oni O
Ljubljani, 6. maja 1936
£elo 49 • Sle v. 19
Šenčurski dogodki v pravi luči
Ne samo po vsej Sloveniji, po vsej državi so liani tako imenovani šenčurski dogodki, ki jih e prejšnji diktatorski režim umetno napravil, diktatorski režim je hotel prirediti v ponosnem Senčni ju velik shod in s tem svetu pokazati, kako lovensko ljudstvo odobrava njegovo politiko. >oslal je na shod svojega poslanca, da bi zbra-iciiui ljudstvu proslavljal režim nasilja, ki je bolel za vsako ceno upogniti pravo voljo Slovencev. Na shod so vabili široko naokoli. Naše ljud-tvo so pozivali, naj se shoda v velikem številu udeleži. Ljudstvo se je povabilu odzvalo in prišlo Šenčur v ogromnem številu. Bilo jih je nekaj tisoč. Toda ti tisoči niso prišli, da bi ploskali poslancu diktatorskega rcžiina, marveč, da bi, ker so povabljeni na shod, svobodno povedali svojo misel in svobodno izrazili svojo voljo. Tega pa diktatorski režiin ni mogel trpeti. Povabljeni množici je zabranil dostop na shod. Ker se je pa
f množica le hotela udeležiti shoda, je režim tej povabljelti množici odgovoril v obliki najkrutejše Sile.
Ker množica ni hotela režima zlepa odobravati, je režim sklenil, da jo prisili zgrda. Začeli so sc »šenčurski dogodki«. Poštene državljane so začeli loviti in jih vlačiti v zapore. Zaslišavanj in preiskavanj ni bilo ne konca nc kraja. Izmed mnogih, ki so sedeli v ljubljanskih ječah, so izbrali nekaj naprej določenih in jih poslali pred belgrajsko sodišče za zaščito države. Kako je tam bilo, je še v živem spominu in v slovenski politični zgodovini ne bo nikdar pozabljeno. Tudi ti, ki so jili odvedli v Belgrad, so se vrnili zopet na svoje domove. Eden izmed njih šele čez 18 mesecev. Prišli so pa končno le vsi domov in so opravljali doma pošteno naprej svoje stanovsko delo in izvrševali vestno svoje državljanske dolžnosti, kakor so jih celo svoje življenje vestno izvrševali. Brezvestneži so vpili nad njimi in nad delovnimi domačini, da so protidržavni, uporniki, grobokopi, separatisti. Hoteli so pa le biti pošteni Slovenci, dobri državljani, pridni kmetje iu delavci, kar so dejansko vse svoje življenje bili. Taki so bili njihovi predniki, taki so bili ves čas oni sami in take bodo ostale tudi njihove družine in rod, ki iz njih izhaja. Nasilneži so hoteli poštenemu Šenčurju vtisniti v lice žig sramote. Vtisnili so pa le sebi sramotno znamenje za večne čase. Svobodoljubnega ljudstva vsi ti krivični očitki niso dosegli. Previsoko je bilo vzvišeno v svoji dejanski poštenosti nad nasilneži in njihovimi očitki.
Strast je slepa in slaba svetovalka. Režiin ni '»ogel doseči tega, kar je nameraval. Hotel je spraviti na kolena to ljudstvo, ki je trdno zraslo s svojo zemljo, ponosno in kremeni to, kakor venec gora, ki ga gleda vsak dan.
V nedeljo, 3. maja so sc zopet v Šenčurju odigrali Šenčurski dogodki. Nosilec dogodkov jc 1,1,0 zo'll't svobodoljubno in delavno šenčursko
ljudstvo. Oblast jc pozvala to ljudstvo, naj svobodno pove svoje mišljenje in si v svobodnih volitvah izbere svojo občinsko samoupravo. Ljudstvo je bilo pozvano iu sedaj ni bilo nikogar, ki bi mu branil svobodno povedati svoje mišljenje,
Zaslužni ponovno izvoljeni šenčurski župan gosp. Anton Unmik.
in ljudstvo se je zopet odzvalo temu vabilu. Mno-' žice so prihajale in ponosno in samozavestno in svobodno je oddaja! vsak posamezni volilec izmed množice svoj glas. Izbirati so te množice imeie med dvema listama, ki sta pa predstavljali dva svetova. Ena svet temne preteklosti, druga svet sedanjosti in bodočnosti, ki oznanja svobodo in demokracijo. Za svet svobode in demokracije se je izjavila ogromna večina. Zanj je glasovalo 694 volilcev, na nasprotno listo se je rešilo le 76 brodolomcev prejšnjega režima. Ali je mar kdo pričakoval, da se bo ljudstvo drugače odločilo? Slabo bi tak čudak poznal to ponosno ljudstvo! Ostaja sebi zvesto in zvesto svoji na-turi. Samo sebi zvesto je ostalo sedaj in oddalo svoje glasove za stranko ljudstva. V nedeljo so se torej pokazali pravi Šenčurski dogodki. Da, to je dogodek! Naj si ga nasilneži dobro zapomnijo !
In nauk iz tega? Nasilje more vzdržavati in nositi režime. More jih vzdržavati letu in leta. Nasilje pa nima moči, da bi ustvarjalo prepričanje ljudstva ali ga celo izpreminjaki. Ljudstvo prenaša nasilje, dokler ne pride njegov čas. Ko pa pride, tedaj pa tudi z nasiljem temeljito obračuna. Zato pa tudi sila, ki se obrača proti ljudski svobodi in ljudskemu prepričanju, ne rodi nikdar ugodnili sadov. Mnogi le preradi pozabljajo sledeče: sila in nasilneži so od danes do jutri, ljudstvo s svojimi ideali in hotenji jc pa večno!
Za vzajemno vzgojno delo
Menda ga ni, ki bi ne videl in ne priznal, da je vzajemno delo očeta in matere predpogoj za dobro vzgojo otrok v družini. Ne sme oče rušiti, kar mati zida, in obratno! Mati mora čuvati pred otroci očetov ugled in oče materinega. Nesoglasja med očetom in materjo zelo otežkočajo dobro vzgojo. To je tudi razlog, zakaj katoliška Cerkev ovira zakonsko zvezo med katoličani in nekatoličani.
Naloga šole je, da nadaljuje delo staršev. Ni samo pravica, ampak tudi stroga dolžnost krščanskih staršev, da zahtevajo v šolah dobro versko vzgojo svojih otrok. Potrebi verske vzgoje mladine bi bilo ustreženo prav za prav le v verskih šolah, v katerih bi bil temelj vsemu delovanju in znanju sveti nauk Kristusov. Take verske šole, ne samo po črki, ampak tudi po duhu, so že v raznih katoliških državah. Celo liberalna Francija ima poleg laičnih versko »brezbarvnih; šol, tudi zasebne verske šole, ki jili vzdržujejo katoličani z lastnimi sredstvi. V Belgiji daje država verskim šolam tudi denarno podpore.
Duh šole ustvarjajo v glavnem učitelji. Vplivajo na ta duh tudi učne knjige, iz katerih se uči mladina raznih predmetov, Da bo katoliška mladina katoliško vzgojena, bi moral gospodovati v učnih knjigah jasni krščanski svetovni nazor. Včasih slišimo ugovor:
Vera in znanost se ne vjemata. To je popolnoma napačno mišljenje. Vera, ki je od Bog«, le dopolnjuje pravo znanost. Vera nam odgovarja na vprašanja, na katera nam ne more odgovoriti znanost. Francoski zdravnik Pa-steur, učenjak svetovnega slovesa, je rekel: »Ker sem se mnogo učil, verujem kot Breto-nec, če bi se učil še več, bi veroval kot Bre tonka.«' Bretonci so znani kot ljudje globoke in žive vere.
Ni dovolj, da otroke lepo učimo, treba je tudi prednjačiti z lepim zgledom lako v družini, kakor v šoli. Katoliška mladina bi morala imeti vzgojitelje, učitelje, ki bi s svojim poukom in s svojim zgledom napravili iz. mladih duš močne krščanske značaje. Četudi te vzvišene misli ne moremo ustvarili čez noč, pa jo moramo vedno in vedno povdarjati in na vso moč zahtevati, da se ji približamo čini bolj iu čim prej.
V Jugoslaviji priznava šolski zakon veliko važnost verske vzgoje za nravstveno izgraditev mladih duš. Zato je verski pouk obvezen za šolsko mladino Da pn bodo Šolski predpisi prinesli boljše sadove, je nujno, da odstranimo 7. neizprosno doslednostjo vse, kar je v našem šolstvu in naši prosveti visokim ciljem dobre krščanske vzgoje na poti.
Pa še prihodnjič kaj!
razgled po svetu
Ahesinsko4taHjanska vojna
Italijansko napredovanje proti Adis Abo-lii je bilo v preteklem tednu primeroma počasno, zakaj maršal Badoglio je želel, najprej zasedeno ozemlje utrditi proti morebitnim zahrbtnim napadom.
Na cesti med Desijem in Addis Abebo je bil živahen promet tja do prednjih italijanskih čet. Avtomobili so prevažali orožje, streljivo in hrano, sprendjali pa so jih aeroplani, da v primeru nenadnega abesmskega napada sodelujejo pri obrambi. Tudi pionirji, ki grade cesto, so dobro oboroženi. Cesta je-na nekaterih mestih tako strma, da avtomobili le s težavo premagajo vzpetine. Mnogi abesinski poglavarji so se tidali in prisegli Italijanom zvestobo.
Abesinski cesar Hajle Selasie je po posvetu z angleškim poslanikom v Adis Abebi sklenil, da s svojo družino zapusti Abesinijo. S posebnim vlakom se je odpeljal v francosko pristanišče Džibuti, kjer se jo vkrcal na neko angleško bojuo ladjo. Poleg kraljice in zunanjega ministra je z negušem še okrog 20 abe-
sinskih vodilnih veljakov. Kakor piše časopisje, so je abesinski cesar prepričal, da jo zmaga nad tako močnim sovražnikom, kot so Italijani, na bojišču nemogoča in se hoče poslej za neodvisnost Abesinije boriti pri Društvu narodov diplomatskim potom.
Cesar Haile Selasie se prestolu ni odpovedal in jo določil za sedež abesinske vlade neko mesto na zapadu v bližini angleške kolonije. Tja se je preselila abesinska vlada in odvedla s seboj vse važne državne akte.
Med tem so Italijani že vkorakali v abe-siusko prestolico, v Adis Abebo. Našli so pravo razdejanje. Abesinski cesar je dovolil meščanom, da si po njegovem odhodu iz cesarskega dvorca in iz skladišč vsakdo vzame, kar hoče. Množica se jo navalila na cesarski dvorec, pobrala vse, tudi orožje in streljivo, in nato dvorec zažgala. To je bilo znamenje za splošen požig abesinske prestol ice. Po časopisnih vesteh so uničili ognjeni plameni dve tretjini Adis Abebe. Tudi Rusi so svoj čas v boju z Napoleonom, pred vstopom francoskih čet v Moskvo, zažgali svojo prestolico.
AH so sovjeti res kreniti na nova pota?
Sovjetska vlada je sklenila, da preosnuje podlago družine in je izdelala zakon, ki kaznuje splave, zelo otežkofuje ločitev ter določa odškodnino, čegar doslej v Rusiji ni bilo. Vlada pripravlja tudi več odredb, ki naj pospešujejo rodovitnost družin in bo tudi uvedla davek na samce ter na družine brez otrok. To slednje je posledica agitacije in razprav, ki so se vršile v zadnjih letih z ozirom na potrebo, da se ruski narod množi ter naseljuje ogromne pokrajine, ki so bile pod sovjetsko vlado gospodarsko in kulturno odprte.
Komisar za narodno zdravje Grigorij Kaminski je povodom te namere izjavil, da mora sovjetska Unija leta 1971 imeti najmanj 300 milijonov prebivalcev. Strankine organizacije so dobilo nalog, da poudarjajo pomen družine
ITALIJA
s Drobiž. »Dom mladih Italijanov« je dobila Gorica. — V Trstu je umrl policist Anton Favetti, ki se je pred vojsko pisal Bobič. Bil je eden izmed tistih redkih avstrijskih policajev, ki so ostali v službi tudi po prihodu Italije. — Veliko škodo je prizadel požar v kobaridskeai okraju posestniku Francu Grun-tarju. — Zaradi pobega v Jugoslavijo so italijanski orožniki v Rihenbergu naznanili sodišču 21 letnega mizarja Franca Furlana.

Zadovoljni ite le, kadar dobro in potsrd kupile!
Radi tega se zglasite pri nakupu blaga zn ženske in moške obleke in drugiti potrebščin svilnatih rut in šerp pri
LJUBLJANA. Lingarjeva ulica
Tam bodete dobro in pošteno pafrtreSeni
in zakona ter povzdigujejo materinstvo. To vse ima namen, da se dvigne število rojstev, ki danes znaša 32 na 1000, kar j© po sovjetskih računih premalo, saj je pod carskim režimom bil ta odstotek znašal 50 do 40 na 1000. Važno vlogo igra pri nameravani družinski reformi naraščajoča piodovitost rumenega plemena, ki ogroža rusko posest na Daljnem vzhodu.
V zvezi s tem je zadnje čase tudi poudarjanje/ zdrave spolne nravstvenosti, strog© mladinske vzgoje in borbe proti nenravnosti, ki se označuje kot socialno škodljiva.
( V najnovejšo spreobrnitev ruskih boljše-! vikov kaj malo verujemo, zakaj ni morate I brez vere.
Zadnje dni je padel v Abesiniji narednik Jurij Kuzma iz Pirana v Istri. — Davek na samca so zvišali in sicer plačajo letno samci od 25. do 30. leta 115 lir davka, samci od 30. do 55. leta 155 lir, samci od 55. do 65. leta pa 85 lir.
AVSTRIJA
s Velja za vsak katoliški narod. Velika naloga avstrijskega učiteljstva, tako se glasi naslov velepomembnega nagovora državnega tajnika dr. Pernterja povodom zborovanja zgornjeavstrijskih učiteljev. Tole je državni tajnik med drugim povedal: Šolska vzgoja bodi krščanska ne samo pri verouku, marveč v vseh šolskih strokah. Krščanski svetovni nazor moramo poudarjati od ljudske do visoke šole. Učitelj mora biti vzgojitelj tudi izven šole, biti mora duševni voditelj ljudstva. Šola mora gojiti v mladini državljanskega, avstrijskega (pri nas jugoslovanskega) duha. Ne sme pa tudi prezreti važnosti vzgoje v zvestobi
do naroda in narodnosti. Vzgoja mladine je delo za bodočnost države!	1
s To ln ono iz Korotana. V Žavni vesi pri Važenbergu je požar uničil gospodarsko p0. slopjc pri pd. Rainiku, hišo in hlev pri pd. Pridiču in gospodarsko poslopje pri Kulterer-ju. Šestim došlim gasilskim društvom se je p0. srečilo požar omejiti; sicer bi zgorela vsa vas. — V Rikarji vesi sta pogorela hiša in skedenj pri pd, Tonicu in skedenj pri pd, Ižepu. živino so rešili, uničena pa je hišna oprava in tudi poljedelski stroji. — Pogorela je kajža Petru Vrhnjaku v Vogrčah. Ob izbruhu požara je ležala gospodinja v sobi težko bolna. Z velikim naporom se je rešila. — Bivši ravnatelj celovške cestne železnice inž. Nagelc je bil zaradi goljufije in poneverbe obsojen na 2 leti zapora. — Sudmarka pobira pii-spevke za šolske zgradbe na Ledenicah. Medvedjem dolu in na Obirskem. — Pogorelo ie gospodarsko poslopje pri pd. Lahovniku na Robežu pri Galiciji. — In še pri Andreju Močniku v Strpni vesi pri Šmihclu, kjer je uničena hiša in gospodarsko poslopje.
PALESTINA
s Arabci in Židi se koljejo v Palestini.
Nad židovskim narodom leži težko proklet-stvo. Razkropljeni so po vsem svetu, v mnogih državah — tako v nemškem rajbu — jih smatrajo za usiljence ter izganjajo preko meja. V Palestino, nekdanjo židovsko domovino, prihajajo vedno nove ladje priseljencev, kar vzbuja med Arabci, sedanjimi posestniki svete dežele, veliko nevoljo, ki je v zadnjih dneh prikipela do vrhunca, da je prišlo do krvavih pokoljev, ki so v židovskih vrstah zahtevali mnogo žrtev. Anglija, ki ima nekako pokroviteljstvo nad Palestino, se boji zamere pri Arabcih in noče odločno nastopiti v prid Židom, četudi jim je obljubila vso pomoč in jih sama napotila k naseljevanju v nekdanjo domovino.
AMERIKA
s Razno. V Newtonu je umri 69 letni T. Zunič iz Črnomlja. — V Milvvaukee sta preminula Anton Vodnik iz Trebelncga na Dolenjskem in 52 letna Marija Rezelj iz Gotne vasi pri Novem mestu. — V Toverju Minn. je odšel v večnost rojak trgovec Anton Gornik. — V Milvvaukee je šolski odbor vprašal starše otrok v mestnih ljudski hšolah, ako želijo, da bi se njihovi otroci učili tudi kakega tujega jezika. Nič manj kot 38.549 staršev je glasovalo za nemščino, 2919 pa za poljščino. Nato slede razni drugi jeziki, ki jih je v Milvvaukee 26. Koliko staršev je glasovalo za slovenščino, poročilo ne pove.
DROBNE NOVICE
Že pet mesecev niso dobili plače ruski sovjetski učitelji.
30.000 Italijanov se sme naseliti po dogovoru v Albaniji. Še par sporazumov in Albanci bodo v manjšini,
Strašna lakota je v kitajski pokrajini Si-čuan.
Brez bolečin se vrš« baje porodi v bolnišnicah Sverdlovskega okraja v Rusiji.
Prisilno so napravili v tem letu neplodnih v Severni Ameriki 10.640 moških in 12.452 žensk.
Volitve v fraucoski parlament, levi tabor 875, desni tabor 236, komunisti 72 poslancev.
Zahtevamo krščansko šolo in krščansko mcifeljstvo

Prvo ■zjutraj -
zadnje zvečer!
SARGOV
Nu skupščini krščanske šole v Ljubljani so povedali, kakor posnemamo iz ponedelj-skega a Slovenca«, tudi sledeče:
Starši se danes na splošno premalo zave- : dajo, da so pred Bogom in družbo odgovorni /,a vso vzgojo in nevzgojo otrok, tudi za tisto, ki jo prejemajo izven domačega krova. Sv. oče v svoji okrožnici o krščanski vzgoji mladine jasno poudarja:
Od narave imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok in hkrati tudi dolžnost skrbeli za to, da vzgoja in pouk otroka soglašata z namenom, zaradi katerega so po božji dobroti otroke dobili. Zato se morajo roditelji truditi in krepko prizadevati, da v tem oziru zavro vsak nasproten poizkus in da si povsem za- , jamčijo pravico do obvezne krščanske vzgoje otrok in da jih ne izroče takšnim šolam, v katerih jim preti nevarnost, da se navžijejo obžalovanja vrednega strupa brezbožnosti.t
Kakšna pa je naša šola? Kakšna je naša šoiska zakonodaja, kako se ono, kar imajo zakoni dobrega, izvršuje? Kdor pozna naše današnje šolstvo, bo moral priznati, da današnja šola ni, kar bi morala biti in da je v mnogih slučajih pa naravnost sovražni veri in Cerkvi. V mnogih naših šolah poučujejo mladino učitelji-uekatoličani in ali ne morejo le-li pri vsakem predmetu zavzeti svoje veri sovražno stališče? Kako naj vpliva na mladino, če reče telovadni učitelj pred vsemi: v Moja cerkev je sokolska telovadnica. Ko boni umrl, me v sokolski kroj oblečenega položite na oder sredi telovadnice in v roke mi dajte telovadne ročke.... Kako more vplivati na katoliško mladino, če njen učitelj izstopi iz kalo-
To je res čudno I Ali ne?! Kaj pa? Tole; Kmet je najmočnejši steber naroda, države in cerkve. Hrbtenica in mozeg, ki vse telo človeške družbe pokonci drži. Vir narodnega življenja. Steber vere, narodnosti in poštenja. Posebno pri nas Slovencih. Vse naše meščanstvo izvira in prihaja končno s kmetov. Treba je iti in iskati po mestnih družinah le en ali pa par rodov nazaj, pa smo na kmetih. Ko bi mesta nc dobivala vedno novega dotoka s kmetov, bi izumrla. Posebno pa so vsi, ali vsaj skoro vsi naši veliki možje, ki so naš narod dramiii, vodili in učili, doma pod kmečko stre- j ho. Večkrat celo pod slamnato. Baraga je bil
liške vere in prestopi v drugo? Kako more tak učitelj ali učiteljica katoliške otroke katoliško vzgajati?
/Jato škof dr. Srebrnič tako zelo poudarja: >Katoliški starši! Brezpogojno zahtevajte, da bodo vaše otroke v šolah, ki jih vi vzdržujete, ker plačujete davke, podučevali učitelji in učiteljice katoliške vere! To je zahteva, od katere ne smete nikdar odstopiti!« — Učitelj in učiteljica nista uradnika, kakršni so drugi, marveč sta vzgojitelja, ki vzgajata otroke kot namestnika staršev, kajti otroci niso ne državna ne banovinska last, ampak so last božja in staišev.
Drugi nedostatek v naših šolah so nekatere šolske knjige, ki vsebujejo mesta, katera s katoliškimi in verskimi načeli niso v skladu. Tako šolske knjige globoko žalijo katoliški verski čut in širijo mržnjo proti katoličanom. Odločno moramo ugovarjati, da so take šolske knjige v šolah v rabi iu da se učenci katoliške vere silijo, da kupujejo takšne knjige, ki so za katoličana žaljive. Ne smemo dopustiti, da bi so z denarjem katoličanov izdajale knjige, ki bi morda spadale v uredništva kulturnoboj-iii h listov, ne pa v katoliške šole!
Pereče je tudi vprašanje zasebnih šol, zlasti redovnih. Ponovno moramo naglasiti, da pripada vzgojno poslanstvo v prvi vrsti iu predvsem Cerkvi in družini, in sicer po na-ravnorn in božjem pravu Zato ima Cerkev pravico ustanavljati svoje šole, katerim katoličani lahko brez skrbi zaupajo svoje otroke. Država pa ima dolžnost take šole ne samo priznavati, ampak jih tudi ščititi. Od te zahteve katoličani ne smemo odnehati!
sicer napol graščak, napol pa kmet. Tista gra-ščinica Mala Loka doli med Dobrničem in Trebnjem je bila prav za prav le malo večja kmetija. Njegov oče je bil kmečkega rodu. Slomšek je bil pa po rodu cel kmet. To sta dva naša največja. Pa tudi naši pesniki in pisatelji, umetniki in učenjaki so po veliki večini iz kmečke hiše; Prešeren, Gregorčič, Levstik, Stritar, Jurčič, Miklošič in dolga vrsta drugih. — Samo mestna surovina more kmeta zaničevati in mu zabavljati. Vsak resnično olikan človek pa kmečki stan čisla in spoštlji-| vo o njem govori.
In v resnici se je že veliko hvale kmetu
KALODONT
VfcOT/ *08We{A0
DOMAČI IZDELEK
izlilo iz naših ust in naših peres. Pesniki, pisatelji in govorniki so mu peli hvalo. Noben stan — razen duhovskega se časih, recimo v pridigah na novih mašah — bolj ne poveličuje od kmečkega. Zato se pa seveda na drugi strani tudi nobenemu bolj ne zabavlja kakor duhov-skemu. Duhovnik je, kakor Kristus, nekaterim v vstajenje, drugim v padec, nekaterim čast in veljava, drugim kamen spotike. Toda ne delavskemu, ne obrtnemu, ne trgovskemu, uo zdravniškemu, ne učiteljskemu, ne profesorskemu, ne nobenemu drugemu stanu se ne poje taka hvala kakor kmečkemu.
Ce bi mogel kmet od hvale in slave biti sit in bogat, bi bil že davno. Pri vsej tej hvali je pa le največji revež. In vsak, kdor le more, sc raje loti česa drugega kakor kmetovanja. Vse, kar rnore, drvi v mesta in fabrike l am je paradiži Tam je namreč meso. Meso in vino in malo gosposkih cunj, to je pa mnogim paradiž na zemlji. In to je po mestih in pri fabrikah. Na kmetih pa repa in zelje. — Na Gorenjskem je pač malo bolje. Tam tudi, kljub vsemu zdihovanju, sili gospoščina v kmečke hiše. S tem nočem reči, da si tudi kmet ne sme kaj boljšega privoščiti. Vendar pa prijatelji kmečkega stanu obžalujemo, da izginja tisto tako lepo, prisrčno, domače, preprosto, pri-kupljivo, pristno kmečko življenje. Kmet je lahko trden, dobro podstavljen, premožen, — pa vendar ves kmet! Seveda čas gre svojo pot naprej in se ne zmeni za nas godrnjače, ki se nam to, kar je pristno kmečkega, stokrat lepše vidi kakor mestna spakarija. — Pri vsem tem pa, da sc kmet močno modernizira, je vendar le revež. Pojdite na Dolenjsko, pojdite v Belo krajino, pa boste videli, kaj je revščina! Tam ni veliko več kakor krompir, zelje in repa. Saj pravijo, da marsikje še žveplenk ni!. ..
To je torej tisto čudno, na kar sem na začetku pisanja, mislil: Kmečki stan — od vseh pametnih ljudi spoštovan, opevan, poveličevan — zraven pa na videz od vseh zapuščen, slečen, udarjen, tupen! Tako obubožan, da nam hoče kar propasti. V največjo škedo naroda, države in cerkve! To je čudno — in je žalostno. Kaj pomaga kmetu hvala, če pa t,d žveplenke in sol nima!
Kako bi bilo torej prav in kako bi morali z veseljem pozdraviti, ko bi se mogel kmet tako združiti, svoje moči zbrati, sc organizi-
3*
Skupina avstrijskih aeroplanov
Stojmo trdno!
kaj Je novega
Kako fe s Fenihsom?
ZAHVALA
Podpisanemu, Josipa Mačku, pojcs^T v Zadobrovi St. 8, občina Dev. Mar. v P0'i je dne 23. aprila t. I. npepelil požar slan'";
v Ljubljani sem celo.
V ? Trgovskem listu« čitamo: Z vedno večjo nestrpnostjo pričakuje jugoslovanska javnost vesti o sanaciji Feniksa in o nadaljnjem poslovanju te zavarovalnice. Ta skrb je nad vse razumljiva, ker je imel Feniks v Jugoslaviji okoli 30.000 zavarovancev, njegovi posli samo v življenjskem zavarovanju pa so znašali blizu 800 milijonov Din. Premijske rezerve bi zato morale znašati nad 200 milijonov. Po našem zakonu bi morale biti vse te rezerve naložene, v naši državi, in sicer v državnih papirjih in v nepremičninah. V javnosti pa se trdi, da Feniks tega ni storil in da nima Feniks v Jugoslaviji nobenih nepremičnin, niti ni naložil premijskih rezerv v državnih papirjih. Nekateri zopet trde, da ima Feniks v Jugoslaviji 4 hiše, ki pa so vredne največ 4 milijone Din. Zopet po nekih drugih "esteh bi morale znašati premijske rezerve Feniksa 260 milijonov, a so krite samo z zneskom 120 milijonov dinarjev. Toda v blagajni Feniksa v Beogradu se to kritje ni našlo, temveč da je bil samo duplikat nekega čeka na pol milijona dolarjev (tvrdke Losinger).
Upanje, da bi se iz centrale na Dunaju dobilo potrebno kritje, je silno neresno. Predsednik avstrijske Narodne banke dr. Kien-bock je izjavil, da znašajo izgube »Phftnixa< dosedaj nad 284 milijonov šilingov in nad 21 milijonov švic. frankov. Skupno torej znatno nad 3 milijarde dinarjev. Sedaj je prišlo tudi na dan, kdo vse je prejemai od *Phonixa« denar. Predvsem so to bili ljudje, ki so bili vplivni pri avstrijski vladi, potem hajntve-rovci, Landbund, Habsburžani, a tudi socialisti. Vsi so živeli na račun »Ph6nixa< in njegovih zavarovancev. Afera sPhdnixa« se je razvila v pravi škandal.
Uredba, ki jo bila pri nas izdana v zadevi Feniksa, je omogočila pogajanja za prevzem njegovih poslov, a to je tudi ves njen uspeh. Ni pa prinesla jasnosti, ki jo ljudje lako nujno zahtevajo. Saj mnogi zavarovanci ne vedo, ali še plačujejo premije ali nc, ali so izgubili vse ali pa smejo upati, da bodo rešili vsaj del svojih zavarovanih vsot. V pomirjenje ljudi bi bilo nad vse potrebno, da bi vlada javnosti sporočila vse podrobnosti in čeprav bi bile te tudi grenke.
Zvez a zavarovalnih družb Jugoslavije je predložila ministrstvu za trgovino in industrijo svojo ponudbo, da prevzame ves portfelj »Feniksa.;:, seveda pod določenimi pogoji. Podobno ponudbo je predložila tudi tržaška »Assicurazioni Generalk, ki pa poleg tega zahteva, da se najprej dopolnijo premijske rezerve Feniksa na zakonito višino.
Ker je bila v rokah Feniksa ena tietjina vseh življenjskih zavarovanj v Jugoslaviji, je vsekakor želeti, da bi posle Feniksa prevzele domače zavarovalnice, ker bi sicer tujci dobili monopol še na ta, tako zelo dobičkonosen posel.
Ponavljamo še enkrat: Naj se javnosti pove vse in naj se mi prav i konec sedanji negotovosti.
Naša pripomba: Ako bi se vsi naši ljudje, kakor smo opetovano priporočali, držali gesla »Svoji k svojim!« in podpirali domačo slovensko zavarovalnico, bi danes ue bili težko razočarani.
vanjsko hišo. Uprava »Domoljuba« mi je kot svojemu naročniku — ker letno naročnino točno poravnal v mesecu nuarju — takoj izplačala kot požarno Jj." poro znesek 1000 Din (entisoč dinarjev) n kar ji izrekam r>- -lepšo zahvalo in l^t V!1. komur najtr	priporočam. Josip Jfoj,;
posestnik	^rovi.
OS' VESTI
nik bila
Te dni so krstili hčerko kneza-namest* \vla in kneginje Olge. Pri krstu je do-c Elizabeta, u l..i' • Pavla se imenuje poslej nai 7 konjt.
d Z r«u	mike krone 3. stopnje je
odlikovan poleg i	časnikarjev tudi gls».
ni urednik >S!ove g. dr. Ivan Ahčin
d Za novega ike^a bana je imenovas dr. Vik R«'* jvetnik s Sušaka.
d Gt	.vid Doktoric, znani primof- i
ski bojev .. slovenske pravice, je imeno. van od m.uistrstva za socialno politiko za izseljenskega dopisnika v Montevideo, v južnoameriški republiki Uruguaj.
d 70-lelmk je (»stal g. Jakob Palir, župnii ; in duhovni svetnik v Zusmu, v šmarskem okraji ; Na mnoga leta!
d Svoj 44. rojstni dan je praznoval dne ii j aprila naš knez-namestnik Pavle.
|
d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proli malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetan » p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko zo odgovor za 3 Din.
rati, »osamosvojiti«, — z drugo besedo: ko bi se ustanovila stranka, ki bi kmetu iz njegovih stisk in težav pomagala na konja! »Samostojna kmetska stranka« bi hotela nekaj takega biti. In če bi res kmeta na konja spravila, — halo. kmetje, vanjo! Vsi — brez razlike in brez izjeme!! Vsi do zadnjega! Kdo bi ne hotel sebi dobro?! Imejte pamet! Ce se vam kaj dobrega obeta — ali se boste dobrega branili?!! Držite skupaj in vsi kakor en mož se poženite za svojo čast in svoje pravice! Z združenimi močmi boste gotovo več dosegli kakor razcepljeni! Halo, kmetje, v samostojno stranko! Tam se vam obeta nova pomlad kmečkega življenja, tam vam cveto cvetice tam vam žvrgolijo tički, tam se za vas pripravlja pogača, tam se vam na ognjišču pečejo piške. Zlati časi se vam obetajo ...
Brez šale! Ko bi »samostojna kmetska stranka« tudi ne bila pricoprala kmetu taketfa paradiža na zemljo, - ko bi bik kmetu le neka, pomagala, bi se je bilo vredno okleniti. — i oda kaj je v resnici storila? Kaj za kmeta dosegla? Meni je znano samo tole:
1.	Zanesla je med kmete razdor v vsako vas. I a razdor sem jaz želel zalimati, pa se ne da. Nočejo! Razdor mora ostati!
2.	Izposlovala je kmetu pravico svobodno Žganje kuhati. Gotovo si ga marsikak km-t rad privošči kak štamperl, morebiti dobi zanj
tudi kak dinarček, ki mu ga iz srca privoščimo. Vprašanje pa je, če na drugi strani žganje več ne škodi kakor koristi. O enem nam je znano, da ga je tako dolgo kuhal, zraven pa pil, da je pri kotlu — obleža! mrtev. Ce drttgo kmeta ne bo rešilo, — šnops ga ne bo.
3.	Po »kmetski« »tranki je postal in bil gospod advokat Marušič večleten ban in je zdaj senator z imenitno plačo. Gospod Pucelj pa večleten minister in zdaj istotako senator z mesečno piačo 14.000 Din. Za to se že splača novo stranko ustanavljati! In vi samostojni kmetje — p0 koliko tisočakov imate vi na mesec? ...
4.	Ta dva senatorja, zastopnika kmetov, sta skušala pr, zadnjem zasedanju senata preprečiti, da bi se ne smeie kmečke občine razmejiti po željah občanov, in da bi se ne smele ustanovit, kmečke zbornice, kakor imajo ad-
svoje	' trg0vci• obrtn5ki delavci
te sXLV* T t'*"' ZaS'"«C in Pridobitve te stranke za kmečki stan, naj jih p0v*! Krivice nočemo nikomur delati. DrUge »zasluge« te in sorodnih strank »i hočemo paše ojgi
V svoji posodi Tajug^:
d Od zmage do smage. Preteklo nedeljo : so se vrSile občinske volitve v treh obiioik | in je v vseh treh zmagala naša stranka Ju- | gosi. rad. zajednica. V Homcu pri Kamnik« * je priSlo na voliSče 80 odstotkov volivcev J Od teh je dobil nosilec naše liste Repanšek Gregor 262, združeni nasprotniki pa 158 glasov. Naša lista dobi 16. nasprotna pa 2 od- ) bornika. — V rojstni občini našega voditelji dr. Korošca pri Sv. Juriju ob Ščavnici j« v* lilo naSo stranko 518, nasprotno pa 235 vo- | lilcev. JRZ dobi 22 odbornikov, združeni ni* | sprotniki, ki so napeli vse sile, da predre | zlasti v tej občini, pa samo dva odbornik:. J Veličastna pa je zmaga naše Jug. rad. zajednice v Šenčurju. Lista Antona Umnika si je priborila 694 glasov, združeni nasprotniki p« samo 76. Tako dobi naša lista vseh 24 odbornikov. Živijo zavedni volivci!
d Velik shod delavcev je bil ono nedeljo v dvorani Krekovega doma na Jesenicah Glavni govornik je bil g. dr. Fran Kulovec, ki je nabito polni dvorani tolmačil delo sedanje vlade. Shod je v vsakem oziru zeio lepo uspel.
d »Učiteljskemu tovarišu« v ponaiis. V glasilu Slovenske krajin* v »Kovinah« čita-i« to-le: V neki šoli v našem okraju je prepovedal otrokom pozdravljati s -Hvalje« Jezus«. Ni torej pusiil v razred našega G(f I spoda Jezusa Kristusa, našega OdreSenika, naSo večno srečo. Kdo je dal učitelju oblast | da tako postopa? Pa Jezusa Kristusa ta vzgo- | jitelj tudi izven šole nc pusti pri miru Duhov-nik je Sel obhajat bolno ženo. Otroci, vzgoje« , od vernih staršev, so. pokleknili pred J«f; g som in ga molili. Učitelj se ie pa ea<i §j zadri: »Kaj pa delate to? Ali v«, ni 1
S
Ilečati pred popom?« V tem duliu je ta uči-elj govoril in kvaril nedolžno, verno mladino, tli zasluži ta učitelj, da ga plačuje naš narod?
je vreden, da ga nosi slovenska, krščan-ka zemlja?
d Hote! bo povečal. Prejšnji teden so za-lele lopate na zemljišču med hotelom »Metropol« in palačo »Grafika«, nasproti ljubljanskega glavnega kolodvora. Lastnik hotela Mikiič bo namreč svoj hotel znatno povedal ter v ta namen zazidal parcelo, ki je ze-Srala dosedaj med obema palačama prazna.
d Pritožbo proti Prosvetni zvezi v zadevi |adio-oddajne postaje so podpisala sledeča jiruštva; Sokolske župe v Ljubljani in Maii-j>oru, Južnoslovenska pevska zveza, Hubado-ira in Ipavčeva pevska župa, Narodna Odbrana, dramatični društvi v Ljubljani in Mariboru, Jadranski straži v Ljubljani in Mari-Vodnikova družba, Zveza slovenskih antov in deklet, ZKD v Ljubljani in Mariboru ;er osrednji odbor Ciril-Metodove družbe v jubljani. — V vseh teh društvih — tudi od ržavne podpore odvisnih — imajo odločilno esedo pristaši Kramer-Pucljeve Jugoslovan-ike nacionalne stranke, ki neizprosno nastopa iroti dr. Stojadinovičevi vladi. Zato ni čudno, ia je tem gospodom tudi Prosvetna zveza, jubljcnka ministra dr. Korošca in ogromne rečine našega naroda — trn v peti.
d »Boljševiška mladina« je naslov važne tnjižice, ki jo je spisal za fantovsko knjižnico 'rosvetne zveze v Ljubljani dr. Ivan Ahčin. Irošurica stane samo 3 Din. Priporočamo jo rsem fantom, zlasti tistim, ki žive v strašni Enoti, da jim lahko sovjetski boljševizem ivari nebesa na zemlji, d Z doma je odšel neznano kam Franc llrhar, posestnik iz Prigorice, občina Dolenja as pri Ribnici, Pogrešajo ga že dober teden Zadnji čas je kazal znake živčne bolezni. Prosimo vse, ki imajo opravka v območju ko-evskih, čabarskih in tudi logaških gozdov, da e zanimajo za ta slučaj.
d Mesde hočejo zv šati gradbenim delavcem sarajevski podjetniki.
d Zahteve Krščanske Sele priobčimo pri-odnjič.
d Slovenski izseljenci dobe dva učitelja, 'rosvetni minister je podpisal odlok o premestitvi učitelja Janka Jankoviča iz Ambrn-a v Metz v svojstvu izseljenskega učitelja.
tem je končana dolgoletna borba za tega •dlicnega prijatelja in kulturnega delavca med našimi izseljenci v Franciji, ki se pod prejš-jimi režimi ni premaknila z mesta in je uči-ieij Jankovi« za pridno in požrtvovalno delo ® naše izseljence stradal. — Obenem s to remestitvijo je podpisan tudi odlok o premestitvi Antona Šlibarja iz Litije v Gladbcck v Nemčiji. S tem bodo tudi naši vestfalski izse-jenci prišli prvič do svojega odličnega slo-enskega učitelja.
d Da bo dovolj žgancev. Minister za so-sialno politiko in narodno zdravje in zastop-ik pravosodnega ministra je na posredovanje 'beh slovenskih ministrov ter slovenskih po-lancev, ki pripadajo JRZ, odobril 40 vagonov oruze za potrebne kraje v Sloveniji po razporedu, ki ga je predložila banska uprava, "oleg tega je zaradi posebno težkih razmer v darskih lcrajih in v krajih, kjer vlada velika Brezposelnost, minister odredil še 14 vagonov "oruze. Koruza bo v začetku prihodnjega te- I pia odposlana. Dosedaj je bilo že odposlanih Slovenijo 90 -zagonov ftoruze. — Način raz-koruze bi moral biti urejen tako, da
Koža, navajena na zimo, zahteva v žarkem pomladanskem soncu MIVEA CS2ENO
lugosl. P. Beiersdori & Co., d. * o. ]., Maribor
bi dobili koruzo samo tisti, ki so jo res nujno potrebni. Dogaja se namreč, da nekateri tudi : za poceni koruzo ne zmorejo denarja in tako dobe koruzo od županstev tudi taki, ki imajo drugega žita dovolj.
d Uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani razglaša: Po zakonu si mora vsak trans-! fuzije (preliva) potrebni bolnik dajalca krvi pla-I čati sam. Zato je svetovati, da v vseh primerih | težke izgube krvi pridejo krepki sorodniki bol-1 nikovi, ki so pripravljeni pomagati svojcu s i svojo krvjo, obenem z okvarjencem v bolnišnico. Če bi takih sorodnikov ne bilo, preskrbi bolnišnica dajalca krvi, a ga mora premožna stranka plačati sama. V primeru stiske pa preskrbi bolnišnica seveda tudi revnim bolnikom brezplačno dajalca krvi in ga zaračuna iz kredita za zdravila. Iz proračunskih vzrokov pa bolnišnica ne more plačati dajalcem krvi za posamezno oddajo več kot 200 Din. V ta namen poziva po vsem zdrave in krepke osebe obeh spolov, da se javijo v ponedeljekih, sredah in petkih kot priniavlienci za oddajo krvi na F. kirurgi čnem oddelku splošne državne bolnišnice v Ljubljani od 0,—-10. ure dopoldne. — Abstinenti imaio prednosti
d Kr. banska uprava v Ljubljani sporoča, da so sprejemni dnevi pri g. banu samo ob torkih in petkih in da ob drugih dnevih g. ban ne more sprejemati strank. Ljudje naj se tega drže in naj ne prihajajo ob drugih dnevih v Ljubljano, iker si s tem delajo stroške in nevšečnosti.
d Društvo krščanska šola je zborovalo dne 3. maja v Ljubljani. Delo osrednjega odbora tega važnega društva se giblje v naslednjih smernicah: Hočemo za Cerkev svobodo, da neovirano vzgaja mladino po svojih večnih načelih! Zahtevamo popolno svobodo vzgoje za katoliške slovenske starše, ki so rodili otroke in vzdržujejo ter zidajo šole, da bodo po teh šolah lahko poskrbeli svojim otrokom tako vzgojo in tak oouk, kakršnega edinega bodo lahko zagovarjali pred Bogom in svojo vestjo Država je dolžna vzdrževati šole. nima na izključne pravice odrejati, kakšna bodi šola. To pravico imajo tudi Cerkev in starši. Le vsi ti trije činitelii skupno imajo pravico odločati, kakšna hodi vzrroia mladine v šolah. — Lepo uspeli skupščini kr{č. šole naj sledi vsaj v vsakem slovenskem okraju velik shod staršev, siccr bi utegnili biti na mero-dajnih mestih v zmoti, da je zahteva po temeljni preureditvi našega šolstva na krščanskem temelju samo kaprica nekaj Ljubljančanov, ne pa najvažnejša zahteva celokupnega slovenskega naroda.
d Kongres kršč. soc. delavske mladine. V
nedeljo 10. maja bo v Ljubljani kongres kršč. soc. delavske mladine, ki g« bo priredila Mladinska zveza JSZ. Program kongresa bo sledeč:
Ob 9 skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi. Ob pol 11 mariifestacijsko zborovanje delavske mladine v dvorani delavske zbornice. Ob 3 popoldne predstava soc. drame »Boštjan iz predmestja« (v dvorani Delavske zbornice). Predstava se bo za udeležence iz Ljubljane in bližnje okolice ponovila ob 8 zvečer, ker je popoldanska predstava rezervirana le za udeležence z dežele. Vstopnina na predstavo je 4 Din. Kongresa se bo udeležil tudi generalni tajnik kršč. strok, internacionale P. J. Serrarens iz, Utrechta na Holandskem, zastopniki Radničkog strokov-nog saveza iz Zagreba in drugi, razen tega pa delavska mladina iz vse Slovenije. Mladinska zveza je za to priliko izdala tudi lepo brošuro »Kongres kršč. soc. delavske mladine«, kjer je obdelala važna delavska in mladinsko-vzgojna vprašanja našega ljudstva. Cena posameznemu izvodu je 3 Din.
d Ban dravske banovine gosp. dr. Marko Natlačen je obiskal te dni ptujski okraj. Zelo lepo ga je sprejelo ljudstvo v Cirkovcih, Haj-dini, Ptuju. Navdušeno so pozdravljali našega ljudskega bana tudi pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, v Ormožu, v Središču, v Vel. Nedelji, v Šmarju pri Jelšah in vsem kozjanskem sodnem okraju
d Novo kemično tvornico dobimo? V Sloveniji so se pojavili zastopniki skupine iz Češkoslovaške, ki iščejo zemljišče, primerno za ustanovitev večje tovarne barvil, ki bi zaposlila okoli 600 delavcev. Zastopniki zahtevajo predvsem dobavo električnega toka in pa reko, po kateri bi lahko odtekali odpadki. V poštev pridejo zaenkrat ljubljanska okolica, mirenska dolina in pa celjska okolica,
d Že kosijo. Za letošnjo zgodnjo in ugoduo pomlad je zelo značilno, da se je ponekod košnja že začela. V ljubljanski okolici nekateri kmetje že kosijo. So po večini taki, ki jim manjka krme za živino. Le redka so leta, da kmetje prif-no s košnjo konec aprila.
d Novi občini. Notranji minister je podpisal v smislu določb zakona o občinah uredbo p ustanovitvi občin št. Jurij ob Pesnici in Svečina. Iz občine Zgornja Kungota, okraj Maribor levi breg, se izločijo kraji Jurski vrh, Onišena, jfe-dlovnik, Pesnica in Vrhnik ter se iz njih i»t*-novi občina Št. Jurij ob Pesnici s sedežem štetem. Iz krajev Plač, Bodigrac, Slatina, StatmsM dol, Svečina, Ciringa, Spičnik in del kraja Vrtiče, in sicer hišne številke od I do 23, se osnuje nova občina Svečina s sedežem v Svečtoi.
d Gradbeni minister je odobril uaM z?, preureditev državne ceste Ribnica—-Dolenja vas. Kredit v znesku 1,549.880 Din je že -otvorjen d Stanje tihotapskega fonda 4o 31. ssarca T936 je znašalo po uradnem poročilo 4,772.20« dinarjev in 49 par.
d Za telefonsko zvezo v šmarskem okraju.
Poslanec JRZ Andrej Veble je danes posredoval pri pustnem ministru dr. Kaiugjerčiču zaradi zgraditve telefonske zveze v šmarskem okraju. Pojtni minister je poslancu Vebletu zagotovil, da bo to željo podpiral na inerodajnem mestu, če bodo pristojne občine preskrbele telefonske drogove in dale na razpolago delavce.
d Za naše radarje. V Belgrad so prispeli te dni odposlanci delavstva iz Zagorja, da posredujejo proti nameravanemu odpustu rudarjev. Obenem so dospeli v Belgrad tudi odposlanci rudarjev iz Kočevja- Odposlance so sprejeli razni ministri in jim obljubili svojo pomoč. Kakšna bo ta pomoč, bomo poročali v kratkem.
d Nadškof dr. Jeglič na don Boskovi proslavi. V okviru praznovanja sv. Janeza Boska je bilo v dvorani Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem pri Ljubljani zborovan e
s tem, da je bito na današnji seji sklenjeno, da se dovoli slovenskim gasilcem imeti na svojih zastavah čisto slovenske napise. Zahvala zn to gre tudi odločnemu nastopu Slovenske gasilske zajednice v Ljubljani, ko je na predlog podsta-rešine Gasilske zveze g. Snoja bil sprejet sklep, da se proti zgoraj omenjenemu sklepu najodločneje nastopi. Sklep, da bodo slovenske gasilske čete na svojih zastavah smele imeti slovenske napise, je bil na današnji seji soglasno sprejet. Glede gasilskega časopisja je Gasilska zveza sklenila, da ona kot taka ne bo izdajala svojega glasila, temveč da bodo Slovenci in Hrvati obdržali že obstoječa glasila, Srbi pa bodo imeli sličen časopis, tiskan v cirilici. Vsa tri gasilska glasila pa bodo morala objavljati vse službene vesti Gasilske zveze
d Začela se je žalostna doba postavljanja stanovanjskih najemnikov na cesto. Pa so merodajni zatrjevali, da bo za vse stanovanj
katoliških mož, ki se ga je udeiežil tudi nad- j dovolj z odpravo stanovanjske zaščite.
d Opozarjaiio na zanimiv članek »Izpta-
nedcljskem ^Slovencu«
tkof dr. Jeglič. Najprej je govoril dr. Basaj,	j
ki ie med drugim poudarjal, kako potrebna	!	čevanje pokojnin-
je možem možatost in vztrajnost. Izpregovoril	!	z dne 3. maja 1936
je tudi gospod nadškof ki je dejal, da do-	j d Cene kn]ha sQ xn;žaIi mariborski pekj.
življamo težke, a. tudi zelo imen.tne čase. Ka-	.	BeH kr|jh pf(K,ajajo sedaj po 4< poIbeii p0
d Prvi maj je potekel v ralru ia redu lako
v Sloveniji kakor po vsej Jugoslaviji.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Tudi ženske so začele pose jati v politiko. Ker je na zadnjem shodu, ki ga je priredila Jugoslovanska narodna stranka, govorila poleg Hodjere tudi žena Dragoljuba Pa-šiča, ki je pozivala vse žene, naj vstopijo v Hodjerovo stranko, je skupina drugih žena v Jagodini sklicala velik političen shod, za katerega je bilo natisnjenih tudi 10.000 letakov. V teh letakih žene izredno ostro napadajo Hodjero in pravijo med drugim: Kakor Hodje-ra obljublja narodu svobodo in demokracijo samo v besedah, v resnici pa govori za fašizem, reakcijo in zatiranje, istotako obljublja tudi ženam svobodo in enakopravnost, da bi si na ta način pridobil prosto pot za svoj -narodni pokret«. Žene končno v svojih letakih izjavljajo: Nočemo fašizma in zasužnje-
vanja
kor v prvih časih krščanstva, tako tudi zdaj mnogi dajejo življenje za vero. Moramo veliko moliti in prejemati Jezusa v sv. obhajilu.
d Za izdelavo nove letne uniforme za poštne aslnžbence je nabavilo poštno ministrstvo 9000 m platna.
d 610 stanovanjskih odpovedi je bilo podanih doslej pri ljubljanskem okrajnem sodišču.
d Prve češnje iz Mosiarja so se pojavile na mariborskem trgu po 24 Din za kilogram.
d To je bilo enkrat... K nekemu trgovcu v Mariboru, ki kupčuje s starim papirjem in odpadki, je prinese! neki Mariborčan 30 kg bivših avstrijskih bankovcev. Bili so vmes petaki in desetaki, največ pa stotakov in tisočakov. Velik kup papirja, ki je predstavlja! še pred 20 leti veliko premoženje, sedaj so ga prodali kot star papir...
d Slovenski gasilci bodo imeli na zastavah slovenske napise. V Belgradu je bila zopet seja uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Za slovensko gasilstvo je bila ta seja važna tudi radi tega, ker se je na njej popravil sklep prejšnje, to je januarske seje uprave Gasilske zveze
3.50 in črni po 3 Din za kg.
d »Slovenska straža« oživljena. Kr. ban-ska uprava dravske banovine je dne 24. aprila 1936 pod številko 11-2 No. 1419-2 izdala sledeči odlok: »Slovenski Straži« v roke g. dr. Karlu Capudru v Ljubljani. Banska uprava v Ljubljani je z odločbo Pov. II. No. 1243-3 od 29. aprila 1930 razpustila" društvo »Slovenska Straža« v Ljubljani. Po proučitvi zoper to odločbo vložene pritožbe in pa razmer, ki so se izza izdaje navedene odločbe dokaj spremenile, odločam v lastnem delokrogu na pod-stavi § 129 al. 2 zakona o upravnem postopanju, da se omenjena odločba razveljavi. — Ban: dr Natlačen. — S to odločbo je zopet omogočeno sedaj še posebno nujno narodno obrambno delo naši Slovenski Straži in njenim podružnicam. — Osrednje vodstvo društva je že sklicano k seji, ki naj sklepa o sklicanju občnega zbora. Isto naj bi storile tudi podružnice. Ce kje ni več predsednika, nuj skliče odborovo sejo kak drug odbornik. Razni pojavi zadnjega časa so glasen poziv k delu!
gumiiasla kolesa
d Vendar nekaj, kar smo že imeli v av-! atrijskem robslvu. Finančni minister je odre-' dil, da bodo vse davčne tiskovine za Slovenijo ' odslej na razpolago tudi v slovenskem jeziku, | ker so zadnja leta začeli uvajati prakso, da , so se v Slovenijo pošiljali davčni obrazci v j cirilici. — Kaj pa druge tiskovine, n. pr. tra-: fikantske? Ali bomo kadili še vedno v — cirilici?
d Škofa dr. Srebrniča zopet toži Zveza
Sokola kraljevine Jugoslavije. Dne 2. maja bi se morala vršiti tozadevna razprava pred i okr. sodiščem v Zagrebu, a jc bila odgodena.
d Med srbskimi in hrvatskimi opozicijo-| nalci se še ni našel temelj za skupen delovni 1 program.
d Vendar se je eden ojnnačil. Okrajni na-j čelnik v Paračinu Nikola Blagojevič je kazno-i val vse tamošnie pekovske mojstre, ki so zvi-i šali cene kruhu od 2-50 na 3 dinarje, z de-j narno globo vsakega po 500 Din. Istočasno | pa je uvedel proti raznim mesarjem kazen-■ sko postopanje, ker so zvišali csr.e mesu.
d Izjava novega bane savske banovin«. I Ban savske banovine dr. Viktor Ružič je sprejel časnikarje ler jim je izjavil, da je njegova naloga splošno pomirenje ter izboljšanje gospodarskega in socialnega stanja savske banovine. Dejal je, da ho?e usmeriti vse delo v to, da se uredi politično življenje ob strogem spoštovanju zakonov. Pobijal bo vse druge cilje, pa naj pridejo s katerekoli strani. V ta namen bo uporabljal vsa zakonska sredstva in bo nastopil odločno proti vsem ostankom nezakonitih pojavov, ki so še danes vzrok upravičenih pritožb. S tem se bo samo olajšala odstranitev neluglasij in omogočilo se bo sodelovanje Hrvatov v našem državnem življenju.
d Za politiko »močne roke« sc zavzemajo
v svojem dnevniku gospodje okrog bivše, samostojne demokratske stranke. — Naj ne kličejo vraga!
d Vprašanje vere ni ne važno in ne pereče. Ljubljansko gledališče je začelo igrati lepo i» napeto Laveryjevo dramo »Prva legija«. Kulturni kritik »Slovenskega naroda« Fr. G. pravi o njej tudi tele: »In vendar je drama močna, napeta, pretresljiva in bolj zanimiva kakor marsikaj, kar smo gledali kdajkoli na odru. Čeprav ni ta snov kar nič pereča in nič sodobno važna. Gtc namreč za vero in čudeže!« — Običajno ljudje, tudi učenjaki in pisatelji, vsaj ko pridejo v leta, o veri in njeni neprestani važnosti za življenje 1 drugače sodijo.
NESREČE
d Nezavestnega "'^fcJkejja in razbito kolo
,0 našli na cesti pri »Jtanežičih pri Ljubljani. Znano je samo poneer«,{enievo jme Lovrenc in rojstno leio 1898, 1J ^gi podatki manjkajo.
bolnišnici podlegel
Nesrečnež je v ljubljar^ poškodbam.
d Na izletu v planij
jej poškodoval ljubljarj dr Metod Dolenc. 1 d Oba »ta bila tak.^
ie pri Semiču sta v možnar dva fanta, 21j 24 letni Anton Lukežičj lel vneti, sta se sklof možnar eksplodir^ obraze. Oba fanta stjj pelana sta bila v ljii pa se je Benčiču pc drugi dan zjutraj umrl. Lukežič je že; pa se sedaj trudijo,j
fe padel in se preiti vseučiliški profesor
ie
ob vid. V vasi Vrab-rtek zvečer nabijala iatni Alojz Benčič in Ker se možnar ni ho-nadenj, pri tem pa ter raztrgal obema bila takoj ob vid. Pre-jansko bolnišnico, kjer h še omračil um ter je fta opazovalnem oddelku bb desno roko, zdravniki da mu rešijo vsaj levo. d Skrivajte viijgglice pred otroci. V Ku-menu nad Sv. Lov^-gncom na Pohorju je pustila neka mali svo^a dva otroka sama doma ter odšla na obisk' na sosednji Smolnik, od koder se je vrnila š*le naslednjega jutra. Devetletni sinček je Zakuril v štedilniku, njegov enoletni bratec pa se je poleg njega igral. Naenkrat se je manjšemu bratcu vnela oblek-ca ter je otrok dobil strahovite opekline. Mater so orožniki ovadili.
d Padel je z visoke stene. Dne 1. maja zjutraj se je smrtno ponesrečil Viktor Leskov-šek. brivski pomočnik v Laškem. Šel je v družbi fantov na običajni majniški izlet na Hum, kjer je padel z visoke skalnate sitne ter obležal mrtev.
d Strašno dejanje zblaznele ženske. V Št. Janžti na Dravskem polju v hiši posestnika Fr. Seninšcka imajo 21-letno hčerko, ki je duševno
bolna. Dekle ni moglo trpeti domačega hlapca illaža Korcsa. Ko je hlapec slučajno stopil v hišo, v kateri se je nahajalo dekle samo, je nenadno pograbilo za sekiro ter ga udarilo z vso močjo po glavi. S prvim udarcem mu je zdrobila obraz ter ga pobila na tla, nato pa je še ležečega strahovito obdelala. Spodnja čeljust hlapca je popolnoma spačena, desna roka jc hudo poškodovana in tudi po vsein telesu ima nevarne rane. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
d Zopet požar. Zgorelo jc gospodarsko poslopje Elizabete Valentan, posestnice v Nji-vercah, občina Slovenja vas. Ogenj se je razširil tudi na sosednje gospodarsko poslopje Terezije Kores.
d Jugoslovanski parnik »Mrav« je trčil v estonski parnik »Mary«. »Mrav« se je potopil, njegovo posadko pa so rešili. Parnik je vozil v megli iz angleškega Rotterdama proti Sušaku.
d Gorelo je pri posestniku Ivanu Hojniku v ješenici pri Račah. Ogenj je uničil ostrešje na hiši in gospodarskem poslopju.
d. Odejo ji je zaveza! črez glavo. V Križan-čevo hišo v Sp, Ložnici pri Mariboru se je splazil nepoznan ropar v času, ko je bila 70-letna Križančeva žena, ki je bolna ter leži v postelji, sama doma. Ropar ji je zavezal odejo čez glavo, da ni mogla kričati, vlomil nato v kovčeg ter odnesel 4000 Din. Njegovo početje je videla skozi okno mala sosedova hčerka, ki je poklicala pomoč. Ropar je z denarjem zbežal, nesrečni starki so pa jedva oteli življenje, ker se je pod odejo zaradi pomanjkanja zraka skoraj zadušila ter je bila že nezavestna.
d Shrambo za sode so uničili ognjeni zublji v Rošpohu pri Mariboru. Lastnik, mariborski trgovec Pucher ima 15.000 Din škode.
d Še en velik požar. V Brezulah, občina Rače, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Franca Fingušta. Zgorela je kola m i-ca, skedenj 2 parmi, seno in slama, vozovi in
Ugašajoče sonce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Notlaljevaiite.)
Toda na to nisi mislil, da sc ie moja hudomušnost obrusila na grški sofistiki. Kdor si zaželi kvinktilijca zu /.rta, mora ziiuti odpreti svojo blagajno brez zvijače. Ti mi pa mečeš drobtine, km kukomu sužnju. Zato se pa spravi in beži daleč! Kajti, kakor hitro zaslede Germanko, bo vložil prefekt Servij tožbo zoper nasilje in moj siirodnik in naslednik Publij ti dal obriti glavo. okovati iih roke železne obročke in te posilil v surdinske rudokopc, kjer boš lahko piiscl svoje oči na rudnini, od katere pa ue boš nikoli ničesar dobil Ic
Fabij jc bil ves potrt.
»No?« se je norčeval Mark. »Morda mi boš sedaj naredil pridigo o kreposti varčevanja? Samo začni, jaz te poslušam. Sedaj sem ravno razpoložen poslušati tak govor. Kot jurist bi moral vedeti, da je kazen za rop svobodne že-|ii'. izguba svobode in premoženja. Poleg tega je |in še to. da je ta Gcrmanka nevesta riinske-um državljanu in visokega uradnika.
Murk se jc naslajal na skrbeli svojega tast«. Njuni pogledi so se križali. Iz patrieijevili oci je govorilo zaničevanje, iz oči obogntelcga carinika pa bojazen in sovraštvo.
ic res, kur. . kar., govoriš?« je jcclml Fnbij. »Morda bi rod le denarja? Povej, Koliko?«
-Ivoji milijoni nimajo sedaj nobene vrednosti. Samo čas te lahko reši zonjke, v katero ii sc ujel vsled lastnega pohlepa po denarju.«
»ledaj mi svetuj, pomagaj!«
. Svetuj, pomagaj!« si je norčeval Mark. '■?aj si sam zadosti zvit in prebrisanost je tvoje Klavno premoženje. Svetuj in pomagaj si sam!«
»Ali nisi moj zet?« je prosil Fabij.
Vem. du me je usoda priklenila na tvojo bodočnost in zato ti moram pomagati. Toda za nasvete moraš plačati,«
»Rad! Koliko zahtevaš?« je rekel Fabij in se oddahnil.
»O sestercih bova govorila pozneje, sedaj pa poslušaj, šc danes boš zapustil Rim in čakal v svojem skrivališču na moja poročila. Upam, da bo imperator zadevo kmalu pozabil. Oblast Publijeva pa tudi ni večno. Čez eno leto ho vzel pretorsko oblast drugi, ki bo za zveiik denarja sprejemljivejši kot moj sorodnik. Tedaj bomo pa zadevo zabrisali in pozabili in ti se boš vrnil nazaj v Rim.«
Fabij jc prijel Marka za obe roki,
»Ne zahvaljuj se,« je nadaljeval Mark. »Ne delan: tega radi tebe, ampak z ozirom na sebe. Kvinktilijec ne sme biti zet kaznjenca zaradi nesramnosti. Sedaj gre za to, kuni se boš skril. Oblastnika v Galiji in Španiji sta Publijeva prijatelja. V Azijo se vrne Avidij Kasij. Zato ne boš v nobeni teh provinc varen. Najbolje se skriješ v gozdovih svobodne Germanije, k jer imaš toliko posestev. Želim ti srečno pot in ako se boš poslovil od svoje hčerke, ji povej, naj bo napram svojemu možu darežljivejša. ako nimaš veselja predolgo se muditi med barbari.«
Za slovo je Kark pogledal svoiega lusta zaničljiivo in urno zapustil njegovo hišo.
Bil je strašno utrujen. Cel včeraj.šni dan je preživel v amfiteatru, večer pri Luei.iu \cru, noč pa pri kockanju. Komaj sc je še držal na liogali.
Ko jc prišel domov, je slekel Mark Kvinkti-lii samo togo, jo izročil sužnju in odšel v spalnico, Tam se jc kar oblečen vlegel na posteljo.
Že je skoraj zaspal, ko se je odmaknila vratna zavesa in na pragu se je prikazala Livija.
Markovo mlada žena s svojo nizko in čokato postavo, veliko glavo in malimi očmi, ni
ALDUS
domaČe milo
varate Vrte perilo!
Dobi se povsod! Pazite m ime aiihisi
orodje ter je škode 50.000 Din. Veter pa je zanesel ogenj s Finguštovega pogorišča na poslopje Štef. Lešnika in drugega Franca Fingušta Lešniku je ogenj upepelil skedenj, kclarnico iu panno, hram, seno in slamo ter gospodarsko orodje ter je škode 25.000 Din, dofim ima Fin-gušt Franc št. 2. ki mu je zgorel hram, skedenj, kolarnica in 2 parmi, škode 40.000 Din.
d Trije delavci so izgubili življenje. V Št. Janžu na Dravskem |>oIjii se je zgodila nesreča, pri kateri so izgubili življenje trije delavci. Bili so zaposleni pri delih za regulacijo Drave med Št. Janžem in Vurbergom. Ob navedeni uri je vozilo šest delavcev težko naložen čoln kamenja od levega, vurberškega brega, na desni breg. Ko so bili že prav blizu obrežja, kjer so nameravali kamenje odložiti, so zavozili nenadoma v nevaren vrtinec, kar je povzročilo, da se je čoln z vso težo prevrnil in potopil. Vseh šest delavcev je padlo v deroče valove Drave, ki je na tem mestu do 15 m globoka. Trem se je posrečilo z veliko muko priplavati na breg, tri pa so zagrnili dravski valovi, v katerih so našli nesrečni delavci smrt. Utopljenci so: 32-letni Ivan Pekola, 32-letni Alojzij Kranjc, oba iz Loke ter 35-letni Friderik Pečnik iz Rošjc. Vsi trije so bili oženjeni. Zapustili so žene in obilo nepreskrbljenih otrok.
d Nesreča kamniškega mesarja. V sredo, 29. t. in., se je mesar in posetnik v Kamniku g. G ran
bila lepa žena. Kljub mladim letom je imela starikav obraz.
Opazovala je moža, nato se mu je približala in začela govoriti trdo: »Prihajam se li zahvalit za tvojo ljubeznjivost. Mislila sem, da se boš vrnil šele jutri ali čez en teden. Ti si res vzor zakonski mož!«
•iKako se mi dobri zdi,« je odgovoril Mark zdclmjoč, »da imnš tako dobro mnenje o meni, toda prijetnejše bi mi bilo, ko bi svoje vzra-doščenje o mojih krepostih pokazala pozneje. Kajti sedaj sem zelo zaspan, kot vidiš.«
Livija se je vgrizniln v ustnice. »Mark!« je zaklicala jezno.
»Livjia?« je odvrni! razjarjen.
»Toga mora biti konec!«
»Česa?«
»Takega prezirljivega ravnanja. Jaz sem tvoja žena,« je rekla Livija z jeznim glasom in stiskala grozeče pesti
»Ti nosiš moje ime in široki škrlatni rob na svoji obleki. Na tem ti je bilo največ ležeče. Kaj zahtevaš še več?«
»Livija?« je odvrnil razjarjen, več ti ne dovoljujem, da bi prebil cele noči izven domače hiše!«
»Ti ne dovoliš? Kako pa misliš to storiti?« je vprašal Mark in se d\ignil na svojem ležišču. »'Predvsem, ne govori tako glasno! Kričečih bab ne moreni trpeti. Snj nisi več v hiši carinika!«
»Jaz sera tu doinal« je. kričala Livija vsa iz sebe. »Ta hiša je moja. Jaz sem jo iztrgala iz krempljev skopuhov. Vse, kar je notri jc moje. Tudi tvoje ime, tvoje družinske dragocenosti, celo ti sam, ker sem le kupila.<
Sedaj je skočil Murk pokoncu.
»Oj, oj! Tako je? Torej kupila si me?... In čemu, ako smem vprašati?«
»Da boš moj mož.«
Cene vračal zvečer iz Ljubljane domov s svojim motornim kolesom. S seboj je ime! prijatelja Ce-rerja Alberta, ki je sedel na sedežu za njim. Na cesti iz Šmarce proti Duplici je v temi šele v razdalji treh metrov zagledal voznika z dvovprež-nim vozom — brez luči. Za motociklista je bil mučen položaj, ali naj zavozi v konje, ki so mu prišli nasproti po napadn strani, ali pa naj zavozi v stran v obcestni jarek. Grča; je močno zavrl svoje motorno kolo. Ker je bila cesta spolzka, je Grčal padel in si hudo poškodoval desno nogo pod kolenom, dočim je njegov prijatelj Cerer odnesel le lažje poškodbe. K sreči kmalu po nesrečnem dogodku privozil s svojim avtom g. Se-nica tnL iz Domžal, ki je oba ponesrečenca naložil v svoj avto ter ju odpeljal domov. Gosp. Gr-čarja so nato prepeljali v Ljubljano v Leonišče.
d Okrog 7 oralov gozda je zgorelo na Velikem Boni nad Selnico ob Dravi.
mvi GROBOVi
po domovi! ni
d Vigred sc povrne, vse se oživi... Na Vrhniki je umrl 54-letni sodarski mojster Ignacij Oblak. — V Loki na Dravskem polju je preminul 47-Ietni posestnik in gostilničar Rajmund Dimnik. — V Vevčah je odšel h Gospodu po večno plačilo upokojeni višji papirniški uradnik Anton Pilz. — V Kamniku na Šutni je umrl 82-letni Anton Sve-tic, velik dobrotnik cerkve — V Ljubljani so umrli: zvaničnik drž. žel. v p. Janez Vidic; inž. kemije in ravnatelj ljubljanske podružnice tvrdke »Isis« Baltazar Babler in ravnatelj bivše Kranjske hranilnice v pok. dr .Anton Schoepl. — Naj počivajo v miru!
USTNICA UREDNIŠTVA.
Pise« »Sprememba travnika v njivo«: Se niste podpisali, zato v koš. — V Senovo: Dopisi, ki niso pisani samo po eni strani lista, ne zagledajo belega dne, — Pošto, sprejeto v torek, smo odložili za bodočo številko.
K zgodovini kočevskih Slovencev
Do 13. oktobra 1985 smo Slovenci v Mozelju pokorno molčali Ni se smela v naši farni cerkvi oglasiti slovenska nabožna pesem, ne slovenski (jčenaš in ne slovensko oznanilo, dasiravno nas je v tej tari dobra tretjina. Tega dne je prišel k nam slovenski duhovnik opravljat sv mašo. Poslan je bil k nam iz Kočevja Radi te prilike smo Slovenci zaprosili, da ememo enkrat nastopiti s slovenskim petjem. Ker se nam takrat ni dovolilo petje, smo na posredovanje pristojne oblasti dosegli, da nam vsako nedeljo in praznik precitajo slovenski evangelij in slovensko oznanilo. Vsako tretjo nedeljo v mesecu pa se vrši služI« božja v slovenskem jeziku. Cuje se slovensko petje, slovenska molitev in slovensko oznanilo. Najbolj zanimivo pri tem je, da nam igra na orgle popolnoma stepi mladenič. Še bolj zanimivo je pa tudi to, da smo na belo nedeljo imeli priliko opazovati, kako je nekaj znanih nemških oseb pri eitanju slovenskega evangelija nalašč »''delo Kmalu bo na vsakem drevesu zarezan ali narisan Hitlerjev križ. Veliko nedolžnih dreves bo dalo življenje za kljukaste križe. — Ustanovili smo krajevno organizacijo JRZ. Ustanovili smo tudi Kmečko zvezo in še eno novo organizacijo, ki je namenjena samo za nas kočevske Slovence in ki re imenuje »Slovenska Straža na Kočevskem-:. Predseduje ji naš ne-utrudljivi slovenski prvoboritelj g. svetnik škulj.
Oa bomo dobro kosil'
Ce ima kosec vse v najboljšem brezhibnem stanju, ima moč za dva, če pa brusit ne zna še. r. velikim trudom nikamor ne pride. Pri brušenju i">j se osla vleče ob kosi v ostrem kotli, na;več do 15». To je sek) važno. Vleče naj se osla od kose proč ne proti ojstrini, pa tadi čim manj po dolgem po ojstrini. Nekateri kosci postavijo koso pri bru-šenju « kosišem pokoncu predse, rob kose proti sebi. Boljše pa je narobe koso postaviti poševno predse, rob kose ps od sebe. Pri zadnjem načinu ' se klep tako neznatno obrabi, da je mogoče celo jutro in dopoldne kositi trdo travo brez klepanja.
Za pritrditev kose na k<
| preveč časa. Cas je pa
I sneto koso ali kolesar nasajene kose že iz varn< čaju mora jemati s seboj rinfek na vijak, ključ z er nekaj zamude, |x>sebno še, vzeti. Temu se odpontOre. katerim se z enim lahkitli na kosiše brez vsakega praktičen, preskušen od ki ugodno ocenjen, patentiram poveril prodajo kosirja tvr« Moste, na Zaloški cesti.
fearJS
IZ s , i' 8
r« nabavimo kosir, ^
l-od n T°"\ Pritr,li k°s» let i -a-k0Sir i* T, '1 30 6 Grmu it, I » poceni Izumitelj iL. * »Kovina« Ljubljana-
Ponikve - Dobrepolje. Oo8f 6. aprila t. I. je |,i| I v Kmetijsko - gospodinjski šeCji v Ponikvah sklep gospodinjskega tečaja. Na koa®'" tečaja je bil javni izpit, pri katerem smo videlfi da so se dekleta zelo veliko naučile. Prihodnj® gospodinjski tečaj se bo pričel t.r>. septembra in Jbo trajal do t!), decembra. Dekleta, priglasite sel vsaj do t. avgusta t. t. — Vsako drugo nedeljo »opoldne ob 3 bomo v poletnih mesecih imeli rožfiivenško pobožnost; pridigo, blagoslov rožnih venOqv, sveč in slik, procesija in najiosled pete litani/j« Matere božje. — Po tej verski pobožnosti boirap imeli v Zdravstvenem domu vselej predavanje O. zdravstvu. Kazali bodo tudi filme. Prihodnja rožnivenška pobožnost bo 10. maja popoldne ob 3. — Zadružni zdravnik ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 8—12 in od 2—6, ob nedeliah od 10—12.
Dobrava pri Kropi. Prosvetno društvo je uprizorilo igro »Crnošolec« z zelo lepim uspehom. V nedeljo, dne tO. maja bo zopet predstava. Ne zamudite! — Pri društvu smo ustanovili dobrodelni odsek, ki bo po svojih močeh pomagal podpore potrebnim članom. — Med nasprotniki je tudi nekdo, o katerem nismo misliti, da uiu je katoliška prosveta trn v peti. Povemo mu, da se bo še kesal, če nas bo pri delu oviral.
.St. li.imhert. V minulem tednu smo pokopali moža, zavednega in poštenega, trdne domače korenine, Železnika Jožefa, pos. v Zavšeniku. Zasluži naš spomin, ker je bil mnogoletni dosledni na-
»In gospodar! Zakaj ne pristaviš, gospo-iar? Ti moraš vedeti, da Kviiiktilijec ne pre- | nese tuje volje nad seboj «
»Zadosti si imel časa, da si izvedel, da tudi ; Livija Fabija ne prenese suženjstva.«
»In vendar ne bi bilo nič izrednega pri tem, ako bi pokazala hči »pro.ščenca malo več ponižnosti, kot ti.«
Livijin rumeni obraz je temno zardel. »Nesrečnež!« je siknila.
»Podla kača!« je zakričal sedaj Mark skrajno razdražen. »Ti me mučiš s svojim bogastvom, ki preračuna vsaki as... ti me vsaki dan žališ s svojo baharijo in doto... ti mi pred-bacivaš moje dosedanje življenje, kot bi bilo tvoje! Ti mi vse zagreniš in se obenem čudiš, da izgubim potrpežljivost!« Ti me imenuješ nesrečneža, ti hči Fabija? Ti si drzneš žaliti Ivvinktilijca, ti sužnja!«
i i	je Precenjeval svoje moči, ko jc mi-
slit, da bo zlato s časom zabrisalo razliko med njim in Fabijem. Ko je bil pa sedaj prisiljen 1'abija in njegovo hčerko v vsakdanjem občevanju spoznati, je začel uvidevati, da so stvari ki se ne dajo kupiti z denarjem, pa tudi ae ž denarjem zabrisati. Ysaka kretnja teh od častihlepja sestradanih ljudi mu je bila gnusna, cuttl se je, da ga odbijajo njihove navade in družile, nazori m nagoni. Kar je nekaka družabna obkanost površno zakrila, to se ie no-kazaio v ožjem občevanju v vsej nagoti
Mark si je podprl glavo z obema rokama in se zatopit v misli zadnjih tednov ter prišel Jo spoznanja, da g« je njegovo pričakovanje v vsakem oarn varalo. Mesto da jc poročil »h.,»-ijiTO. Mdovoljno in popustljivo deklico si 'ie naprtil nevarnega zmaja, Mesto darežljivega tasta, je dobil vsiljivega stražnika svojega rav-aan.ia. -
Bridko se je nasmejal in glavo še bolj globoko povesil. Ah naj se da zopet ločiti? Zakonske ločitve SO bile v Rimu Aatoninov tako nekaj i
navadnega, da se radi tega nihče ni čudil. Vsak njegovih prijateljev je bil večkrat poročen, pa zopet ravno tolikrat ločen. Toda čemu? Potem bi se inoral še tretjič poročiti, da bo mogel živetima svoj način in vendar je bil že sit življenja. Večkrat ga je napadla taka otožnosl. da jc izgubil zavest Posebno je čutil pc, vsaki veselo prebiti noči, da tako uživanje povzroča pus do življenja. Zato mu je bilo vse že mrzko, ker mu m nudilo »rčesar novega in je bilo zat,-> dolgočasno. Vmo, ženske, neslane šale in kockast jc - v tem ni znal odkriti tudi najlmlj duhovit njegovih vrstnikov nič novega. Vedno isto... !«
vredaost?«mn ** "" *ivlje"je sP,ob ie kako Marku so se poteze na obrazu nategnile v zaničevanje. Črne peroti smrti so prhutale nad njegovo glavo. Ako bi mn bil v tem trenutku kdo ponudil ]>osodo s strupom, bi jo bi! Mark brez obotavljanja izpraznil do zadnje kaplje.
. se str?&' skrivnosti dragega sveta. Kajti večno zaničevanje in zasramovanje vselT verskih nazorov mu je zabrisalo zadnjo sled kake vere. V smrti jc iskal on samo veselje večnega neskaljenega miru.	'
Ko je sedel tako sključen«,, zamišljen, oči napol zaprte, je zašumcla za njegovi™ hrbtom . *ave3a »n ženska roka se je dotaknila
-•»-'itari.-E
Kor^lia^^S^^i« vprašala
Mark se je ozrl. , , *Ti®i,1lu'. Talija?« je rekel in jo prijel za roko. »Kako je prav, da me obiščeš! Ravio ču-%	!,a«Ha"' Prijaznega obraza.«
... vls a !K tr^a,.!'- privedla mene k tebi.« je tiho odvrnila Tulija.	J
Mark jo je trudno pogledal
♦,H< « «	da si b'£(U- Tulija. Ali si mat l
1 b re Prišla na moje stališče'«	I
»Publij je danes poslal železni prstan,« je odgovorila Tulija s povešenimi očmi.
»In sreča te je tako prevzela Razumem...«
»Ni veljala meni novica z zaročnim prstanom ...«
»Ne tebi?... Komu pa?« jc začudeno vprašal Mark.
»Mucijil«
Mark je spustil Tulijino roko. StrineJ je s svojimi steklenimi očmi pred se. Ona pa jo trgala svojo obleko,
»Sreč« nas je zapustila, Tulija,« je rekel Mark po kratkem molku. »Vračunala sva se. Jaz pa čutim že koprnenje pa kraljestvu senc «
»Jaz pa še ne,« je trdo odgovorila Tulija in ponosno vzdignila svojo lepo glavo »Umreti brez maščevanja, to je za sužnje! Osveta oslndi prestano razočaranje!«
Prebledels je še bolj kot prej a bila je to posledica jeze, ki je sevala iz njenih oči.
»Mueija ni tega kriva,« je pripomaii Mark.
»Orzaila se je prekrižati moje nakane... vseeno ali vedoma ali slučajno!«
»Toda Tulija, ona je naša ožja sorodni«,« jc zopet pripomnil Mark.
»Enkrat sem ti že povedala, da sem sebi sama najbližja sorodnica.«
»Vem, da ne poznaš odpušč sn ja. Kaj pa nameravaš storiti?«
»Odstraniti jo!«
»Ali imaš dokaze?«
»Imela jih bom. Prišla se te vprašat, kateri pretor sodi kristjane?«
»Za osumljence iz senatorskegsi stanu je
Publij.«
»Publij!I ln ti praviš, da me jc sreča zapustila?! Celo Furije bi si ne mogle izmisliti gro-»ovitejšega maščevanja. Publij bo sodil Mučijo! Ifahahalc
(Dalje/
ročnik »domoljuba«, ki ga je vedno rad bral. Zanimalo ga je vse, zlasti pa »Domoljubova« poro-fila i» pojasnila zastran hranilnic in posojilnic. Pokojni je bil 80 let v odboru Posojilnice in prav toliko let v kraj. šolskem odboru. Tu ni užival počitka, zato pa želimo in upamo, da bo Gospod Bog tam v večnosti pokojnemu najboljši
Kastevfev oče s Panc pri Lipoglavu so
slavili te dni 80 letnico svojega rojstva v krogu svojih najbližjih sorodnikov. Rodili so se na Polici št. 6 pri Višnji gori v znani in obče spoštovani Bre-garjevi hiši leta 1850, kateri je gospodaril Šeme Matevž, ki je dočakal 91 let. Koliko dela, koliko bridkosti in koliko doživljajev je za ujimi. Vojake so služili v Trstu, Splitu, Si nju in so se tudi udeležili leta 1878 avstro-ogrske okupacije Bosne in Hercegovine. Ko so se priženili na Pance, so morali najprej urediti že precej razpadli dom, potem pa so hodili poleg svojega kmetovanja ludi po bližnji in dalj-nji okolici popravljati zvonike, kozolce, vodnjake itd. Tudi sedaj na starost jim ni pokoja. Ker ne morejo drugega, pletejo košare iu popravljajo orodje. Dasi imajo že nad 8 križev na rami, hodijo Se vedno pridno ob lepem vremenu v cerkev na I.ipoglav, če tudi jim nekoliko nagaja leva noga. Imajo pa zato močnega lesenega konja v eni, in če Ireba tudi krepek dežnik v drugi roki za vsak slučaj. Mnogo lepega in zabavnega znajo povedati iz svojega življenja in to lako pristno šegavo, da se človek naravnost razvedri v njihovi družbi. Prejšnje čase so pridno prebirali tudi »Domoljub« ob svojem čebelnjaku, na katerega .so naročeni od 1. številke; sedaj pa, ko jih je vid zapustil, pn ga jim morajo prebirati vnuki. Kot pristni slovenski grči želimo še mnogo let mirnega in zadovoljnega življenja.
Kaka pri Krškem. Zadnjo nedeljo v aprilu je bil na Raki .sestanek zaupnikov JRZ iz številnih občili okraja. Poročal je o splošnem političnem položaju banov, tajnik JRZ g. Matej Tomaz.in. Zbo-rovalci so ga navdušeno pozdravljali, in to tembolj. ker je bil v mračnih dneh pred leti prav na
™ x1reUfan- Banski svetnik g. dekan Anžič je poročal o pripravah za elektrifikacijo okraja. Okr. tajnik g A. štrukelj pa je priporočal obnovitev liinetskih zvez, -- Našo župno cerkev smo prav okusno očistili in prebelili. Vse je pripravljena, a »Prejme v juliju novomašnika, stopajočega prvič pred oltar Gospodov.
80 letna krščanska mati. - Na Vinkovem vrhu pri Žužemberku je na Jurjevo doživela 80 let vzorna krščanska mali Ana Str u nikelj. Njena velika gostoljubnost je znana daleč naokoli. Kdo izmed žužemberških gospodov kaplanov ne pozna dobre »Petkove mainer? - Ob priliki maševanja na oddaljenem »Adamovem griču«, te gospode prijazno sprejema in po domače [Higosti. Pa tudi za druge ima vedno odprte roke in srce. Kljub visoki starosti še vsako nedeljo, večkrat pa ludi med tednom, obišče nad eno uro oddaljeno župno cerkev in dela še vsa dela. Njen življenjski načrt obsega štiri točke: Moli, delaj, Irpi in v Boga zaupaj! Vzorni materi želimo, da bi tako čila dočakala še deveti križ!
Breinica n. Školjo Loko. Bog je poklical k Sebi bogoslovca g. Pavla Stanonik«, Po kratki in mučni bolezni je dne 25. aprila previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Bil je ves vdan v voljo božjo. Svoje prijatelje fante je do konca svaril in opomii.jrd, naj ostanejo uvesti svoji Materi Mariji. Fantje ga bo do težko pogrešali, ker jim je delal vedno veselo družbo. Bil je vseSkbzi, celo svoje življenje res vnet borec za katoliško stvar, zato si je izbral duhovski poklic, da bi mogel čim več dobrega storiti za z.veličanje duS. Toda Bog ga je hote)
imeti pri Sebi, zato ga je utrgal iz naše srede in ga prestavil v nebeški vrt. Waj uživa pri Begu vežno plačilo, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožaljel — Bog plačaj vsem, ki so kaj pripomogli k pogrebu ali prej, ko je bil gospod Pavle bolan!
Ribnica. Kako veselje je nas vse prevzelo, ko nam je poslal naš bivši nar. poslanec g. Skulj lz Belgrada veselo vest, da je uspelo dokončno izvršiti pomembno delo, o katerem se govori že delj Časa, a skoraj nismo mogli verovati, to je tlakovanje državne ceste od Ribnice do Dolenje vasi in ureditev mostov, kar je preračunano na 1 milj. 540.000 Din. Po zatrditvi gradbenega ministra g. Skulju,' ki je v tej zadevi interveniral, je tudi kredit -za to delo dobljen in odprt. Sedai se bo vršila javna licitacija oddaje dela, kar se pošlje še v potrditev ministru in nato se začne z delom. Kako dobrodošlo bo to delo, ki znači, da bo prišlo v Slovenijo 1 in pol milijona dinarjev in velik del te vsote bo vzelo delavstvo in del tega bo ostalo v dolini. Vse priznanje vladi, ki ne išče blagra ljudstva v politikarjenju, marveč v koristnem gospodarskem delu. Z V30 vnemo se bo delalo na to, da se dobi denar tudi še za druge kraje ob tej cesti: Mrava, Banja luka in Fara. Po vesteh g. škulja se je gradbeni minister zainteresiral tudi za ureditev vodovja v dolenja-vaški občini, kar zuaei rešitev ubogega kmeta, ki vsako leto vsled povodnji ogromno trpi! Taka vlada zasluži vse zaupanje in podporo!
NAZNANILA
11 Prosvetno društvo v Kresnicah priredi dne 10. maja t. 1. ža svojo '25 letnico igro: »Deseti brat-s. Začetek ob pol 3.
n Gorenjski fantovski dan pri Sv. Primožu nad Kropo se bo vršil dne 10. maja t. 1. po sledečem redu: ob 8 zjutraj sv. maša z nagovorom, ob tri-četrt na 10 pridiga, nato sv. maša, po sv. maši pa slavnostno zborovanje, na katerem govorita dr. Basaj in dr. Šmajd.
n Pozor, čebelarji! V nedeljo, dne 10. maja predava g. prof. Verbič v Bistričici nad Kamnikom, o čebelarstvu, posebno o vzgoji in odbiri matic. Začetek ob 8 zjutraj. Popoldne izlet k plemenilni postaji v Bistrico. Vsi čebelarji vabljeni.
Spoštuj uslužbenca; avest služabnik je skrit zaklad pri hiši. —
Ob revščino si marsikdo bri^e črevlje. —
Mikt v Pečeh
Spisal Gustav Strniša Nadaljevanje
Zdrznil se je:
Ozki soj luči jc trenutno jasno obsvetil obraz njegove ranjke in mlinnr s c je kar prestrašil. Napadlo so ga mešana čuvstva in vprašanja na kalem si ni mogel odgovorili.
Ali jc lo truplo, ki Iu leži res ona, njegova žena, s katero je živel v zakonu dolgih petnajst let? Kako je čudno sijalo iz obličja, ki ie bilo strahotno maskal Saj ni mogoče, da je to truplo še pred kratkim živelo, da je bil Ia obraz prijazen in še vedno lep?
Napenjal je možgane kakor bi mislil na nekaj nerazumljivega in si skušal predočili nekaj, kar jc videl samo v megleni nejasnosti, nc pa obraz ['ie, ki je živela z njim in sta bila vedno skupaj ler sta prenašala združeno borbe življenja.
Spomnil se je, kako je prišel k nji ponoči, se vsedel poleg krsle in opazoval ženin mrlvi obraz. Silit sc je, do bi čuvslvoval kakor tedaj, ko jc »ila še živa, da bi v spominu z rijo še enkrat preživel vsa leta A ni mogel. Smrl sc mu je režala nasproti, ogabna strahotna, a resnična brc/, okraskov in lepotičja, gola in strašna
I" ko je ponoči begal okoli in mislil na ženo, !'■ JPcl in spet vedno jasneje spoznaval, da mu jc Agata zdaj popolnoma luia, do je z ničnim živ-Menicm ugasnilo vse, kar je bilo med njima in io Priznanje ga jc bolelo. Dolžil je samega sebe, češ, du jc brezskrbnež. Potem se je spomnil, da je vsega kriva ljubezen, saj ni nikoli ljubil svoje želje s lisio silno ljubeznijo, ki jc zakoreninjena v uveli ljubečih sc dušah ki sta res ena velika in močna duša v dveh telesih in živila skupaj ler "h -eiJ.'"u vsakdanjosti. Da. samo zalo se mu je i ?oai Agata odtujila, ker jc rii nikoli lako globoko "i resnično ljubil	j
Ta misel mu je bila legobna, rad bi se je otresel, pn se jc še bolj pogrezal v premišljevanje.
Včasih si je priznal, da je duševno utrujen in da je notranje ohromel zaradi udarca, ki ga je dobil lako nepričakovano. Kakoi slep sc je nekajkrat zaletaval po mlinu in sam ni vedel, kaj sploh hoče, tako so ga mučile bolne misli
In zdaj je sfiel sial pred njenim truplom in jo spel opazoval. Moral je k nji, moral io je obiskovali, moral jo je gledali, a ko je prišel, ga je bolcshio čuvslvo pričelo trpinčili, da bi najrajši kričal.
Obrisal si je znomo čelo, se še enkrat ozrl na ranjke in zaprl za seboj vrata, vendar je čutil, da jih ni zaprl, da gredo vse težke misli z njim m ko sc jih bo oiresel se bo vrnil, da ga obja-mejo in prično stiskati.
Poglobljen v premišljevanje |e Pečovski stopal počasi čez dvorišče. Nikoli ni slutil, da bo loliko premišljeval o ranjki, če mu kdaj umre — Bolelo ga je tudi spoznanje, da je ni ljubil dovolj vdano, česar zdaj ni mogel več popraviti, ker ga je žena zapustila tako nepričakovano. Da, morda res ni bil z njo dosli dober, čeprav je poskušal biti. Če je ni ljubil kakor bi jo bil rod, pač ni bil kriv sam. saj se je dovoli premagoval in jo skušal rad imeli.
Včasih mu je trenutno zalebdela bežno njena slika iz prvih let njunega zakona, a še preden si jo jc ogledal v svoji duši, je odmeglela in mu pustila samo boleslno praznino in spoznanje, da sla z Agato ločena, da je ne bo na svetu nikoli več videl loke kakor je bilo in da se samo trapi s svojimi mislimi.
Priznal si je, da je truplo raiije povsem nekaj drugega, kar ic bila ona. ko je imela v sebi življenje, dušo. Da truplo je človeku neznano in tuje, če smrt položi čezenj svojo skrivnostno mračno tenčico, človek ga <]lcda in sc Irudi spoznali ga, a nc more.
Res ni ljubil svoje žene s tisto globoko ljubeznijo iicpokvarjenh duš in ludi nc kakor za-
| ljubljenec, ki jc srečen, ker se poroči z deklelom, | ki ga ljubi Icr uživa v iej ljubezni posebne slaje in notranje ugodje, ker sla lako ubrano ustvarjena drug za drugega. Toda, ali ni bi! dovolj navezan na svojo Agato? In zdaj jc bila posledica vsega le liha osamclosl, čuvstva pa skoro nič. iistega čuvslva, da bi žaloval in je le samo razglabljal ter si sam vsiljeval bolečino in io zamenjaval z utrujenostjo in napetostjo svojih živcev.
Vendar se je Pečovskemu tisle dni po ženini smrti vse dozdevalo popolnoma drugačno, kakor prej, ko je živel z njo. Bilo mu je, da se je smrt dotaknila vsega okoli njega in jc vse žogo-nenlno preobličila in omrtvila, saj je bila vsaka stvar drugačna kakor prej, brez tistega krepkega življenjskega soja, ki vzbuja v človeku podza-vedno pravo veselje do dela in truda.
Posestvo jc bilo zdaj brez gospodinje in že je čutil, da se skrbi počasi kupičijo in bo moral vse prenašati sam. Mlinarica je res šele izdihnila, a gospodar jc že gledal vrzel, ki jo jc zarezala smrt, saj Agata ni nikoli mirovala in je vse ime'a lako urejeno, da je vsak trenutek časa uporabila. Tudi sicer jc s svojo skromno naravo na vse blagodejno uplivala. Da, ludi lega ni bilo več, nikogar ni bilo, ki bi dal stvarem lepši izraz in skušal obdržati povsod veselo in mirno razpoloženje ki varuje hišo pred notranjo nevihto.
Ko je hodil počasi okoli, je začulil, da so mu noge drsele kakor pravemu starcu, jedko se jc zasmejal, ker ie bila trenutno njegova bolest lako silna, da so mu vsled pritiska na možgane prišle solze v oči. 7.dej se je hipoma zbal strahotne otožnosti, ki ga je objela šele tedaj ko ni več opazoval Agatiuegu trupla. Vendar je nad svojo boljo še vedno dvomil, da ni dovolj resnična, zlasti še ker si ni mogel predočiti ranjke kakršna je bila ko jc še živela in jc njena slika takoj odbegla, če se je le spomnil na njeno mrivo masko.
V Iej čudni pretirani razdvojenosti ga je obšla večkrat vrtoglavost, do se ie moral opreti,
PISANO P OLJE
Sueški prekop in Italijane
Doslej je Italija prepeljala skozi Sueški prekop 309.000 vojakov in 52.000 delavcev, namenjenih za Abesinijo. V drugi polovici lanskega leta se je z italijanskimi ladjami peljalo tod okoli 250.000 vojakov in delavcev, v letošnjih mesecih pa 180.000 mož. V domovino se je vrnilo v istem času okoli 70 000 mož. Torej je v Abesiniji še 361.000 mož, živih in mrtvih. Istočasno je Italija prepeljala skozi prekop 22.000 avtov, 510 letal, 30.000 mul in 9000 kamel. Samo v prvin 12 tednih letošnjega leta so Italijani prepeljali 37.000 ton municije, splošnega tovornega blaga pa v prvih letošnjih treh mesecih 300.000 ton. Ob teh številkah imamo lahko predstavo o italijanski premoči v Abesiniji.
Mlajšo je sam poročil
Že drugič se je oženil 85 letni Murtez. Kustem Meka, krojač za kmetske obleke iz fljakovice, in sicer z neko 16 letno deklico. Po amautskem običaju je istočasno oženil tudi svojega sina s starejšo sestro svoje mlade žene.
Milijonar brez spanja
V Kalkuti v Indiji živi milijonar Raj Ra-hadur, ki že dve leti ni zaspal. Da bi našel primerno zdravilo, jo poslal oglas v mnoge časopise in obljubil polovico svojega ogromnega premoženja tistemu, ki najde lek. da bo l!aj lahko vendar en k rat zaspal. Na nasvet v nekem nepodpisanem pismu, se je milijonar dvignil vsak dan po eno uro z zrako-
plovom v veliko višino in jo po zletu ž>e spal 20 minut. Ce bi trdo na polju delal cel dan, bi bilo milijonarjevo spanje najbrže še daljše in tudi »zdravilo« bolj poceni.
Boj belgijskega parlamenta proti nenravnosti
Belgijski parlament je sprejel zakon proti nenravnostvenosti (nemorali). S tem zakonom je prepovedano prodajanje, razširjenje in izložba nespodobnih slik in knjig, kakor tudi predstava nenravnostnih filmov v kinematografih. Da je zakon sprejet, ima največjo zasluge belgijska katoliška akcija, ki se je z vso vnemo zavzela za ta zakon in delala zanj.
Španski komunisti more in požigajo naprej
Kljub odredl>am oblasti in podaljšanju izjemnega stanja se v Španiji množijo spopadi, atentati in požigi. Oblastem se je posrečilo vsaj do neke moje obnoviti red in mir po večjih mestih, zato pa se je torišče politične borbe pre vilo na deželo.
V Argandi, manjšem mestu je na seji občinskega odbora nenadoma eksplodira! peklenski stroj. En občinski svetnik je bil ubit, štirje nevarno ranjeni. Po mestu so zažgali več hiš pristašev desničarskih strank. — V Coriji del Rio je večja skupina levičarjev udrla v cerkev, jo opleuiia, oskrunila in zelo poškodovala. Prišlo fe do demonstracij. Na koncu so komunisti porušili cerkev iu proglasili, da bodo na njenih razvalinah zgradili svoj »ljudski doni'. — V Madridu sta dva ne-
sicer bi tciebnil kakor snop po tleh. Prcslrašil sc je, da bi nazadnje moral šc som obležali. Ne, kloniti ni hotel, ne smel!
Boleslno napetost je kmalu popustila in čuti! vc je spei olajšanega in pomirjenega ter brez bolečin.
Nenadoma sc je spomnil, du jc bila pač volja njegove žene tako lesno združena z njegovo, da ic šele po njeni srnrli mogel dojeli vrzel, ki je zazijala, ko je Agata umrla in je vsled tega zaznal v sebi nepričakovano mehkužno mlahavost, kakor bi v njem vse umrtvelo. Da, volja njegove žene je morala pač tudi krepiti njegove sile, saj jc gospodinja nenehoma mislila nanj in stremila za iem, da bi mu v vsem iri povsod ie ustregla.
Sploh pa si ni mogel odgovorili na vprašanja, ki so se mu pojavljala v duši, sc kopičila, se izmaličila, spremenila spet v druga, zamotana, dvomljiva in nejasna, ki si jih ni znal nili tolmačiti in se naposled spet pojavljala prvotna in nerešena, dražeča ga.
Da bi si priznal lastno šibkost sc je sramoval, čeprav je vedel, da taki trenutki prevladajo lud: pri najmočnejših dušah in jih trenutno ohro-me. da za hipe klonijo in se čutijo šibkejše bolj kakor najšibkejši.
Skušal je delali, do bi sc razbcscl, o ni sc mogel pomirili. Nemirna scnca ranike je begala povsod po mlinu, česar se je dotaknil, je čutil, da se je prav tistega dotaknila tudi ona, ki je bila še vedno med njimi. Čuti! je njen dih. čeprav si nje ni mogel jasno misliti in s,e je kar bal tistega spačenega zagonelncga obraza, ki ga je bolezen tako brezoobzirno skazila in skvarila.
Nemiren in neuslavljen jc pohajal s hiše v mlin, z mlina na dvorišče in od tod spel v iilcve odkoder jc prihajal nazaj v hišo razdražen iri mrmrajoč, kjer ga spet ni držalo in jc pričel svojo pot znova.
Bil je silno nestrpen. Vsled večnih misli na ženo, nejasnih slik, vsiljiviii vprašanj, praznine, ki ga jc vedno boli obdajala, jc postal zadirčen
in siten, saj si ni vedel tolažbe in jc tudi ni iskal, prepričan, da mora tako biti, da mora prebili Io iegobni čas. Pad bi sc sam razjokal ali razkričal, ni se mogel, saj jc bila povsod Agala in misel na njo ga je spremljala ludi v nemirnem spanju.
a
Po sivi poljski poti, razpokam od suše, se je počasi premikalo troje ljudi. Vsi trije so bili oblečeni v rjave, povoščene halje, na obrazih so imeli povoščene krinke, segajoče čez glavo globoko na prsi. Tegobno so se prestopali, kakor bi nosili s seboj vso strašno bolečino in trpljenje tistih dni.
Prvi, mlajši je nesel na rami kramp in lopato, drugi je imel v roki posodo z apnom in butaro brinja, a tretji, največji in vidoma najkrepkejši, je korakal zadnji z dolgo palico v roki, ki jc imela mesto konice železen kavelj.
Taki so bili ledaj grobarji, ki so pokopavali mrliče, katere je pokosila smrl zaradi strahotne morilke kuge.
Vsi trije so korukali proti liosti. Namenili so se. pokopal na kugi umrlega berača Cižka.
Morda bi mrlič še dolgo leža! in trohnel ob gozdu, pa se je slučajno peljal mimo zdravnik Bambič, ki je takoj posla! grobarje, naj prosjaka pokopljejo. Pridirjal je v mesto ves bled in razburjen. ker je žc od daleč opazil, du je Cižck umrl vsled kuge. Takoj se je jel kaditi z brinjem in se mazali z dišavami saj ga jc mrlič že s svojim smradom opozoril na sc. Zdravnik je kar tre-pdiii, da bi se sam ne nalezel le strahotne bolezni, saj je šlo za življenje.
Grobarji so sc ustavili nekaj korakov pred truplom in se spogledali.
Večii jc začrtal v tla prostor za grob in mlajšo stu takoj pričela kopali jamo poleg mrtveca. Delala sla sprelno in hitro. Starejši se je vsedcl nekoliko proč v Iravo in onazoval oba kopača
znanca /. orožjem napadla nekega delavca, ki je znan pristaš voditelja španskih katoličanov Gilla lioblesa. Delavec je bil težko ranjen.
Žarki, ki nas napravijo nevidne
Čudovita je že stara iznajdba ROntgena, ki je iznašel žarke, ki predro skozi vsako trdo steno. Zduj poročajo, da je madžarski znanstvenik Pribil odkril žarke, ki z njihovo po-močjo človek postane neviden in napravi nevidno tudi svojo okolico. Pribil je odpotoval v London, da tam izpopolni svoje zanimive poskuse. Pribil je dognal lastnost tistih žarkov tukorekoč po naključju. Ko je nekoč v svoji delavnici delal, je zapazil, da so mu nekateri predmeti-in celo nekateri ljudje, ki so pravkar stali zraven njega, naenkrat izginili. Ugotovil je, da se to dogaja vedno znova takrat, kadar te ljudi in te predmete obsevajo neki določeni žarki, s katerimi se je bil Pribil pravkar pečal. Zato je začel s temi žarki delati poskuse. Ko je to zadevo že prilično dobro dognal, je povabil večjo družbo strokovnjakov in jim svoje dognanje pokazal. Iznajdba je vzbudila veliko zanimanje.
Zanimiv boj s tihotapci
Dne 3. februarja t. I. so prignali tihotapci v neko obmejno vas 20 konj. Za to je zvedel domačin Lojze Malnar šl. 30 iz Bača pri Postojni. Ker je imel neke obračune z enim izmed tihotapcev in jih je hotel osleparili, pa se mu ni posrečilo, je šel in iz maščevanja opozoril na to miličnike. Miličniki so obkolili hišo ter ujeli enega izmed tihotapcev ter nekaj konj. Ujetega tihotapca so pretepli, drugim pu se je posrečilo uiti. Pri pretepanju se je zlasti odlikoval kapetiin milice. Nato so ujetnika odpeljali na komando. Bil je spremljan od petih
Ko jc bil grob dovolj globok, sta sc muniša dva umaknila in čakala z Topaloma v rokah, da bi storil tudi tovariš svojo dolžnost
Večji je pristopil in sprelno zasadil palico s kavljcm mrliču v suknjič, truplo nekoliko dvignil in žc je zdrknilo v grob.
Manjša dva sta priskočila iu polreslo upne tam, kjer je Cižck ležal in ludi v gomilo Nato sta zasula grob. Ko je bi! zasul sla ga pokrila s kamenjem, ki so ga vsi trije nabrali na koncu bližnje njive, kjer jc bila kamnilu grmada. Trclii jc malomarno kimal in mrmral da je vse opravljeno.
Nulo so prostor, kjer je berač ležal prekopali ga šc posuli z apnom in se počasi odpravili proti cesti.
Niso še dolgo hodili ko so sc spet ustavili. Oni, ki jc nosil butaro brinja, jo jc vige! na Ho. večii jo jc razvezal in zažgal s kresalom.
Vsi Irije so podržali no ognju orokuvične roke, nakar so kol na povelje slekli svoje povoščene suknje iu krinke ler jih pomolili nad dim. da so sc razkužile, in so še ponovno razkužili rokavice. Palico s kavljcm, kram in lopulo so polili z oetom, ki ga jc večji nosil v majhni steklenici, kavelj so še posebej položili v žareč" žrjavico, da jc kmalu rdeče zažnrel. Hdcn jc iz gozda prinesel še nekaj suhljadi in jo naložil na ogenj.
Ko so sc odkrili in odvrgli krinke, so bili vsi trije zardeli in znojni ter so sc kar oddahnili Vsi trije so sc spustili na zeleno košenico in s« spogledali kakor bi se sploh nc poznali
Oba manjša fanta, sta bila doslej neznano, a večji ni bi! nihče drugi kakor nekdanji pečovski hlapec Tomaž, ki je klical tovariša za Tilna m toneta.
Komaj so se vsedli, so segli v svoic notranje žepe in privlekli nn dan vsak svojo steklenico žganjicc.
(Dalje prih.l
\ll
miličnikov in kapetana ter uklenjen. Sredi vasi so to družbo čakali trije tovariši ujetega b poleni- Tako so se razdelile sile obeh strank: šest oboroženih z orožjem proti treai s poleni. Pričela se je sredi vasi bitka, katere konec je bil: nekaj miličnikov je obležnlo, drugi z oficirjem pa so jo junaško odkurili. Tihotapec, ki je bil uklenjen, je odnesel za spomin verigo.
RADIO
od 7. maja do 14. maja 1936.
Vsak dani 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 čas, 13.15 Plošče, 14 Borza, 19 Čas, vreme, poročila, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročil«, objava sporeda.
Četrtek, 7. maja: 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos iz Belgrada: »Čarobna piščal«, opera; v odmoru: časovna napoved, poročita, objava sporeda. _ Petek, 8. maja: 11 Šolska ura. 18 Obzorje gospodinje. 18.20 Plošče. 18.40 NaSa brgz-poselnost. 19.30 Nacionalna ura. 20 Pevski koncert »Ljubljanskega Zvona«, il Plošče, 21.20 Kvin-tet Hmtadra, 22.30 Angleške plošče, — Sobota, 9. maja: 18 Radijski orkester, 18.40 Pogovori s poslušalci, 19,30 Nac. ura, 19,50 Zunanji politični pregled, 20.20 Pester večer s sodelovanjem članov rad. dramske družine, radijskega orkestra in plošč, 22.15 Pesmi in šlagerji. — Nedelja, 10. maja: 8 Telovadba, 8,30 Napoved časa, poročila, objava sporeda, 8,45 Koncert tamburaškega orkestra, 9,40 Verski govoi, 10 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, 11 Plošče, 11.30 Mladinska ura, 12.15 Koncert št. Jakob-skega pevskega društva, 16 Kmetijska ura: Čebelarjem na med in rojenje, 16.20 Radijski orkester, 17 Samoizobrazba kmetiškega in delavskega dekleta, 17.S5 Radijski orkester, 18 Plošče po željah. 19.50 Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda, 20.30 Klavirski koncert, 12.15 Micky-jazz kvartet, 22.15 Pester spored. — Ponedeljek, 11. maja: 18 Zdravstvena ur«. 18.20 Plošče, 18.40 Kulturna kronika, 19.30 Nac. ura, 20 Spominski večer ob 60 letnici rojstva Ivana Cankarja, 22,15 Radi:ski orkester. — Torek, 12. maja, 11 Šolska ura: Proslava ob 60 letnici rojstva Ivana Cankarja, 18 Radij->ki orkester, 18.40 Demonska vera himalajskih go-rečnežev, 1930 Nac. ura: Jurjevanje in narodni plesi, 20 Prenos opere Fra Diavolo iz Zagreba, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, Konec ob 23, — Sreda, 13. maja: 18 Otroška ura, 18.20 Irrezovalna dela, 18.40 Izleti na dolenjsko stran, 19.30 Nac. ur«, 20 Koncert godalnega orkestra Orkestralnega dniStva v Ljubljani, 21.30 slov. narodne in umeine pesmi (pevski okteti, 32.15 Plošče. - Konec ob 23 uri.
M
Uganka: Kraljica maja"
Navpične: 1 mesec, 2 vodna ptica, 3 stran neba, 4 dišimo pri strelu, 5 del sobe, 8 vladar, io najlepša žena sveta, 11 zelo pogosta okrajšava v računskih knji^ali, 13 mesto - središče krščan-stva 1.) izpuščaj na koži, 16 najspodnejši prostor v niši, 17 velika lesena posoda, 18 zelo preprosto orožje, 19 prvi človek, 21 nevarna zver, 22 stvar,
Rečica ob Savinji. Na poziv načelstva Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji se je vršilo kmečko zborovanje, z namenom, da se tudi pri nas pokrene akcija za dvig cen kmečkim pridelkom. Zborovanje so vodili Člani društvenega načelstva, kot govorniki so nastopali sami kmetje. Ugotavljali so se vzroki propadanja kmečkega stanu ter smernice, po katerih »e bo treba ravnati, da se »Doljšajo nevzdržne razmere, zlasti se je poudarila železna disciplina kmetov. Izvoljen je bil nrši odbor za posamezne kraje. Izvoljeni odborniki naj bi po vaseh ustanavljali pododbore, ki nojlo ocenjevali živino. Nn prihodnjem sestanku izvoljenega odbora pa se bo sestavil ožji delovni od-nor ki bo vodil gibanje za dvig cen kmečkih pri-••! 'I* VZ(lrfeval stike z enakimi odbori so-»ertnjih krajev. Na zborovanju so sprejeli tudi primerno resolucijo.	'
Ustanovni občni zbori Krajevnih kmečkih zvez.
V nedeljo, dne 10. maja 1.1. °cv. Marija v Polju: V Društvenem domu Ijane"'	Govori 8- dr VorS'č iz Liub-
Brezovica p. Ljubljani: V Katoliškem domu ijane"" SV' maŽi' Oovori S- i"g- Skubic iz Ljubki, -J' Ka,arina natl Medvodami: Zborovanje 'e«e zveze ob 3 popoldne za zgornji del ob-Uobrova. Oovori g. dr. Voršič iz Ljubljane.
s katero stolčejo prašičjo krmo, 23 moško ime, 24 ime, ki ga je imel sv. Pavel pred spreobrne-njem, 26 ima konj na vratu, kadar jo vprežen, 27 kar mora plačevati posestnik državi, 28 reka v Sloveniji, 29 nikalnica, 31 strašna nalezljiva bolezen, 82 vodna Žival, 35 isto kot 1 navpično, 39 tretja oseba ednine od pomožnega glagola »biti«. 41 pritrjevalna členica.
Vodoravno: 2 ime vsak človek na glavi, 4 žival, ki plete mreio, 6 glavno pecivo ob žegna-nju, 7 prevozno sredstvo, 9 dragi izraz za zvezdo repatico, 12 ploskovna mera, 14 drugi izraz za darilo, 15 osebni zaimek, 16 hipno glasno vpitje, 18 zemeljski spremljevalec na poti okoli sonca, 20 mesto v severnem delu Slovenije, 23 mora obu diti vsak pri sjiovedi, 25 učenec na gimnaziji, 26 isto kot 17 navp., 28 drug izraz za fhudičf, 30 delo čebel, 81 nadležna žuželka v močvirnih krajih, 33 iato kot 12 vodoravno, 34 čistilno sredstvo, 36 opojna pijana kot dodatek k čaju, 37 osebni zaimek. 38 ima vsako drevo, 40 žito. 42 ptič, ki I spremlja ladje daleč na morje, 43 cerkveni izraz I na velikonočno veselje, 44 drug izraz za koledar. I
4 rierioskleroza
Poapnenje žil se imenuje pojav, ko pričenjajo izrabljene krvne žile postajati trde, krhke ia neelastične. iako se srce mora vedno boli napenjati, da zamore kri poganjati »kozi žile. Vsled tega »e
poveča tudi krvni tlak. Če je proces že tolika napredoval, lahko krhke žile (arterije) tudi počijo, Ia pojav se imenuje kap.
Vzroki poapnenja žil so različni: slaba sestava krvi, motnje v Jrebavi, zaprtje, prekomerno uživanje alkohola, zastrupljenje krvi vsled sečne kisline. Vzporedni pojavi so: omotica, srčna slabost, utrujenost, otrpnenje rok in nog, glavobol in motnje pri hoji.
Zdravljenje: Paziti je ua iabko in redno čiščenje, kar »e doseže z dnevnim pitjem 1—2 skodelic Planinka čaja, ki urejuje čiščenje,
DijEtj: Priporoča se lahka hrana. Omejiti pa se je kar največ v uživanju alkohola in kajenja. Potrebno se je mnogo gibati na svežem zraku in kopati se.__Reg, S. 529/36.
Hanmafetaro
državnim uradnikom tudi na obrok« ObiaClSnlCfi ZO 5kiveitl|0. Ljubljana, Tyrševa
cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). Do preklica nudimo blago radi ne Hranilne knltstcs članic Zadružne sveže, LJubljana.
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
je imela minulo nedeljo svoj redni občni zbor za poslovno leto 1935 po delegatih in v navzočnosti vladnega komisarja g. dr. Bano Milaua iz Ljubljane. 0 delovanju minulega leta so poročali načelnik g. dr. Ivo Sorti, kakor tudi ostaii lunkei-jonarji. Iz njihovih poročil posnemamo, da je imela Ljudska samopomoč v vseh oddelkih SSiS članov, ki so bili zavarovani skupno za 76,460.000 Din. Blagajniško poročilo izkazuje na prometu čez 35 milijonov dinarjev; na pogrebninah in podporah se je izplačalo 5,718.949 Din. Bilanca koncem 1. 1935 izkazuje na aktivih Din 4,880.620.34, katerim stojijo nasproti pasiva v znesku 59.945 Din 25 p, tako da je znašal rezervni fond Din 4 milj. 820.606.09. Zvišal se je torej za Din 1,273.904.33. Pravila so se deloma spremenila, bistveno samo glede znižanja dajatev, ki se je določilo začasno do prihodnjega občnega zbora po predlogu zavarovalno tehnič. strokovnjaka za vse člane enakomerno za 30%; s tem se je dosedanji način znižanja pogrebnine povprečno omilil.
Rešitev križani ce »Pomlad"
Vodoravno: 1 duri, 5 o«8t, 6 moka, 7 oi, 8 lani, 10 aj, 12 uzda, 14 bau, 15 ob, 17 SHS, 19 Sava, 21 star, 22 siten, 23 ta, 24 Evropa, 28 oven, 29 ovadba, 31 Alah, 33 ne, 34 lata, 35 bogotajec.
Navpično: 1. Domoljub, 2 usoda, 3 rak, 4 Italija, 9 naduha, 11 Slovenec, 13 zastava, 16 ban, 18 sreda, 19 siv, 20 Atene, 21 stol, 22 soha, 25 Rab, 26 Pag, 27 alo, 30 oče, 32 at, 36 ja.
Vse denarne posle
denarnih seavodlov, vrednostne papirje vojno Škodo nakup in prodajti iip«talsij® najugodneje Trg. sg. bančnih poslov
A1. Planinšek, Ljubljane, Beethovnova u-l
Telefon 35-10. -- Za odgovor znamko Din 3 —
um mm Ho sporočil m nevlcc iz infiic.
Kjer biva na«! 359.000 naSIH rojakov?
Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisali, vas pa vse zanima. Zato je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik
Jzsdtcnski vestni* Mer
ki na osrnlh straneh poroča o življenju in delu naših bratov tn ssesier v tujini. Naročnina znaš« leinc* za Jugoslavijo 12 Dih, za inozemstvo pa 24 Din.
Naročite si ga In pišite še danes no naslov:
Uprava šisciftm&eiii vcsfiitka taisela, LlMrilaiia, lerštr*« S2
2a
NBIfFNFKI ČFUL1I tvroke ANT. KRISPER
ililfcitjJl t, OLJI mmmk mm TBfi
Otroški iz črnega ali rjavega usnja
Vel. 20-25 Din ^fi"-„ 26-28 Din 19'-■„ 29-35 Din 29"-
Zenski iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom
Din 65'"
Iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom
Vel. 30-35 Din 42"-„ 36-39 Diu 59"" „ 40-45 Din
Mošfiova esenca
,,.Vtos£tzs". Z našo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena eni steklenici za 150 litrov 20 Din po pošti 35 Din, 2 steklenici po po pošti 55 Din. — Prodaja samo drogerija KAMC, Ljubljana Židovska ulica in v Nebotičniku,
Če bi ne bilo revščine, bi nc bilo umetnin. — Kdor pravočasno dolgove plačuje, si nalaga kapital. *—■
Če so Vaše noge občutljive, če Vas žulji bodejo, grizejo in pečejo, dodajte vodi Saltrat Rodell, dokler ne dobi _ videz mleka. Ko pomočite noge v Sk to mlečno kopel), se bo izločil kisik Haa ki ie nosilec zdravilnih soli, pro-drl bo v znojnice. tdraveč in umirjajoč kožo in kožno tkivo. Žulji Vas ne bodo več grizli in pekli. Krvni obtok bo popolnoma obnovljen in občutili se boste prijetno in zadovoljno. Žulji «e bodo omehčali v veliki meri, da jih bo mogoče popolnoma odstraniti s korenino vred. Odrgnjena mesta se bodo zacelila, otekline pa bodo splahnele. Lahko boste nosili čevlje za celo številko manjše, kakor poprej. — Saltrat Rodell se prodaja povsod v strokovnih prodajalnah z našim jamstvom. Njegova cena je selo zmerna.
ALI S Tli m PLAČALI NAROČNINO 55A ^DOMOLJUBA« ?
Vsi si želimo konca nepovoljnege sianja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, lemeljl zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vzlrejnosli slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda In pripomogli domovini do blagostanja!
Pomagajmo si sami!
Vlagajle svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je
v Ljubljani.
V neki vasi -so priredili svoicvrshio tekmo, kdo bo največ pojedel. Prvenstvo jc odnesel neki inešetar, ki ie pospravil vase celo stegno Iclcla, hleb kruha, veliko skledo solate iri cclo potico. Ko sc jc vračal domov v družbi znancev, jim jc dejal: »Pa nikar nc pravite tega moji ženi, drugače mi še večerje ne bo dala.<
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zeliič se dobi, ako se uživa	žis i"
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija).
Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost „HeftSAM ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zaslrupljenju, zapeki, protinu (gihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeienju. uHers&n «a|" sc dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
.JfiBJOSSH", Zagreb, Dukijaininova 1
lice, n. iit. nem dno g. vi. 1035
t&assmmmmmsmmgmsmm
SANATORIIM
EMONA
Ljubljana "K«mwiiill»ea al. 4 Zdravnik: Tal. S6-SSI1 ordiulra od 11—1 dr. Fr. Iierganc, kirurg, šef-primarij v p.
Zdravnik: »Glejte, da nc boste pijančevalj jn da boste imeli dovolj spanja.«
Bolnik: »Razumem, lipam pa, da mi tega svi ta nc boste zaračunali, kaiii tudi na policiji so mi žc to povedali.«
MdSf OgjrlttSnils
Vsaka ilroiiou vrstica ali nje prostor velja za etikral Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, »ko kupujeio kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali i5če|o dob lov oziroma obrluiki pomoinikor ali vajencev In narobe
Pristojbina za maie »glase se ptatuje naprej.
Vsakovrstni Keglje
si najugodneje nabavite pri Jernej .leraj. Zapoge 10, p.Smlednik.
Grcučice in rum
se naredi iz žganja fig in rosin, kako? Pove FrancCvek v Kamniku.
Hnl*«n (DOikopp), n3iB5B Uromfrana s krom. mufi in blatniki po 1100 — Din. - Kolesa cenejše vrste od 700'— Din naprej. Diamant, Wanderer, Opei itd. najceneiše edinole pri M K. Plevel v Preski pri Medvodah.
U POKStlO oddam v najem. Istotam na-prodaj 4 krave in voz. Rudnik 52, Ivan Goli.
y»F hifena montafonske »B6SSR0S pasme proda
Živ.zadruga St. Jernej.
MBIISI bsiisIBS
/a 3—4 glav živine kupim ali vzamem v najem. Naslov v upravi Domoljuba pod št.6256.
vajeno kmečkih del. sprejmem takoj. Založnik, Notranje gorice 7, p. Brezovica.
Slittn Pr>'rdite z enim liUSU pritiskom. Zelo praktične patent ko-sirje, prvovrstne kose in ostalo železni no, barve, šipe itd. dobite pri Ivrdki »Kovina«, Ljubljana-Moste.
tačle zaščite
vae posle izvršuje. — Posojila preskrbuje: Gospoda rs ko-pravna pisarna, Ljubljana, fie-lonbu rgova ul. 7/1.
FrifeGijsIso stiskalnico
vreteno 160 do 200 mm, na motorni pogon, knt ludi male ročne stiskal-niče, kupim. Ponudbe na Svrdko A. Kassig, Ljubljana. Židovska 7,
malo rabljena in nova zelo poceni kupite edino pri »Promet«,nasproli Kri-žanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
I tnliiraki ni®
sprejmem ler prodam levoročni šivalni stroj. Jernej Jeraj, Zapoge 10 Smlednik.
prodam Jenko Antonija, Lipica št. i.
Pripravili
še večjo izbiro oblek in perila po znižanih cenah pri Preakerju, Ljubijaua. Sv. Petra cesta St. 14.
Za stavbno dobo 1936 Vam nudi železnina
FP.StBpiSB, Ljubljane.
Gosposvetska cesta št. 1 ve* stavbni materijah Trbovel jski cement, betonsko in drugo železo, pločevino, črpalke, okovje, vse predmete za kopalnice i. !• d. — Zahtevajte tudi razstreliva, rakete, topiče, čebelarske potrebščine! Ponudite v nakup staro železo in druge kovine ter čebelni vosek!
flavfin* zarlBBB
pritožbe, prošnje za odpis,-taksne zadeve: Davčna poslovalnico, šelenburgova ul. 7/1.
»Domoljub« stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu rune 10 Din
Izdajatelj: Dr. Grcgorij Pečjak. - Urednik: Jože Košiček.'
Izhaja vsako sredo. - Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. Tel. 23-«. fsaroenino, mserate m reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. Telefon 29-92. ik-i ir.„- knS.M- za lugoslovansko tiskarno: Karel čcč
1 I !