Čmrlji. od v&Ser je bilo. Zahajajoče solnce je blestžlo skozi gosto, zeleno listovje ovočnega Trta; piščeta izgreSi?ša kokljo so žalostno čirkala čepč na črvivej I kl&di pred hišo;  domači pes je ležal na pragu, zdaj pomiže?aje z očmi, f zdaj poganjaje se z goboem za muho brenčečo inu okolo ušes.  Na strehi je stikala mačka in nad jijo se vrtU  dim, hittSč iz dimDika pravit de-lavcem po polji oa okolo, da se užč pripravlja večerja.
Na klepišči sedčč tain na poti iz kuhinje v drvaraico klžplje atari Pavle kos<5 ia pazno gleda izpod mračnih obrvi, da vedno prav pada kl&diTO in mu se kako ne potuehuri jeklo.
,Eako to, da klžpljeS?" povprašam ga.
nEj, lej ga," odgoTori, njutri bomo kosili."
Beseda košnja me je silno podrčzala. Stekel sem k materi v vc2o ia sem jih dotW nagovarjal, dokler mi niso obljubili, da me vzbudč zjutraj ia rana, Ceš, moram videti, kako kosci sefiejo ob jutranjej r5si visoko travo, Vsi f eoo icdr, vsi li krati.
Še pod odejo sem mislil na travnik, kako lep je, kadar je pokoščn in pograljljeno seno z njega. Eo je takisto obrit ia gl&dek, kakor ooetora brada v aedeljo, lehko se prekopiciva,  vozi igri in kar ae ho<5e, počnS se ondod.
Ko se zjutraj predramim, otarem si zaspane oči; takiij mi šine misel o košnji v glavo. Pogledam skozi okjio; solnce sveti už^ aa zilboj naSega hleva in vrabci prav dopčludausko kriefe krog strešiiega sl^inena. Hud in Z&losten seoi ia ves razdražeo sklenem zaesti se nad /oaterjo, da me niso poklicali. Ali mati so se mi smijali, ko sem jirn očital pozabljivost, rekojS: nSaj sem te klicala, a vso ja bilo zamln; spal si, kakor da bi te kdo ubil." In ko so vso mojo stvar kosei zvčdeli, smijali so se mi in me dražili. A jaz se nisem mnogo brigal za vse to; vzel sem močno palico ter razmeU?al redovke, Iežeče po sredi doline. Tu in tam, kjer je bila trava gosta in ue-koliko polegla, treba mi je bilo kaj dobro gibati,  dš sein razatUl kup.
Po južiui so šli obračat sen6. Ko so obrnili, grabili so uvšlo travo iz senee ter jo nosili na soince. Vroče je bilo; vse kar je snielo ia inogto, počivilo je. Jaz sem legel ua mehka tla pod vodenico z gostimi vejami ia zdaj zamižal z ožmi, potetn ae pa ozrl na grabicie. Tone, naS hlapee, pri-grabi do mene. rCakaj, ti, pograbim te s senom vred," pravi gibaje nad niano zobate grablje. Zravea se reži in kaže velike, na pože? nagnivše se zohe in obraz se mu nabira v gube in jamice, izraževajoče dobro dušo in veselo srce.
nNekaj som naSel zate," d(i potem men^č, da mi je užS dosti poDagajaL nVedi, čmrlje sem zaMtil, Cmrlje!"
Bil sem hipoma k višku. nČmrlji? kje? kdaj?" cprašetal sem mrniraje in neutegoma sem hotel biti pri njih.
Ob plotu so si uaredili iz mahn in lišaja gnezdice. Pričenil sem k gnezdu in na lahno potipal po njem.    Zašumeli so iii zabrenčali.
In kakor ia bi se ta glas sliial Bog zuaj kain, prihitela je v 6aem trenotku kopica mojih malih tovariSev ia tOTariSic.   Vsi 80 se zreselili, fiuvgi,
da imamo čnirlje. Murinov Peterčok, najžiT&hnejSi in najporednejsi iz naiSpH društva ni inogel kaj, Ja ne bi podntžil čmrljev. Zabrenčali so in \f.im, 1 dejftli smo, da je gospodar, prik<Spal se je jezno \z osuhle travioe ter mnDMie ' obšel stoj gradlč. Potem jn z nolicami ctrebil in pogladiJ si brke is ja I zmironi mogofno breniič sfrčal tjti mej ovočnim drevjem.                            .   I
Kaj nam je pofeti s emrlji f Vsedemo se. da se posvetujenio. Muriaor ' Peter ima prvi besedo ler di: ,,Vsak naj poiščc, lolikor uas je, jeduo bilko; | h bilke naj si napravi cevko. Nato razgrebemo čmrljein gnezdo i« posrkamo I uabrano strd."                                                                                            -'   i
Nekateri so nii zadovoljnl 8 tem predlogom;   im jaz se takiij oglasiin, 1 da so čmrlji prav za prav moja svojina in ko bi jih pustil razdreti, srkali VI med le 6ui, katerim bi jaz zaukazal.
Brodnikova Lenica de: ^Mojababica so mi dostikrat pra\ili. da nesmemo J iuufiiti živati; pnstimo jih toraj v iiiiru, naj žive ^voboduo po svoje."               '
Zoper te besede vstane Brdaikov France in tako-le modruje:
PCe jih pustimo pod milim mlbom,  razgrebsti jth   utegnejo  kure.   Afi lisica pride in jiin med  popije  iu satovjti pohrusta.   Lchko kdo nauje stoji ¦ iu jih pomečka.    Tudi nevihta jili lebko zamorf in povodenj oilplavi."          '"
Toraj kam ž njiini? To si inislimo vsi, ko si nnkaj treuoUtov aiasi , dnig drnzemu zr^mo v liee.    Tu odpri modri Peter usta in zabesedf:          j I
nV panj jili denimo, kakor bnJSele!"                                                     '
nDa, v panj I S tem nasviStom smo vsi zadotoljni iu od radosti skaiienio po gladkih tlet. Potem se razidemo desak iskat za ul. Brskarao pod podom mej Sarc, stikamo po drvaruici iu iS&mo okolo biSnih voglov. SlednjiS naj* demo pripravne deš&e; obrežemo jih in prižagamo ter zbijemo z žebljiift. Spiedaj naprairimo dniSek, da l)i čmrlji lehko hodili a p&uja in v paaj; i&4») l nataknemo vratca, pri katerih bi nam bilo mogoče zreti v ul.                      i|
Dan se uagiblje k večeru. Po senužtstih spravljajo pcisušeno seni5 v kopioe^ da ga oe orosi po nodi ro^a. A otroci se uapotimo s panjičem k našim čmrljem, da jih pogrebemo,a češS, zdaj proti no^i so vsaj vsi doma. OpreznO uasterdmo najpoprej mahti v panj; potem prime aajsr6uejši za orujaveld s&tovje in ga rablo poloii na meliko postcljico. Kamor je Slo satovje, me-nimo, pojdejo tudi emrlji. Zat6 zamašimo s travo duSck od spredaj, da n« bi živalice na tem kouci prihajale, a ua dnigeni ue ubajale. Zadaj so vratca odprta ia se tiiče razdrtega gaezda, koder jezno kobarajo čmilji, kar jih vi odletelo strani. Dovršivši vse to, odpravimo ae donniv z naineuorn, da zjatraj piidemo pogledat, oe so su čmrli polastili panja.                                             i
Srečno najdemo drugo jutro iinrlje t pinjiči. S travuika jih preaesemo k eušiluici.    Tu jih pusadimo na skalo pred peč (kurilo se takrat tti, ker «t; | bilo še sadja, da bi se suSilo), tak6. da ac bili pod streho; veudar je aolnes aanje lehko sijalo uialo ne ves dan.    Da  bi jim  ne  bilo prevroče,  obložili I smo jih s svežirai roiimimi. Tak6 smo jih oskrbeli, & aisnio jini dali avobode, da izlete iz temuiee,   boječi se,   da  nain   ne hi  ubežali.    Stoprav po kosilu Ijužmi) sino odniašili du^ek iu pazili. kdaj se prikaže riurlj na dau.    Kmalu pride, ogleda se malo uu okrog,   preatopi uekolikokrati po deski iu odleti n» paSo.   Za prvim pride drugi;  vrstili so se,  da jib ju  bilo  veselje gledati. I PrazDi so šli z d6ma, a otovorjeni z uabranim voskoiu so se vračali ilomtST*
Tai6 je šlo dan za doem. čmrlji so se čisto adomačili in otroci smo imeli veselje z njimi.
Lepo vrcme .se ja prevrglo v grdo. Dež lije iz sivih oblafcov, ki so pvepregli vse nebo, in kalua, voda se ocdl po potih injarkih. Proti p&ludnevn se osvita nebo in inati se nadejajo. da sc zvedrf. Tudi solnce posije kaj toplo jjza oblakov; ali zrak je soparen- Od streh se k&df soparica; oa prvi pogled bi kdo utegnil niisliti, da so se vnele. Iz grap ondu pod gozdom puhti siv-kasto-bela megla in se vjači, i!im bolj se veeerf, tem nagleje proti hribom. Zapiha mrzla tarja in znova se vlije dež.
Smilili so se mi čmrlji, Beš, niL nimajo pale iu niS živeža. Oče so v hisi z rezilnikom obrezavali obroče. K njim sem šel v bišo, oprijel se jili za koleno in tihotno poprosil, da roi dadi malo bučelnega medn.
nCimu ti bo?" povprašali 90 me r&no.
Takčj si nisem upal od sramote (otrok je kaj sramežljiv, kaj nef) povedati resnico. Ko sem dolgo se obotavljaje naposled jim Tendar resnieo oilkril, zasmijali so se m\ in mi prinesli žlico meilii. Nentegoma sem ga nesel svojim Ijubini živalipam in zadaj pri vrateih seiu ga jiin ponadtl. Ta-k<5 sem pital žmrlje, kakor pita bčelav po zimi bučele. Kadosten sem odSel od panja. misleč si, kako veseli bodo čmrlji ruojega medli.
Na vse zadnje se je vendar žjasnilo in napravilo se je poSteno vreme. liarno sem komarje opazoval, kakJ so plesali okolo sosedne nain ko{e, ko prikoraka Murinov Peter ia 5e nekaj dnigih ž njim. nHajdi, idimo k 8mrljem!" pvavi in vsi ga ubogamo. Ne da se dopovedati, kak6 sem se nžalostil ia pa zjezil, ko sem ugledal trope mravulj okolo Imčelnega medil Kakor kosci in grabiCi sedži okolo jerbasa, iz katerega se kadi jed, iu slastno sezajo po prijetnem užitku, prav tafci — to se ana. da jo bilo mraTelj inaogo ve<S — srbali 30 ti onepridiprav" iuoj mcd. Priplazili so se skozi špranjo ali Se laglje pii vratih, ki jib zaradi žlice uisem mogel tlobro zapreti. Tak6 so se polastili ptujega stanu, da jih ni bilo odpraviti ni z lepo ni z grdo. 'L rok<5 snio jih preo podili iu pri tetn ravnanji se je Dekomu ponesreCilo, da je potegnil šopek muUu in par satov. In v celicah smo opazili, 0 gr6za! — črve. Osupžli smo za trenotek. Potem smo dejali: ^Crvi so se zaredili io zdaj je konec naSim gmrljem.    Ti grdi om!" —
In predno smo vedeli, kaj itt kakd, prijel je MnrinoT Peter za panjiS in ga zabrusil ua pot, da so se razrušila deSčice in se izsulo mahovje in s&-tovjo. Pa nič se nismo jezili nad Petrom; neliako aaveličali smo se 5iurlJBT aadaji čas in zdaj smo še črve dobili. In bilo je koueo činrljem! —¦ Otišel sem v golo. Zvedel sem, da dni črvi niso bili druaega, aego zalega, iz katere bi se bUi naredili čmrljL i'ri tej priložnosti seni si zapisal 1 svojo /nl>ilježiiico: nPi'eniisli najpred dobro, kaj komu koristi iu kaj niu škoduje; ^topiav poiem 8kx\»i zauj preTidno in modro, a 6e tega ue umeješ, pmti ga
raje  V   llliru !"                                                                                   Jas.. Gradačan..