester izdala Glasbena Matica ________75 Dve pesmi (Preloveci, sa moški zbor ln bariton solo ...................M Kupleti (Grutn). Ufeni Mihce, — Kranjske gege in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj 1.— PESMARICA GLASBENE MATICE* 1. Pesmarica, uredil Hubad „..2J>| 2. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikaršiC) 1. 2., In 3. zv. skopaj .............................«....1^ IGRE Beneški trgovec, Igrokas r 5. dejimj .66 O ran de Bergerae. Herična komedija ^ 1 letih dejanjih. Trdo vezauo ------------------------------------------1.70 MALE PESMARICE: St. 1. Št. la. Št. 10. Št. 11. Št. 1J. Št. 13. v 4. dej........................60 ......-----75 .............5« Edela, drama Gospa z morja, H. dej..... Lokalna železnici, 3. dej. Marta, Semenj - Riehmonda, 4. dejanja ...............................................30 Ob vojski. Igrokaz v fitirih slikah .....30 Tonfkove sajne ca Miklavžev ve-ier. Mladinska i^ra s petjem v 3. dejanjih .........................................60 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Ca|>ek). vea..................45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .......75 Za križ in svobodo, Ig roka £ v 5. dejanjih ..........................................35 Ljudski oder: 4. zv. Titiotapee, 5. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih leer: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje ................................„60 Srbske narodne himne .......IS Što čutiš, Srbine tuini .....15 Na planine ______________________..„11 Zveter ...............................„15 Vasovalec .............................1J Podoknica ...............13 Slavtek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) ........................................J81 Lira, sreduješolska, 1. in 2. svezek po .56 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ...... Mešani in mo^ki zbori (AljaS) =—i 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo IHtj; Na dan; l>ivna noč .............41 G. zvezek: opotniu k veselju; Svetu noč; Stražniki: Hvalite Go-spi«la ; Občutki; (ieslo ....______________41 7. zvezek: Slavček: Zaostali ptlfi; Iiouiiirodua lskri<-a : l*ri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .41 8. zvezek: Ti osrečili jo liotl (mešan zbori; Prijatelji in senca (mešan zbori ; Stoji, BOlnčice stoj ; Kmetski hiši .........................19 CERKVENE PESMI : Domači glasi. Cerkvene pesmi z* mešan zbor ...................................i._ i 12. Tantum Ergo (Premrl) ...........„51 Masne pesmi za mešan zbor — (Sat mer) ........................................51 12 Pange il.ngua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ........................ 12 Pange Lingim Tantum Ergo Ge* nitori HJerbiči .............................. Hvalile Gospoda v njegovih svetnikih, ^i) pesmi na čast svetnikom (Pren*rl > ............................ 10 obbajilniii in 2 v fastpresv. Srcu Jezusovemu (Crumi ____...... Missa in bonorem St. Josrphl —■ (Pogachnlk) ................................. Kjrie ................................................. 51 M .4« ..31 .M ..61 1 K svetemu Kešnjemu telesu — 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije j (Foerster 1 .............................. Device, Marijin otrok .....................30' Sv. Nikolaj ........................... 11. snopič. Sv. Boštjan. Junaška .deklica. Materin blagoslov.............30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjoia in Neža...............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Aferijinega otroka ------------ ..30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide _______________ broSirano ...___________________________ ...8« ...80 Azazel, tnlo vez.............................1.— Ralade in romance, trda vez ........1.35 Bob za mladi sob, trda vez..............40 Kraguljtki (Utva) ..... trdo vezano _________ .....65 .....00 IE _^ - ■ - Moje obzorje, (Gangl> ....................1.Z5 Nnrels (Gruden), broš. .................. Primorske pesmi, (Gruden), vez......39 8tutnc (Albreht), bro«. ...................-30 Pohorske poti (Claser). brofi. _________36 Oton . 8to H tank__________________________________il Vijolica. Pesmi za mladost __________.88 Zvončki. Zbirka fiesnlj sa slovensko mladino. Trdo vezano .80 Zlatoroc. pravljice, trda ves_____.88 PE5M1 Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (PavčIC) Slovenska koračnica: 10 aveskov. Vsak svezek po _______JO t mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi tPrelovec)__________66 Sest narodnih pemnl (Prelovee) .86 MEŠANI IM MOdKI ZBOR (Adamič): .75 .73 II. av........45 lira(Holmar) 1— ( Vjdoplvec) _L26 mo6ki zbor Trt je molki zbori (Pav«Č) —, Izdala Glasbena Matica___46 Narodna na grobnica (Pavčič»----D Gorski edmetl (Lahamar 2. av. —45 .40 .6« .8.5« ....21 NOTE ZA CITRE Koželj*ki: 1'oduk v igranju na citrah, 4 zvezki .................... Buri p.ideio. ttračnlca................ NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamba- raški zbor in petje (ltajuk) ....1.2f Itom Sel na planince. 1'odpurl slov. narrMlnih jiesmi (liajukl .......... Na Gorenjskem je ftetno .............„.!._, RAZGLEDNICE N'ewyoiSke, Različne, dučat .............4| Velikonočne, božične in novoletne ducat .....................................41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat JO Narodna noša. darat ................. iiosoinezue 110 --------------------------61 ZEMLJEVIDI Stenski zemSJevid Slovenije ns mod nim papirju ■ platnenimi preji-bi ----------------------7.56 Pakrajnl roM zemljevidi: Dravska Banovina____________M Slovenske Gorice, dravsko ptnj* sko polje —..............................36 Ljubljanske in mariborske eblnoU ^4 Pahorje. Kozjak----SO .46 Prekmurje In Medt Canada ___________ Združenih držav, veliki Mali .... .4« Ji Nova Evropa___ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, T« Montana. Mieatasippi. Ws ton. Wyoming, v sal J po Illinois, PennajIvanin, ta. Mkhipn. Wisconsin. Woot Virginia. Ohio. New York — Vlrginin, OUn. New It kl po________ Naročilom je pruoiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH postne znamke po 1 ali 2 centa. Co pošljete gotovino, rekom and! raj to pismo. Ne naročajte knjig, katerlb m 6 ceniku. Knjigo poftiliamo podtnttM proota "GLAS NARODA« ni«.ii "TESi ' * "O L A 8 NARODA' THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. 4 imaš. Potem >o nas (»rožniki pusti-1„ . . • »»i .i- . i 'zeti. FKASK i DOVČ. Little Fall*. V.I".; RIBOLOV IN OSUŠEVANJE CERKNIŠKEGA JEZERA Cerkniško jezero j-' premikajoče ms- nič. Mi >nn se sani o bali. če nik. In gresta naprej in ko pride-;«zero. Dolgo je kakih «h*>et do.Ui nam mreže pobrali, za drugo t;i «lo jame "Sekadok-e". ga zopet dvanajst, široko mora biti pa kakih nam ni bilo. { \ praša inžinir: — Was ist das? On h sf do « sem kilometrov. I*ripad.i ' Naenkrat >e pa Janez ujezi, po- pa odgovori: Das ist "Seka-i .i k met >ni, >am.-> nekaj ga pripa-! grabi vrii"-«» in stres«' ribe nazaj v ( . .-i- 4. oriv-t a dalje in pridela do seno- It »HI t l|ahnilo tri leta. Kadar ne vdahne tri leta. je pa dosti rib. * Jezero ima več imen: vsaka jama ima draga ime. Naj prvo. mi-slitii. da v>ahne "Voda no«". in ".I i lave jame*, čez par dni Usahne * Križ", in za ^Križem** pridejo *'Rešetne jame" na vrsto. Kdor je hotel loviti, je mora! i-li'eti d' voljen je '.hI ribiča. Ta čas 1» pri »nirit. Razdelili >iu-> si ostale iil»e in s«- potlali proti domu. Milili smo, da smo jih dobro zrihta-ii. al? je bilo ravno nasprotno. Minulo je komaj par dni. ko priti« / okrajnega sodišča vabilo, da moranr* mi odgovor zaradi tatvine. Mi začnemo misliti, kakšno tatvino imamo na vesti! Nobeden s«' ni mogel zmi>!iti. Ali zvedeli smo, ho *ino prišli pred sodišče. Sodnik na> pokli«"*e po imenu. Vsi bili tam. Potem nam i>a začne j« ! il l*et riček iz Dolnjega jezen, [brati iz akta. Lovljenje rib l»rez S »vetla j«' bilo treh« plačati za do- j d »voljenja *je tatvina: ustaviti se voIjenje, sieer se ni dobilo. Nam pa v glavo ni Ah«. tla bi morali do- Jisžinir: — Was ist das.' — Das ist "['šiva loka" seuoko-ša.' Ko prideta do jame VKarlovi-<•< vpraša: — Was ist das? raJnik. Das ist Karlovie. vode poži- •rožnikom je preti jwistavi. Ta pre grefcek se kaznuje po paragrrafu v«>!j«n*e imeti in rastra ni iiot(«Hl"n i ti ni in tem. Predno na> ie pa ob-iiu •!. i »vili ■.mu p« vseeno. j ,r.!il. vpraša, /akaj ste lovili ribe Nek'k- smo lovili n.i **l»ešetn:h Jbre/ dovoljenja.' Odgovor j" dobil ; Mali", pa so prišli možie paota-i naza j. — Zato. go** m »d s: dnik, ker ve. ! &o bežale. 1\< jih opa/in. re-Vm Janezu Sodnik s«- pa razjezi in nam hi-Khvm-m :—- Ali jih vidiš ' tr«> pove. koliko .-.iri> wlnzili. i >n -e p.i š.* razjezi in n»e vpra- ( Jaz sem (»il na;manjši m^d njimi-ša •— Kiik vojak >i pa bil. da j«, sem dobil samo par dni. in dru- ii d\o dobili več. Mislim, tla je -laz sem m pa tni>!i|; — Tudi ti š.li po velika t i. Ko nas je s nlnik Z.-.»"*eli so kopati Širok in plobok jarek za Javornikom. tla bi voda inieh: prosto pot kar skozi. K ► je bil jarek izkopan, ga votla ni imela 'amur. zakaj bil je še previsok. In tako mi lepo kopali naprej, dokler si» imeli denar, poteni *>o pa sprt gledali, kje Imdo druzega dobili. ^ ni pa k tudi država se je izpame-tovala. Mi-lila je. da je boljše. če vod;: v jezeru st«>ji kakor da bi morali ministri in poslanci iti po sve-t-.i beračiti- In tako je Cerkniško M/rrr. še vedno tako kakor j«' hi-k. h Jugoslavije. Mož in žena na mrtvaškem odru. V Sreiuski Mitroviei je po kratki bolezni umrl kapitan 1. razreda Ljnbomir Marjanovi. Mar 44 j let. Par ur za njim pa je umrla j tudi njegova .soproga irj tako sta ležala skupno na mrtvaškem o-dru. — Marjanovič je bil otlličen častnik, ki se je zelo -hrabro odlikoval v vojni. Imel je veliko število raznih odlikovanj. P0L6M KMEČKE KOLEKTIVIZACME V RUSUI Ali še »e jih boš. f n >.«• so nas \ pra>ali: nimate za < lost j.' Mi jim ,>d«.rovf»ri»io. da smo komaj lotili in lovili smo naprej. Že se eden oglasi: — 11 v<»de \tn! S»>v«»il», ubogati je l>ilo treb t i.i I i -Ta »M'Z s»> ni o piral. Levili štirje skupni, eden j»- hil pa zunaj, da nam je rihw- pobiral T|MxJar m rib tudi nikamor ne*"l i Je.. n;is -iliti. da moramo le- i > ril e Mine->ti tistemu, komur pripadajo, Janez se pa oglasi: — Kar lovit ii i jih trre. pa jih bo imel. t srh pa ne l.o eikal. Orožniki so jK^stali še l>«>lj hudi m začeli so /grda z nami posto- tits<»tiil {»o tem in tem zakonu, nam pa reV. tla s<> lahko pritožimo na df/elno sodišče v Ljubljano.4 č" nam ni kaj prav. Nol>en ni odgovoril in že smo bili znnaj. Stopili smo v najbližjno gostil- KAI VSE PRENESE FRANCO-COSKI POSLANEC St:ja 1'rnncoskepra parlamenta, dne 15. f. m. je f rajala .17 ur in )V . .... , , .. izrned najdaljših v zgodovin i m, ua smo tlorjili naso koraizo na-:, ... . . ' i , * ;tretje republike. Sirer pa je zabe- i U-žena leta 1!>()2 in tudi pri pror«»-run-ki razpravi urna seja. Po-noeiia seja parlamenta stane državo do 20 tisoč frankov. Največji i . Tako smo čakali par tednov, k i smo bili povabljeni v Ljubljano radi kršenja postav. I'ov al ila miki dobili vsi. ali :el ni nobeden, še sam rilih'- PetriiVk ni hotel na tisto s. Nas jt* hotel /I:»žek te;ra zneska tvori |»lača za nadure '{,">() nasta\Ijeneeni: ^ten«)-m-aioui. tajnikom, strojepiskam, n »tri potlačiti pa jih je -am p«n! reditetjen. itd. Kazen tetra dob jo nt^ dobil. ** t o ker ni šel «.Vz par ,s; Ir.|„žbenei in p.^lane": kosilo, tini smo pa dobili iz Ljubljane pi-,v teku te .'!7 urne sejo so pojedli v smo. ki se j,, glasilo : Deželno so v^Hamoutn l-">:4 ku guj .ti. kg dišč. v L jubljani vam poro, m. da • Pa „ li;rt ](KMJ kg kruha. Popili so ste V imenu kralja Alek. ... Ira o- i Vt>- >t > s-(.ui,.nj,. ,/va. sina. slati-pmšeeiu. f IH. in tir_ \*0t-. v.ti» [Hj-larreev je šl » Zdaj iiitH-am pa malo (»opisati razen tega kosit v parlanientsko re-nekaj ii-zan tmiv ega. k -gar >»e zani-Liavraeijo. ki bila i nt prta dva dni ina Pred leti so liomec. Zahtevj-l j -i« -so vs" ueprenetioma kašijali in >e »noža. ki zna nemško govoriti, [vihali. Dnevniki ]»oroeajo. da je ■ ia bo hodil /njim. In res. jMtsre«"ilo,«zel vodia mestnega kemi« nesa lase mu je. da ga je dobil ali imena 1 'KUitor'ja pred 20 leti nekaj zra-ue za p i šei i^ /a t o ker mislim, da po seji. ki j<- trajala samo 12 ur. Ud->r j«' tam okoli doma. ga vsak Ladle, k", jih je odnesel v mali oe p«/na. Šla -sta in knialn sta dospe- • ki. s.» vzele življenje 10 morskim la do Javornika. Inžinir ira vpra-: prašičkom. Kljub temu še vedno sa — Kako se imenuje hrib? On uiua pt»s1opje noljene boljše pre- Majhen listič, hude posledice. Pred stttlnikom zagrebškega sodišča je ležal na mizi listič, na katerem je bilo zapisano: "Dragi Biškup, prosim te. tla pripraviš denar, ker bomo kmalu prišli k tebi. Pusti vrata odprta, »la ne b«» treba delati t«»lik«» škode". I? t •-ga malega listka, ki ga je našel 28. avgusta preteklega leta n* vratih svoje hi^e Ivan lliškup •* C-erju. je na.stal velik akt. obii-» potov in zasliševanja ter konen» razprava. mali vasiei Cerje jej javno znano, kdo zna pisati in kakšno beležnie«> ima. tudi je znano. kdo ima svinčnik. Tako so kmalu ugotovili, tla je listič napisal 26-letni kmet Pavel Žakmau in yra izročil Andreju Labušu. .slugi omenjenga Biškupa. naj ga pritnli. na vrata svojega gospo darja. Žaknian se je izgovarja!, da je ibila to .sam«► šala. vendar pa j«» sodišče prišh> prepričanja, tla yre tu za iz.siljevanje in je «>b-sodilo Zakmana na 14 dni zapora, pogojno za leto dni. Otroka ubila volka. Iz Tuzle poročajo: Sestri Smilj.i in Ruža. prva stara 11. druga pa *.-• let, .sta trna 1 i iz velikesra jrozda j (Jorije domov volka. Večji volk j je uaskoeil goveda, ki s«» začela divje bežali, volk pa za njimi. \ Manjši volk je skočil na .Smiljo in ji zadal več ran. Tedaj je Ruža zagrabila kot in «ra potisiilla volku v .zrelo. Volk je izpustil Smiljo in u.i t o sta obe sestri potisk?« I i kol vedno globoko v žrelo. Volk s«- je priče! tla vit i. nakar je mala Smilja zagrabila malo sekiro in z vso močjo udarila po glavi volka, ki se j«» zruši). Ruža je o.st il« pr: volku. S milja pa je tekla domov kiient svoje stariše, ki s«, r«kt>j prihiteli in pregnali tlrugega volka. ki je zasledoval živino. ' Praga, 9. m area. I radno poročilo o seji narodnih komisarjev Sovjetske zveze, izdano po«l »ueseeem dni. ugotavlja, «la se je v nekaterih krajih Ukrajine in Za]Kidne Sibirije že >v novembru občutilo znatno ^manjkanj«* živil, ki se od takrat še stopnjuje. Ta vest. ki šele v februarju poroč-i o stanju j»red tremi me-seei. sevetla ne more nikogar )io-uiiriti. Vse kaž<\ tla se obeta Rusiji za leti 19:» in 1934 še hujše pomanjkanje. neg«» je bila lakota leta 1921 iu 192a. Lani so bili pogoji za j>rvovrstno žetev izvrstni, pa je zaradi odpora in nesmotre-uega tlela kmetov in kmetijskih delavcev pridelek padel rel«> pod normalo srednje dobrih letin. Vzroki za slabo žetev "pa niso samo pri zasebnih kmetijskih posestvih. marveč v še večji meri tutli pri državnih "Žitnih tovarnah" in kolektivnih gospodarstvih, tako zvanih koHiozib. Kolektivizaeija kmetijskih posestev v Rusiji je domala ze izvršena in le zelo neznaten del je v rokah zasebnikov. Pre vsem .seveda mala posestva, kajti večja so bila v znamenju boja proti kula- la -vlada odrediti .smrtno kazen za te vrste tatviim. "V* začetku letošnjega leta pa je vlada izdala še znamenitejšo na-redbo. iz katere se vidi. da hoče izkoristiti zasebno pridn«\st iu*pobudo. Doklej je vlada določevala množin«> žita. ki si jo je >mel p«» sameznik obdržati zase ali za prodajo. ostanek pa je moral odvedli v državna skladišča. Po o a red bi «>d HK januarja 193:t pa bo moral odvesti od vsakega ^»osejaneiri hektara le oti kg žita kot davek, ves ostali pridelek pa si lahko obdrži za svoj«* uporabo in svobodno prodajo. Zeh» mog«»če je. da si ruski poljedelec ne obeta mnogo od teh novih ugodnosti, ki so gV-de dosedanje prakse res liberalne. Doslej je namreč lahko vedno o-pazoval. da je vlada ob setvi obetala čudeže, po žetvi pa je neusmiljeno odirala kmeta. Zato tudi tej novi obljubi kmetje ne verujejo, pa naj žive v individualnem ali kolektivnem gospodarstvu. Moirotei v Kr«*mlju >e zave«lajo. da pr«'ti Rusiji za l«*t«»s in prihodnje leto katastrofalno pomanjka t ♦'ga načrta niso izvršili. Šele sedaj >«• prišel čas za to* d asi ga liotlo iz-vedH v nekoliko spremenjeni obliki. Ladja je začela namreč že razpadat in ediua rešitev je bila ta. da dad«> v muzej. Tu bo opominjala še pozne roti o ve na velika dejanja prednikov, na junake duha. ki s» «"loveštvu prinesli več koristi cego vsi junaki orožja. V A 2 NO Z A T NAROČNIKE Poh tj naslova jf raz rid no t/a kdo j min te plačano naročamo. Prva številka fKnneni meste. {ju (lan in tretja nr, leto. Zadnje opomine in račune s nt o razposlali za Sovo I ft o iu ker hi žr teti. tla nam prikhtnitv toliko ite-IwfrtLvef/a thin in stroškov, zalo storili San Fraut-iseo, Jar oh Lausliin sto lahko mogoča. H«*rriot «Vsio najrlaša potr«'bo zbližanja z ICt i-st- | nje najpotrebnejših živil. Zato ona v znamenju ooja pro« k«i,- n;,jr, k.ikršrnkoli izhod i/.j kom med petletko zaplenjena m ! zapatl. t,.r ,H,mišljajo že na uvoz | CAJ-4*'uitNIA: kolektivizirana. Neugodne posted.-1 žit;, iz |1|ji||e kak,vr ee kolektivizaeije st» tlovolj zna- lHa lf>.»- v u 1W|U(.M pj| ne. saj je skoro vsak kniH. ki je . dj|m.s |lin|a potrHn„. »irav«. valu-! moral opustiti individualno gospo-' p.,(- v M«tskvi tr«lno nad-' darstvo. prodal ali sam rabil sv9- [ ^ ^ hof]o ,.t||ko izkor^tiii 7:| 1N1>I VNV. jo živino, da mu je ne bi bilo tre-UovjWr |ipodni po|iti-ni * m^^us. L«.uis iianieh ba pri -vstopu v kolektivo oddaM | v Vr:int.iyi j(. um0„0 .teiiarja. -A v skupno gospodarstvo. V drugem ! Amt,riki pa javit, da j;-število krav prekoračilo predvojno itauje. V oktobru leta 193*2 pa je uradno štfctje kot posledica nasilne kolektivizaeije izkazalo le še 17 inilijoiov konj in 16 milijonom krav. Ta izguba na živiui povzroča občutno pomanjkanje mesa. mleka, masla in sira kot vsadanjih živil, obenem pa velik izpadek za industrijo, ki je izkoriščala kože. tlla-ko. kt»^«i. rog«.»ve. parklje in k«»-]>ita. Nadaljnja posledica je po- Ru-sija icOLORAlH): 4 P»iel»lii, lvter < A. SufliO WalM'tibnrt^ M. »f. Baynk Aurura. Mary l>ul<*liar i 'bi. j^i. j. i:. v«i.'-. j. I.nkanteh • 'iuro, J. Kahian t fbi.-auo. firer« in Illinois i .K-U.f, Mary ItatuMeh. IlrO' \at I-t Salle. J. Spflieh Mas. ouisili. Fnink AiT^ustits North t'liiea^o. .lože Zelene KANSAS: «.;irar«!. Asnes .Moruik Kau>a.s Citv. Frank Žajar PASJA ŠPANSKA jo. če»f»ur pa ^o «l<^si« j nasrotova-li tesni stiki 3Io.skve ' Berlinom. Hitlerjih je energično uničil iu list varil niožuos! obn«f\itve stare rusko-franeoske zveze. Tudi Ameriki mi tla za s«»vj«-tsk«» namene izretlno pripravna, .saj je !{u*i-ja edina .sila. na katero -e Ztlru-f aryi. vm»: žene države lahko zmesejo s ipri-i KitziuilhT. Kr. v«'vš> Mrsinia. Frank HrvaiHi manjkanje delovne sile iu gnojil, j MOST NAD ZLATIM ROGOM iti Sevrda opravili pa vendar j Mhi pa odgovori;Das ist J«vor- j/raeex*alne naprave. Koledar L 1933 i r • t , 0 , ' | , Vsebuje poles spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Jc^ma Bukovinskega, opis našega ''Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepis ja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. t » Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali I3 omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SUK, PO-UK A IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Uprava "O. N. Xa Skaiid:navskoiii nimajo leto., bript. ki mzgra;a v ostali Kvropi, prtnl vse in a- Angliji;, na Francoskem iu v Nemčiji. Na Angle.-kem i je umrlo 1I1 *J. Strokovnjaki trdijo, da je b;la preti Mtv-let.M ze!o razširjena tudi untl o-troei. a pozneje je .zgubila nekdanjo hudo ]w*»ledieo. Dr. Rosenthal celo trdi. tla se ozdravi vsako na *' pa*j i španski" obolelo in Nečloveško krvjo cepljeno scene. Preli->anje krvi je najbolj učinkovito sredstvo tudi za zdravljenje psov, v ta namen je potrebna malenkostna l:olič:na človeške krvi. Kljub pospešeni traktorizaciji je' konj še vedno glavna delavna -i- Zo letL l,il z,"'-s"ava11 la ruskega kmetijstva. Lani je bi- j *'rt za ,,ovi most Zlat' 1«> »v obratu v vsej liliji 150.000 j Pa JV rafli zmerom večjega prom *-, MONTANA: traktorjev z LVJoO.OOO konjskimi}u ne'xllozljiv. Zdaj je po^ .silami. V enem letu tpa obe ruski!T,H>l,a x>ota deuar-1a »abraua in tvorni« za traktorje lahko izdela-jtleia bodo ,zro0ena zniianjim tvrd tU komaj 20,00») novih traktorjev. ; «a izvendržavnu nam-Ako «.dbijemo od živih konj -no!*'iia se bo v glavnem vrillo v tretjino kot raz.liko za te-a. ker j »aturalijall. tobaku. Olvllih. slllo-žival ni neprestno uporabita za tie- Vi,1» Mestna uprava b«^ nantr.v lo kakor je .stroj, vidimo, da po. I">kupila te pridelke po deželi ter menja izguba 10 milijonov konj!v inozemstvo. Most se bo (i,r>00,iM)0 konjskih sil. od katerih "»euoval "tiai? ". ho pft Železen, jih traktorji nadomeščaj«.* !e ---- ^ i LADJA TRAM" V MUZEJU Tu«li nedostatek gnojil ima zelo ' neugodne posledice. Ob zntanj&a Ob 40-letnici znamenitega dne. nem stanju živine, bi morale tvor-1 k<> je Fridtiof Naiisen odplnl n:i nice za umetna gnojila pokriti na-!svoje polarno potovanje, to je 22. Malo potrebo, ki pa ji seveda niso j j ulja t. L. bodo »»tvorili v norve-kos. kar se zopet močno pozna najškem glavnem mestu O^lu i>olariu žetvi. Leta 1913 je znašala žetev muzej, v katere bodo hranili naj-81 milijonov ton žita. lanska pa k-[važnejše kos«\ k spominjajo na r.-05 milijonov ton. Da.si je bilo vre-ppehe noneskih severnih in južnih me izretbio ugodno, je dal hektar j polarnih raziskovalcev. Xajzane lani le 6.5 metrskih .stotov žita. \ m.vejši predmet v tem muzeju bo Leta 1013 je bilo izgube 10 od- slovita Nanasenova ladja "Frani" Koiui«lup. M. M. lViuiau washoe, l cliauiiii NKBKASKA. Uiuaha. I*, lirodvrii-li M:\v Y0IJK: CuuanUa. Kari strtil^n Little FalU. Frank Maste Poziv! Isdajanje lista js v svesi i Telikimi stroikl Mao go Jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino točno. stotkov, izvozilo se je 10 milijonov ton. tako da je za potrebe domačega prebivalstva ostalo 63 milijonov ton. Lani pa je izguba po ki jo še danes, vsaj jk» imenu, pozna vsak »dar če k. 22. julija 1803. je odptul Nan-pen s to ladjo in 20 avgusta 1896.. podatkih "Izvestij" presegla 20jpoteui ko so ga smatrali že davno odstotkov, izvoz je znašal 1 milit j/a izgubljenega, se je vrml ž njo jon ton za domače potrebe pa je,v Ilamnierfest. Ta povratek so pr >- t»stala ipopolnoma nezadostna ko- slavili kakor kakšen velik dogod-k ličina 51 milijonov ton. - \ svetovni Zgodovini in poleg junri- T , » . v A . , »k«: Nan sena je "bila deležna triuin- Letosnja žetev bo nedvomno se .. , . ... i rt i- i i - • !fah.eira sprejema tudi njegova vr- .slabsa. Zaradi lanskega primanj-'- 1 kljaja v pridelku bo nedostajaio krme in * kmetje bodo prisiijeni znova klati živino. Posev ozimine je \>i' u»vrsen v veliko zamudo in je proti lanskim 37.5 milijonom hektarov poševne ploskve zaostal za poldrugi milijon hektarov. 'Izvent15. oktobra pro- lu ladja. Malo manj i;«'i?«» tri leta se je s svojo izborilo konstrukcijo upirala strašnemu pritisku polarnih ledenih mas In ni propadU. kakor ne-Kteto tlrugih ladij prtnl njo. lirod^-grednik A reber, ki j«» je izdelal •»» Nansenovih navod:Kh. je z nj«> n-stvaril res mojstrsko delo in ine\ šlega leta pokazala na glavni's katerim so lad»«» krstili ("Kram"' vzrok tega neuspešnega kmetova-i pomeni tfXaprej"). je bilo povsiun nja. Kmetijski dela vci zahtevajo j upravičeno. Ladja mu je delal i po vzgledu industrijskih osenurni; rast Se na mnogih jmznejšh eksp«*-delavnik in »n g« tudi v resnici ia-1dlcijah. ki no jih vodili ž njo možje vedli. Xa polju začno itelati ob 8. - &verdrttpovega in Amniulsen«»vt*g» zjutraj, s p«dja pa odhajajo točn«» kova. . ■•!• i... i»»i ...JSL^L..... ..,-.__ ob 5. uri p<»poUlne. Isti liriki i list tudi žigosa žitne tatvine, ki so tako razpasle v državnih in kolektivnih gospodarstvih, da je mora- Xe I. 1806. je nekdo sprožil pre«t-log. naj bi s«» *' Kram" spremenila v polarni muzej. bi bil zasidran v pristanišču v1 ^ slu. Takrat - » i »m » .. t , . ' ' 1 OH tu: llarU-rtuD. .lotu tialaut. Jo«* Hiti. Frank Trobu Cleveland. Ani«m i'obek, (has. Kar* lincer. Jueolt ttesnH. Jobu sinpulk Kuelid. F. Bajt šiniti, Anton Nagoti** Luraiu. Loul^ l>alant. J<>Uu Kuium> Warren. JI rs. F. Itndiar Touu^stono, Anton KJkelj ORKGON: Oregon Cilj". Ore.. J. Kulilar PENNSYLVANIA : Auabri'l^e, t'rauk .lak£e Besseioer. Marv H ril.ar Dra«l«io4-k. J. A. (!eru» Brougbtou. Antou I|«a*ec «'laridRe. Anton Jerina I'oiieuiamrb. J. B rezov ee K\|H»rt. J. Previ«. Louis Supaočit Farrel. Jerry Okoni Forest City. >lath Kamin Greeusburjr. Frnuk Nctvnk ffohnstown, Jolui Polaatz Kravn. ^Vnt. Tauželj laizerne. Frank Baliucb Mauor, Fr. i»euishar Meatloir I^amls. J. KoprivSek Midway. Joim Žust Moon Knn. Frank Podmilsek Pitlsbtirrfi in vso okolico. Vlneeot Arh PittsiiuriA. J. 1'ogafaf Presto, F. It. l>euike ječe. Tačas l#ži hudo b*»lan v postelji, grozote, k'! jih je sam doživel in videl v tl-t h 14 dneh. -o mu oatavile .sjmmin za ym* življenje. V srednjeveško spandavsko j«'t- u&nico zapira sedanji rež in vodi- BB^^WBWHH telje ill pripadnike jih Naslednji dan dopnlpne je Felice nemorno pazila, kdaj pride go- faofe odstraniti s površja. Port**- spa Wernrjeva. Mati se do tedaj še ni prikazala. Feliee je kot navadno .sama zajtrkovala z bratom, ki bi bil zelo rad ostal doma, toda moral je k zidarskim delom, kjer je danes zaradi zelo važnih del ion* laJ biti navzoč. Feliee ga je potolažita, češ, da bo že sama vse opravila. Sa ma he ji je že »včeraj 'ponudila, da ji bo razkazala grad in ne bo skoro niti opazila, ako se mati ne bo pokazala. In tako Č3ka z utripajočim .sreein na avtomobil, s katerim se bo pripeljala ga za njo zato tako važna, ker je bila mati Lutza Wernerja. In ko bi *e tudi tega zavedala, m «v srcu ne bi priznala. Vr-asrh je tudi prisluškovala navzgor, ako bo mogoče prišla mati. da sprejme ^rapo Wecnerjevo. Kako mučno ji bo, ako jo bo morala .sama pozdraviti? Pa saj kaj takega ne bo napravila njena mati! In rovno, ko zasliši avtomobil, pride mati žiraI ko*e pa-" V Parizu bmlo v kratkem pri-Zeitung" priobčuje senzacionalno p;rja tega mkopi>a. Nato je moral puotlli ženske v policijsko služIm ; poročilo nekega begunca iz Neiuči- uči ined dvema vrstama prega- in >o v to vsrlio že priprav li |n v j je o grozotaii, ki m- dogajajo v je- njaleev. ki so ga pretepaK z jernu«- ben poletni in zimski kroj zanje, čah pod strahovlado liapailuln !t ni. Ta srednjeveška muka je tra- ki sicer ne bo prava uniforma, a oddelkov. Dunajski list iz razum- jala tak > dolgo. da >e je zgrud i bo že na prvi pogled kazala |>okHc Ijivih razlogov ne navaja imena j nezavesten. Hodil ne bo se dolgo, nositelMee. poročevalca, pravi |>a, da spada med a vendar ga drže brez po vi hI a za- Opremljene bodo te ženske poli- p r tega v najbolj zoperni vseh nem-'čistke se samokresom in .s piščalko, škili ječ. Ker vlada brezposelnost tudi na Najstrašnejše stvari pa se doga- Franco kem. je umlj vo. da >e jc jejo na berlinskem policij.skeai prijavilo na tisoče kandidatk za r > predsedstvu, kamor vodijo areKran- si„žl>->. Med njinri bodo izbral" CC in jih t raj-> k 4'zasliševanjuV. takšne, ki so ali-olutno zdrave in v Tu je jvoročevalec sam prebil eno zadostni starat i. ki jamči 'a to. noč. in .sicer v celici z t»2 drugi mi da so vzvišene nad kuketcr'ju. lah-političnimi jetniki. Kar je tutK vi- komisclnostjo nli celo v.wlj -m do del, dfeega po strabotnosti vse. k «r j ustol vščin. Kak »r znano, imaj« m svet pri po veti u:e o delovanj t v Londonu že tlalj »"asa žen ke {n>-boljševiške čeke. lidste In so >e obnesle zelo dobro. Te ljudi, večinoma delavce i.i Zlasti za kontrolo nad mladim: židovske pasante. jo režimska čeka grešniki rn za varstvo javne nr>ra-s tepenjem na pol ub la. Videl je te haje bolj usposobljene neg» mošk! stražniki. valca so spravili tja v jeti/*kem avtu. ki je v njem prostora za 12 oseb. a družbo mu je delalo takrat 5e 27 drugih nesrečnikov. Aretirali so ga pozno ponoči. Na poti do S pa udava .-e je avto hipoma ustavil ' n pod pretvezo, da ima motor ui fekt. so ostali v mrzli noči do jutra na deželni cesti, liiia je strašna noč, a tni še nič proti temu, kar je sledilo v & panda v n. .V stai'1, p rinit i.-ni jetnšnlci j?{-i danes ogromno število nasprotnikov tretjega earstva. Nikakor niso to sami komunisti n socialisti, temveč premnogo je med nj^Imi pripadnikov drugih nemških strank ill eel o mož, ki se v strankarskem ž vi jen j n niso nikoli udejstvovaii in so b'li samo kulturni METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) SIC WEST 18th STREET NEW TOKE, N. X- PI&ITE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ^»'HIM.I fll ■ II I I 1 _ 111 jI m* II,-v SHIPPING NEWS 2. ma >a: 1 it V ...t I v Br« m*n ljudi, ki so jim bili — iztakn'li oči! brez izjeme vsi. s*j bili spaeeni in ska žen i ml palic in mučenj«. Več*r/ med njimi ^o s kop ti pu"k izbili zobe. Mnogi «-o kazali na r »-kali sledove tisrrizov. pr t' so jim bilti strti -In pokvar:en: za \>e življenje. Vse aretiranee so prcpledo-vali. da-li so Židje. Z de so metali v eeliei na tla in član", napadalnih oddelkov so besneli s škornj* p:-* sjiodnjem delu telesa, dokler :c niso žrtve ones\ est i le. Se ob ča-u, ko e je poročevalcu posrečilo. da jt» pobegli'l iz jetnišniee. »-o mnogi mučeuc' noreli od prestanih muk. Pretepi vandalstoa, barbarstva, ki jim v civiliziranem svetu ne bi smelo biti pr inere. sd dika današnjega nemškega policijskega režima. Najbolj značilno pa je. da .ce nore "o takšne stvari dogajati v Nemčiji, med narodom, ki se je VSAKO LETO SE DA KRONATI va. ji-naglo steče nasproti, da bi « tem prikrila ošabno iieljubeznji- V? 7 hmann ' ki se je dngnila in stopila nekaj norakov proti gospej ; Kuossbildt, tsaree, ki so ga navzlic - Mama, to je gospa Werner jem, - pravi Feliee s tresočimi"^'1?1 V,1Sokin, ]eUw glasom. tako da 111 »nogel cele dni Grofica se prikloni in ponudi go*pej dva pnda. 2,ganiti- Starca ^ v k . t .. , , - Sprejela sem vaše pismo, gaspa Werner, v katerem mi na- "eUSm ,Jen° troP vedno l*>™«al s svojim kulturnim znan jate. da si želite ogledati grad. Moja oJ,cJa , , da me pelje Po gradu, bo namen mojega obiska izpolnjen, ne da t Proti uj m brez mts-i in brez mo i šire manj^ne, kakor n. pr. ruski vam prizadevala kake neprijetno««i. I^ re b:do vT" boljše>ivm..... - O, prosim, o tem ni govora. Samo prosim, kot sem rekla, da !!',šn,co " vs<> •ll*t,"kl' mi oproatite, ker se mi zelo mudi. jkor P"»zij« v demonstracijah pr«sl In z ošabnim po k Ion o m -rofica naglo odide. (jetnišnieo ^sak dan. Da j-tniko r- (Jn-pa Werner jeva s,- obrne k Felice, ki .stoji pred njo v veliki stll<{,"> 6 ^Hirajo, je umljivo samo zadrepi ter jo gleda s pr^ečimi očmi, tako da se je -osna xpriiaz- ,)4' X •MV| nH' l,r- /naiu V" t iz l',vte- 1>a,lt'1 P° nesreči pre nila z ne preveč prijaznim sprejemom. Smrt v potoka. Nenadna in nesrečna smrt je zadela viničarja Jožefa Glodeža j sate I j Heinz Pol. kj so mu ob are- rutine _y globoko strugo po- — Kointe.sa, včeraj bi mi morali povedati, da nadlegujem s svo- obiskom. s»j nisem vedela, da hoče vafa gospa mati odpotovati. Felice se ojunači in »ponudi pospej stol. In ko obe sedeta, pravi Feliee še vedno nekoliko v zadregi: — Tudi sama včeraj še nisem vedela, ako se hoče mati danes nripravljati na potovanje. Zelo naglo se je odločila. In poleg tega .u n:» gre saino za slučajno potovanje, temveč mati hoče Erlau za vedno zapustiti. Zaradi tega more vaš gospod soprog že od prihodnjega »"etrtka dalje razpolagati z gradom, ne da bi se moral na nas ozirati. ; Presenečena, skoro preplašena gleda gaspa Wemerjeva v Felicia bledi, žalostni obraz. — Ali hočete reči. da boste vi spremljali mater in boste tudi za»pu*tili Erlau? .. j — Ne. mama me ne rabi. temevee se bo pridružila moji sestrič-ni Mis* Mildred Field. Povedati vam moram, milostljiva gospa, da* se naša mati ne more uživeti v i spremenjen i položaj. Skromno življenje, katero ji more nuditi moj brat, se ji zdi presiromašno. ker je bila navajena na drugačno življenje. Moja sestri ena jt* zelo bopji-ti ter ji more nuditi zelo veselo življenje na potovanju in pozneje mogoče tudi prijetno življenje v Californiji. Tedaj je seveda mati zgrabila z obema rokama in — mogoče je ne bomo več let, ali pa inkoli več videli. In tedaj jo proti njeni volji zalijejo solze. Jezna sama na seb.? jih hoče prikriti in ko se ji to ne posreči, pravi vsa obupana : | — O. prosim, ne brigajte se za moje neumne solze, kajti dru i ga če sem trdna. Z usmiljenim očesom jo gleda gospa. — ln vaša mati vas pus-ti samo? »Saj to ni mogoče. — Je — mama je namreč na naju jezna. Moj brat 'bi moral po materini želji poročiti Mildred, da bi z njenim denarjem bil popla-' ^an dolg na Eriau in ne bi bil* materi treba iti 'z dosedanjih razmer. Toda moj brat se za to ni mogel odločiti, ker ni tak, da bi se prodal za denar in tudi jaz bi ga potem ne mogla več spoštovati. In tako sem ga proti mamini volji vedno podpirala. In mama je bila vedno jezna na brata, ker s\ je izvolil poklic arhitekta, da ,bi si mogel služili denar. Mati namreč misli, da je bolj častno, ako astan*-grof Erlau, ako *i xagotovi udobno življenje z bogato nevesto. Zdaj pa »e tudi jaz učim trgovske stroke, da si bom napravila življenje. V sled tega je mati jezna tudi na mene. Toda, kaj hočemo dru?ega. brat in jax .si morava služiti za življenje, kajti vedno ne morem viseti na bratu kot klada. Poleg tega pa nama je mati tudi prepove-, dala vsako občevanj« a Heinovimi, četudi je gospa moji materi neko«'; storila veliko ushigo. Mama misli, da je gospica Falkova vzrok. J da je tako mrzel proti Miss Field. Tod* temu ni tako, kajti moj brat i > bil fe od početka proti temu. da bi poročil Milred, še predno je Judita prišla tu-aem. Ker pa oba veva, koliko hvaležnosti smo dolžni goirpej Heinovi, matere v njenem naziranju nisva mogla poslušati. Povedala sva ji, da je velika nehvaležnost. ako prekinemo zveze s tako dobrima damama. Tako je vse prišlo, da je mama vse vzeta za pretvato, da naju je mogla pustiti ugodi. Potovala ho z Miss Field in bo seveda imela pri njej zrlo udobno življenje. Midva pa morava gledati, kako toka ter zadobil tako hude poškodbe, d« jim je podlegel. Za pokojnikom žaluje žena in troje otrok. 21. marca: Olympic v Cherbourg 1. april«; . Urx \ v.ttiu* dinmpL'iin v Havre Vuletuluin v Uoulo£ii« V. apr la: AquiUnia v "hertn.iirr llamt»urg v Hamburg r. april«; Kur« jut v Bremen I. aprila: Ct>uie »li Savoia v Ueum • 2. apnla: Ifuls«. bland v Hamburg •4.aprila: jlutriiJum v Roulcfrm Saturnu v Trst V Ugandi, ki j! pripada tudi slovito Lunino p<»gorje. imajo kralja, ki se da vsako leto kronati, ker zahtevajo tako običaji te dežele. Nedavno se je dal ugandski kralj zopet kronat*', in obredom so prisostvovali tudi vsi v deželi bivajoči tu-ei. Svečanosti kronanja s" pričele s službo božjo na prostem, kj jo je daroval anglikanski škof itt sicer v jeziku lunjoro. PoVrm je |»i prišel kralj v svečanem oblač lu. i-mel je svečan nagovor na zbrane dostojanstvenike in geste v obredni koči. potem je pa odšel v svojo "pa k»eo'\ obstoječo '.z večih s travo kritih koč. kjer mu ie pr\i m ni-■ ter posadil na glavo krono in o-gmil nalašč za to s^-ečanost izile-lan plašč. tj tem je bil obred kronanja končan. V svečanim sprevfdu je s-kralj potem okrog svoje "palače", najožji kraljevi svetovale1 so pa držali nad njegovo glavo velik dež-rik. znak kraljevega dostojanstva. I>o tu je šlo vse po starih obi.*a;ih in tradie jah. konec svečanosti je b!! pa moderen. Prim lili so namreč nogometno tekmo meti dciuačimi moštvi za kraljevo nagrado. Ali j*' dobilo zmagovito moštvo pokal ali pečenega bivola, o tem poročilo mol- ts. aprila: Lire-men v lire men t«, aprila: Muje.-l.o v Cherbourg Alls v llu\t« 19. aprila: Uunhaitan v llavrt Nt « V k v Hamburg Ji. ap.-ila: i >1> in| if v Cherbouara Mauritania v Cherbourg 22. apr'la: Ctuuinpaln v llavr< Kimia v licout h. aprila: L>ri:i;h.in v Cherbourg Kuro|i:t v Hreiuen 29. apn'a: I>r.nsiriH v Cherbo>ir* A'lk«>rr ll'imli»jrg Vernilam v Doulo(ne 2* aprila: 11^ rte Frnr.r* v I In vi e Augustus v Ornoa ...SKUPNA... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko CKerbourga, 6. APRILA — Velikonočni Izlet Potem še dva izleta — 10. maja in 5. julija Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 CHAMPLAIN preko Havre--1. APRILA — Velikonočni klet Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 91.73 za tja in nazaj pa samo..........$ 171.50 Potem pa dva izleta s parnikom "lie de France" 18. apr. in 27. maja Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 SATURNIA preko Trsta---------- Cena vožnji: iz New Yoika do Ljubljane za tja in nazaj pa samo .. BREMEN preko CKerbourga---- — ---30. MARCA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84 za tja in nazaj pa samo..........$ 185.50 S parnikom COLUMBUS------— 22. APRILA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 100.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 178.50 > Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: — 31. MARCA ......$ 97.50 ......% 171.50 Metropolitan Travel Bureau New York, H. Y. fe (Frank Sakser) 216 West 18th Street £ Dalje prihodnjič.) a "" * ' :r»M£«M«i>i. Mmi « "t I 4 MAJSKI IZLET v staro domovino na slavnem Cur.ardovem ekspresnem parn'ku AQUITANIA 10. MAJA V:iši Tlfje'« ž.-ll.-i it-K.* iz!»-t;: hoal« ime i izbrane KaMne z ummIitki '»presno, hrtuio :«> l;jih«vctn i»i ru-it:- •I1 ugc j>t«!!«'l'iii< sir»'«lnnsij. ZMERNE CENE Prihodnji izlet z AQI1TANW lit) .". Jt'LlJA POD OSEBNIM SPREMSTVOM l'i£ile po ilusirir:«n<» knjiticu x drugimi pt-jiani l. LEO ZAKRAJSEK General Trjyjl Service 1C59 SeconJ Ave. New York. N. Y. CUNARD LINE 3. maja. Au!u(u« S. maja: latay-tle v Havre Vu.r»nla v Trst 10. maja: Mautetariia v Cherbourg . 1 ui selila ncn» J 13. maja: Ch;implain v- Havre* Hex v Genoa Europa v l>rtm«n 16. maja: Lwiathan v Cherbourg 17. maja: r*rei:carLi v Cherbourg-New Y'.rk v Cherbourg 19. maja: Siatt-nilam v Boulogne l-uris v Havre 20. maja: Cont«? Grande v Genoa Kremen v Bremen Ge<>rgic v Cubh 24. maja: Manhattan v Havre Albert Hali ui v C>ierl»ourg Aquilania v Cherbourg !25 maja: Ctmte di Savoia v Genoa t 26. maja: j M a j*»tir v Cherbourg Mlnnetonlu v Havre • Veemlam v IlouK gne f 27. maja: ( He dn Pranre v Havre Saturn!i v Trat 30 maja: i Eur. |-a v Premen ' 31. maja: j Mauritania v Cherbourg 1 Hamburg v Cherbourg | Itcs i:<><«eMflt v Havre Koma v Utina 2. Jun ja: Olympic v Cht-rbouric Wesiernland v Havre Vol^n-la m v lioulogne 3. junija: Clump's in v Havre Ue\ v Crma Urita muc v Cobh 6. junija: 1 \ tat ha n v Chvrbouig 7. junija: 1'etilsehland ' llerenuarja v r Cherbourg Cherbourg 8. Junija: lafa>etle v Havre Auguatus v Genoa Hremen v Uremen 9. junija: Statemlam v Xtiru:i waska Boulogne ■ Cherbourg • 10. Junija: Paris v 1 lav re ITALIA- COSULICH V SLOVENIJO PO SOI NČNI JUŽNI PROGI V GENOVO AL' TRST V K 1.1K K lt.\/Ki»Š.\F. l.A 1 >J F. Najhitrejša ekspreana vointa do SLOVENIJE po Sredo-doiemtkem morju. R E X ............ 1. aprila Conte di SAVOIA . S. aprila I ir*-ktne. VVrniikH *v«-».» iz Genove. Pomike l*» sprejel zastopnik drulbo ter jh Im> pravoOasno opremil na hitre brzovtuke. vozeOe v Slovenijo Direktna »iuiba do TRSTA SATURNIA ____ 14. apr. VULCANIA ____6. maja Druga odplutja ROMA......22. aprila AUGUSTUS... 29. apri.a Krasni prostori — Izvrstna kt-hinja. Vprašaj kateregako'i uk'ci.ia ali ua v uradu ITALIA-V LINK I State St.. N.Y.C. CENA DR. KERNOVEtiA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovenskc Berilo (BNQL1SB SLOVENK RE>OMj Nmiltc gm prt KNJIGARN! GLAS NAR0UA 4U Mrest tllfe »tnr. I U9W Itri.citi » h ■ 14. Junija: | Pres. lijirdinc v Havre (Majestic v Cherbourg' N' « York v Cherbourc ( Agullania v Cherbourg I 15. junija: Conte di Savoia v Genoa 16. Junija: Eumpa v lire ni en P.-nnIand v Havre Kol t i i ilam v Boulogne 17. junija: Hr:talite v Cobh I le Oe France v Havre 20. junija: I*e črna* v Havre 21. Junija: Vulcama v Trst Mauritania, v Cherbourg Albert Baliin v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: «»r> mpir v Cherbourg Minetonka v Havre Yeendnin v Ik>uleuUu-h:and v Cherbourg 7. julija: Tie de France v Havre Volend« m v Boulogne 8. Iulija: rr.mto