600 let Kontovela Operno gledališče v Trstu pogumno v novo sezono V Gorici predstavili sezono Verdijevega gledališča
Primorski
Št. 1 75 (20.80B) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 27. JULIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
žogico Sloveniji
Dušan Udovič
Bilo je pričakovati, da bo po glasovanju v Bruslju, na katerem je Slovenija ta teden zaradi nasprotovanja plinskemu terminalu glasovala proti seznamu evropskih energetskih prednostnih projektov, kaj kmalu prišlo do reakcije.
Iz agencijske vesti je sicer težko razbrati, kdo je dal pobudo za trilateralno srečanje med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, ki bo 12. in 13. septembra osredotočeno na Severni Jadran. Lahko je to bil komisar za energijo Günther Oet-tinger, ki noče, da mu v rokah ostane vroči krompir zadnje odločitve o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu. Možno je tudi sklepati, da je za srečanje naredila pritisk italijanska vlada, ki ves čas vodi kalne igre v korist namestitve upli-njevalnika, tudi potem, ko mu v en glas nasprotuje vsa deželna javnost, z deželno upravo na čelu.
Kakorkoli, srečanje bo gotovo koristen trenutek soočanja in priložnost za to, da se tri države Severenega Jadrana jasno dogovorijo o tem, kakšen naj bo dolgoročen odnos do tega območja. Odprtih vprašanj je veliko, od pristanišč, za katera smo večkrat poudarili nujo, da se strateško povežejo v sistem, do energetike, ki seveda odpira perečo tematiko, kolikšne infrastrukture lahko ta občutljivi ekosistem lahko sploh prenese. Naj enkrat pade jasna beseda in sklep, ki bo obvezujoč za vse tri države.
Naj dodam, da v tej zgodbi pogrešam stališče evropskega komisarja za okolje, Slovenca Janeza Potočnika, ki doslej še ni rekel nobene. Morda pa čaka na pravi trenutek, kdo bi vedel.
ITALIJA - Vlada medtem predlaga »izvotlitev« pokrajin
Gospodarski odlok sprejet, o ustavi bo govor septembra
V DS spet napetosti o vprašanju, kdo naj izbira tajnika stranke
POGOVOR
Boris Pahor: Slovenija naj bo enotna
TRST - Terminal bi zaviral razvoj pristanišča
Pristaniški odbor noče uplinjevalnika
TRST / LJUBLJANA - Boris Pahor vselej pove, kar misli. Pred 100. rojstnim dnevom, ki ga bo praznoval 26. avgusta, je v Trstu živeči pisatelj v telefonskem pogovoru za STA med drugim poudaril, da mora Slovenija najti enotnost. Zavzema se za ustanovitev vsenarodnega sveta, saj »zgodovinske neenotnosti ne moremo vleči celo večnost in istočasno voditi države«. Pisatelj odgovarja na vprašanja novinarke STA Maje Čehovin Korsika.
Na 3. strani
RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila vladni odlok, ki vsebuje vrsto nujnih ukrepov za zagon gospodarstva. Do razjasnitve je prišlo tudi glede vladne namere, da bi že pred dopustom odobrili odlok, ki odpira pot možnosti spreminjanja ustave »po hitrem postopku«. Levica in Gibanje 5 zvezd so dosegli odložitev tega vprašanja na september.
Vlada je medtem odobrila vsebino zakonskega osnutka, s katerim naj bi iz-votlili pristojnosti pokrajin v pričakovanju njihove ukinitve. Za zvezo pokrajin UPI je osnutek protiustaven.
V Demokratski stranki je včeraj ponovno zavrelo, potem ko je tajnik Epi-fani predlagal kongres v novembru in izvolitev tajnika samo med člani stranke. Proti temu so vzrojili Renzijevi pristaši, ki zahtevajo odprte primarne volitve.
Na 2. strani
Z »rdečega praznika« poziv v bran ustave
Na 4. strani
Nov pravilnik za ponočevanje v Trstu
Na 5. strani
Podlegla opeklinam,
V • | •	•	| v •
oživljanje na plazi
Na 5. strani
Na Goriškem rafal požarov ob železnici
Na 11. strani
WASHINGTON - Zdravljenje bolezni
Odkritje genetske povezave z alergijami
WASHINGTON - Ameriški znanstveniki so nedavno objavili raziskavo, v kateri poročajo, da so odkrili genetsko povezavo, ki vodi do alergij. Ta je prisotna tudi pri ljudeh, ki trpijo za boleznimi vezivnega tkiva. Odkritja so pokazala, da bi lahko ena sama genetska povezava odprla vrata za zdravljenje bolezni, kot so astma, alergije na hrano in ekcemi. Krivec za vrsto alergij naj bi bile mutacije, ki vodijo do nepravilnih signalov s strani proteina TGF-beta. Ko signalizacija tega proteina gre narobe, prihaja do razvoja alergij, je povedala glavna avtorica raziskave, objavljene v
znanstveni reviji Science Translatio-nal Medicine, Pamela Frischmeyer-Guerrerio, sicer imunologinja.
Raziskovalci so preiskali skupino 58 otrok z Loeys-Dietz sindromom (LDS), ki je bolezen vezivnega tkiva, ki lahko povzroča povečanje aorte in vodi v anevrizme ter je podoben Marfanovemu sindromu.
Znanstveniki so že pred leti opazili, da pacienti z LDS pogosteje trpijo za alergijami kot splošno prebivalstvo. Bolniki z LDS imajo poleg tega še večje stopnje protitelesa imunoglobulin E, ki je sprožilec alergičnih reakcij. (STA)
DEVETAKI - Postopek za širitev kamnoloma v sklepni fazi
Čakajo na deželo
Podjetje Granulati calcarei po šestih letih pridobivanja dovoljenj upa v čim prejšnjo zeleno luč
DEVETAKI - Delavci podjetja Granulati calcarei iz Ronk v dopolnilni blagajni čakajo na odločitev dežele glede postopka za širitev kamnoloma pri Devetakih. Njihova delovna mesta visijo na nitki, zato pa je za podjetje Granulati calcarei nujno, da čim prej dobi dovoljenje za ponovni začetek kopanja pri De-vetakih. Podjetje Granulati calcarei je doberd-obsko občino prosilo za širitev kamnoloma pred šestimi leti, takoj zatem se je začel dolg upravni postopek, ki je zahteval cel kup dovoljenj, ekspertiz in mnenj. Podjetje je uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja, tako da mu zdaj manjka le zaključna zelena luč deželnega odbora, vendar je ravno pre tem zadnjim korakom prišlo do nepričakovanega zastoja.
Na 10. strani
9771124666007
458
Nedelja, 28. julija 2013
DNEVNE NOVICE		/
ITALIJA - Včeraj odobren odlok z gospodarskimi ukrepi
Spreminjanje ustave odložili na september
Vlada za »izvotlitev« pokrajin - DS razklana glede volitev tajnika
RIM - Poslanska zbornica je po dolgi razpravi, ki se je zaradi obstrukcije Gibanja 5 zvezd zavlekla celo noč, včeraj odobrila vladni odlok, ki vsebuje vrsto nujnih ukrepov za zagon gospodarstva. Kot znano je premier Letta zahteval zaupnico na odloku in jo kompaktno dobil od poslancev treh večinskih blokov - DS, Ljudstva svobode in Montijeve sredine - proti pa so glasovali parlamentarci opozicije. Med razpravo se je večkrat zaiskrilo, na primer med poslancem G5Z Collettijem, ki je predsednika Napolitana označil za »kralja Giorgia 1.« in predsednico zbornice Bol-drinijevo, ki je ožigosala njegove besede.
Obstrukcija sicer ni bila uperjena proti temu odloku ampak proti nameri vladne večine, da bi že pred dopustom odobrili odlok, ki odpira pot možnosti spreminjanja ustave »po hitrem postopku«. Grillo-vo gibanje, pa tudi levica in mnogi pravniki so nad vsebino odloka zelo zaskrbljeni, ker vidijo v njem nevarnost radikalnega prehoda iz parlamentarne demokracije v smer predsedniške države. Parlamentarci SEL so premieru Letti iznesli te skrbi in tudi mnenje, da ni sprejemljivo odločati o tako kočljivih ustavnih reformah v naglici.
Do pomiritve napetosti je prišlo po seji načelnikov poslanskih skupin, ki so sklenili, da se bo 1. avgusta začela le splošna razprava o ustavnem odloku, glasovanje pa bodo odložili na dni med 6. in 9. septembrom. Rešitev je zadovoljila tudi Gibanje 5 zvezd, ki je napovedalo konec obstrukcije.
Vlada je medtem sprejela predlog zakonskega osnutka, ki naj bi izvotlil pristojnosti pokrajin v pričakovanju njihove ukinitve, za kar je potrebna ustavna sprememba. Cilj je dokončna odprava pokrajin v letu 2014. Zveza pokrajin UPI je
takoj označila osnutek za »protiustaven in vdajo birokraciji«. Drugi vladni osnutki zadevajo prometni zakonik (strožje kazni za nekatere kršitve in nadzor nad štirikolesnimi vozili, ki jih lahko upravljajo tudi mladoletni) in kajenje (prepoved vpričo mladoletnih in nosečnic, prepoved na šolskih dvoriščih, strožje norme za elektronske cigarete).
V Demokratski stranki je včeraj ponovno zavrelo, potem ko je tajnik Epifa-
ni predlagal kongres v novembru in izvolitev tajnika samo med člani stranke, medtem ko naj bi liderja koalicije, ki se bo potegovala za vlado, izbrali na širših koalicijskih primarnih volitvah. Proti temu so vzrojili Renzijevi pristaši, ki zahtevajo odprte primarne volitve tudi za tajnika. Z njimi so pritegnili tudi Orfini, Cu-perlo in Rosi Bindi, tajnikovo stališče pa je poleg bivšega tajnika Bersanija podprl vladni par Letta-Franceschini.
Menjava datuma med sejo poslanske zbornice, ki je trajala celo noč
ansa
SSK - O seznamu prednostnih energetskih projektov
Stranka pozdravlja pokončno držo predstavnikov Slovenije pri glasovanju v Bruslju
»Slovenska skupnost pozdravlja pokončno držo predstavnikov Republike Slovenije pri glasovanju posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju. Očitno je prevladal državni interes, ki veleva obrambo zdravja in varnosti ljudi, ki živijo na slovenski obali, zaščitenega okolja ter gospodarskega razvoja Luke Koper, turizma, poljedelstva, ribištva in vseh gospodarskih dejavnosti na slovenskem Jadranu.
Istočasno pa se SSk zgraža nad zadržanjem predstavnikov italijanske vlade, ki so glasovali v škodo zdravja in varnosti krajevnega prebivalstva ter proti gospodarskemu razvoju Trsta, saj je obče znano, da uplinjevalnik v Žavljah škodi pomorskemu prometu, delovanju naftnega terminala, ribištvu, turizmu in tistim redkim preostalim dejavnostim, ki so še osta-
le žive na tem ozemlju. Na ta način se nadaljuje očitno delo italijanske vlade v škodo Trsta in posledično Kopra, v korist Benetk in pristanišč južnega Jadrana, kjer zgleda, da so politični predstavniki vplivnejši in močnejši od tržaških.
Zalegli sta tako dve parlamentarni vprašanji v Strasbourgu s strani italijanskih evroparlamentarcev iz Južne Italije proti »privilegijem« Trsta, katerim ni nihče iz naših koncev nič odgvoril. Kot so tudi očitno zalegli pritiski in lobiranje Con-findustrije ter povezanih političnih krogov, ki iščejo poceni energijo za podjetja iz Fur-lanije in Veneta, na račun razvoja konkurenčnega Trsta. Na deželni in državni ravni, razen nekaj splošnih političnih izjav, ni nihče nič naredil konkretnega, da bi se italijanska vlada odpovedala temu načrtu, ki ne služi Italiji, saj tri že obstoječi ali
načrtovani vplinjevalniki krijejo potrebe Italije, in gre zato za čisto ekonomsko ra-čunico investitorja ter drugih okoli njega.
Vsi dosedanji ministri za razvoj od Berlusconijeve preko Montijeve do Let-tove vlade, raznih politični pripadnosti, so soglasno in prepričano podprli Žaveljski uplinjevalnik in se niso niti zmenili za pisma deželne predsednice FJK, ki je večkrat gostja vlade, a na tej tematiki nima očitno vpliva.
Izmišljeno novo ime za Žaveljski upli-njevalnik je samo figov list in italijanska vlada to dobro ve, saj je prav njena bruseljska funkcionarka naredila, kar je bilo v njenih močeh, da je spodbijala proteste slovenskih funkcionarjev in tehnikov ter pridobivala na svojo stran predstavnike ostalih držav, saj je vedela, da grejo načrti vsi v paketu. Brez podpore italijanske vlade tega ne bi naredila.
SSk se zato sprašuje, ali namerava krajevna vladna koalicija narediti vse potrebne sklepe in dokončne korake, da premakne italijansko vlado iz položaja, ki je za Trst in okolico, kot tudi za slovensko obalo lahko usoden. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec se je do danes edini za to javno zanimal. Za zadevo so izkazali zanimanje samo še svetniki 5 zvezd. Bo leva sredina nastopila enotno pri italijanski vladi v obrambo razvoja Trsta in krajevnega gospodarstva ter varnosti ljudi, ki tu živijo?
Iskati podporo pri slovenskih oblasteh ne da bi odločno vplivali na italijanske je neučinkovito in je lahko oktobra za vse nas usodno, saj bi bila Italija s tem izločena iz odločanja o objektu. EU pa ne bi smela na noben način dovoliti glasovanja v paketu struktur, ki so usodne za razvoj države članice. To ni demokracija« piše v sporočilu SSk.
BRUSELJ - 12. in 13. septembra
Napovedano trilateralno srečanje Italije, Slovenije in Hrvaške o Severnem Jadranu
BRUSELJ / LJUBLJANA - Slovenija, Italija in Hrvaška se bodo 12. in 13. septembra sestale na trilaterali na najvišji ravni, ki bo osredotočena na Severni Jadran, so povedali viri pri EU. To srečanje bo tako tudi priložnost za dogovor o spornem plinskem terminalu, zaradi katerega se je Slovenija izrekla proti seznamu evropskih prednostnih energetskih projektov. Slovenija, Italija in Hrvaška bodo septembra na tristranskem srečanju na najvišji ravni po navedbah virov obravnavale vrsto tem, ki zaznamujejo njihove odnose, a po pričakovanjih bo v ospredju problematika Severnega Jadrana.
Slovenija zaradi spornega terminala tega seznama ni podprla, čeprav je na njem tudi sedem pomembnih slovenskih projektov. Prevladalo je namreč mnenje, da se za poimenovanjem terminal v Severnem Jadranu lahko skrivajo Žavlje, ki pa jim že vseskozi odločno nasprotuje. Uradno je Evropska komisija po sredinem sestanku sporočila, da jemlje na znanje mnenje Slovenije in da ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega evropskega seznama v oktobru, a izrazila željo, da državi poiščeta rešitev do sprejetja končnega seznama. Za Bruselj je to pomembno, saj se bo moral sicer komisar za energijo Günther Oettinger sam odločiti, ali naj projekt umakne s seznama. Takšna dilema zanj ne bi bila prijetna, saj bi se moral s tem posredno opredeliti za eno ali drugo državo.
Neuradno pa je bilo sicer v Bruslju slišati, da je težko razumeti, zakaj je Slovenija zavrnila ponudbo, da se terminal v Žavljah umakne s seznama, da se nanj uvrsti terminal v Severnem Jadranu in da se nato tudi ta projekt, če do 2. oktobra ne bo dogovora med državama o lokaciji terminala, umakne s seznama evropskih energetskih prednostnih projektov.
Namesto da bi sprejela to ponudbo, s čimer bi spretno pokopala terminal v Žavljah in zagnala pogovore o alternativni lokaciji, je pod pritiskom populističnega dela javnosti in stroke stopila korak nazaj in po nepotrebnem zaostrila odnose s sosedo z neutemeljenim nasprotovanjem kateremu koli terminalu v Severnem Jadranu, ocenjujejo bruseljski viri. Zato je bilo po sredinem sestanku v Bruslju slišati tudi opozorila Sloveniji, da je žogica sedaj na njeni strani igrišča in da bi bilo dobro, da bi dala pobudo za čimprejšnje srečanje z Italijo, s čimer bi jasno izrazila pripravljenost na pogovore in si ne bi povsem zaprla vrat za resen dialog s sosedo. Na kocki je namreč po navedbah virov veliko. Opozarjajo, da je verjetnost, da Žavlje postanejo realnost, dejansko še večja, če projekta v Severnem Jadranu ni na evropskem seznamu. Opozarjajo pa tudi na morebitne negativne posledice za pogovore o razvoju luke Koper.
Prav tako bruseljski viri svarijo pred neutemeljenimi izjavami, da bi Slovenija dobila pravni spor z Italijo glede plinskega terminala. Pri seznamu, ki ga je Slovenija zavrnila zaradi spornega italijanskega terminala, gre za 130 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014-2020 po pospešenem in lažjem postopku potegovali za del od petih milijard evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.
BARDO - V nedeljo
Tradicionalni Praznik emigranta
S srečanja emigrantov s predsednico dežele Deboro Serracchiani	nm
BARDO - V nedeljo bo v Bardu, v Terski dolini, tradicionalni Praznik emigranta, ki ga prireja zveza Slovenci po svetu. Najprej se emigranti, nekdanji in današnji, zberejo pri maši, ki bo v vaški cerkvi ob 11.30. Ob 12.30 bo osrednja prireditev in sicer predstavitev pesniške zbirke Claudia Trusgnacha »Ja, za-ries, puobič, takuo je bluo an dan«. Avtor se je rodil v Belgiji beneškim emigrantom: je sin rudarja Lina Toncovega iz Trušnjega v dreški občini in Gine Birtig, ki je bila iz špetrske občine, v Belgiji pa je imela »kantino«, kjer so spali beneški delavci.
Iz spominov in izkušenj iz otroških in kasnejših let so se rodile poezije, ki so zbrane v knjigi. Zanimivo je, da jih je Claudio Trusgnach napisal v slovenskem, italijanskem in francoskem jeziku. O njem bo spregovoril Michele Obit. Sledilo bo kosilo emigranta. (NM)
Literarno srečanje v Reziji
V okviru 5. Mednarodnega potujočega festivala poezije in glasbe »Acque di acqua« bo danes v gostilni »Alla Speranza« v Reziji ob 20. uri literarno srečanje. Protagonisti večera bodo pesnice in pesniki Roberto Cescon (Benetke), Marilisa Trevisan (Štarancan), domačinka Silvana Paletti in Andreina Trusgnach ter Claudia Salamant iz Nadiških dolin.
FJK - Deželni svet
Mazzolini tik pred odhodom
TRST - Odbor za volitve, ki mu predseduje predsednik deželnega sveta Franco Ia-cop, je večinsko še drugič potrdil vprašanje o nepravilnosti izvolitve Stefana Mazzolinija v deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Izvoljeni kandidat Severne lige je bil namreč predsednik deželne agencije Promotur, kar je po mnenju mnogih nezdružljivo s funkcijo deželnega svetnika. S predsedniškega mesta je odstopil prepozno - takoj po aprilskih volitvah.
Včeraj so člani omenjenega odbora prisluhnili stališčem odvetnice Elene Orlandi, ki meni, da agencije Promotur (le-ta upravlja smučarske proge in objekte v vsej deželi) ni mogoče brez vsakršnega dvoma opredeliti kot deželno ustanovo, zatorej naj bi bila nezdružljivost oziroma nepravilna izvolitev vprašljivi. Po njeni oceni bi lahko na podlagi raznih odločitev ustavnega sodišča prevladala volja volivcev, ki so kandidata podprli. Odvetnica pa odbora ni prepričala in v začetku prihodnjega tedna bo o Mazzolinije-vi usodi odločal deželni svet. Če ga bodo kolegi izločili iz deželnega sveta, bo njegovo mesto zasedla Barbara Zilli, prva neizvoljena kandidatka Severne lige v Tolmeču.
/
INTERVJU
Sobota, 27. julija 2013
3
POGOVOR - Pisatelj Boris Pahor za Slovensko tiskovno agencijo pred svojim stotim rojstnim dnevom
Slovenija mora najti enotnost,
drugače ni mogoče voditi države
TRST / LJUBLJANA - Boris Pahor vselej pove, kar misli. Pred 100. rojstnim dnevom, ki ga bo praznoval 26. avgusta, je v Trstu živeči pisatelj v telefonskem pogovoru za STA med drugim poudaril, da mora Slovenija najti enotnost. Zavzema se za ustanovitev vse-narodnega sveta, saj »zgodovinske neenotnosti ne moremo vleči celo večnost in istočasno voditi države«
V vašem pisanju veliko razčiščujete, predvsem s preteklostjo. Življenje vas je postavilo pred več težkih izzivov, s katerimi ste se pogumno spopadli. Ali ste zagovornik tega, da se najboljša literatura rodi iz doživetega in iz spominov?
Prav gotovo je, da ima tista literatura, ki se rodi na podlagi spomina, vsaj to prednost, da je v bistvu resnična, čeprav pravijo, da vsak svojemu spominu nekaj doda, da vsak nekaj vidi po svoje. Gotovo je, da ni mogoče, tako kot s fotografskim aparatom, tudi z besedo nekaj poudariti, tako da bi absolutno odgovarjalo resnici. Pisatelj bi moral po mojem mnenju pošteno pisati o stvareh, ki so bile hude in kažejo človeka tudi v nelepi podobi. Taki zapisi so vredni zaupanja in so koristnejši, saj predstavljajo vse, česar je človek zmožen.
Kar zadeva pričevanje, bi moralo biti standardno, da ne razlaga zgolj nekega dogodka, temveč je temu dodana tudi raziskava, zakaj je do njega prišlo. Raziskati je treba zgodovinske, nacionalne in ekonomske vzroke, zakaj je na primer določena diktatura prišla na oblast, zakaj je totalitarizem ljudstvo v glavnem navdušeno sprejelo in mu sledilo.
Pridobljene izkušnje pa je treba usmeriti v vzgojo mladih. To je tisto, kar pri pouku manjka, tudi v Italiji, kjer je bil fašizem. Manjka celovito poročanje o tem, kaj so predniki, ki so vodili diktaturo in sprožili vojno, počeli. Kaj je počel fašizem v Sloveniji, na Hrvaškem, skupaj z Antejem Pa-velicem, kaj je počel potem, ko je skupaj s Hitlerjem podprl nastanek fašizma v Španiji in tako naprej. Vse to je zgodovina, ki je zamolčana in je šla hote v pozabo.
Fašizem je po drugi svetovni vojni pridobil precej tajno vlogo. Danes imamo dokaze, da je v Italiji obstajala celo tajna organizacija, ki jo je vodila država in se je angažirala, da italijanski vojni krivci niso bili obsojeni. To pa zato, da ne bi na sodišču obravnavali njihovega fašistična početja in so lahko komunisti nato naprej gradili nek svoj antifašizem.
Še danes obstaja velika nevarnost, da se ponovno sproži kakšna taka samozavestna - v slabem smislu - teorija o nekem socialnem vprašanju. Če se to zgodi na podlagi diktatorskega režima, ne bo prineslo ničesar dobrega.
Za Večer ste dejali, da Slovenija »stopa preko svojih mrtvih, ko sprejema veliko prijateljstvo z Italijo« ...
Pred Evropo bi bilo treba povedati, kaj je počel fašizem na Slovenskem, kaj na Primorskem in kaj v Ljubljani. Kako so fašisti pošiljali na drugi svet uboge talce in kako so funkcionirala taborišča na Rabu. Nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk je sicer nekoč dejal, da bi politična higiena zahtevala, da bi se o teh stvareh govorilo, italijanski predsednik pa mu je dejal, da v Italiji teh dejanj ne pozabljajo. A to je bilo vse.
Italija bi se morala opravičiti za to, kar se je v času fašizma dogajalo na Slovenskem, pa se ne. Zato so tisti mrtvi nepokopani.
Italijani pravijo, da imajo Slovenci svoje, komunistične žrtve. V redu. A ni rečeno, da bo vseh teh več tisoč komunističnih žrtev pozabljenih.
Italijanska desnica je pred 11 leti v Trstu sklenila sporazum z levico. Prišla sta Luciano Violante, predstavnik levice, in Gianfran-co Fini kot predstavnik desnice. Sklenila sta zakon, da se 10. februarja v Italiji spominjajo fojb in beguncev, ob tem pa se ne spominjajo ničesar od tistega, kar so počeli fašisti.
Kar manjka v Sloveniji je zavest, da je bila v drugi svetovni vojni na strani zaveznikov in je ob koncu vojne v Evropo prišla kot zmagovalka. Tudi to, da je angleško-ameriško zavezništvo podpiralo osvobodilni boj, je bil dokaz, da smo bili na pravi strani in da so tisti, ki so se v imenu vere bojevali proti, pravzaprav grešili.
Italijanski časnik Corriere della sera je citiral moje besede, da ta februarski zakon ni pošten. Celo Napolitano je tedaj v Pu-lju dejal, da se v Italiji resda spominjajo fojb in beguncev, a ne pozabljajo, kar je fašizem storil. Vse kar zna on reči je, ne pozabljamo, ne pove pa, kaj vse se je dogajalo. Jaz sem to zapisal v dveh knjigah v italijanščini -«Tre volte no» (v slovenščini Trikrat ne), ki je nastala v sodelovanju z Milo Orlic, ter «Figlio di nessuno», ki sva jo pripravila z italijansko novinarko Cri-stino Battocletti.
Zgodovinski spomin je zagotovo pomemben. Res pa je, da se v Sloveniji, ravno zaradi tega, ker si vsaka stran zgodovinske dogodke razlaga po svoje, ohranja nek status quo, iz katerega ni videti izhoda. Ali je na takih temeljih sploh mogoče graditi enotno državo?
Zato bi moral biti ustanovljen skupen vsenarodni svet, katerega namen bi bil priti do nekega sporazuma. Slovenija kot država ne more biti razdeljena na dva ali celo več delov. No, dva sta pomembna. Na eni strani Osvobodilna fronta in na drugi tako imenovani boj proti ateizmu. Ta se je skrival za varovanjem katolištva, imel pa je tudi politične tendence, da ne bi popolnoma izgubil oblasti, ki jo je imel pred časom vojne.
Ta nesrečna pozicija Slovenije bi morala preiti v zavest zrelih ljudi v Sloveniji. Tako razklana država ne more obstajati, ne more imeti nekega pozitivnega vpogleda v prihodnost. Kar manjka v Sloveniji je zavest, da je bila v drugi svetovni vojni na strani zaveznikov in je ob koncu vojne v Evropo prišla kot zmagovalka. Tudi to, da je angleško-ameri-ško zavezništvo podpiralo osvobodilni boj, je bil dokaz, da smo bili na pravi strani in da so tisti, ki so se v imenu vere bojevali proti, pravzaprav grešili. Tudi politično grešili, poleg tega, da so grešili v imenu Kristusa, ko so govorili »v imenu Kristusovih dejanj naj crkne partizan«. To ni bilo prav nobeno krščanstvo.
Ta vsenarodni svet, ki ga omenjam, bi moral temeljiti na strinjanju med stranmi na podlagi stanja, v katerem smo se znašli. Za državo bi bilo treba najti enotnost. Če ne more biti enotnosti glede zgodovine, v redu.
Nekdanji italijanski minister za sodstvo Palmiro Togliatti je po vojni v Italiji objavil splošno amnestijo glede tega, kar so počenjali komunisti med in po vojni ter tem, kar so počenjali fašisti. To bi lahko storili tudi v Sloveniji. Da se pogovore o tem, kar so počenjali komunisti in domobranci, ko je govora o prihodnosti države, črta. S tem naj se ukvarjajo zgodovinarji. Ta vsenarodni svet, ki ga predlagam, ne bi diskutiral o tem, kaj so eni ali drugi počeli, ampak bi se posvetil pogovorom o tem, kako narediti državo enotno. Te zgodovinske neenotnosti ne moremo vleči celo večnost in istočasno voditi države. Tako ne gre.
To se je pokazalo zdaj. Predsednik SDS Janez Janša ne sme na noben način pozitivno reševati politike. Treba ga je bilo vreči, da bi nova, aktualna oblast skušala sama najti rešitev, čeprav je to nemogoče. Borut Pahor je
»

>
že pred predsedniškimi volitvami dejal, da je treba najti način združevanja. Jasno, da so bili nekdanji komunisti, ki vladajo v ozadju, tudi proti Borutu Pahorju in ni jim preostalo drugega, kot da so poslali ljudi na cesto. In vse tiste komisije in pobude, da mora Janša stran.
Janša je bil izdajalec, ker je hotel prodati dve ali tri velika podjetja, ko jih želi zdajšnja oblast prodati 15, pa ne bo izdala Slovenije. Država tako ne more delovati.
Do slovenske politike ste pogosto kritični. Nazadnje ste z izjavo v pogovoru za Sobotno prilogo, da bi Janša namesto o levem fašizmu v povezavi s slovenskimi množičnimi protesti moral govoriti o levi diktaturi, razburili Igorja Koršiča. Kor-šič vas sprašuje, kako lahko zahteve vstaj-nikov proti korupciji in partitokraciji razumete kot levo diktaturo?
Na to pismo nameravam še odgovoriti. Lahko pa vam vnaprej povem, kaj si mislim. Po moje so bili komunistični napadi hujši od fašizma. Imamo primer, ko je Stalin vrgel Tita iz internacionale. Vsa italijanska levica je tedaj s Togliattijem oziroma z Vittoriom Vidalijem stopila na stran Sovjetske zveze. Oni so tedaj izdajali brošure, v katerih so pisali o »titofašizmu«. Sami komunisti so pisali o »titofašizmu«, ne pa ljudje, ki so komunizmu nasprotovali.
Tito je leta 1949 ustanovil Goli otok, koncentracijsko taborišče za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. Tam zaprti ljudje so morali pljuvati in pretepati prišleke, ki naj bi bili na strani Stalina. Komunisti, ki so ljudi vozili na Goli otok, pa so potolkli tiste, ki tega niso počeli. Komunisti so prav tako svoje lastne tovariše silili v psihološko muko, da so priznali krivdo, in jih nato poslali na oni svet in tako naprej. Tega početja ni mogoče primerjati ne s fašizmom ne z nacizmom.
Janša se je zmotil, ko je govoril o levem fašizmu, jaz sem v tem prepoznal komunistične napade. Sprašujem se, zakaj niso ljudje šli na ulice prej. Saj ga je tudi Borut Pahor, ko je bil predsednik vlade, lomil na debelo.
Koršiča je zmotilo tudi to, da ste nekatere nastope vstajnikov primerjali z nastopi tistih, ki so požgali tržaški Narodni dom leta 1920 ...
Pa saj je bilo na televiziji. Vsi tisti napisi in zmerjanje enega predsednika vlade! To je vaško početje, to ni nobena država.
Po 20 letih države bi morali imeti do izbranega predsednika drugačen odnos, ne pa ga obravnavati kot pobalina. Pod tisto, kar sem dejal, se podpišem še enkrat. In on pravi, da me ceni.
Jaz sem pisal, zakaj sem bil proti Janši. Zato, ker ni imel ministrstva za kulturo, zato ker ni prišel na slovesnost v Koper, ko je bil tam Türk ob obletnici priključitve Primorske Sloveniji, pa tudi vse polemike okrog rdeče zvezde, da kot totalitarni simbol ne sodi na državno proslavo. O rdeči zvezdi imam sicer svoje mnenje, a sem tedaj dejal, da Janša ne more kar odločati o tem, da bi jo čez noč odstranili. O tem mora odločiti parlament.
To vse so argumenti, ki govorijo proti Janši. Koršič v svojem zapisu omenja, da sem se postavil na stran Janše. Ni res! Mene Janša kot tak ne zanima. Prav tako kot nisem bil na strani Lojzeta Peterleta, Janeza Drnovška in drugih, če so ga lomili. Zadeve sodim od zunaj, to sem že večkrat zapisal. Kot bi z morja, iz koša na jamboru, gledal na Slovenijo.
Večkrat ste omenjali idejo o izoblikovanju etičnega sveta po Stephaneu Hes-slu in Edgarju Morinu. Ta ideja se zdi precej idealizirana, sploh glede na aktualno družbeno in gospodarsko situacijo ...
Onadva sta pisala o izoblikovanju etičnega sveta z mislijo na Francijo, hkrati pa razmišljata precej evropsko. Ta etični svet bi moral po njunemu predlogu nastati v Evropi. Se pravi, da bi se morale vse evropske države, podobno kot sem že predlagal za Slovenijo, poenotiti. Zadnja dva tedna se pojavlja ideja, da bi se skušalo združiti ekonomijo Evrope in ZDA z namenom, da bi se vzpostavila enotnost pred premočjo, ki jo predstavlja Kitajska.
V primeru, da bi prišlo do te združitve, bo morala tudi ta vključevati neke norme. To se pravi, da bodo odpravili vse tisto, kar je treba plačati za razne produkte, carine. Vse bo treba prenoviti. A vprašanje je, kako bodo našli delo za vse brezposelne. Če v neki tovarni trdijo, da jim zadošča zgolj 100 delavcev tam, kjer so jih imeli prej 500, ker jim delajo stroji, jih država ne more prisiliti, da bi jih vzeli še 200.
Ljudje bodo ostajali brez dela. To bo treba rešiti. A kako? Morda z revolucijo?
Vizija Hessla in Morina o vzpostavitvi etičnega sveta je gotovo zelo inteligentna, a
ta svet bi moral potem imeti tudi nekega nadzornika, ki bi imel pregled nad tem, ali se države osnovne ideje tudi držijo. Z razmahom globalizacije se vedno znova vzpostavlja strah pred tem, da bi le ta preveč posegla v kulturo posameznih držav ...
Tudi Hessel in Morin prideta do točke, ko pravita, kdaj globalizacija da in kdaj ne. Tako razmišljata - globalizacija da, ko koristi celemu človeštvu, globalizacija ne, kjer se pozablja na partikularno. In na tem mestu kot partikularno takoj omenjata nacijo. Se pravi, to kar je partikularno za narod oziroma državo, mora ostati. Država mora tudi v glo-balizaciji svojo kulturo in identiteto razvijati na najvišji ravni.
Sicer pa ne vidim razloga za to, da bi katerakoli evropska nacija izginila. Nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo na posvet o evropski kulturi povabil 200 intelektualcev. Tedaj je napovedal, da se bodo uniji v prihodnje pridružile še druge države, a je poudaril pomen ohranjanja posameznih kultur in narodnih identitet. Dejal je, da bomo postali velika evropska družina, ob tem pa bomo še bolj Slovenci, Nemci ali Francozi kot doslej. Narodna identiteta zaradi globaliza-cije in združene Evrope ne bo uničena, temveč ravno nasprotno.
Pozdravljam tudi premike v smeri izboljševanja situacije tako imenovanih manjšin po Evropi. Tako imenovanih pravim kot častni predsednik Evropskega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur, kjer govorimo o ogroženih jezikih in kulturah. Francoze, ki so mi podelili francoski red legije časti, sem vprašal, kdaj se bodo odločili, da bodo reševali manjšinske jezike, ki jih imajo v Franciji. Zdaj bodo v Franciji uvedli dvojni pouk iz francoščine in regionalnega jezika, ki ga bodo imeli Bretonci, Provansalci in drugi. Do premikov prihaja tudi v Evropskem parlamentu. Španija naj bi menda dovolila, da bodo Katalonci lahko tam govorili v svojem jeziku. In če bodo do besede prišli Katalonci, upamo, da bodo v prihodnje do nje prišli tudi Baski, Provansalci in ostali.
Če se želi vzpostaviti neko demokracijo, mora biti ta demokracija drugačna od tiste, ki jo vodijo države, ki enačijo pojma država in nacija.
Med letoma 2009 in 2011 ste se posvetili pisanju dela o pokojni ženi Radi Premrl Pahor. Urednik Zdravko Duša je dejal, da ste v zadnjem delu knjige spisali »intimno detektivsko zgodbo«. Ljubezen je gonilo vsega, pravite. A prav v ljubezni velikokrat bijemo najtrši boj in prav do ljubljenih smo včasih najbolj neprizanesljivi. Ste morda s tem delom našli mir v srcu?
Mir v srcu sem našel tako, da sem z Rado imel čisto konkreten dogovor, da se ne bova združila, če ne bo to na podlagi svobode. In zgodilo se je, da sem jaz to svobodo kdaj pojmoval bolj svobodno, kakor je bilo treba, a je ona na to pristala.
V Knjigi o Radi sem med drugim povzel njene besede, da mi ne bo nikdar mogla reči moj mož. Midva sva namreč živela popolnoma drugače kot mož in žena v tradicionalnem smislu. Ti greš in prideš, je rekla. Niso jo motili odhodi, saj je pravila, da se najina ljubezen ob moji vrnitvi vselej na novo rojeva. Citirala je Colette: »Z njim hočem živeti, tudi če ne bom zmeraj srečna.« Najina ljubezen je bila povsem svojevrstna.
Mislim, da bi ona za Knjigo o Radi rekla, da sem bil v njej pošten. Ne tako kot ponavadi, ko pisatelji pišejo svoje življenjepise in v njih vse predstavljajo v najlepši luči. Pisatelji, ko pišejo o sebi, pogosto lažejo. Jaz pa sem si želel pisati o intimnih zadevah tako, kakor da bi bila ona zraven in bi dejala: Ja, tako je bilo!
Za STA se je pogovarjala Maja Čehovin Korsika
TRST	Sobota, 27. julija 2013	7
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
PRISTANIŠKI ODBOR - Skupščina soglasno sprejela sklep, ki bo najbrž dokončno pokopal projekt družbe Gas Natural
Konec z uplinjevalnikom
Predsednica FJK Serracchianijeva odločno zavrnila plinski terminal - Zdaj nujno sprejeti prostorski načrt Odložili odločitev o starem pristanišču - Polemika z Benetkami: ali bo Trst zapustil združenje Napa?
Pristaniški odbor je včeraj po vsej verjetnosti zapisal besedo konec dolgi zgodbi o gradnji plinskega terminala v Žavljah. Če je res, da je pri teh zadevah težko pričakovati, da se zaključijo brez posledic, je skupščina včeraj vsekakor poudarila, da nasprotujejo uplinjevalniku družbe Gas Natural v bistvu vse lokalne uprave in institucije, pa tudi deželna vlada.
Kot je poudarila med drugim deželna predsednica Debora Serracchiani, ima na osnovi 5. člena italijanske ustave odločilno besedo poleg Rima tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina. Deželna uprava, je dodala, plinskem terminalu v Žavljah odločno nasprotuje. To je že poudarila na več ravneh, od treh pristojnih ministrstev do predsednika oziroma podpredsednika Evropske komisije Manuela Barrosa in Antonia Taja-nija. Deželni odbor je tudi sprejel ustrezen sklep. Ta izbira ni bila načelna, je spomnila predsednica Serracchianijeva, ampak so se za to odločili, ker spodbuja Dežela FJK razvoj tržaškega pristanišča. Plinski terminal v Žavljah pa se ne usklajuje s predvidenim porastom prometa in torej razvojem pristanišča.
Plinski terminali niso združljivi
s tržaškim pristaniščem
Pristaniški odbor je sprejel sklep z oceno posebne komisije, ki jo je glede na zahtevo pristojnega ministrstva ustanovila Pristaniška oblast. Rim je namreč zahteval pojasnila glede prometa v Tržaškem zalivu oziroma glede predvidenega porasta prometa. V tem okviru je bilo pristojno ministrstvo mnenja, da se lahko prilagodi pristaniški prostorski načrt ob upoštevanju vpliva morebitnega plinskega terminala. Rim je v grobih obrisih zatrjeval, da lahko družba Gas Natural pripravi nov načrt za novo lokacijo, drugače bi lahko Pristaniška oblast prilagodila regulacijski načrt glede na uplinje-valnik v Žavljah.
Komisija je zavrnila obe možnosti. Njeno mnenje, ki ga je sprejel pristaniški odbor, je po eni strani bilo, da ni mogoče spremeniti prostorskega načrta, ker bi s tem oškodovali razvoj prometa in torej pristanišča. Po drugi strani je komisija zavrnila tudi možnost gradnje plinskega terminala na vsem pristaniškem območju. Za to veljajo isti razlogi, ki veljajo za nasprotovanje uplinje-valniku v Žavljah.
Skratka, plinskega terminala na Tržaškem ni mogoče zgraditi, je zapečatil pristaniški odbor, ki je še pred tem sprejel sklep o 60-letni koncesiji za družbo Teseco. Ta namerava zgraditi na območju bivše rafinerije Aquila (ki je v bistvu nasproti območja, kjer je Gas Natural načrtoval uplinjevalnik) terminal za trajekte ro-ro.
Prostorski načrt: polemike
Sicer je bila seja odbora tudi v znamenju polemik, ki jih je izzval odgovor ministra za okolje Andree Orlanda na vprašanje senatorja Demokratske stranke Fran-cesca Russa glede pristaniškega prostorskega načrta. O tem je prevladovalo mnenje, da leži že poldrugo leto v kakšnem rimskem predalu. Toda Orlando je v parlamentu odgovoril, da je vse ustavljeno v Trstu že 16 mesecev in da nimajo na ministrstvu od takrat nobene informacije. Pokrajinski tajnik DS Štefan Čok je temu dodal, da je ta vest vzbudila osuplost in ogorčenje. Osuplost, ker ni pojmljivo, da pride kaj takega na dan šele po parlamentarnem vprašanju; ogorčenje glede na pomen, ki ga ima za prihodnost Trsta razvoj pristanišča, katerega prostorski načrt je ključni element. Opomba senatorja Rus-sa, da se v ozadju skriva namen, da se ohrani zdajšnje stanje brez odobritve regulacij-
skega načrta, je torej povsem umestna, pravi Čok, po mnenju katerega je nujno ponovno sprožiti postopek za odobritev načrta.
Monassijeva je v tej zvezi povedala, da so bile vesti, objavljene v tisku, pravo obrekovanje. Na seji so zato podrobno razložili potek dogajanja v zadnjih 16 mesecih in v bistvu povedali, da je bilo vse zaustavljeno, ker je prostorski načrt tesno povezan z upli-njevalnikom. Po sprejetju včerajšnjega sklepa bodo posredovali vso potrebno dokumentacijo v Rim, je povedala predsednica Monassijeva. Kljub temu je deželna predsednica Serracchianijeva poudarila, da so bile besede ministra Orlanda zagotovo utemeljene. Zato je zahtevala pojasnila od Pristaniške oblasti, kot je to storil tudi tržaški župan Roberto Cosolini. Monassijeva je zagotovila, da jima bodo uradi posredovali vse potrebne informacije, kot bodo na izrecno željo deželne predsednice posredovali tudi dokumentacijo glede starega pristanišča oziroma družbe Portocitta.
Staro pristanišče
Na dnevnem redu sta bila namreč tudi dva sklepa, vezana na urbanistični razvoj starega pristanišča. Predsednica Monassijeva je razodela, da je že 40 skupin izrazilo zanimanje za prevzem dejavnosti, ki jih je načrtovala družba Portocitta. Ta se namerava, kot znano, odpovedati koncesiji, Pristaniška oblast in Portocitta pa naj bi kmalu našla rešitev. Pristaniški odbor je zato preložil vsako odločitev na drug datum.
Napad na Benetke
Na seji je prišlo nenazadnje do ostrega napada na pristanišče v Benetkah. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je dejal, da so močni lobiji, ki delajo v korist Benetk in škodijo Trstu. Predsednica Ser-racchianijeva je glede na izjave predsednika Pristaniške oblasti v Benetkah Paola Coste, češ da bo vlada posredovala 100 milijonov evrov za gradnjo logistične ploščadi, povabila tržaško pristanišče, da se odreče članstvu v združenju pristanišč severnega Jadrana Napa. Predsednica Monassijeva je odgovorila, da bo o tem govorila s kolegi iz Kopra in z Reke, s katerimi že dobro sodeluje.
Aljoša Gašperlin
Pristaniški odbor je včeraj zasedal na sedežu Pristaniške oblasti
kroma
OBČINA TRST - V družbi Trieste Trasporti
Sindikat USB se zgraža nad plačami menedžerjev
Visoke plače vodilnih v podjetju Trieste Trasporti so bile v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med načelniki tržaških občinskih svetniških skupin in predstavnikoma baznega sindikata USB Willyjem Puglio in W. Subanom. Do sestanka je prišlo na pobudo predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča.
Sindikalista sta vodje svetniških skupin opozorila na težave v podjetju Trieste Trasporti, čeprav le-to ustvarja vsako leto od tri do štiri milijone dobička. Plače menedžerjev so po mnenju predstavnikov USB pretirano visoke (600.000 evrov za pooblaščenega
upravitelja in generalnega direktorja) in se v teh letih niso spremenile, medtem pa se storitve iz finančnih razlogov omejujejo. Tako je avtobusov in šoferjev manj, delovne razmere pa so slabše. Upravni svet pa je pred kratkim podprl menedžerje, ki so bili zaradi raznih kršitev nekajkrat poraženi na sodišču.
Občinski svetniki bodo o zadevi govorili z županom Cosolinijem, člani pristojne tretje komisije pa se bodo septembra sestali s predstavniki sindikatov in vodstvom podjetja Trieste Trasporti. Navzoči naj bi bili tudi štirje člani upravnega sveta, ki jih imenuje občina.
PODLONJER - Komunisti priredili razpravo na »rdečem prazniku«
Poziv k varovanju ustave
»Berlusconi in DS z Napolitanovim privoljenjem uresničujejo načrt, ki je v bistvu Gellijev«
Cernigojeva, Behrens in Spetič
kroma
V	okviru »rdečega praznika«, ki so ga priredili komunisti v Podlonjerju, je bila v četrtek zvečer razprava o ponovnem poskusu spreminjanja italijanske ustave, zaradi katerega bodo člani parlamenta imeli krajše in pozne počitnice. Ocenili so, da je to poskus, da se italijanska »tretja republika« po skrajšanem postopku utemelji na predsedniškem sistemu z oženjem parlamentarne demokracije, kar je mogoče tudi zato, ker je levica bila dejansko izločena iz parlamenta s krivičnim volilnim sistemom.
V	poskus spreminjanja ustave, rojene v enotnosti protifašističnih sil po vojni, sta vpletena predvsem Berlusconije-va desnica in demokratska stranka, obtožujejo komunisti. V svojem uvodu je Stojan Spetič poudaril, da z demokrati dialog ni možen, če bodo v sprevračanju ustave šli do konca. Claudia Cernigoj je primerjala načrt »demokratičnega preporoda«, ki ga je pred nekaj desetletji na-
pisal vodja prevratniške framazonske lože P2 Licio Gelli in sedanjimi predlogi. Marsikatero poglavje Gellijevega programa je, po mnenju Cernigojeve, že konkretna stvarnost. Giorgio Stern je podčrtal, da bi napredne sile morale stopiti v ofenzivo proti poskusom sprevračanja demokratičnega sistema, ki se po mnenju Petra Behrensa ruši pod udarci evropske »trojke«, se pravi velekapitala. Zelo kritične tone je bilo med razpravo, v katero so posegli še Bruna Zorzini, Adriano Jer-manis, Antonio Saulle in Alessandro Cappuzzo, slišati tudi na račun predsednika republike Napolitana in njegovega tihega uvajanja predsedniškega sistema.
Prisotni so sicer izrazili podporo novoustanovljenemu odboru za obrambo ustave, ki bo nadaljeval z dejavnostjo, da se javnost seznani z nevarnostmi tako zasnovane »tretje republike«.
Razpravi je sledil sproščen ljudski koncert partizanskih harmonik.
Vabilo na koncert in film
Občinske pobude pod skupnim naslovom Trieste Estate 2013 nam danes najprej ponujajo glasbeni večer pri Sv. Jakobu, in sicer ob 21. uri v knjižnici Quarantotti Gambini v Ul. delle Lodole 7/a, kjer bosta nastopila Lucrezia Losurdo in Luca Ronca-din ter Rhythm and Blues Band. Ljubitelje filmov pa naj opozorimo na brezplačno predvajanje sentimentalne komedije »Viaggio sola« italijanske režiserke Marie Sole Tognazzi, v kateri nastopajo Stefani Accorsi, Margherita Buy, Fabrizia Sacchi in Gianmarco Tognazzi. Film bo zaživel ob 21.30 na Verdijevem trgu.
Kulinarična I'm Muggia
Na Mandraču v Miljah bo drevi ob 19. uri (do polnoči) kulinarična prireditev I'm Muggia. Obiskovalci bodo ob plačilu 10 evrov degustirali specialitete, ki jih bodo pripravili krajevni gostinci, ob glasbeni spremljavi. Hkrati (od 19. do 21. ure) bo tradicionalno tekaško tekmovanje Staf-fetta de Muja, zaradi česar bo več ulic zaprtih za promet.
Prireditve za najmlajše
V okviru občinske prireditve za otroke SPURG bodo danes poskrbeli za igralne kotičke in glasbene delavnice v parku v Ul. San Michele (od 9.30 do 12.30), kjer bodo ustvarjali z volno, izdelovali posode za rože in se učili risati z akvareli; v vili Revoltella (od 10. do 11.30), kjer bodo spoznavali dišavnice in v rekreacijskem središču Nordio (od 16.30 do 18. ure), kjer se bodo posvečali vodi. Sodelovanje je brezplačno.
Pobiranje pasjih iztrebkov
Občani se redno pritožujejo zaradi pasjih iztrebkov po pločnikih in javnih zelenicah. Miljska podžupanja Laura Marzi je v ta namen včeraj izdala odlok o obveznem pobiranju pasjih iztrebkov in vodenju hišnih ljubljenčkov na povodcu. Dokument, ki si prizadeva za javno čistočo Milj, vabi lastnike, vodnike ali skrbnike živali k spoštovanju predpisov in torej k pobiranju iztrebkov oz. odlaganju le-teh v zabojnike za odpadke. V primeru tekočih iztrebkov pa bo potrebno s seboj imeti steklenico vode ter jih primerno izprati z ulice. Globe se gibljejo od 100 do 300 evrov.
/
TRST
Sobota, 27. julija 2013
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - 10. avgusta bo začel veljati novi pravilnik o nočnem življenju
5
Za kozarec 200 evrov globe, ob sobotah glasba do 1. ure
Tržaški občinski svet je v četrtek malo pred polnočjo sprejel nov pravilnik o nočnem življenju v mestnem središču, ki bo veljal od 10. avgusta. Odmevne ukrepe o t. i. »tržaški movidi«, ki jih je pred časom napovedal občinski odbor, so v občinskem svetu nekoliko omilili, naposled je prevladal kompromis med varuhi nočnega miru in simpatizerji razposajenega ponočevanja. Za pravilnik je glasovalo 25 svetnikov, pet jih je bilo proti, dva sta se vzdržala.
Za kompromisno rešitev so v poznih večernih urah glasovali predstavniki levosredinske večine, pa tudi Paolo Rovis (Ljudstvo svobode) ter Alessia Ro-solen in Franco Bandelli (Drugi Trst). Ostali svetniki desne sredine so glasovali proti, predstavnika Gibanja petih zvezd pa sta se vzdržala, ker menita, da so sicer nekoliko nižje globe zaradi prodaje in porabe pijač v steklenicah še vedno previsoke. Od 23. do 5. ure je uporaba steklenic in steklenih kozarcev prepovedana, kršitelje pa po novem čaka globa v višini 200 evrov: je nekoliko nižja, a vsekakor slana. Pravilnik je v primerjavi z napovedmi tudi nekoliko manj strog glede glasbe, ki jo lokali med tednom lahko vrtijo do 23. ure, ob petkih do polnoči, ob sobotah pa do 1. ure ponoči.
V sodelovanju s Pokrajino Trst in zdravstvenim podjetjem je v teku projekt Overnight, ki mladim med 16. in 25. letom nudi kupone po pet evrov za nočno vožnjo s taksijem, občinska uprava pa je obenem napovedala, da bo v mestnem središču končno namestila težko pričakovana prenosna kemična stranišča. Že vrsto let delijo občinski policisti slane globe osebam, ki urinirajo na ulici (uvedel jih je župan Dipiazza, kršitelji odštejejo po 500 evrov), kmalu pa bodo ti ljudje imeli na voljo javne WC-je. »Če daješ globe, je prav, da ponudiš ljudjem alternativo. To smo že zdavnaj zahtevali,« je komentiral predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič. Približno ducat stranišč bodo namestili na območjih Drevoreda XX. septembra, Ulice Cava-na in Trga Hortis, medtem ko je spomeniško varstvo prepovedalo tovrstna stranišča v bližini Velikega trga. Najbližje bo ob vznožju stopnišča cerkve sv. Marije Velike v Ulici Teatro romano. (af)
Popivanje iz steklenic v nočnih urah na tržaških ulicah po novem ne bo več dovoljeno
kroma
ISTRA - Povzročitelj je 18-letni avtomobilist iz Škofje Loke
Umrl v nesreči pri Umagu, prijatelji žalujejo za Angelom
V prometni nesreči, ki se je zgodila v torek ob 21.35 v bližini Umaga, je izgubil življenje 45-letni motociklist iz Trsta Angelo Cadum. Povzročitelj je komaj 18-le-tni slovenski državljan iz Škofje Loke, ki je upravljal avtomobil opel corsa, najet na Reki. Začetnik za volanom je v ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad oplom in zavozil s ceste na travnik, kjer se je vozilo obrnilo okoli svoje osi. Nato se je avto nenadzorovano vrnil na cesto, kjer je s svojo aprilio vanj trčil Cadum. Za nesrečnega Tržačana ni bilo pomoči, njegov prijatelj, ki je vozil za njim, pa se je po poročanju dnevnika Il Piccolo izognil trčenju.
Mladi avtomobilist je po pisanju dnevnika Glas Istre vozil iz Sarbarice proti Umagu, od koder sta se motorista, ki sta v torek prisostvovala mednarodnemu teniškemu turnirju, vračala proti Trstu. Po močnem trčenju je bil Tržačan na mestu mrtev, Škofjeločan pa se ni poškodoval. Hrvaška policija je zoper njega napovedala kazensko ovadbo, še hujše pa je, da bo imel mladenič na vesti človeško življenje. Cadumovo truplo so odpeljali v puljsko mrtvašnico.
Angelo Cadum (foto Facebook) in poškodovani avtomobil, ki ga je mladi povzročitelj najel v Istri (Glas Istre/G.
Šebelič/Cropix)
Angelo Cadum, ki je bil po izobrazbi zobotehnik, je bil odprtega značaja in je imel veliko prijateljev. Njegov profil na Fa-cebooku so preplavila sporočila, ki pričajo, da je bil pokojnik družaben, zabaven, iskren in prisrčen človek, ki je v srcu mar-
sikaterega prijatelja zasedal pomembno mesto. »Tam gor boš s svojo nalezljivo radoživostjo zabaval nove prijatelje. Zelo sem ponosna, da sem s tabo delila lepe trenutke,« se je glasil eden od pozdravov pokojniku. (af)
Beg proti Romuniji
Tržaška mejna policija je v četrtek zvečer pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih aretirala 25-let-nega romunskega državljana I.V.I. Moškega, ki se je peljal na romunskem avtobusu in je bil namenjen v Slovenijo oz. dalje v Romunijo, je leta 2010 milansko tožilstvo obsodilo na zaporno kazen zaradi nedovoljene uporabe kreditnih kartic. Odvedli so ga v koronejski zapor, kjer bo preždel približno leto dni.
Kradel pri Upimu
Karabinjerji tržaške postaje v Ul. Hermet so v četrtek prijavili na prostosti 32-letnega iranskega državljana R.K.A. s stalnim bivališčem v Trstu. Moški je namreč v veleblagovnici Upim na Korzu Italija ukradel tri majice v skupni vrednosti 40 evrov. Ukradeno blago so karabi-njerji vrnili trgovini.
Ob nekdanji meji
V okviru rednega nadzora nad nekdanjimi mejnimi prehodi, so na-brežinski policisti v noči na petek pri Fernetičih zasledili 49-letnega nigerijskega državljana S.A.O. s stalnim bivališčem v Vicenzi. Med preverjanjem osebnih podatkov so ugotovili, da ga je tožilstvo v Vicenzi obsodilo na zaporno kazen zaradi številnih kazenskih prekrškov. Odvedli so ga v koronejski zapor.
Pijan sedel za volan
Ne mine dan, da ne bi poročali o vožnji pod vplivom alkohola. Ka-rabinjerji šentjakobske postaje so v četrtek spet zasačili kršitelja prometnega zakonika. 36-letnemu hrvaškemu državljanu S.M. je namreč alkotest pokazal, da je krepko presegel dovoljeno mero in vseeno sedel za volan. Moškemu so naložili globo in mu zasegli vozniško dovoljenje.
Okrepljen nadzor
Osebje tržaške kvesture je v poletnih dneh okrepilo nadzor v nekaterih mestnih predelih, kjer so v zadnjih časih zabeležili več primerov kraje. V četrtek popoldne so na primer identificirali kakih trideset osebkov - italijanskih in tujih državljanov - in pregledali kakih 15 vo-zil.Občane vabijo k sodelovanju: takoj naj zavrtijo številko 113, ko opazijo neobičajne premike okrog stanovanj pa tudi trgovin.
ČRNA KRONIKA - Nives Giorgini Ravalico
Po nesreči v kuhinji podlegla opeklinam
Stanovanjsko poslopje v Ulici Santa Rita
kroma
Priletna ženska, ki se je v sredo v svojem stanovanju pri Sv. Vidu hudo poškodovala med pripravljanjem kosila, je umrla v bolnišnici. Za 88-letno Nives Giorgini Ravalico so bile opekline na več kot 70 odstotkih telesa usodne. V sredo je v stanovanju v Ulici Santa Rita 1 hotela skuhati kosilo, ko jo je s štedilnika oplazil plamen. Poveljnik karabinjerjev iz Ulice Hermet Maurizio Li-calzi je razložil, da je Ravalicova prižgala plin na štedilniku, nato pa poiskala vžigalnik. Ko je slednjega približala štedilniku in ga prižgala, je bilo že toliko plina, da se je sprožil plamen, ki jo je hudo opekel. Ženska je padla na tla in se onesvestila, ob prihodu domov jo je našel mož. Intervenirali so gasilci in reševalci službe 118, zdravstveno stanje Tržačanke pa je bilo zelo kritično. (af)
BARKOVLJE - Kopalko rešili pred utopitvijo, njeno stanje kritično
Oživljanje na plaži
Pri prvem barkovljanskem kopališču (t. i. »topolinu«) so kopalci in mimoidoči včeraj opoldne prisostvovali razburljivemu dogodku. Ženska se je skoraj utopila, med kopanjem se je menda počutila slabo in se znašla z obrazom v vodi. Do nje so skočili reševalci iz vode, nato je prispelo osebje službe 118, ki je žensko dalja časa oživljalo. Prizadevanja so se obnesla, še živo gospo so z rešilcem prepeljali v kati-narsko bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje je bilo zelo kritično, še vedno je bila v smrtni nevarnosti. Na prizorišču so bili tudi navtična ekipa policije, karabinjerji, mestni redarji in obalna straža. Po informacijah iz Kvesture je ženska, ki je bila na kopanju z možem, stara okrog 70 let, ima stalno bivališče v Trstu, rojena pa je v eni izmed nekdanjih jugoslovanskih republik.
Poseg reševalcev službe 118 v Barkovljah
kroma
6
Sobota, 27. julija 2013
TRST
/
POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturantka na jezikovni smeri Liceja Prešerna Karen Klobas
Do stotice na krilih Beatlesovih melodij
Na jezikovni smeri Liceja Franceta Prešerna imajo letos dve odlič-njakinji, ki sta državni izpit opravili z najvišjo oceno - 100/100. Ena od teh je Karen Klobas, doma iz Šempolaja, ki jo je stotica, kot pravi, pozitivno presenetila, a ne pretirano, saj jo je do neke mere tudi pričakovala: »Pričakovala sem približno od 90/100 do 100/100,« pravi.
Karen je za temo svojega matu-ritetnega referata izbrala angleško mesto Liverpool, »ker sem mesto spoznala preko glasbe Beatlesov, glasbo pa sem potem povezala z mestom,« pravi šempolajska odličnjakinja, ki se je pred petimi leti odločila za šolanje na jezikovni smeri, »ker mi matematika ni bila všeč. A niti klasična, ker sem vedela, da se grščino in latinščino ne bi rada učila. Izbrala sem jezikovno, ker sta mi ugajali angleščina in nemščina, potem pa sem se naučila še ruščino,«
pravi Karen, ki danes z zadovoljstvom gleda na izbiro, ki jo je bila opravila pred leti, tako da bi izbiro seveda ponovila.
Glede svojih študijskih navad Karen pravi, da pred maturo ni pospešila učenja, kvečjemu nasprotno: učila se je manj kot po navadi, ker je bila tudi utrujena, drugače pa se je redno učila skozi vse šolsko leto in si vedno urejala zapiske, tako da jo je ob koncu šolskega leta čakalo sorazmerno malo snovi, ki jo je bilo treba naštudi-rati. Šempolajska odličnjakinja se v prostem času posveča igranju kitare pri Glasbeni matici, to je tudi njena edina zunajšolska dejavnost, saj kakega športnega konjička ne goji.
Ko smo se takoj po objavi končnih ocen v okviru državnega izpita pogovarjali z njo v veži liceja Prešeren, nam Karen še ni znala povedati, kam bo šla na počitnice: »Za teden dni se
Osebna izkaznica
Zodiakalno znamenje: Oven Najljubša hrana: riba Najljubša pijača: Coca-Cola Knjiga na nočni omarici: Mesto v zalivu Borisa Pahorja Najljubši film: Nowhere boy, ki govori o mladosti Johna Lennona Najljubša televizijska oddaja: nadaljevanka Squadra speciale Cobra 11 Najljubša gledališka predstava: je nimam
Naj osebnost: John Lennon Življenjsko geslo: There's no problem, only solutions
bom kje odpočila s svojimi starši, potem bom šla tudi s prijatelji,« pravi Karen, ki se je odločila za študij na glas-
KONTOVEL - Drevi začetek tridnevnih praznovanj
600. rojstni dan
Praznična mrzlica je že povsem zajela Kontovel, kjer se danes začenja tridnevno slavje ob 600. obletnici prve omembe Kontovela v uradnih dokumentih. Obiskovalce bo drevi ob 19.30 v telovadnici ob Društveni gostilni sprejel domačin Evgen Ban, ki jih bo povabil na odprtje razstave umetnikov društva Kons, ki so ustvarjali na temo Kon-tovela. Takoj zatem pa bodo na ogled tudi priložnostne znamka, spominska razglednica in pa bronasta spominska medalja, ki so jo uresničili v sodelovanju s slovenskim numizmatičnim društvom J.V. Valvasor in katerih vzorec je izdelal domačin Aleksander Starc.
Dogajanje se bo ob 20.30 pomaknilo na Cjar, pred rojstno hišo Alojza Ci-jaka, kjer bodo predstavili knjigo »Slike iz vaške preteklosti« z njegovimi narečnimi dramskimi deli, ki jo je izdalo domače dramsko društvo Jaka Štoka; o njej bosta spregovorila urednika Ksenija Ma-jovski in Matjaž Rustja. Dogodek bo obogatil natop domačega ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel pod vod-
V vasi so namestili tudi rjave table, na katerih je naveden podatek o starodavnem naselju Kontovel 30.7.1413 -30.7.2013
kroma
stvom Marka Štoke, ki bo zapel nekaj pesmi ravno tako v narečju.
Večer pa bo na športnem igrišču ob 21.30 sklenilo razvedrilno kabaretno srečanje z ekipo Pupkin Kabaretta. S svojevrstnimi monologi in zbadljivimi skeči bodo občinstvo zabavali Alessan-
dro Mizzi, Stefano Dongetti, Laura Bussani, Ivan Zerbinati, Massimo Sanger-mano, Stefano Schiraldi ter člani Nien-te Band - Riccardo Morprugo (klaviature), Piero Purini (saks), Andrea Zullian (bas kitara), Stefano Bembi (harmonika) in Paolo Muscovi (tolkala).
Srednjeveški pečat Roselli Pisciotta
Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj podelil srednjeveški mestni pečat Roselli Pisciotta, neutrudni kulturni delavki, duši centra La Cappella Underground in ustanoviteljici zadruge Bo-nawentura. V gledališču Miela je redno posvečala pozornost filmu, umetnosti, plesu, gledališču, glasbi in poeziji.
Dogovor za kreditiranje trgovskih podjetij
V časih, ko je zelo otežen dostop do sredstev za mikrofinanciranje podjetij v terciarnem sektorju, je zelo dobrodošel sporazum, ki sta ga včeraj podpisala tržaški Confcommercio in banka FriulAdria. Podpisani sporazum omogoča lažji dostop do kreditov za izboljševanje in izpopolnjevanje podjetniških storitev. Bančni zavod bo v ta namen dal na razpolago dal 5 milijonov evrov. Podpisanega sporazuma se je zelo razveselil predsednik Confcommercia Antonio Paoletti in izpostavil tudi pomen lokalnega organa Confidi, ki podjetnikom pomaga pridobiti posojila. Paoletti se strinja tudi z ugotovitvijo, da bodo številnim podjetjem s sredstvi pomagali, da z izboljšavami dosežejo večjo konkurenčnost na trgu. Pokrajinski direktor banke FriulAdria Sante Merlo je mnenja, da na gospodarsko rast nikakor ne smemo čakati »križem rok«, temveč je treba pravočasno ukrepati s konkretnimi pobudami. V banki so prepričani, da je s podpiranjem razvojnih projektov in lokalnih podjetnikov mogoče spodbujati tudi naraščanje kupne moči, s tem pa celotne ekonomije, je dejal direktor Merlo.
Podpisani sporazum bo vsem članom stanovske organizacije Confcommercio omogočil dostop do sredstev v skupni višini 5 milijonov evrov, cilji financiranja pa so zagotavljanje potrebne likvidnosti in plačilne sposobnosti za izboljšave podjetij, vse to pa ob najnižjih možnih stroških financiranja. Namen celotne operacije sta torej rast in optimalen razvoj podjetij v terciarnem sektorju. Direktor banke FriulAdria je povedal tudi, da njihova ustanova že nekaj časa ponuja zelo ugodne stanovanjske kredite prosilcem, ki kupujejo prvo stanovanje. Direktor je namreč včerajšnji podpis sporazuma izkoristil tudi, da je označil -vsaj kar se njih tiče - za krivične izjave, da banke v času hude gospodarske krize ne odobravajo več stanovanjskih posojil. (sč)
Včeraj danes
[12 Lekarne
benem konservatoriju Giuseppe Tar-tini v Trstu, kjer jo septembra čaka sprejemni izpit. (iž)
Danes, SOBOTA, 27. julija 2013
SERGIJ
Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 22.56 in zatone ob 11.25
Jutri, NEDELJA, 28. julija 2013
ZMAGO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,8 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, severnik 2 km/h, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C.
Do sobote, 27. julija 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 - 040 639042.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
ARISTON DEI FABBRI - 16.00, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«.
CINECITY - 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I maghi del crimine«; 15.40, 18.35, 21.30 »Pacific Rim«; 18.35 »The Lone Ranger«; 17.25, 19.45, 22.05 »World War Z«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Se spo-sti un posto a tavola«; 16.00 »Dream Team«; 20.05 »The Lost Dinosaurs«; 22.00 »The Last Exorcism«; 15.15, 17.45 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 15.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Wolverine l'immortale« 21.30 »Wolverine l'immortale 3D«; 15.30 »Dino e la macchina del tempo«.
FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I maghi del crimine«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se sposti un posto a ta-vola«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quartet«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Drzni par«; 13.30 »Krila«; 18.20, 21.00, 22.35 »Napad na belo hišo«; 19.00, 20.55 »Očiščenje«; 13.20, 16.20, 18.35, 20.45, 22.55 »Odrasli 2«; 18.05 »Ognjeni obroč«; 15.50 »Ognjeni obroč 3D«; 20.40 »Osamljeni jezdec«; 13.00, 15.50 »Pošasti z univerze«; 17.50 »Pr' konc sveta«; 16.00 »Svetovna vojna Z«; 12.30, 13.10, 14.25, 15.30, 17.00 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 12.50, 18.25, 21.05, 22.45 »Wolverine«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Il grande Gatsby«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 19.00, 21.15 »Wolverine l'immortale 3D«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Pacific Rim«; 16.15, 17.40 »Eco Planet«; Dvorana 3: 16.30 »Titeuf - Il film«; 20.10 »Pain & Gain - Muscoli e denaro«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del cri-mine«; Dvorana 4: 22.10 »Pacific Rim«; 17.30, 19.50 »Muscoli e dena-ro«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so v tajništvu in na spletni strani www.vsopcine.it na razpolago navodila in seznami učbenikov za srednjo šolo za šolsko leto 2013/14.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra.
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
TRST
Sobota, 27. julija 2013
7
Čestitke
Poletno sonce je zasijalo in malo LAROpripeljalo. Veselima staršema Ivotu in Katji želimo vse dobro Daniel, Julija, Marko, Mija, Goran, Cristina, Peter in Ivana.
Tudi v Rojan je dospel glas, da na Proseku slavita zlato poroko draga MIRANDA in RENATO BLASON. Še mnogo lepih, skupnih dni vama želi Sonja z družino.
[TD Osmice
DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni!
DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975.
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806.
OSMICA STAREC je odprta v Boljun-cu št. 623.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO je odprla Sidonija v Medjivasi št. 10. Tel. št.: 040-208987.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180.
REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191.
V	REPNU sta odprla osmico Edo in Grozdana. Repen št. 18. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-327472.
V	SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
ŠUBER je odprl osmico na Opčinah.
M Izleti
KMEČKA ZVEZA sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki bo letos v Bilčovsu pri Celovcu v nedeljo, 28. julija. Prvi avtobus: ob 7.00 iz Boljunca - gledališče Prešeren; 7.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja; 7.10 iz Ricmanj - na ključu; 7.15 iz Bazovice - pred cerkvijo; 7.20 s Padrič - avtobusna postaja; 7.25 iz Trebč - na trgu; 7.30 z Opčin - Marijanišče. Drugi avtobus: ob 7.00 iz Štivana - avtobusna postaja; 7.05 iz Sesljana - avto-
ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE
vas prijazno vabijo na tradicionalni
CVatki P^ff,,
"pti^uän
danes, 27. in jutri, 28. julija
Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel
ansambel P _
»l
SOUVENIR
Delovali bodo dobro založeni kioski
□ Obvestila
busna postaja (pred bencinsko črpalko); 7.15 iz Nabrežine - avtobusna postaja (Bunker); 7.20 iz Križa - avtobusna postaja (gostilna Pettirosso); 7.25 s Proseka - gostilna Lukša; 7.30 z Op-čin - Marijanišče. Informacije na Kmečki zvezi Trst (040-362941).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo, odhod v torek, 13. in povratek v soboto, 20. avgusta. Ogledali si bomo veliko znamenitosti. Informacije in prijave: Dušan +386-70407 923 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123.
S Poslovni oglasi
SAINT HONORE' NA OPČINAH
išče upravitelja za slaščičarno.
Možnost dogovora za spremembo v kafeterijo-bar-slaščičarno.
Tel.333-8309119 g. Roberto
0 Mali oglasi
500 KV.M. ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA pri Domju prodam. Tel. št.: 3495477622.
IZGUBIL se je beli maltežan po imenu Jimmy, v okolici Saleža. Tel. 040229381, 346-0795301, 040-393484.
IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573.
KUPIM knjige za prve razrede znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 (ob uri obedov).
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo gumenjak zodiac - 3 m in motor tomos (45), malo rabljena. Tel. št.: 040-200201(ob uri kosila).
NOŠA: za Kraško Ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4535854.
ODDAM avto fiat 600, letnik 2000, 105.000 km, 100,00 evrov. Tel. št.: 3337448623.
PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071.
PRODAM inox cisterno na zrak za vino, 500 l. Poklicati tel. št.: 3357725320
PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.: 339-1539753.
PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701.
ŠTUDENTKA z lastnim avtom išče delo kot otroška varuška v poletnih mesecih. Tel. št.: 040-946764 (v jutranjih urah).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00, ob sobotah 10.00-12.00. Predvidene delavnice oblikovanja. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.0013.00 (Igralni kotiček Palček).
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure.
KRU.T obvešča člane, da jih z veseljem pričakujemo na novem društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, s poletnim urnikom, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure, krut.ts@tiscali.it, tel. 040-360072.
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča, da so prosta še zadnja mesta za letovanje na Malem Lošinju od 7. do 14. septembra. Vse dodatne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
FC PRIMORJE obvešča, da bo na Pro-seku šagra danes, 27. in v nedeljo, 28. julija ter 2., 3. in 4. avgusta. Na programu ples in kioski.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vikendi: danes, 27., 28. julija, 2., 3., 4. avgusta. Danes zvečer ob 19.00 teorija, sobota in nedelja 10.00-16.00 na morju. Tedenski: od 5. do 9 avgusta,11.00-17.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.00-13.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org.
SŠKD TIMAVA vabi na moški in ženski nogometni turnir 5:5, ki bo na sporedu na občinskem nogometnem igrišču v Vižovljah (Devin Nabrežina) danes, 27. julija, od 9. ure dalje. Za informacije in prijave pokličite 3389050189 (Simon), 338-7738027 (Igor).
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo srečanje bivših in starejših članov organizacije Nazaj ... v taborniški raj danes, 27. in v nedeljo, 28. julija, na tabornem prostoru v Kredu pri Kobaridu. Za dodatne informacije taborniskiraj@gmail.com ali 335-5316286 (Veronika).
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na
jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 29. julij - 2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.0013.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta od ponedeljka, 29. julija do petka, 30. avgusta.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta.
POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka od 29. julija do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta.
PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bambi-nieadulti.org.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 3406445370, karinmalalan@gmail.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com.
SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013.
Prireditve
KONTOVELSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo danes, 27. julija, v okviru prvega dne praznovanj ob 600-le-tnici vasi v telovadnico ob Društveni gostilni, kjer bo ob 19.30 odprtje razstave društva za umetnost Kons o Kontovelu, predstavitev priložnostne medalje v sodelovanju z numizmatičnim društvom Valvazor in predstavitev priložnostne slovenske znamke ter razglednic. Ob 20.30 bo pred Ci-jakovo rojstno hišo predstavitev knjige narečnih dramskih del Alojza Ci-jaka, ki jo je uredilo SDD Jaka Štoka, sledi nastop ŽePZ Prosek-Kontovel. Ob 21.30 bodo na košarkarskem igrišču Pupkin Kabarett.
V	ZAGRADCU v ponedeljek, 29. julija, pri Miličevih ob 20.30 srečanje s prikazom ljudskih plesov. Zavrteli se bomo ob melodijah, ki nas bodo popeljale v čudoviti svet plesa. Tako bomo skupno osvetlili spomine na marsikateri dandanes že pozabljeni plesni korak. Lepo vabljeni! Info na tel.: 040-229383 ali 040-229289.
V	SREDO, 31. JULIJA, OB 21.00 URI, v sklopu izobraževalnega in izpopol-njevanega projekta, ste vljudno vabljeni na gledališko predstavo »Silenzio« v
zapuščenem kamnolomu v Repniču -Zgonik. Organizira jo Socialna Služba Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) v sodelovanju z Občino Trst, Občino Milje, z Zdravstveno Enoto, z Mal.Ab, Goap, Burlo, z Ministrstvom za šolstvo, z Ministrstvom za pravico (socialna služba za mladoletne), z Združenjem Dafne, Drugomuziko. Predstava ni primerna za otroke, nastala je po dogodku, ki se je pripetil v okolici Belluna, kjer so dobrega učitelja obtožili spolnega nasilja nad 50 deklicami.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvom Drugamuzika prireja v četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri v opuščenem kamnolomu v Repniču koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna iz Križa (zborovodja Rado Mi-lič) in ob spremljavi tamburaškega ansambla. V primeru slabega vremena bo koncert v ŠKC v Zgoniku. Vabljeni!
DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT s pokroviteljstvom občine De-vin-Nabrežina organizira 39. šagro v Praprotu: v petek, 2. avgusta, ples z ansamblom »Ne Bojsega«; v soboto, 3. avgusta, turnir v briškoli in ex-tem-pore, Mali pianisti združenja Il Punto Musicale, festival Tango za razmišljanje »Temni ritem« s kvartetom »Neotango«; v nedeljo, 4. avgusta, turnir v skrlah za »16. memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, film Martina Turka »Nahrani me z besedami«.
SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA
vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku od petka, 2. avgusta, do ponedeljka, 5. avgusta.
KONCERT MO INTECAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu.
Prispevki
V	spomin na Nado Simoneta darujejo Ivanka, Adam in Jasna z družinama 100,00 evrov za onkološki oddelek tržaške bolnice.
V	spomin na drago Saro Fornazarič darujeta družini Slama in Pahor 100,00 evrov za misijonarja Pedra Opeko.
V	spomin na Vinka Sandalja darujejo sošolci znanstvenega liceja 220,00 evrov za Dijaški dom S. Kosovel.
V	spomin na Zdravka Rebulo darujeta Silvana in Vojko 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
V	spomin na Nado Simoneta darujeta stric Ivan in teta Milka 50,00 evrov ter sestrična Sonja 50,00 evrov za onkološki oddelek tržaške bolnice.
Namesto cvetja na grob Nade Simoneta Piculin daruje Edi Kemperle z družino 30,00 evrov za onkološki oddelek tržaške bolnišnice Maggiore.
Ob 90-letnici Alojzija Verše daruje hči Mara 20,00 evrov za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Silvano Malalan darujeta Stana in Sonja 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Globoko ganjeni sočustvujemo z Olgo Lupinc ob izgubi drage
MAME
in izrekamo sožalje vsem njenim najbližjim.
Alenka in Mirko Salvi, Boris in Marko z družinama
Ob prerani izgubi moža
STEVOTA
izrekamo iskreno sožalje Sonji vsi na nižji srednji šoli S. Kosovela in neučno osebje Večstopenjske šole Opčine
8
Sobota, 27. julija 2013
KULTURA
/
OPERNO GLEDALIŠČE VERDI - Predstavitev nove sezone
Kljub finančni stiski pester koncertni spored
Župan Cosolini se bo v sredo v Rimu zavzel za večjo pozornost kulturi
Bodočnost opernih gledališč in italijanske kulture nasploh bo predmet srečanja, ki bo prihodnjo sredo v Rimu potekalo na pristojnem ministrstvu ob prisotnosti upraviteljev in predsednikov ustanov, ki se že več let borijo za preživetje: kot je na tiskovni konferenci dejal tržaški župan Roberto Cosolini, ki bo na srečanju prisoten kot župan in kot predsednik opernega gledališča Verdi, bi bilo zelo žalostno, če bi širša javnost le po dokončnem zaprtju glasbenih hramov spoznala njihov pomen v preteklosti in bodočnosti kulturne in družbene zgodovine. Župan trdno upa, da bo državni proračun kulturnemu področju namenil dovolj sredstev, saj je kultura lahko zelo pomembna vzmet za duhovni in ekonomski preporod države.
V svojem posegu je Cosolini izrazil zadovoljstvo nad rezultati dvoletnega dela, ki ga je Claudio Orazi s svojo ekipo izpeljal najprej kot komisar, nato kot nadzornik in umetniški vodja. Pohvalil je tudi vse uslužbence gledališča, ki so krizi kljubovali s požrtvovalnostjo in strokovno ter umetniško kvalitetnim delom, za katerega so si prislužili veliko priznanj, ne nazadnje tudi na mednarodnem nivoju, saj je bilo nedavno gostovanje na ljubljanskem poletnem festivalu kronano z odmevnim uspehom. Župan se veseli tudi tesnejšega sodelovanja s konservatori-jem Tartini, ki ga je ministrstvo uvrstilo v sam vrh vzgojno-izobraževalnih ustanov, pa tudi uspešnega projekta, ki je pod okriljem občinske odbornice Grim povezal gledališče s šolami.
O načrtih je bolj podrobno spregovoril ravnatelj Massimo Parovel: na kon-servatoriju bo prvič stekel akademski tečaj za dirigiranje, ki ga bo vodil Antoni-no Fogliani; učenci bodo svoje znanje razvijali na vajah s profesionalnim orkestrom
TOMIZZEV DUH
Umetniški vodja Claudio Orazi in predsednik Verdija Roberto Cosolini
kroma
gledališča Verdi, tržaški konservatorij pa bo imel vodilno vlogo pri organizaciji turneje, ki bo v simfonični orkester združila najboljše učence vseh italijanskih kon-servatorijev in bo začela ravno v Trstu s koncertom, ki bo 8. septembra obeležil 200-letnico Verdijevega rojstva.
Simfonična sezona, ki se je po tradiciji odvijala jeseni, se bo letos pričela 11. oktobra in razpotegnila vse do 3. maja 2014, že 13.septembra pa se bo pričel kratek komorni preludij z vrsto koncertov, ki bodo zazveneli v dvorani De Sabata. Vstopnina bo takorekoč simbolična - le 5 evrov, programi pa dokaj pestri: 13. septembra Mozart in Haydn, solist bo violinist Marco Fiorini, 21. septembra bo koncert posvečen italijanskemu baroku z Vi-valdijem in Tartinijem, solist bo violinist Glauco Bertagnin. 25. septembra bo z monografskim Brahmsovim programom
nastopil operni zbor, ki ga vodi Paolo Vero, poslednji koncert pa bo posvečen Wa-gnerju z dokaj redko priredbo prelepih Wesendonck Lieder v priredbi Hansa Wernerja Henzeja, ki jih bo orisal muzi-kolog Carlo De Incontrera.
Simfonično sezono bo 11. oktobra v veliki dvorani odprl Gianluigi Gelmet-ti, ki bo dirigiral svojo skladbo in 1. simfonijo Gustava Mahlerja. Ponovitev bo naslednjega dne, 31. oktobra in 2. novembra pa bo drugi koncert dirigiral Hi-rofumi Yoshida: v Schumannovi Maši op.147 bo pela sopranistka Angela Nisi, sledila bo 1. simfonija Johannesa Brahm-sa. Flavio Emilio Scogna bo 22. in 23. novembra dirigiral koncert, ki bo poleg skladb Wagnerja, Mendelssohna in Schu-berta vseboval noviteto Cristiana Carrare Ondanomala ob 50-letnici tragedije, ki je prizadela vasi pod jezom Vajont. 17. in
18. decembra bo Gelmetti dirigiral Verdijev Requiem, 24. in 25. januarja pa bo Oleg Caetani vodil ruski program s 1. klavirskim koncertom Petra Iljiča Čajkov-skega (solist bo Nikolay Khozyainov) in slovito Leningrajsko simfonijo Dmitrija Šostakoviča. Čajkovskij bo z violinskim koncertom op.35 in Peto simfonijo op.64 prisoten tudi na koncertu, ki ga bo 31. januarja in 1. februarja dirigiral Donato Renzetti, solistka bo mlada Francesca De-go. 28. in 29. marca bo klavirski recital oblikoval odlični Giuseppe Albanese s Schumannom, Beethovnom in Schubertom. 11. in 12. aprila bo Gabör \\u0150tvös oblikoval koncert, ki bo monografsko posvečen Richardu Straussu, poslednji koncert pa bo 2. in 3. maja imel vrhunsko solistko, tržaško mezzosopra-nistko Danielo Barcellona, ki bo pod vodstvom svojega moža Alessandra Vitiella pela Elgarjeve Sea Pictures op.37, poslušali pa bomo tudi Brahmsovo 3. simfonijo op.90 in Gesang der Parzen op.89.
Abonenti lahko potrdijo svojo prisotnost od 30. julija dalje, ko bodo na razpolago tudi novi abonmaji po nespremenjenih cenah, posebno ugodnih za mlade pod 26. letom starosti.
Claudio Orazi je tudi povedal, da si obeta vedno tesnejše stike z deželnimi gledališči, v prvi vrsti z Vidmom in Porde-nonom. Zaradi finančne stiske bodo gostovanja zelo omejena, vendar je deželni odbornik za kulturo Torrenti pokazal veliko posluha za predloge, ki bi želeli povezati vse sorodne ustanove v celovit sistem. V načrtih so tudi mednarodna sodelovanja, poleg Ljubljane tudi z Monte Carlom, Atenami in slavnim Theater an der Wien, poklon Richardu Wagnerju pa se bo udejanjil l. 2014 v sodelovanju z Bay-reuthom z opero Das Liebesverbot.
Katja Kralj
Manjšinci so večinci
FILM - V Pulju
nagrajen na festivalu
Znani hrvaški igralec z mednarodnim ugledom Rade Šerbedžija je predsinoči v puljski areni zelo čustveno sprejel nagrado hrvaškega društva filmskih režiserjev Fabijan Šovagovič za življenjsko delo. Gre za eno izmed prvih nagrad, ki so jih podelili na 60. filmskem festivalu v Pulju. Predsednik društva hrvaških režiserjev Antonio Nuič je izjavil, da je bila letošnja odločitev o nagradi Fabijan Šovagovič enostavna. »Če je nekdo s svojim pojavom in delom naredil hrvaško kinematografijo zanimivo in dobro, je to Rade Šerbedžija«, je dejal Nuič za Hrvaški radio. Tudi če ne bi v 90. letih preplaval "veliko lužo" in ne povedal enega samega stavka v polomljeni angleščini in postal eden najbolj znanih sodobnih hollywood-skih emigrantov, je Rade Šerbedžija nedvomno vreden naslova igralskega velikana južnoslovanskega prostora, so zapisali v utemeljitvi nagrade.
Jubilejni filmski festival v Pulju se bo končal danes s podelitvijo festivalskih nagrad, med drugimi tudi nagrado Marjan Rotar v spomin na utemeljitelja festivala. Izročili jo bodo Ar-mandu Debeljuhu, ki je svojo umetniško, delovno in življenjsko zgodbo prepletal s puljskim festivalom kot oblikovalec, realizator, član žirije in umetniški direktor.
Na programu manjšinskih ko-produkcij, ki bodo tekmovale za nagrade, je tudi pet slovenskih režiserjev. Gre za celovečerec Miroslava Man-driča Adria Blues ter drame Nejca Gazvoda Dvojina, Nahrani me z besedami Martina Turka, Srečen za umret Matevža Luzarja in Šanghaj Marka Naberšnika.
MILAN RAKOVAC
FUEN, Federativna unija etničnih skupnosti Evrope je sprožila formalno pobudo za izboljšanje položaja manjšin v EU. Novico so objavili samo manjšinski mediji, saj mi, »večinci« v svojih medijih (občasno) pišemo zgolj o »svojih« manjšinah v neki drugi večini. Tale FUEN želi urejati manjšinske razmere v celotni EU, večinci pa s svojimi politikami in mediji -molčimo. Sam se od nekdaj počutim kot manjšinec; ravno prejšnji teden se nas je sedem pesnikov zbralo na Brionih -manjšinec pri manjšincu! O tem kasneje.
Še danes odzvanja krik Srečka Kosovela - manjšinca, ki ni smel biti manjšinec, temveč je po sili tedanjega zakona moral biti »Arijec«, tako kot vsi mi vse do padca Italije 1943. »Evropa laže! Ljubljana spi!«.
Razlog za tale zapis je vse težji položaj etničnih skupin, »manjšin«, v Hrvaški, Sloveniji, Italiji ...povsod. Povod pa groteskni napadi vsemogočne UPT (Universita' popolare di Trieste) na Italijansko dramo na Reki zato, ker je bila s predstavo »Kafka Project: Frontiere/Grani-ce/Meje/Grens/Border« povabljena na Mittelfest! Manjšinsko gledališče naj ostane obrnjeno vase, med manjšinci; kakšna sprevrženost! Seveda je med vzroki tudi dejstvo, da italijanska država ne izplaču-
je dogovorjenih sredstev slovenskim in-štitucijam v Italiji, Slovenija pa se tudi ne izkazuje ...
Zato spet Kosovel:
»Edina luč,
ki zasije na razvaline človeštva in člo-
večanstva,
je človek.«
Toda, tudi ta zatrt človek tone v brezup:
»Suženj.
Suženj Hlapec.
Suženj Hlapčevič Hlapec.
Suženj Sužnjevič Hlapčevič Ponižni.
Suženj II.
Suženj Ponižnjevič III. Hlapčevič IV.
Janez Ponižni, Strahopetni, Velepotezni.
Stojimo kakor na razstreljenem raz-cestju velike, do smrti napete borbe med evropsko civilizacijo in kulturo.«
Kriza je usodna najprej za jezikovne in narodne manjšine. Da, poreče kdo, tako je najlažje, saj je manjšincev - malo. Kot umetnikov; nam je najlažje vzeti. Da nas je malo? Že res, toda ogrožanje manjšin je ogrožanje »večincev« in »manjšin-cev«. Ne vem, kdaj bodo večinci to za-
popadli. Poglejte tale suhoparen statistični pregled manjšin po celi Evropi; čista statistična literatura:
Albanci v Grčiji, Rusi v Belorusiji, Makedonci v Grčiji, Madžari na Slovaškem, Madžari v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Hrvati v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, na Madžarskem, Srbi v Makedoniji in na Hrvaškem in v Sloveniji, Slovenci v Avstriji in Italiji, Lužiški Srbi v Nemčiji, Turki v Grčiji, Italijani v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžari na Hrvaškem, v Srbiji, Ukrajinci v Belorusiji, Rusi v Moldaviji, Ukrajinci v Moldaviji, Bolgari v Grčiji, Nemci na Češkem, Romi vsepovsod, Vlahi v Bolgariji, v Grčiji, Ferci na Danskem, Bošnjaki na Hrvaškem, Romuni v Bolgariji, Slovaki na Madžarskem, Makedonci v Srbiji, Bolgari v Srbiji, Vlahi v Makedoniji, Slovenci na Madžarskem, Poljaki na Češkem, Čehi na Slovaškem, Nemci v Srbiji, Nizozemci v Nemčiji, Danci v Nemčiji, Judi v Belorusiji, Bolgari in Gagauzi v Moldaviji, Frankoprovan-salci v Franciji, Korzičani v Franciji, Nemci na Danskem, Ladinci v Italiji, Albanci v Italiji, Hrvati v Italiji, Hrvati in Srbi in Turki v Romuniji,
Ukrajinci na Slovaškem, Nemci na Madžarskem in v Sloveniji, Bošnjaki v Črni gori, Romuni na Madžarskem, Tur-
ki v Albaniji, Grki v Albaniji, Albanci in Makedonci v Grčiji , Makedonci v Albaniji...
Tu nisem navedel vseh »manjšin«, a tudi ta lista, ki zveni kot elegija, jasneje od vsega govori: vsi smo manjšinci! »Čiste« države, hvalabogu, ni!
S spleta snemam del omenjene manjšinske iniciative:
»L'obiettivo dell'iniziativa dell'Unio-ne federalista delle comunita etniche eu-ropee (Fuen) nel congresso tenutosi a Bri-xen/Bressanone in Süd Tirol/Alto Adige dal 19 al 23 giugno: 'Un milione di firme per la diversita in Europa'. l'organismo che coordina le minoranze linguistiche nella Ue ha, dunque, deciso di percorrere la strada delT'Iniziativa civica europea' at-traverso la quale i cittadini dell'UE possono presentare una proposta legislativa all'Europarlamento attraverso la Com-missione Europea. Per farlo, devono rac-cogliere un milione di firme in almeno set-te paesi diversi... «
Na Brionih smo v okviru programa Gledališča Ulysses, pripravili pesniški večer. Nihče pravzaprav ni »pravi« manjšinec: zbrali smo se ljubitelji in pesniki subverzivnih verzov: Edi Shu-kriu iz Prištine, Ksenija Jus iz Ljubljane, Miloš Živanovic iz Beograda, Ales-
sandro Salvi iz Rovinja, Davor Ivanko-vac iz Vinkovcev, Marko Pogačar iz Splita, pa moja malenkost. Plus splitski kabaretski duet jedkih kantavtorjev Borisa Dežuloviča in Predraga Luciča. Manjšinci smo, ker ne pristajamo na patetični domoljubni odmev svojih okolij. Ker ne stojimo na strani naših privilegiranih cehov in bratovščin naših ljubih domovin. Ker nočemo biti na strani udobnih, častnih in vzvišenih si-nekur, temveč na strani ponižanih in razžaljenih. Ker ne stojimo po strani, medtem ko naši ponižani in obubožani bratje gledajo kje je kdo, ki bi jim podal roko.
Edi Shukriu, arheologinja in knji-ževnica, članica Akademije znanosti in umetnosti Kosova, poje:
STOJ OB STRANI, ČE MOREŠ
Ko razburkan čas
Prečiščuje morje
In duši obale
Stoj ob strani, če moreš
Če te obrežja
Medtem
Ne bodo ubila
Zato ne moreš stati ob strani, tudi če bi hotel, ne. Zato moraš biti - »manj-šinec«.
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 27. julija 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Z davkoplačevalskim denarjem
1 • • v v t	••
nad gojišče korupcije
Darja Kocbek_
Levosredinska vlada Alenke Bratušek je v četrtek, na zadnji seji pred odhodom na počitnice, potrdila predloga novel zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji. Glavna novost, ki jo predlaga, je, da politične stranke ne bodo več smele prejemati do-nacij od pravnih oseb, kar bo preprečilo prepletanje med gospodarstvom in strankami, je pojasnil minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.
Če bodo poslanci državnega zbora sprejeli predlog vlade, bodo letna poročila političnih strank morala biti bolj natančna, treba jih bo javno objaviti, vključno z donacijami fizičnih oseb, ki so višje od zneska povprečne mesečne plače. Organizator volilne kampanje pa bo moral v poročilu o financiranju volilne kampanje, ki ga mora predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču, navesti podatke o vseh posameznih prispevkih, izdatkih in posojilih, predlaga vlada.
Računsko sodišče bo moralo vsako leto opraviti revizijo poslovanja najmanj tretjine strank, tako da bo v štirih letih opravilo revizijo pri vseh strankah, ki bi bile upravičene do večjih javnih sredstev. Vlada predlaga tudi dvig kazni za prekrške. Za hujše kršitve bi bilo stranko mogoče oglo-biti z do 30.000 evrov, odgovorno osebo pa z do 4000 evrov.
Minister Virant je med predlaganimi novostmi omenil tudi drugačno razporeditev javnega denarja med manjše in večje stranke. Sedaj desetino sredstev iz proračuna dobijo linearno vse stranke, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, ostalo pa se razdeli po volilnih
izidih. Po novem pa bi četrtino denarja iz proračuna delili linearno, tri četrtine pa po volilnih izidih. Če bo sprejet predlog o prepovedi donacij pravnih oseb, bodo stranke po ministrovi oceni zagotovo ostale brez dela prihodka. Zato obstaja možnost, da bi prihodnje leto politične stranke dobile več denarja iz proračuna, a o tem bodo odločali poslanci, saj bi bila sredstva za financiranje strank sestavni del finančnega načrta državnega zbora. Vlada je po Virantovih besedah predlagani noveli zakonov uskladila z računskim sodiščem, podpirajo pa ju tudi v komisiji za preprečevanje korupcije.
Goran Klemenčič, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, je pred sprejetjem obeh novel na vladi opozoril, da je financiranje strank po trenutni zakonodaji gojišče politične korupcije. Po njegovih besedah ima Slovenija zdaj na tem področju zelo star zakon, ki je eden najslabših v Evropi, obremenjen z dodatnimi tveganji, kot so majhnost in posledično velika nevarnost konflikta interesov ter velik segment gospodarstva v večinski državni lasti. Predvidene spremembe v komisiji podpirajo in upajo, da ne bodo zvodenele v zakonodajnem postopku.
V največji opozicijski stranki, desnosredinski Slovenski demokratski stranki (SDS), so za časopis Finance pojasnili, da s transparent-nostjo poslovanja nimajo nobenih težav, kot tudi ne z boljšo zakonodajo. Imajo pa načelne pomisleke glede predlaganih rešitev. »Novela zakona naj bi po novem s proračunskimi sredstvi bistveno bolj podprla stranke, ki dosežejo slabši rezultat na volitvah, za kar ni nobene ustrezne ute-
meljitve. Tudi sicer so bile novele zakonov predstavljene tako, da še bolj širijo protistrankarsko razpoloženje v javnosti in ne v smislu zagotavljanja pogojev za neodvisno delovanje političnih strank na eni strani in na drugi strani uveljavitev zahtev po tran-sparentnosti poslovanja.«
V največji vladni stranki, Pozitivni Sloveniji (PS), pa razlagajo, da je treba težiti k bolj transparentnemu financiranju političnih strank in nadzoru nad njihovim finančnim poslovanjem. Prepoved donacij s strani pravnih oseb podpirajo, saj se s tem znižujejo tveganja za tako imenovano sistemsko korupcijo. Izpad sredstev od donacij bi v PS nadomestili s povečanjem sredstev za politične stranke v proračunu, druga možnost pa je povečanje državne podpore za volilne kampanje.
Po podatkih časopisa Finance so donacije podjetij lani štirimi največjim političnim strankam - PS, Socialnim demokratom, SDS in Državljanski listi - prinesle okrog desetino prihodkov. Letos bodo stranke iz proračuna prejele skupno več kot 2,7 milijona evrov. Komu bi v prazni proračunski vreči vzeli, da bi lahko dali več za stranke, predlagatelji niso povedali. Na drugi strani pa tudi predstavniki sindikatov po skoraj dveh urah pogovorov pri predsednici vlade Alenki Bratušek ta teden niso izvedeli nič konkretnega o ukrepih, ki jih načrtuje vlada za znižanje proračunskega primanjkljaja v letih 2014 in 2015. A to je po svoje razumljivo, saj vlada ne ve niti tega, kako bo izpeljala letošnji proračun, ki bo, spomladanskemu rebalansu navkljub, že v začetku jeseni dosegel za vse leto predvideni primanjkljaj.
EDINOST
ta teden
Edinost je tokrat objavila poziv Dramatičnega društva iz Trsta. „Društvo se tudi letos obrača na dosedanje prijatelje in podpornike ter na ostale narodnočuteče Slovane, da tudi v prihodnji sezoni po svojih močeh podpirajo to prevažno kulturno podjetje Slovencev v Trstu in po možnosti gmotno prispevajo k stroškom vzdrževanja v narodnem in kulturnem oziru prevažnega slovenskega gledališča v Trstu. Pri tej priliki, ko podpisano društvo prosi podpore, lahko s ponosom pokazuje na preteklo dobo, na krasen razvoj slovenskega gledališča in na uspešno delovanje v prospeh umetnosti. Posebno opozarja na preteklo sezono, ko je društvo prirejalo predstave, ki so v sva-kem pogledu visoko dvignile slovensko ime v Trstu, ko so imele popoln moralen uspeh ter bile v tem oziru v popolno zadoščenje mlademu, toda žilavemu in hitremu razvoju tržaškega slovenstva. Posamezniki kakor tudi kritika so se skozi celo preteklo sezono zelo pohvalno in laskavo izražali o predstavah, katere je vodstvo prirejalo, kakor tu-
pred 100 leti
di niso štedili s priznanjem poedincem, gledališkemu en-semblu ter vodstvu.
Zadnja gledališka sezona je bila, pa naj si bodo že dramske, operetne ali pa izbrane operne predstave, v moralnem, umetniškem ter navadnem oziru skoz in skoz popolnoma zadovoljiva. Le en neuspeh imamo zaznamovati, namreč gmotni neuspeh! Nazadnje ni to pri gledališčih nič čudnega, saj se dogaja tudi pri največjih svetovnih gledališčih, vendar za naše gledališče je ravno ta okolnost najvažnejšega pomena. Razen redkih podpor ne dobiva naše gledališče v Trstu prav nikakšnih dotacij, posebno pa nobene javne podpore! Druga gledališča, ki lahko računajo na razne javne podpore, lahko izhajajo tudi z deficiti, slovensko gledališče v Trstu pa mora biti pripravljeno, da bo moralo v slučaju nekritja deficita dati slovo slovenski umetnosti v Trstu. Podpisano Dramatično društvo se obrača torej predvsem na tržaške Slovence, da podpirajo to v kulturnem in narodnem oziru prevažno inštitucijo!"
ta teden £ p rlhorski^ d h ev hj k pred 50 leti
V teh dneh so se vršile številne proslave dvajsetletnice padca fašizma. „Organizirale so jih partizanske organizacije, združenje političnih preganjancev in deportirancev ter občinske uprave. Predstavniki Zveze partizanov tržaškega ozemlja, ANPI, ANPPIA, FIAP in Zveze bivših depor-tirancev so na primer položili vence v Ul. Ghega, v Ul. DAzeglio, v parku pri Sv. Justu in v Rižani. Ko je nekoliko ponehala vročina, pa so se začeli sprejemi na občinskih upravah in zborovanju v Trstu, Miljah in predmestju.
Na Trgu Garibaldi je bilo veliko zborovanje antifaši-stov, bivših borcev in aktivistov, političnih preganjancev in deportirancev v fašističnih in nacističnih taboriščih, ki so ga priredili Zveza partizanov tržsaškega ozemlja, AN-PI, ANPPIA, FIAP in Zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih. Tržaški antifašisti so docela napolnili osrednji del trga, kjer se je vršilo zborovanje in splošno vzdušje, ki je zavladalo v množici, je jasno kazalo, da se zaveda, da gre za res pomembno obletnico borbe, ki jo že
desetletja in desetletja vodijo na našem ozemlju vse demokratične sile in še posebej mi Slovenci.
Zborovanje je odprl dr. Bruno Pincherle, ki je v svojem kratkem nagovoru pojasnil dogodke, ki so leta 1943 pripeljali do zloma fašizma. Med drugim je govornik poudaril, da je „borba Slovencev in Hrvatov v teh krajih, partizanska borba, ki je trajala že dve leti, postala zgled tudi za Italijane."
V	nadaljevanju svojega govora je dr. Pincherle orisal razvoj dogodkov, ki so pripeljali do 25. julija, ko je italijanski vladajoči razred uvidel, da je fašizem izgubil svojo igro.
V	imenu Zveze partizanov tržaškega ozemlja je nato govoril tovariš Vladimir Kenda, ki je posvetil osrednji del svojega govora pomenu in vlogi Slovencev na Primorskem v borbi proti fašizmu. Dejal je, da zavzemamo v tej splošni borbi italijanskega ljudstva mi Slovenci zelo častitljivo mesto!"
sklad mitja čuk svetuje Poletna vročina
Izredno vročino teh dni še posebej slabo prenašajo dojenčki, kronično bolni ljudje in starejši. Negativno pa vpliva tudi na mlajše, ki prav tako občutijo večjo utrujenost. Dobiti novorojenčka poleti je prijetno, saj se z njim lahko ukvarjamo bolj sproščeno kot pa v hladnem letnem času, v počitniškem obdobju pa z novorojenim bitjem preživijo starši lahko veliko časa. V hudi vročini, ki nas pesti te dni, je dobro, da starši upoštevajo nekaj varnostnih ukrepov, ki veljajo tako za zdravje novorojenčkov, kot malčkov, pa tudi večjih otrok in odraslih oseb. Preživeti veliko časa na prostem ob lepem vremenu je krasno, prevelika vročina pa slabo vpliva na dobro počutje vseh. Izvedenci svetujejo, naj vse dejavnosti na prostem človek strne v jutranje ure ali v pozni večerni čas. Zlasti bodo za to hvaležni novorojenčki, dojenčki in malčki.
Ponoči še nekako gre, čez dan pa se v termometru mera kmalu povzpne nad 30 stopinj. Pri taki vročini človek lahko razmišlja samo še o hladnih napitkih. Če torej vročina tako hromeče vpliva na odrasle, kako šele škodljivo učinkuje na najmlajše družinske člane. V vročih dneh postanejo malčki nemirni, slabo spijo, manj jedo in podobno. Starši navadno ukrepajo na razne načine in poskusijo primerno shladiti prostor, v katerem dojenček živi. Za tiste, ki živijo v podstrešnih stanovanjih ali v višjih nadstropjih hiš, ni prav nič lahko shladi-ti bivalne prostore. Naprave za klima-tiziranje so drage, požirajo veliko energije, ni jih mogoče povsod vgraditi in včasih je njihov učinek precej omejen. Tudi sistem hlajenja s prepihom je učinkovit le do določene ure; ko se zunaj zrak segreje, prihaja v notranjost stanovanja le še vroč zrak. Bolje se je tudi izogniti nameščanju ventilatorjev v bližino dojenčkov, kajti ventilator ne zniža le sobne temperature, pač pa shladi tudi kožo. Takšno hlajenje pa za otroško sobo ni primerno. Primerno prezračevanje stanovanja dosežemo, če ponoči odpremo vsa okna, zjutraj pa, ko začne zunanja temperatura naraščati, takoj vse pozapremo in spustimo žaluzije ali druga senčila, tako da se hlad v prostoru ohrani čim več časa. Čez dan naj bodo torej okna zaprta, zvečer, ko se shladi, pa na široko odprta.
Po možnosti se z otrokom izo-gnimo opoldanski vročini. Najprimerneje je, če malčka pripravimo do tega, da gre takrat brez večjih nasprotovanj spat za nekaj ur. Če otrok zaspi na prostem, ga moramo vedno zaščititi s senčilom in s pokrivalom, ki naj bosta iz posebnih tkanin, ki ščitijo pred ultravijoličnimi žarki. V najhujši vročini naj malček nikoli ne bo gol izpostavljen sončnim žarkom brez vsake zaščite.
Tako za otroke kot za odrasle velja, da je treba ob veliki vročini popiti zelo veliko tekočin. Velikokrat se no-vopečene mamice sprašujejo, ali potrebuje tudi otrok, ki ga dojijo, še dodatne tekočine kot so voda ali čaj. Svetovalke za dojenje in babice poudarjajo, da običajno materino mleko popolnoma zadostuje za to, da dojenčku potolaži lakoto in žejo. Torej naj mama otroka podoji po potrebi, kar v vročem obdobju pomeni pogosteje kot ponavadi. Novorojenček še ni navajen na vodo in v prvih šestih mesecih mu ta lahko celo škoduje. V najhujših primerih so zabeležili zastrupitev z vodo. Malčkom ob vročih popoldnevih zelo prijajo sadeži kot so hruške, breskve, melone, marelice, ker jih zelo osvežijo. Lahko pa iz tega sadja pripravimo tudi izredno osvežilne napitke.
Ni vseeno, kako so otroci (pa tudi odrasli) oblečeni. Oblačila morajo biti zračna. V prodaji je tudi za najm-ljaše nič koliko oblekic te vrste, iz katerih kukajo otroška stopalca. Le po potrebi jim nataknemo nogavičke. Ze-
lo dobre so izkušnje z oblačili, ki ščitijo pred UVA žarki, npr. s kapico iz take tkanine, ki ščiti otrokovo glavico tako, da prekrije tudi teme in ušesa. Če se otrok močno znoji, mu ob primernem (ne prevročem) dnevnem času dovolimo, da je nag, ne pozabimo mu dati veliko piti in ga primerno zaščititi pred sončnimi žarki, tudi ko ti navidezno niso več zelo močni. Izogniti se je treba vročinskim izpuščajem in pregretju. Malčki naj bi ne bili preveč toplo oblečeni, ko je zunaj vročina. Oblečeni morajo biti le toliko, da se ne potijo, sicer se bodo znojili, obleka ne bo mogla vpijati znoja in prišlo bo do vročinskih izpuščajev na koži.
Ko pride primerna ura za spanje in termometer kažeše vedno 27 stopinj Celzija, si za otroka omislimo spalno vrečo iz tanke tkanine. Kadar otipamo otrokovo golo kožo, naj ta ne bo vlažna zaradi znojenja. Če je v sobi, čeprav smo jo zračili temperatura še okrog 30 stopinj, potem včasih pomagajo vlažne brisače, ki jih položimo na tla pred oknom; izparevanje po povzročilo ohlajanje prostora. To je uspešno le takrat, ko je zunaj in v notranjosti ista temperatura zraka, sicer postane zrak vlažen, vlažno vročino pa človek prenaša slabše. Doma moramo preveriti, kaj proizvaja vročino in ugasniti te vire. To so navadno starinski televizorji, računalniki, prenosni računalnik, sušilci perila itd. Vse to je toplotni vir tudi ko je v stand by poziciji. Če je le mogoče, jih torej popolnoma izključite.
Vse preveč pogosto nas v časopisih pretresejo vesti o otrocih, ki so jih starši pustili v avtomobilu v največji vročini. Avtomobil se v najkrajšem času segreje na 50 stopinj Celzija v 45 minutah pa se dejansko spremeni v pečico pri 80 stopinjah (zlasti temna vozila). Otroka torej v nobenem primeru in nikdar ne pustite v avtomobilu v vročih dneh! Pomembno je, da se pogosto tuširamo, to zabava in osveži. Prav tako lahko v njemu primerni banjici skopamo tudi zelo majhnega otroka ali pa ga vsaj osvežimo z mokro krpo.
Pregrevanje telesa lahko preprečimo na razne načine tudi odrasli. Urnik svoji dejavnosti moramo prilagoditi tako, da smo dejavnejši v zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah. Občasno moramo pregretemu telesu privoščiti odmor v hladnejšem okolju (v senci ali v zaprtem prostoru). Če je le mogoče, se izogibajmo neposrednim sončnim žarkom; telo pa zaščitimo s primernim sredstvom in bodimo oblečeni v lahka in zračna oblačila. Popiti je treba v vsakem primeru veliko tekočine, ne glede če že občutimo žejo ali ne. Izgubo telesnih tekočin povzroča tudi uživanje alkohola in sladkih pijač, zato se jim izogibajmo. Za vroče dni ni priporočena težka hrana in izvedenci odsvetujejo nastavljanje sončnim žarkom takoj po obedu. Kdor bi želel kljub vročini opravljati vadbo telesa, naj to dela postopoma; ob nepravilnem srčnem utripu pa naj odneha ter se umakne počivat v senco.
V vročih dneh so ljudje (zlasti starejši) še bolj potrebni pozornosti, ker se počutijo nelagodno, zato ne pozabimo nanje in se jim zglasimo, če že ne drugače vsaj po telefonu. Kdor nima klimatske naprave, se lahko osveži s hladno vodo. Ne podcenjujmo visoke telesne vročine, omotice, utrujenosti, zmedenosti glavobola, pospešenega utripa in suhe kože, ki so lahko znaki za vročinsko kap. V tem primeru je potrebna zdravniška pomoč. (jec)
1 2 Nedelja, 28. julija 2013
APrimorski
r	dnevnik
ki pro:
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
DEVETAKI - Postopku za širitev kamnoloma manjka le še zelena luč deželne vlade
GORICA - Pokrajina
Povezujejo
• v^o o ■	^ ■ ■	Povezujejo
Dvainstirideset delavcev j*,.
čaka na odločitev dežele
Dvainštirideset delavcev podjetja Gra-nulati calcarei iz Ronk v dopolnilni blagajni čaka na odločitev dežele glede postopka za širitev kamnoloma pri Devetakih. Njihova delovna mesta visijo na nitki, zato pa je za podjetje Granulati calcarei nujno, da čim prej dobi dovoljenje za ponovni začetek kopanja pri Devetakih.
Podjetje Granulati calcarei je do-berdobsko občino prosilo za širitev kamnoloma pred šestimi leti, takoj zatem se je začel dolg upravni postopek, ki je zahteval cel kup dovoljenj, ekspertiz in mnenj. Podjetje je uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja, tako da mu zdaj manjka le zaključna zelena luč deželnega odbora, vendar je ravno pred tem zadnjim korakom prišlo do nepričakovanega zastoja. Lastnik podjetja Renis Mosole iz Trevisa pojasnjuje, da se je prejšnji teden skupaj s svojimi tehniki srečal z deželno odbornico za okolje Saro Vito, pri čemer je doživel hladno prho. »Odbornica je povedala, da bo dala dovoljenje le za eno tretjino širitvenega načrta, čeprav nima nikakršnih pristojnosti, da bi sprejela tovrstno odločitev. Ker smo pridobili vsa potrebna dovoljenja in postopek speljali do konca, ima odbornica na podlagi deželnega zakona le nalogo, da pripravi potrebni upravni sklep in ga predstavi deželnemu odboru za potrditev,« pravi Mo-sole in pojasnjuje, da je že zaprosil za srečanje z deželno predsednico Deboro Ser-racchiani, saj hoče zadevo čim prej razjasniti. »Deželna odbornica Sara Vito nam je pojasnila, da bi rada pripravila nov deželni načrt za kamnolomske dejavnosti, pri čemer bi se zgledovala po sosednjem Venetu. Že prav, problem je v tem, da se o novem načrtu govori že trideset let, vendar do njega ni še prišlo,« pravi Mosole in pojasnjuje, da so imeli doslej s pridobivanjem vseh dokumentov za vložitev prošnje za širitev kamnoloma pri Devetakih kar nekaj stroškov. »Celo gozdni straži smo že poravnali predvideno odškodnino,« pravi Mosole in pojasnjuje, da so dejavnost v kamnolomu pri Devetakih prekinili pred dvema letoma. Na podlagi starega načrta bi lahko izkopali še pol milijona kubičnih metrov kamenja, toda so se raje ustavili in počakali na nov načrt, na podlagi katerega bo boljše posrbljeno za renaturalizaci-jo območja, kjer je kopanje zaključeno.
Včeraj smo za pojasnilo zaprosili tudi deželno odbornico Saro Vito. Povedala je, da njeni uradi pripravljajo sklep, ki ga bo nato predstavila deželnemu odboru. Po njenih besedah naj bi se zadeva rešila v kratkem času; komaj bo sklep pripravljen, je tudi pripravljena pojasniti njegovo vsebino. Pri podjetju Granulati calcarei upajo, da bo do pozitivnega premika res prišlo čim prej, sploh pa opozarjajo, da deželni odbor v tej zaključni fazi postopka nima pristojnosti za spreminjanje predvidene količine izkopanega kamenja.
Zadevo spremljajo tudi na doberd-obski občini. V prejšnjih letih je podjetje Granulati calcarei v občinsko blagajno prispevalo po 150.000 evrov letno; zaradi prekinitve kopanja se je v zadnjih časih ta priliv prekinil. V novem dogovoru in načrtu o širitvi kamnoloma je tudi predvideno, da bo podjetje Granulati calcarei opravilo več javnih del v doberdobski občini, od širitve pokopališč v Doberdobu in na Palkišču do ureditve občinske telovadnice. Dokler podjetje ne dobi novega dovoljenja za obratovanje kamnoloma, so vsa javna dela zamrznjena. Tako na odločitev dežele čakajo ne samo delavci podjetja Granulati calcarei, pač pa tudi prebivalci doberdobske občine. (dr)
Kamnolom pri Devetakih
POKRAJINA
Na spletu
- • •	«v
trijezična »kronika«
Na spletu je že nekaj dni na voljo spletni časopis goriške pokrajine »Cronache Isontine / Cronachis Li-suntinis / Posoška kronika«, ki ga bodo uradno predstavili javnosti v ponedeljek. Stran je dosegljiva na naslovu www.cronacheisontine.eu; na njej objavljajo članke v italijanščini, slovenščini in furlanščini, ki jih s pomočjo pokrajinskega urada za jezikovne identitete pišejo in prevajajo uslužbenci in stažisti tiskovnega urada goriške pokrajine, furlanskega fi-lološkega društva, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze.
»Prebivalcem Goriške želimo nuditi vsakodnevne informacije, pri čemer namenjamo posebno pozornost slovenski in furlanski skupnosti,« pravi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in dodaja: »Z zelo nizkim stroškom smo ustvarili informativno sredstvo za ovrednotenje krajevnega jezikovnega bogastva in specifik.«
Spletna stran je dostopna že nekaj tednov. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila slovenščina sprva dokaj pomanjkljiva: v slovenskih člankih je bilo precej napak in škratov, jezik ni bil ravno tekoč, o čemer se je še vedno mogoče prepričati med brskanjem po spletni strani. Novejši članki so iz jezikovnega vidika boljši, čeprav se v njih še vedno najde napaka. Tudi iz grafičnega vidika bo potrebno izboljšati stran, zato da bosta furlanščina in slovenščina povsem enakopravni italijanščini.
bumbaca
TRŽIČ - Industrija
Mangiarotti v kreditnem krču
Dežela angažirana - V torek sindikalno zborovanje
Podjetje Mangiarotti se spopada s hudim kreditnim krčem; pomanjkanje likvidnosti ga spravlja v velike težave in postavlja njegovo prihodnost pod vprašaj.
V četrtek je deželna odbornica Loredana Panariti potrdila, da si bo dežela prizadevala zagotoviti pomoč, ki bi podjetju Mangiarotti omogočila ohraniti vse svoje proizvodnje obrate v Furlaniji-Julijski krajini. V lasti podjetja Mangiarotti so namreč v naši deželi tri tovarne, in sicer v kraju Pannel-lia, Tržiču in San Giorgiu di Nogaro. Panaritijeva razmišlja o črpanju sredstev iz evropskega socialnega sklada, medtem ko predsednik družbe Mangiarotti Paolo Di Savio pravi, da želijo proizvodnjo v Furlaniji-Julijski krajini še okrepiti, zato pa so pred kratkim zaposlili 43 novih delavcev. »Nedvomno preživljamo težke čase, ne glede na to si prizadevamo, da bi jih čim prej prebrodili,« poudarja Di Savio.
Predsednikova zagotovila niso prepričala sindikalnih predstavnikov, ki so za prihodnji teden že sklicali sindikalni zborovanji v tovarnah v Pannellii in Tržiču (v torek, 30. julija, med 14. in 15. uro). »Pogovorili se bomo z delavci, saj smo izredno zaskrbljeni, da je prihodnost podjetja tako odvisna od bančnih kreditov,« poudarja pokrajinski tajnik sindikata FIM-CISL Sergio Drescig.
Začenjajo se množiti srečanja v vidiku povezovanja pobud ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Med njihovimi glavnimi pobudniki je goriška pokrajina, ki pripravlja projekt za vzpostavitev sodelovanja med pobratenimi občinami na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Načrt so poimenovali »Action - Active Citizens Through Innovation Over Nation«, njegov prvi operativni sestanek pa je potekal v četrtek na pokrajini. Udeležili so se ga predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, podpredsednica pokrajine Mara Černic ter pokrajinska odbornica Vesna Tomsič in Federico Portelli, prisotni pa so bili tudi župani nekaterih občin, ki bodo vključene v projekt. Na pokrajini si prizadevajo, da bi se jim pri pripravi načrta pridružilo še trinajst občin iz Slovenije ter po ena iz Avstrije in Hrvaške. Projekt naj bi pripravljali dve leti, njegov glavni cilj pa je turistično ovrednotenje obmejnih območij, ki naj bi tako postala privlačnejša za tuje investitorje in turiste. V torek se bodo pokrajinski upravitelji sestali z župani iz občin na slovenski strani državne meje, 7. avgusta bo na vrsti Istra, nazadnje pa avstrijska Koroška.
V okviru projekta bodo najprej poskrbeli za skupno turistično promocijo s pripravo skupnih letakov, nato bosta na vrsti spletni portal in skupen razstavni prostor v novem nakupovalnem središču Tiare Shopping, ki ga bodo v Vilešu odprli jeseni.
ROŽNA DOLINA - Vpis na univerzo podoben lanskemu
■ I	••	I	»v v •
Lokacijo za kampus iščejo med Novo Gorico in Vipavo
Univerza v Novi Gorici je za prihajajoče študijsko leto razpisala 272 vpisnih mest. »Vpis je bil podoben kot v preteklih letih, po prvem vpisu. Lani je bila malenkostna rast, videli bomo, kako bo po drugem vpisu. Pričakujem, da bo podobno kot lani, morda deset odstotkov študentov več. Toda več ni za pričakovati glede na velikost generacije in na ponudbo ter na še druge elemente, ki najbrž manjšajo vpis v teh časih,« pravi rektor Danilo Zavrtanik.
Največ zanimanja je za študijska programa Gospodarski inženiring in digitalne umetnosti. »Gre za študijska programa, kjer po navadi ne moremo sprejeti vseh prijavljenih. Na ostalih študijskih programih pa bodo ostala prosta mesta,« dodaja rektor. Na Univerzi v Novi Gorici pripravljajo tudi nekaj novosti, ki pa se v prihajajočem akademskem letu še ne bodo uresničile. »V pripravi je nekaj študijskih programov, predvsem druge stopnje: prvi je biomedicina, razmišljamo tudi o študiju informacijskih tehnologij oz. računalništva ... A to so študijski programi, ki bodo aktualni šele akademskem letu 2014-2015 ali pa celo 2015-2016,« pojasnjuje Zavrtanik.
Prioriteta novogoriške univerze, ki jo povprečno obiskuje šesto študentov, pa še vedno ostaja pridobitev študentskega kampusa, kjer bi pod eno streho združili sedaj razpršene programe. Ti se sedaj izvajajo na sedmih različnih lokacijah; trije se nahajajo tudi v Italiji, dve lokaciji sta v Gorici in ena v Benetkah. Ideja o kampusu je pravzaprav stara celih štirinajst let, doslej je bilo v zvezi s tem že veliko načrtov in dogovarjanj, ki pa še vedno niso obrodili sadov. Zadnji v nizu načrtov je, da univerza začne sama nakupovati zemljišča glede na svoje
zmožnosti, nato pa začne z gradnjo. »Na organih univerze smo celo sprejeli nekaj zavezujočih sklepov, da je treba z lokacijo pohiteti. Pred nami je nova evropska finančna perspektiva. Če univerza na začetku finančne perspektive ne bo imela zemljišč, pripravljenih projektov in gradbenega dovoljenja vsaj za prvo stavbo, pomeni, da smo se gradnji kampusa odpovedali do leta 2021, kar bi bilo seveda za univerzo katastrofalno in si tega niti ne moremo pri-
je po stečaju Primorja ogromno stavb na razpolago - ne bila tudi zanimiva in potencialna lokacija za kampus,« razmišlja Zavrtanik, ki dodaja, da se njihova univerza sicer trenutno ne spopada s hujšo prostorsko stisko. »Mislim, da smo precej dobro rešili probleme infrastrukture s pridobitvijo dodatne stavbe v Gorici, tudi s pridobitvijo prvega dela dvorca Lanthieri v Vipavi. Toda predvsem biomedicina, ki je naše prioritetno področje, kjer veliko vla-
Eden od še neobnovljenih krakov dvorca Lanthieri
foto k.m.
voščiti,« opozarja rektor. Kot pravi, je med Novo Gorico in Vipavo več zanimivih lokacij, vendar tega, kje se bo našlo kaj primernega, in takšnega, da si bo univerza lahko privoščila, pa je v tem trenutku še ne more povedati, saj izbiranje potencialnih lokacij še poteka. »Prioriteti sta zemljišče in novogradnja. Bolje je graditi na novo, zato da bo objekt tak, kot ga potrebujemo. V principu pa ne izključujemo možnosti, da bi nekje - lahko omenimo Ajdovščino, kjer
gamo v razvoj, je v Lanthieriju stisnjena in bo v kratkem, če ne že sedaj, potrebovala dodatne prostore. Za to so bili predvideni prostori v nadaljevanju Lanthierija. Upam, da bo ta projekt stekel še pravočasno, da bo razpis za sredstva na ministrstvu pravočasen in da bomo še v tej finančni perspektivi obnovili še dva kraka dvorca Lanthieri. To bi nam, kar se bio-medicine tiče, zelo olajšalo življenje.«
Katja Munih
/—	GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 25. julija 2013 1 27
GORICA - Nagrada Sergio Amidei
Festival neprestano raste in zasluži prav posebno pozornost
GORICA - Tudi zaradi suše
Ob železnici rafal požarov
Filmska idila v Coroninijevem parku
BUMBACA
»Upam, da se bodo naše poti spet križale. Gorice ne bomo nikoli pozabili.« S temi besedami se je francoski režiser Patrice Leconte po vrnitvi v Francijo zahvalil organizatorjem filmskega festivala Sergio Amidei. O njih je še zapisal, da so čudovite osebe, in dodal: »Vse je bilo perfektno.« Lecon-te je bil med osrednjimi gosti letošnje prireditve in je iz Gorice odnesel nagrado za avtorsko delo. »Ob njem sta dogajanje močno zaznamovala še režiser Tonino De Bernardi, ki je hotel spremljati vse projekcije svojih filmov, in Valeria Golino, ki je filmska zvezda, a obenem izredno razpoložljiva in zabavna oseba. Prišla je k nam, ker je festival poznan in cenjen. Pravo presenečenje pa so bile popoldanske projekcije v Kinemaxu. Dobro so bile obi-
skane in so priklicale publiko zainteresiranih ljudi,« navaja Giuseppe Longo, organizacijski direktor prireditve. Občinstvu je skoraj neviden, saj ne sili v ospredje, je pa steber, na katerem festival sloni, iz zakulisja ga vodi in usmerja na neprestano nove poti. Letos je še posebej ponosen na preko sto akreditiranih študentov, ki so spremljali ves program, lepa skupina pa jih je bila angažirana v vrstah organizatorjev. »Ne gre le za študente filmske smeri Dams, ki ima v Gorici svoj sedež. Prišli so tudi od drugod, z drugih fakultet in univerz,« pravi Longo o mladih obrazih, ki so se sprehajali po prizoriščih - v Hiši filma in parku dvorca Coronini Cron-berg, kjer so organizatorji, uigrana ekipa tridesetih oseb, v sedmih dneh našteli 12 tisoč gledalcev.
Letošnji festival je potekal pod vtisom negotovosti zaradi načrtovanega odprtja novega multikina pri Vilešu.
»Skrbi nas škoda, ki jo utegne povzročiti Ki-nemaxu. Z odra smo slišali župana, ki je dejal, da mora festival kakorkoli obstati ne glede na to, kar se lahko pripeti. Toda brez Kinemaxa festival ne preživi. Besedo o tem so izrekli tudi deželni odbornik Gianni Torrenti, Leconte sam, med zadnjim večerom še pokrajinski odbornik Federico Portel-li. Podpora pokrajine pa prihaja pozno. Njen pred-
sednik pozna problem že vsaj štiri leta in bi se lahko že pred časom odločno postavil v bran kulturnega zaklada, ki ga omogočata goriški in tržiški Ki-nemax. Sem sodi tudi festival Amidei, ki neprestano raste, zato pa potrebuje prav posebno pozornost.«
Zaradi finančnih rezov se je moral festival odpovedati trem dnevom. Se je vsekakor obnesel?
»Tako je, program je bil vsekakor bogat in zgoščen. Podprle so nas dežela, občina in Fundacija Goriške hranilnice, ki se je še posebej izkazala, saj je zaradi znanih težav povečala svoj prispevek. Prireditev smo izpeljali z okrog 85 tisoč evri, zato da bi zadihali, pa bi potrebovali sto tisoč evrov - drobiž, če upoštevamo vidljivost, ki jo dajemo mestu. Pokrajina tudi letos ni prispevala niti centa.«
Na oder sta stopili tudi Slovenija in Gorica.
S projekcijo treh kratkih filmov Karpa Go-dine je festival prvič uradno navezal stik s Slovenijo, odziv občinstva pa je bil odličen. Izpostavili smo tudi dosežke goriških filmskih laboratorijev Vi-demske univerze in pa film "Zoran, il mio nipote scemo" Mattea Oleotta. Režija in produkcija sta v celoti goriški, podpora je prišla tudi iz Slovenije, to pa bo edini italijanski film v konkurenci v okviru Mednarodnega tedna kritike na beneškem festivalu. Razlogov za ponos torej ne manjka.« (ide)
Požar med goriško postajo in ločniškim mostom
D.R
STISKA VIPAVSKIH KMETOV
Suša, umazana in mrzla voda ter počene cevi
»Suša je velik problem, trenutno pri breskvah. Ni nasada, ki ne bi namakal, je pa problem umazana voda. Plodovi so tako umazani od blata, da jih moramo doma oprati. Težava je voda iz Vogrščka. Namesto, da bi zajemal površinsko vodo, se namakalni sistem polni z dna, kjer niti filtrov ni. Povrhu vsega je voda mrzla. Pa še: zjutraj voda je, popoldan je ni več.« Tako je težave, ki te dni pestijo kmete v Vipavski dolini, povzel sadjar Franc Živec iz Šempasa. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje odgovarjajo, da je sanacija zadrževalnika Vogršček z vzpostavitvijo odvzemnega objekta na površini akumulacije predvidena za naslednje leto.
»Vsi smo že videli boljše letine. Ko obiramo, smo presenečeni. Letošnja letina bo med 50 in 70 odstotki običajne letine. Problem je neenakost pri zorenju: so plodovi, ki so nenormalno debeli, ostali pa zaostajajo pri zorenju in so drobni. Verjetno je kriv majski mraz. Naš konec ima tudi težave s sadno monilijo, plodovi kljub škropljenju gnijejo,« toži Živec. Toda kot da suša, monilija in umazana in mrzla voda še niso dovolj, sadjarji se te dni ukvarjajo še z okvaro dela namakalnega sistema. »Sistem ne dela samodejno, zato mora biti poleg nekdo, ki ga zjutraj vklopi, čez približno tri ure, ko je rezervoar poln, pa zapre. In ko to vodo porabimo, je ni več. Toda sedaj vodo rabimo. Očitno smo prišli v tako dobo, da bo suša vsako leto,« opozarja Živec.
Težave z namakalnim sistemom Vogršček so se pojavile v oktobru 2007, ko je bilo opaženo puščanje namakalnega cevovoda na zračni strani pregrade zadrževalnika. Interventna dela so tedaj potekala konca maja do konca julija 2008. Zaradi slabega stanja namakalne cevi na območju pregrade zadrževalnika je bila izvedena prevezava desne cevi talnega izpusta neposredno na primarni vod namakalnega sistema. »Voda za namakanje se od takrat odvzema preko cevi talnega izpusta z dna zadrževalnika in ne več s površine, kot je bilo to urejeno predhodno,« so za Primorski dnevnik pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer tudi dodajajo, da »voda z dna zadrževalnika vsebuje več nečistoč ter je hladnejša od vode s površine, zaradi česar je za namakanje manj primerna«, pa tudi, da tehnologija namakalnega sistema ne zagotavlja filtriranja vode pred vtokom v primarni vod namakalnega sistema, zato lahko mulj in tudi drugi večji predmeti neovirano zaidejo v namakalni cevovod. Problem pojavljanja nečistoč v namakalnem sistemu naj bi bil dokončno rešen ob izvedbi celovite sanacije infrastrukture na pregradi zadrževalnika Vogršček, ko bo ponovno urejen odvzem vode za namakanje s površine zadrževalnika. Leta 2012 se je tako izvedla prva faza celovite sanacije zadrževalnika Vogrš-ček, ki je bil izpraznjen, sanirale so se cevi skozi pregrado in opravljena so bila najnujnejša vzdrževalna dela. Zaradi zagotavljanja vode za namakanje in protislansko zaščito je bila akumulacija napolnjena v prvih mesecih letošnjega leta. Druga faza sanacije z vzpostavitvijo odvzemnega objekta na površini akumulacije pa je predvidena za naslednje leto. (km)
Prišepetavanja za doživljanje domačega prostora
Iz Grojne na Oslavje
V goriški gasilski kasarni so bili včeraj popoldne telefoni vroči. Prejeli so mnoge klice vznemirjenih ljudi zaradi petih požarov, ki so se zgodaj popoldne vneli ob železnici med Gorico in Krminom. Iskre ob prehodu vlaka so sprožile požar ob železniški progi med goriško postajo in ločniškim mostom, poleg tega pa je gorelo tudi v Loč-niku, Mošu, Koprivnem in nazadnje še v Krminu. V glavnem je gorela le suha trava, ponekod je ogenj očrnil nekaj grmov in dreves. Takojšen poseg goriških gasilcev - na delu so bile štiri ekipe - je preprečil, da bi se ogenj razširil in ogrožal hiše. Železniška infrastruktura ni bila poškodovana.
Zaradi požarov je včeraj prišlo do zastojev v železniškem prometu na relaciji Benetke-Trst, številni vlaki so imeli precejšnjo zamudo.
SPREHODI V OKOLICO GORICE
Na uredništvu smo pripravili nekaj spodbud za doživljanje goriške okolice zaradi duševnega sproščanja in bogatenja zavesti o krajih, za katere vemo, a se jim ne posvečamo. Tokrat nas prišepetavanje usmerja iz Grojne v gornje predele Oslavja.
Vozilo pustimo na obširnem parkirišču gostilne Pri Mirkotu v Grojni. Peš prečkamo most čez Grojnico, ki ji posvetimo daljši pogled, nato pa levo po asfaltu. Obsežna njiva nam skupaj s kasnejšima dvema, ne glede na vse vinograde, dokazuje, da obstaja še kulturna in praktična vez med kmetijsko ozaveščenimi generacijami. Dodatno nas v to prepriča dvajset čebeljih panjev na zgornjem robu zorane zemlje.
Prometna tabla nas usmeri proti Ščednu. Še vedno smo na asfaltu, a vozil skorajda ni. Pod pobočjema Janovega in Košnika se premikamo ob potoški strugi in še največ v senci visokih dreves. Pri cestnem odcepu za Ašče nam pogled na dve bajti razodene, kakšni so bili domovi, ko je v Brdih še veljal kolonat. Tudi ob nizkem vodostaju je mogoče v tolmunih pod mostom opaziti jate 10-cen-timetrskih rib, kar kaže na precej čisto vodo.
Sto metrov dlje zavijemo desno po maka-damu. Cesta je tlakovana s kamni in za običajne gozdarsko kmetijske potrebe zelo široka. Razlago najdemo v ofenzivah Velike vojne, ko je v mrtvem kotu topniškega in haubičnega ognja povezovala prvo frontno črto z neposrednim zaledjem: v eno smer strelivo in sveže čete, v drugo ranjenci in mrtvi. Tedaj grajeni oporni zidovi še sedaj kljubujejo pritiskom zemeljskih gmot nad sabo. Krog in krog rastejo akacije, leske - pravo (Rebulovo?) »zeleno izgnanstvo«, opaziti je številne stečine divjih prašičev, nekoliko više sadno drevje in vinogradi, ki so primer geometrijskega urejanja nasadov. Sle-
dita dva para cestnih ostrih zavojev. Ob tretjem ključu je z veliko pazljivostjo mogoče zaznati na zidu ploščo, posvečeno graditeljem na kraju, kjer so po vsej verjetnosti tudi uporabljali studenec. Kmalu zatem se svet odpre in na desni se na drugi strani grape dviga in širi gričevje pod Števerja-nom z zvonikom na najvišji točki. V Drašcah, tik pred izhodom na cesto Gorica-Brda, nas prese-
neti velika pokošena senožet; ta predel je bil še kakšno leto nazaj zaraščen. Tudi vinogradi na desni kažejo na veliko delovno in strokovno zavzetost.
Sprehod načrtujmo časovno pametno, da nam ne bo potrebno med vrnitvijo že v mraku, pod drevesnim svodom pa že v temi, stopati v luže ali mastno zemljo, ki se po nalivih nabira na poti.
Aldo Rupel
Cvetoči tolmuni v Grojni (desno), obdelana in bujno poraščena Brda (zgoraj levo), v »zeleno izgnanstvo« (zgoraj desno)
foto a.r.
12
Sobota, 27. julija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Nova sezona Verdijevega gledališča
Vsekakor kakovostna
Kljub krčenju bodo zanjo odšteli 471.000 evrov - Začetek s Chiaro Galliazzo, kije zmagala zadnji resničnostni šov X Factor
Nova sezona občinskega gledališča Verdi bo res za vse okuse, kljub krčenju prispevkov pa bo tudi kakovostna. Glede na lansko leto so se prispevki znižali za 150.000 evrov, tako da bo sezona skupno stala 471.000 evrov. Začela se bo 24. oktobra s pevko Chiaro Galliazzo, ki je zmagala zadnjo izvedbo resničnostnega šova X Factor. Dne 8. novembra se bo nato tržaška narečna skupina La Contrada predstavila s komedijo »Due paia di calze di seta di Vienna« ter z Ariello Reggio in Gianfrancom Saletto v glavnih vlogah; 28. novembra bosta Elena San-tarelli in Massimo Ghini nastopila v igri »Quando la moglie e in vacanza«, 11. decembra bo Pirandellova predstava »Sei per-sonaggi in cerca d'autore«, 16. januarja bo na vrsti Ibsenova drama Hedda Gabler, 28. januarja bo Lella Costa nastopila z igro »Nu-da proprieta«, 13. februarja bo predstava »Il discorso del re« z Luco Barbareschijem v glavni vlogi, 5. marca bosta komika Gaspare in Zuzzurro uprizorila kabaretno predstavo »Tutto Shakespear in 90 minuti«. Molierov Skopuh z Arturom Cirillom bo 27. marca.
V abonmaju bodo štirje veliki dogodki: 22. novembra bo baletna predstava »Les ballets Trocadero de Monte Carlo«, 22. februarja bo nastopil korejski violinist Hanh Bin, 20. marca bo muzikal »Sugar«, v katerem bo v glavni vlogi nastopila TV starleta Justine Matera. Dne 8. aprila bo v baletu »Coppelia a Montmartre« nastopil državni balet iz češkega Brna. Zvrstilo se bo tudi osem koncertov in glasbenih predstav. Poleg že omenjene Chiare Galliazzo bosta v Gorici nastopila Corrado Augias z recitalom »La vera storia della Traviata« (19. decembra) in Ennio Marchetto s predstavo »A qualcuno piace carta« (4. januarja). Dne 18. januarja bo balet »War letters«, 25. januarja pa koncert skupine Berlin Comedian Harmonists z naslovom »Veronika, der Lenz ist da«. Pleslaka Rosella Brescia bo 7. februarja nastopila v glavni vlogi v baletu »Amar-cord«, 13. marca bo na vrsti Simone Cri-sticchi z glasbeno predstavo o ezulih »Ma-gazzino 18«. Sezona se bo zaključila 3. aprila z Lino Sastri in njeno glasbeno predstavo »Linapolina«.
GORICA - Uprizoril jo bo marca
Cristicchi posveča predstavo ezulom
Življenjskim zgodbam ezulov bo posvečena glasbena predstava »Magaz-zino 18«, ki jo bo italijanski kantavtor Simone Cristicchi postavil na oder Verdijevega gledališča 13. marca. »Pred štirimi leti sem italijanskim vojakom, ki so se med drugo svetovno vojno po vojaškem porazu vračali iz Rusije - med njimi je bil tudi moj dedek, posvetil gledališko predstavo "Li Romani in Russia". Kmalu zatem sem obiskal Trst in si v starem pristanišču ogledal skladišče št. 18, v katerem so shranjeni predmeti ezulov. Spomnil sem se na rimsko umobolnico, v kateri so ravno tako nagrmadeni predmeti bolnikov, podobno kot očala v Auschwitzu. Med tržaškim obiskom mi je kustos skladišča rekel, naj kaj napišem o ezulih, saj prihajam od daleč in nisem obremenjen s krajevno zgodovino. Takrat sem se odločil, da bom pripravil predstavo, posvečeno ezulom iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, ki so bežali pred Titovo Jugoslavijo,« je na včerajšnjipredsta-vitvi sezone goriškega Verdija povedal Cristicchi in pojasnil, da je predstava takoj dvignila veliko prahu. »Nekatera gledališča po Furlaniji je nočejo, čeprav bi se ne smeli vnaprej izreči o predstavi, ki je niso niti še videli,« pravi Cristicchi in pojasnjuje, da je v predstavo vključil tudi zgodbe delavcev iz Tržiča, ki so se po vojni odpravili gradit socializem v Jugoslavijo, naposled pa so končali na Golem otoku.
Cristicchijev namen, da zgledali-ško predstavo odkrije nekaterim nepoznana zgodovinska poglavja, je hvalevreden. Na mestu pa je vprašanje, ali bo krajevno zgodovino res razumel ali pa ga
Simone Cristicchi
bumbaca
bo zaneslo, da bo njegov prikaz enostranski. Skladišču iz starega pristanišča je Cristicchi že posvetil pesem, ki je izšla na njegovem zadnjem albumu. V njeni prvi kitici pravi: »Siamo partiti in un giorno di pioggia cacciati via dalla no-stra terra che un tempo si chiamava Italia e usci sconfitta dalla guerra.« (Odšli smo med deževnim dnem, ko so nas spodili z naše zemlje, ki se je nekoč imenovala Italija in je iz vojne izšla kot po-raženka). Sodeč po pesmi in po objemu priletne Istranke ob zaključku včerajšnje tiskovne konference se nam glede Cri-sticchijeve predstave poraja marsikateri dvom. (dr)
GORICA-POREČ
Skupina 75 ambasador kulture
V palači Zuccato v Ulici Matije Gubca v središču Poreča v Istri bodo danes odprli razstavo petih goriških avtorjev, med katerimi so štirje člani slovenskega fotokluba Skupina 75. Pobudo so omogočili stiki, ki jih fotografi vzpostavljajo na raznih srečanjih, razstavah in fotodelavnicah na območju Alpe-Jadrana in drugod. Omembo zasluži tudi okoliščina, da je pokrovitelj razstave ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, na italijanski strani pa uživa podporo goriške pokrajine.
Razstava z naslovom »Oltre lo scatto - Preko škljoca« sodi v okvir projekta, ki je nastal ob dneh Evropske kulture 2012. Takratno razstavo so postavili v palači Attems Petzenstein v Gorici in jo je podprlo italijansko ministrstvo za kulturo. Za razstavo v Poreču pa so se organizatorjem in pokroviteljem pridružili še občina Poreč, Univerza v Poreču, Vir-tualGmuseum iz Gorice in Fundacija Goriške hranilnice.
Na treh nadstropjih poreške palače bodo svoje posnetke ponudili na ogled goriški fotografi Giusep-pina Mastrovito, Enzo Tedeschi, Mariano Di Clemente, Loredana Prinčič in Paul David Redfern; zadnji štirje so člani Skupine 75. Vsak izmed njih se bo predstavil z osebnim dojemanjem fotografije. Goriški avtorji se namreč ne zaustavijo pri »kliku« na sprožilcu aparata, temveč miselno pristopajo k fotografiji pred, med in po »škljocu«. Razstavo bodo odprli nocoj ob 21. uri, njen ogled pa bo možen vsak dan do 28. avgusta.
Da so člani Skupine 75 cenjeni v krogih umetniške fotografije, priča tudi nagrada za avtorja iz dežele FJK, ki jo je pred enim tednom v Spi-limbergu prejel Mauro Paviotti. Nagradil ga je CRAF, ki organizira vsakoletni dogodek »Spilimbergo Fotografia 2013«.
Porast dopolnilne blagajne
V	goriški pokrajini je junija naraslo število ur redne dopolnilne blagajne; našteli so jih preko 200.000, kar je 40.000 ur več kot v maju. Izredna dopolnilna blagajna se je po drugi strani znižala z 90.825 ur na 20.707 ur. Od začetka leta je bilo na Goriškem izkoriščenih 1.522.043 ur dopolnilne blagajne.
Nezavarovani tovornjak
Goriški policisti so v noči s četrtka na včerajšnji dan zasegli tovornjak znamke Isu-zu z italijansko registracijo in s ponarejenim zavarovanjem; voznika, sicer romunskega državljana, so prijavili. Zasegli so tudi kombi iz Ukrajine z zapadlim zavarovanjem, ob mejnem prehodu pri Štandre-žu pa so našli avtomobil tipa Fiat panda, ki so ga nekaj ur prej ukradli v Fiumicellu.
Vlomil, vzel ključe in še avto
Neznanec je v četrtek najprej vlomil v eno od stanovanj v Kidričevi ulici v Novi Gorici, tam ukradel ključe avtomobila, nato pa še avtomobil. Škodo felicio sive barve z registracijo GO M4-986, ki je bila parkirana za stanovanjskim blokom, policisti še iščejo. (km)
Happy Day prvič v Pevmi
Drevi se bo v Pevmi nadaljeval krajevni praznik Sv. Ane. Pred nastopom ansambla Happy Day bo ob 19.30 nagrajevanje vsakoletnega natečaja »V našem vrtu cvetijo ...« s projekcijo posnetkov cvetličnih kotičkov in kompozicij. Jutri ob 9. uri bo svečana maša, sledila bo procesija. Družabnost bo zaključila letošnje praznovanje. (vip)
V Tržiču tržnica okusov
Na Trgu Cavour v Tržiču bo danes med 17. in 23. uro tržnica hrane in okusov. Na voljo bodo arabske, srbske in krajevne jedi, okusiti bo mogoče penino kmetije Zor-zettig in marmelade Sare Devetak z Vrha.
Na občini De Filippova farsa
V	parku županstva v Gorici bo drevi ob 21. uri uprizorjena farsa Peppina De Filippa »La lettera di mamma«; nastopila bo skupina Il Tomat iz Vidma.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU
DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -
22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Se
sposti un posto a tavola«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now
you see me - I maghi del crimine«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -
22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del cri-mine«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Se
sposti un posto a tavola«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Pain & Gain
-	Muscoli e denaro«; 22.10 »Pacific Rim«.
Dvorana 5: 17.45 - 20.00 »Eco Planet
-	Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«.
M Izleti
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ
sporoča, da sta se sprostili dve mesti za izlet na Portugalsko od 22. do 29. avgusta; informacije na tel. 0481- 882285 (Ivo Kovic).
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah od 25. avgusta do 4. septembra; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da so prosta še zadnja mesta za letovanje na Malem Lošinju od 7. do 14. septembra; informacije in prijave goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča udeležen-
cem izleta v Tolmin in piknika v Brjah, ki bo v nedeljo, 4. avgusta, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 7.50 iz Štan-dreža na Pilošču in pri lekarni, nato s postanki v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na Goriščku / na trgu Medaglie d'oro. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7.30 iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah pri občini in lekarni. Organizatorji priporočajo točnost.
□ Obvestila
GLASBENA MATICA GORICA bo do 31.
avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je zaprta do 25. avgusta.
URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti.
BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT poteka vsako soboto od 13. julija do 10. avgusta ter 15. avgusta; povezovala bo Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.apt-gorizia.it/it/13852/Overnight.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-
547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154.
URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure.
ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno torka, 30. julija.
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je tajniš-vo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Šola bo zaprta za dopust od 5. do 18. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela).
0 Prireditve
»SOUND OF WAVES FESTIVAL« na
plaži Costa Azzurra v Gradežu: 28. julija ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost; več na www.soundofwaves.it.
»ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU:
danes, 27. julija, ob 21. uri v parku Pa-tuna koncert irske glasbe skupine Gruppo Incontro; v nedeljo, 28. julija, ob 21. uri na Trgu Republike, ob dnevu praznika dedkov, nastop skupine Piccolo Teatro Largo Isonzo in koncert godbe na pihala Banda Civica; v ponedeljek, 29. julija, ob 21.30 na Trgu
Falcone e Borsellino projekcija filma »Tutti i santi giorni«; več na www.on-demediterranee.it.
V	KMEČKEM PODJETJU CASTELVECC-
HIO v Ul. Castelnuovo 2 v Zagraju bo v nedeljo, 28. julija, ob 18.30 debatno srečanje s predsednikom Slow Food Inter-nazionale Carlom Petrinijem z naslovom »(Per) Una nuova etica nella produzio-ne e nel consumo alimentare«.
V	PARKU MILLELUCI v Zagraju poteka vsak večer do nedelje, 28. julija, praznik Zveze levice, ki jo prireja Komunistična prenova. Kioski bodo odprti od 18. ure, ob 20.30 bo vsak dan glasba v živo.
0 Mali oglasi
PRODAJAMO na Vrhu zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica); tel. 347-2349362.
V	ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 320-8748084.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Olga Zocca-rato vd. Scagnet blagoslov v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria Peric vd. Pacor (iz bolnišnice) v cerkvi v kraju San Polo, sledila bo upepelitev; 12.30, Nerina Bisiacchi iz bolnišnice na pokopališče.
DANES V RONKAH: 10.00, Claudio Trevisan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 27. julija 2013 1 3
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 16.10 Film: Generazioni a confronto 18.00 Film: Inga Lindstrom -Vickerby per sempre 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Erin Brockovich - Forte come la verita (dram.) 0.00 Film: Best friends (tri-ler)
O Italia 1
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Di-stretto 8.20 Dok.: Il branco dei Zambesi 9.10 Dreams road 10.05 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclone in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 15.25 Dok.: Road Italy 16.10 Dok.: Il mondo meraviglioso dei crostacei 17.00 Dnevnik 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.55 Nad.: Homicide Hills 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetec-hete, vista la rivista 21.15 Superquark 23.30 Premio Louis Braille 2013
7.00 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.20 Risanke 10.35 Nad.: Merlin 12.10 Giffoni -Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
7.00 Risanke 9.25 18.30 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 17.15 Dnevnik 13.30 Sereno variabile 13.45 Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Madžarske (Budimpešta), prenos kvalifikacij 15.30 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.25 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.20 SP 2013 - Skoki v vodo 18.50 Nan.: Sea Patrol 19.35 Nan.: Una scatenata coppia di sbirri 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Film: Frammenti di follia
13.40 Film: Hannah Montana - The Movie (n. Hilary Duff)15.40 Film: Elle - L'ultima cenerentola 17.40 Kviz - Top One 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.25 Film: Piccola peste torna a far danni 21.10 Film: Cambia la tua vita con un click (kom., ZDA, '06, i. A. Sandler) 23.15 Nad.: No Ordinary Family
La 7
LuA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 In Onda - Estate 11.40 Nad.: Mc Bride 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 In onda estate 21.10 Film: Sissi, la favorita del-lo zar 22.55 Film: Un delitto di calsse (krim.)
^ Tele 4
22.35 Nan.: Criminal Minds
^ Rai Tre
7.00 Rai Educational Italia in 4D 7.50 Rai Educational 8.45 Kilimagiaro Album 9.05 Film: Il carabiniere a cavallo 10.25 Nad.: Doc Martin 11.15 Dnevnik - Premio Flaia-no 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Timbuctu - I viag-gi di Davide 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.45 Film: Il signor Robinson, mostruosa storia d'amore e d'avventure 16.40 Film: Jewel 18.10 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nan.: Common Law 21.05 Film: Arriva Sa-bata 22.45 Dnevnik in deželni dnevnik 23.05 Il giallo e il nero
u Rete 4
7.40 Nan.: Caro maestro 9.30 Benvenuti a tavola Nord vs. Sud 10.50 Ricette all'italia-na 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.25 Film: Perry Mason - La donna del lago 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.20 Nan.: The mentalist 23.10 Nan.: Rizzoli & Isles
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Super partes 10.00 Melaverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Nad.: Poliziotti con il cuore 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diret-ta
(t Slovenija 1
7.15 Zgodbe iz školjke 7.45 10.15 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.35 Male sive celice 10.50 Moja soba 11.10 Nad.: Nina 11.50 Nad.: Čudovito potovanje Nilsa Hol-gersona 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Podobe Slovenije 15.15 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi 15.55 Dok. odd.: Vse poti vodijo k vodi 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Skriti kotiček sveta 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Zakonsko življenje 21.55 Poletna scena 22.20 Nad.: Sinovi anarhije 23.05 Dvanajst
(t Slovenija 2
11.35 Skozi čas 11.45 Poletna scena 12.10 Umetni raj 12.40 Slovenski utrinki 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Madžarske (Budimpešta), prenos kvalifikacij 14.45 Košarka - evropsko prvenstvo 2011: Slovenija : Grčija, posnetek 15.05 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Osaka 2007 (športni film) 16.00 Nogomet: FIFA Magazin 16.30 Košarka: EP 2011: Slovenija - Makedonija, posnetek 18.35 Dok. film: Ruth 246,8 19.55 Nogomet: državno prvenstvo, Gorica - Domžale, prenos 22.00 Film: Brata v vojni
Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.05 14.05 Slovenci Evropejci 9.45 Žarišče 12.25 Satirično oko 13.30 Prvi Dnevnik 14.25 18.10 Tedenski pregled 16.15 Na tretjem 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.05 Satirično oko 20.20 Politik, to sem jaz! 20.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip (pon.) 21.30 Žarišče 22.05 Na tretjem... , izbor
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Film: Fighting mad 15.45 Potopisi 16.15 Dok.: Isonzo 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Avtomobilizem 19.55 Potopisi 20.25 L'appuntamento 21.10 "Q" 22.15 Rivedere che piacere
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Fens 2012 - festival novih skladb 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Bodimo zdravi 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.15 Naselbinska kultura na Krasu 22.00 Tedenski pregled 22.30 Glasbeni večer
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Nad.: Nora Roberts 12.25 Film: Ljubezenska zgodba 14.15 Serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 15.10 Nan.: Kamera teče 15.40 Nan.: Očetje pod krinko 16.50 Film: Moj prijatelj gosak 18.25 Nad.: Trafika 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Lara Croft - Tomb Raider - Zibelka življenja (i. A. Jolie) 22.00 Film: Ljubezen je glavna 23.45 Film: Dežela senc
Kanal A
7.30 ŠKL 8.25 Film: Priden sinko 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Naj posnetki z interneta 13.05 Serija: Zoey 101 13.35 Film: Usodni stik 15.10 Film: Dobrodošli v džungli 17.10 Serija: Preživel sem japonski kviz 18.00 Pazi, kamera! 18.30 Odklop 19.15 Nan.: Newyorški gasilci 20.00 Film: Dvojčka 21.55 Film: Drkajva skupaj 23.35 Nad.: Pacifik
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čar-dasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 12.30 Otroški kotiček, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Milan Lipovec - Lejla Rehar: Ljudje ob cesti - radijska igra režija Jože Peterlin, 1. del; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinop-tikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-

Sobota, 27. julija Canale 5, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Erin
Brockovich
ZDA 2000
Režija: Steven Soderbergh Igrajo: Julia Roberts, Albert Finney in Aaron Echkart
Julia Roberts pooseblja v Soder-bergovi uspešnici ločeno družinsko mamo, ki mora junaško kljubovati ne ravno enostavnemu vsakdanu. Skrbeti mora za svoje tri otroke in to seveda tudi takrat, ko ostane brez službe. Rdečelasa Erin pa se ne preda usodi in trmoglavo vztraja pri svoji vsakdanji borbi. V službo jo naposled sprejme neki odvetnik, ki ji zaupa precej kočljiv in težaven primer. Determinirana Erin se kljub težavam, izredno izkaže. Robertsova si je za ta film prislužila oskarja.
gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Scon-finando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
SLIKOVNA KRIŽANKA - naša športnica in italijanska reprezentantka
INDIJSKO NARODNO ŽENSKO OBLAČILO
NAŠ BENEŠKI PESNIK (IVAN)
KRASOV NOGOMETAŠ KNEŽEVIČ
KOPNO, OBDANO Z MORJEM
VEHA, PERINA NASODU
GLAS, KI S SLUHOM NI ZAZNAVEN
ITALIJANSKA IGRALKA (PINA)
TIHO, LAHKO, MIRNO (GLASB.)
JE LAHKO TUDI ... LETEČI KIM NOVAK
NENADNA SMRT
ATLETSKA DISCIPLINA
VOJAŠKO OKLEPNO VOZILO
ANTON VODNIK
ZAČETEK ZIME
PRAVLJIČNA POŠAST
TRAVA DRUGE KOŠNJE
ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI
ANGL. KEMIK NOBELOVEC NEKD. PREDSEDNIK KK BOR
TUJE ŽENSKO IME
IZR. PISATELJ (AMOS)
DOLGOREPA PAPIGA
REKA V ANGLIJI
JOSIP TAVČAR
TURŠKA SLADICA
PORAZ VBOKSU
ČASNIKARKA
VZDEVEK AMERIŠKEGA KOŠARKARJA JORDANA
LIHO ŠTEVILO
APENINSKI POLOTOK
ELDA VILER OBLIKA SOCVETJA
SEZNAM BLAGA Z NAVEDBO VREDNOSTI
OMEJEN OKOLIŠ, RUDNIŠKO PODROČJE
NAŠ NOGOMETAŠ CARLI
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
OBRI, HUNOM SORODNO NOMADSKO LJUDSTVO
SLOVARČEK (za oba lika) - APRA = socialistično proindijsko gibanje v Južni Ameriki • ARSIO = kraj pri Trentu • CEI = italijanska igralka • IJA = ruska igralka Savina • LINEKER = nekdanji angleški nogometaš • LOM = pristanišče v Bolgariji • SARI = indijsko žensko oblačilo • SOKOLAC = ostanki gradu v Bosni • VANE = angleški kemik in farmakolog, nobelovec 1982 (Robert)
KRIŽANKA (loko)
1	2	3	4	5	6	■	7	8	9	10	11
12						13					
14		■	15						■	16	
17		18	■	19				■	20		
21			22	■	23		■	24			
25				26	■	27	28				
■	■	29			30	■	31			■	■
32	33			■	34	35	■	36		37	38
39			■	40			41	■	42		
43		■	44					45	■	46	
47		48							49		
50						■	51				
VODORAVNO: 1. temeljna listina, zakon države; 7. islandski drobiž; 12. italijanski slikar, kipar in pesnik, levo na sliki; 14. začetnici nekdanjega urednika Primorskega dnevnika Samse; 15. italijanski filmski igralec Tieri; 16. baza brez samoglasnikov; 17. konica, vrh; 19. mesto v Piemontu; 20. ameriški režiser Peckinpah; 21. mesto pri Anconi; 23. kemijski znak za titan; 24. prva slovenska filmska igralka Ita; 25. prtič, ki pokriva duhovnikov vrat in ramena; 27. ameriška filmska igralka Stone; 29. slovenski literarni zgodovinar (Josip); 31. rimski pozdrav; 32. del odžaganega drevesa, ki je ostal v zemlji; 34. začetek akorda; 36. nekdanji sekretar OZN (Kofi); 39. kratica za tovariš; 40. madžarska režiserka (Judit); 42. oče; 43. govor na koncu; 44. kdor nima domovine ali državljanstva, brezdomec; 46. pripovedna pesem; 47.
italijanski naravoslovec, desno na sliki; 50. glavno mesto Turčije; 51. grški filozof iz Mileta, prvi filozof narave.
NAVPIČNO: 1. dežela v Italiji z glavnim središčem Perugia (orig.); 2. red, sestava, notranji ustroj; 3. začetnici ameriškega filmskega igralca Cruisea; 4. norveška glasbena skupina; 5. religija, zaupanje; 6. francosko ime za belgijsko mesto Aalst; 7. gorovje v Južni Ameriki, Kordiljere; 8. italijanski filmski igralec Tognazzi; 9. pol reda; 10. italijanski pevec; 11. slovenski pisatelj in dramatik (Smi-
Stran pripravljata: Igor in Lako
MALA SLIKOVNA KRIŽANKA
PODOBA Z VODENIMI BARVAMI NA SVEŽ OMET KRAJ V DOLINI BREZ PRI TRENTU
INTENZIVNO ČUSTVENO STANJE, POŽELENJE
ROD LAVER
OSTANKI GRADU V BOSNI, OB REKI UNI
NAŠ NOVINAR IN POLITIK JEVNIKAR
VRSTAJELENA ALI SRNJAKA
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
OBROK HRANE, KI SE JE OPOLDNE
VISOKO LEPOTNO DREVO
PROINDIJSKO GIBANJE V JUŽNI AMERIKI
TENKA TKANINA ZA ZAVESE
KOMUNISTIČNA PARTIJA AVSTR.
PRISTANIŠČE V BOLGARIJI POLITIČNI VOJAŠKI VODITELJ
GORSKE REŠEVALNE SANI IZBRANA DRUŽBA
EGIPČANSKI BOG SONCA
LOJZE ABRAM
ITALO SVEVO
CEVASTE TESTENINE
/
RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI
VISOKA IGRALNA KARTA
ljan); 13. Zevsov sveti gaj v antični Olimpiji; 18. ameriški pisatelj znanstvene fantastike (Isaac); 20. naš tržaški pomorski klub; 22. prvi mitološki letalec; 24. otok v Jadranskem morju, pri Dugem otoku pred Zadrom; 26. tara brez vokalov; 28. začetek habilitacije; 30. kar mora kdo storiti, opravljati; 32. duhovnikova naramnica; 33. mesto na Poljskem, ob Visli, znano po srednjeveških zgradbah; 35. zidarska žlica; 37. grška prestolnica; 38. krajše besedilo kot informacija; 40. pokrajina v Grčiji; 41. škotsko moško karirasto krilo; 44. turški velikaš; 45. sodo število; 48. trik na pol; 49. ameriški filmski igralec Pacino.
■sa|Bi 'is 'bjb>|uv 'OS '!UBA|B9 |6|ir| '¿ç 'da -g^ 'pnode 'jo 'bjb 'zï ">|3|3 Ofr "AOJ -6£ 'UEUV "9£ ^B >£ 'JOJS 7£ '9AB '|.£ 'UJB|/V (Z 'UOJBLjS IZ '1>|!WB SZ 'BU|a -ÏZ '!! £3 '!S3| 'IZ 'wes QZ '!1SV '61 'BU "ZI 'zq '9L 'op|OJV "SL "S '9 "H
'0|36uB|3Lp!w 'zi 'jejne -¿ 'BABjsn h :0UA0J0p0A 'e^uezjj» d|ois ao yj!3 :/y//s DU !"S 'I 'Bjdv 'BUBlB|d '0||S0>| 'By 'I!i '>|B.iaLUSO '!>|B 'OA| '3B|0>|0S 'UJ01 '"I 'a 'B)|S3JJ ''1 'I 'J3jd 'UUV '3S '"Sf| '|OA 'B>|V '10"| 'BdS :OUADJOpOA 'B^UBZU^
euAO)|i|s e|B|/v 'y|opiy esn :/)/;/s ou :¡j} 'ouB|d '¡33 'jjv 'í|oazbjju| 'ba|b "a'V ')|a|!d 'W-g ')|UB} '>|0}0 'bjbjb 'o>|uapey '[bluz 'o^uuj. '^uzojii '¡j 'uj|¡v 'Bsn 'su
-B/\ 'BLUOy '|3)0)SjJV 'BD|UfOJ}S :OUADJOpOA 'B]|uez|j)| EUAO>|!|S "3/yj_|53y
w
Sobota, 27. julija 2013 15
Skoki v vodo: Cagnotto za tretjo kolajno
BARCELONA - »Azzurri« Tania Cagnotto in Maria Marconi sta se uvrstili v današnji finale s trimetrske deske. Cagnottova, ki je doslej v katalonski prestolnici na svetovnem prvenstvu osvojila že dve srebrni kolajni (3-metrska deska skupaj z Dalla-pejevo in z 1-metrske deske), se je v finale uvrstila kot pe-touvrščena. Marconijeva pa kot deseta. Na tretji kvalifikacijski tekmi so vaterpolisti Italije z 12:6 premagali Kazahstan in se uvrstili v osmino finala, v katerem jih čaka Kitajska.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
Izolan Vasilij Žbogar trdno v vodstvu
ROSTOCK - Izolan Vasilij Žbogar (na arhivskem posnetku ANSA), najboljši slovenski jadralec, je po predzadnjem dnevu odprtega evropskega prvenstva v jadranju v razredu finn, ki se končuje v nemškem Warnemundeju, v vodstvu. V edini včerajšnji in skupno osmi regati je zmagal in ima skupaj 24 točk ter sedem točk prednosti pred drugouvrščenim Britancem Edom Wrightom (31). Pred današnjo regato najboljše deseterice za medalje je tretji Novozelandec Andrew Murdoch (48), na mestu mestu pa Nizozemec Pieter-Jan Postma (50). Žbogar si je praktično že prijadral srebrno odlič-je, saj tretje in četrtouvrščena za njim zaostajata že za 24 in 26 točk.
NAŠ POGOVOR - Rok Zaccaria o plavalnem delu na SP v Barceloni
»Še je zmedena«
Letošnje svetovno prvenstvo v Barceloni bo odskočna deska za mlade plavalne talente. Novih kolajn pa so željni tudi »stari mački«. Bržkone naš najboljši plavalec vseh časov, 24-letni Rok Zaccaria, ki tekmuje za plavalni klub iz Tržiča, je sicer uvodoma priznal, da je pred jutrišnjim začetkom plavalnega dela svetovnega prvenstva »manj pripravljen kot ponavadi.« »Odkar so po 14 letih zaprli spletno stran nuoto.it, ki je bila vezna nit vseh italijanskih plavalcev in navdušencev tega športa, sem precej izgubil stik s svetovnim dogajanjem. Prav zaradi tega bom še bolj pozorno spremljal dogodke v Barceloni,« pravi mladi Devinčan.
Kljub temu pa ...
Vemo, da se bo Američan Lochte potegoval za zlato kolajn, podobno Francoz Agnel. Pri ženskah bo vlogo zvezdnice igrala Italijanka Federica Pellegrini, ki pa lahko razočara, saj tudi letos ne bomo videli tiste Federice iz Pekinga, ko je na OI zmagovala kot za stavo.
Zakaj pa?
Po smrti trenerja Alberta Casta-gnettija še ni našla pravega ravnovesja in harmonije. Stalne zamenjave trenerja prav gotovo ji ne pomagajo. Še je zmedena. V finale se bo gotovo uvrstila. Ne vem pa, ali bo segla po zlati kolajni.
Kaj pa mlajši?
V disciplini 200 m prosto bom pozorno spremljal nastop mladega Danila Isotova. 22-letni Rus lahko preseneti. Prav ta disciplina bo najbolj zanimiva in prav na tej razdalji bi lahko tudi padel svetovni rekord.
Na prejšnjih izvedbah so rekordi padali kot za stavo. Bo tudi tokrat tako?
Stvar se je precej umirila. Rekordi bodo še padali predvsem na krajših razdaljah, 100 in 50 metrov.
Kaj pa Slovenci in Italijani?
Od slovenskih plavalcev so največja pričakovanja za nastop Damirja Dugonjiča. Lep uspeh bi bila uvrstitev med prvo peterico (Damir ima v letošnjem svetovnem rankingu na 50 m prsno šesti čas, 27,33 op. av.). Italijani pa imajo več želez v ognju. Pri moških je prav gotovo Fabio Scozzoli, ki se bo za kolajno potegoval v njegovi disciplini 100 m prsno (letos ima drugi najboljši
čas, 59,77 op. av.).Omenil bi še mlade Gregoria Paltrinierija in Gabrieleja Dettija, oba letnika 1994.
Z najboljšimi italijanskimi plavalci si se tudi pomeril v bazenu na absolutnem državnem prvenstvu ...
Z nekaterimi sem res tekmoval v baterijah na državnem prvenstvu.
Kateri je bil tvoj najboljši rezultat?
Absolutno 7. mesto na DP v Ostii pri Rimu v disciplini 200 m hrbtno. Takrat sta me od norme za nastop na evropskem prvenstvu ločili le dve sekundi. Moj je bil tudi 22. absolutni najboljši čas »all time« v Italiji. Takrat sem res veliko treniral in sem cele dneve preživel v bazenu.
Letos pa?
Pred kratkim sem kljub poškodovanemu kolenu nastopil na deželnem prvenstvu v Pordenonu. Od maja zaradi poškodbe nisem nič treniral. Za nastop sem se odločil, da bi društvu prispeval nekaj točk. Vsekakor nisem blestel. Septembra pa me moram pod nož, saj imam poškodovan meniskus in križne vezi.
Jan Grgič
NOVOSTI - Odločitev Fine
Moško-ženska mešana štafeta tudi na SP
BARCELONA - Delegati so na včerajšnjem kongresu Mednarodne plavalne zveze (Fina) odločili, da bo mešano mo-ško-ženska štafeta, ki jo je uveljavila evropska plavalna zveza, tudi sestavni del programa svetovnih prvenstev. Premier-no je bila tovrstna štafeta na sporedu velikih tekmovanj lani novembra na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Chartresu, kjer so na 4 x 50 mešano Sloveniji srebro priborili Anja Čarman, Nastja Govejšek, Damir Dugonjic in Peter Mankoč. V 50-metrskih bazenih bodo plavalci in plavalke tekmovali na 4 x 100 m mešano, kot na EP pa ne bo pomembno, v kateri od disciplin bodo nastopili tekmovalci ali pa tekmovalke. Pre-mierno bo ta tekma na sporedu na naslednjem prvenstvu v kratkih bazenih prihodnje leto v Katarju, v velikem bazenu pa čez dve leti v ruskem Kazanu.
KOŠARKA
Pri tržaškem klubu vse manj razlogov za optimizem
Dnevi minevajo, pravih novosti pa od nikoder. Ta je glavna novica, čeravno ne najbolj pozitivna. Pri tržaškem košarkarskem klubu Pallacanestro Trieste postaja čakanje možnega investitorja neke vrste psihodrama oziroma poletna romanca brez srečnega konca. Če bi bilo zanimanje s strani tega podjetnika resno, bi bilo tudi v njegovem interesu, da bi čimprej končal pogajanja in prevzel večinski delež kluba. Nasprotno je obotavljanje znak, da morda iz te moke ne bo kruha. Če bo res splaval po vodi prevzem kluba, potem bo neizbežno, da bodo imeli še vedno glavno vlogo dosedanji lastniki. Proračun za prihajajočo sezono bo torej kot napovedano skromen, v roku nekaj dni pa naj bi morali imenovati tudi predsednika in športnega vodjo. Da se bo zgodba nesrečno končala, je vse bolj prepričan tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki dnevno sledi dogajanju. Kot dokončni termin župan postavlja začetek prihodnjega tedna, to se pravi ponedeljek ali torek. Če do tistega dne ne bo prišlo do končne odločitve možnih kupcev, potem si bo morala sedanja upava nemudoma prevzeti odgovornost in imenovati tako predsednika kot športnega vodjo. Slednja bosta morala v kratkem času sestaviti ekipo, ki bo konkurenčna za nastopanje v drugi košarkarski ligi. (I.F.)
Rok Zaccaria
Francoz Yannick Agnel na treningu v Palau Sant Jordi arena v Barceloni
ansa
□ Obvestila
NOGOMET
Za D-ligo 13 mest, Triestina pa 14. na lestvici ...
Šele prihodnji teden se bo vedelo, ali bo Triestina igrala v D- ali pa v elitni ligi. Co.Vi.So.D. je za vključitev v D-ligo prejel kar 24 prošenj moštev iz celega Apeninskega polotoka: Anziolavinio, Ars et Labor Grottaglie, Budoni, Cerea, Casarano, Citta di Giulianova, Correggese, Due Torri, Giorgione, Latte Dolce, Libertas, Mezzocoro-na, Oltrepo, Palazzolo, Pontevecchio, Pro Settimo Eureka, Recanatese, Renato Curi A., Rende, Rieti, San Colombano, Unione Triestina, Union Ripa La Fenadora in Ver-bano. Vključitev Triestine v D-ligo je še pod velikim vprašajem: doslej je 13 mest na razpolago, Triestina pa naj bi bila na posebni točkovni lestvici 14. Pred njo so: Pon-tevecchio (37 točk), Mezzocorona (36), Sancolombano (34), Renato Curi Angolana (33), Budoni (32), Rende (29), Ars et Labor Grottaglie (29), Recanatese (29), Siracu-sa (27), Latte Dolce Sassari (27), Union Ripa La Fenadora (26), Correggese (26) in An-ziolavinio (24). Kaj več se bo vedelo v torek, 30. julija, ko zapade rok.
JADRANJE - Mladinsko SP v razredu 420
Brez presenečenj
Sirenina ženska posadka še vodi - Ugrin/Juretič danes za zlato skupino
Drugi dan svetovnega mladinskega prvenstva v razredu 420 v Va-lencii, kjer tekmujeta Sirenina ženska posadka Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo ter mešana posadka Ču-pe in Sirene Mattia Ugrin ter Mirko Ju-retič, je minil brez večjih pretresov. »Dan je bil sicer naporen. Pihati je začelo pozno. Punci sta taktično kontrolirali nasprotnice. Fanta sta dobro startala, vendar sta jadrala na slabši strani regatnega polja,« je nastop naših posadk ocenil trener Matjaž Anto-naz, ki jadralce Sirene in Čupe spremlja na španski obali. Omarijeva in Russo Cirillo sta v včerajšnjih plovih dosegla 2. in 6. mesto. Skupno pa še naprej vodita v ženski konkurenci. Za njima zaostajata Španki Barcelo in Alba (včeraj sta bili dvakrat 2.) ter Čilenki Horwitz ter Malsch, ki sta včeraj osvojili dve 1. mesti. Na 4. mestu sta Italijanki Scotti Di Vettimo in Barbiero.
Mattia Ugrin in Mirko Juretič sta se morala včeraj zadovoljiti s 16. in 18. mestom. Skupno sta 44. Danes (na sporedu sta še dva kvalifikacijska plova) se bosta borila za uvrstitev v zlato skupino, od katere ju ločijo le tri točke. V moški konkurenci vodita brazilska jadralca Brito in Kneipp pred Italijanoma Caicontijem ter Portorarom. Od posadk »azzurrov« sta Ugrin in Juretič šesta. Od evropskih posadk pa sta 29.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
primorski_sport
SŠKD TIMAVA vabi na moški in ženski nogometni turnir 5:5, ki bo na sporedu na občinskem nogometnem igrišču v Vižovljah danes od 9. ure dalje.
ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno torka, 30. julija.
JADRALNI KLUB ČUPA in ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vikend: 2., 3., 4. avgusta. V petek zvečer ob 19.00 teorija, sobota in nedelja 10.00-16.00 na morju. Tedenski: od 5. do 9. avgusta,11.00-17.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.0013.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org.
AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje. Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 26. avgusta - petek, 30. avgusta. Druga izmena: ponedeljek, 2. septembra - petek, 6. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan	3406445370	ali
karinmalalan@gmail.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OS Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com.
ATLETIKA - Troskok
Diamantna liga: Rodičeva v Londonu peta
LONDON - Koprčanka Snežana Rodič, ki je v drugem delu sezone trenirala mlade atlete pri tržaškem atletskem klubu Bor, je na atletski diamantni ligi v Londonu zasedla peto mesto troskoku (13,86 m). Zmagala je Rusinja Jekatarina Konjeva (14,52).
UDINESE - Videmski prvoligaš je od Palerma najel vratarja Francesca Be-nussija, od Rome pa prihaja mladi urugvajski napadalec Nico Lopez.
BOLI GA HRBET - Dolga leta najboljši teniški igralec na svetu Švicar Roger Federer ima hude težave z bolečino v križu, zato je vprašljiv njegov nastop na zadnjem letošnjem turnirju za grand slam, odprtem prvenstvu ZDA konec avgusta. »Prejšnji teden v Hamburgu sem potreboval protibolečinske injekcije, da sem sploh lahko vstal iz postelje,« je dejal Federer.
USPEH KARIERE - Druga najviš-jeuvrščena slovenska igralka na lestvici WTA Tadeja Majerič je izpadla v če-trtfinalu teniškega turnirja v Bakuju z nagradnim skladom 235.000 dolarjev. V dveh nizih s 6:0 in 6:4 jo je premagala Izraelka Shahar Peer. Kljub porazu 22-letna Mariborčanka zadovoljna zapušča Azerbajdžan, saj je z uvrstitvijo v četrtfinale dosegla uspeh kariere.
UMAG - Na teniškem turnirju Atp v Umagu se je Fabio Fognini (premagal je Kližana s 6:4 in 6:2) uvrstil v polfinale, v katerem bo igral tudi Andreas Seppi (Zeballos je odstopil). Pozno sinoči sta se v četrtfinalu pomerila še Slovenec Aljaž Bedene in Španec Robredo.
KOŠARKA - Slovenska košarkarska reprezentanca je uspešno prestala prvi test v okviru priprav na septembrsko evropsko prvenstvo. V Domžalah je nadigrala Ukrajino s 74:46 (19:10, 43:20, 63:32). Naslednjo prijateljsko tekmo bodo varovanci selektorja Božidarja Maljkovica odigrala jutri, in sicer ob 20. uri v Litiji proti Makedoniji.
VETTEL NAJHITREJŠI - Trikratni svetovni prvak v formuli 1 Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je bil najhitrejši na obeh včerajšnjih treningih pred jutrišnjo dirko za VN Madžarske.
ŠTAFETA »DE MUJA« - Danes od 19.00 do 21.00 bo v Miljah na sporedu rekreativna tekaška prireditev »Staffetta de Muja«.
1 6 Sobota, 27. julija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
Peter Falk dobil zvezdo na pločniku slavnih
LOS ANGELES - Pred dvema letoma umrli ameriški igralec Peter Falk, ki je zaslovel z vlogo legendarnega detektiva Colomba v istoimenski televizijski seriji, je v četrtek postuhmno dobil svojo zvezdo na hollywo-odskem pločniku slavnih. Zvezdo so mu sicer dodelili že leta 1991, vendar do smrti ni organiziral slovesnosti, piše francoska tiskovna agencija AFP. Zdaj njegova zvezda na znamenitem hollywoodskem bulvarju »žari« poleg zvezde njegovega prijatelja, igralca, producenta, pisatelja in režiserja Joea Mantegne. Ta je po poročanju AFP poudaril, da zvezda ni za Petra, pač pa za njegove oboževalce, ki se bodo ob pogledu nanjo spomnili na igralca, ki jih je nasmejal, spravil v solze ali jim dal misliti.
Energetsko podjetje Halliburton priznalo uničevanje dokazov
WASHINGTON - Energetsko podjetje Halliburton je priznalo uničevanje dokazov v preiskavi nesreče na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu aprila leta 2010. Podjetje je tako pristalo na plačilo najvišje možne kazni, odslej pa bo tudi v polnosti sodelovalo v preiskavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Višina kazni ni znana, je pa podjetje ločeno od nje prostovoljno namenilo 55 milijonov dolarjev za neko ameriško fundacijo za ohranitev narave. Družba Halliburton Energy Services je za sporno vrtino zagotovilo cementni plašč. Po incidentu je podjetje maja in junija 2010 izvedlo notranjo preiskavo in v okviru nje dve ločeni računalniški simulaciji, a so rezultate obeh uničili.
BENETKE
Od 28. avgusta do 7. septembra
Mostra, najstarejši filmski festival, letos v znamenju svoje sedemdesetletnice
BENETKE - Odprtje, 28. avgusta, ob prisotnosti že starega festivalskega prijatelja, Georga Clooneya, ki se bo spet izkrcal na Lidu, v veliko veselje vseh oboževalk. Zaprtje pa 7. septembra, v znamenju dokumentarca Amazonia, Thier-ryja Ragoberta in Luca Marescota.
Vmes enajst nabito polnih dni filmov, ki seveda pripovedujejo sedanjost, a so istočasno tudi globoko zakoličeni v preteklost, s pomembnim, okroglim, sedemdesetim rojstnim dnevom, ki ga bo v Benetkah letos praznoval najstarejši svetovni filmski festival.
Prva dama in botra letošnje izvedbe bo manekenka Eva Riccobono, tokrat kot obetajoča filmska igralka, ki je že napovedala, da se misli posvetiti temu poklicu.
Na fotografiji levo Eva Riccobono, prva dama letošnje Mostre, desno George Clooney
Na Lidu bo v dneh festivala sprejemala goste in prisostvovala projekcijam filmov. V osrednji dvorani, bo na oder pospremila celo vrsto zvezdnikov, kot so Christoph Waltz, Matt Damon, Tilda Swinton, Scarlett Johansson, Nicolas Cage in Dakota Fanning.
K proslavljanju pa spada tudi skupinsko delo, Benetke 70, pri katerem sodeluje sedemdeset filmskih režiserjev, ki so v preteklosti že slavili na beneški Mo-stri. Med temi je tudi Jan Cvitkovič.
Za zlatega leva se bo letos potegovalo dvajset filmov. Že napovedanim, so zadnji trenutek dodali delo Parkland, Petra Landesmana, katerega producent je tudi Tom Hanks. Naslov je povzet po imenu bolnišnice, v katero so peljali Johna Fit-zeralda Kennedyja po atentatu v Dallasu.
Pet filmov osrednjega sklopa je made in Usa in tri so angleške produkcije, te
so: Tracks - Johna Currana, Philomena -Stephena Frearsa, The Zero Theorem -Therryja Gilliama. Pod ameriško zastavo bodo nastopili Child of God - Jamesa Franca, Under the skin - Jonathana Gla-zerja, Joe - Davida Gordona Greena, Night moves - Kellyja Reichardta in The unknown known: the Life & Times of Donald Rumsfeld, ki je intervju ameriškemu obrambnemu ministru Busheve vlade, podpisuje pa ga Kelly Reichardt.
Prav tako dokumentarec je tudi film Sacro Gra, Gianfranca Rosija «in to je prvič v zgodovini - kot je še obrazložil včeraj Barbera - da se bosta za osrednjo nagrado potegoala dva dokumentarna filma. Meje med fikcijskim in dokumentarnim filmom danes nikakor ne moremo več za-količevati».
Med Italijani bo prvič v osrednjem sporedu prisotna gledališka režiserka Emma Dante, ki bo predstavila prvenec Via Castellana Bandiera. Povzpela ga je po svojem istoimenskem romanu. Ob njej pa se na Lido vrača tudi Gianni Amelio s fil-
mom L'intrepido, ki predstavlja njegovo prvo komedijo, posneto po meri protagonista Antonia Albaneseja. Sicer pa so filmski navdušenci že pripraljeni staviti na zmago filma taiwanskega režiserja Jiaoyou Tsai Ming Lianga, ki je že napovedal, da se bo s tem delom tudi poslovil od režiserske kariere. Veliko pričakovanje pa velja še za drugega azijskega avtorja, Hayao-ja Miyazakija in njegov animirani film Kaze Tachinu. Za zlatega leva se bodo potegovali tudi francosko alžirski film Es-stouh Merzaka Allouacheja, Miss Violence, grka Alexandrosa Avranasa, francosko - kanadski Tom a la ferme - Xaviera Dolana, francoski La jalousie Philippeja Garrela in Ana Arabia - Amosa Gitaia. Edina nemška prisotnost je Die Frau des Poliziesten Philipa Groninga.
Izven tekmovalnega dela bodo zavrteli sedemnajst filmov. Med temi, Che strano chiamarsi Federico: homaž Ettoreja Scole, Federicu Felliniju, La voce di Ber-linguer Maria Sestija in pordenonskega glasbenika Teha Tearda. Pa še dokumentarec The Armstrong Lie, Alexa Gibneya, posvečen Lanceju Armstrongu in pa At Berkeley, s katerim Frederick Wiseman pripoveduje o ameriških univerzah.
V sklopu Orizzonti so tudi trije italijanski filmi, Il terzo tempo Enrica Marie Artala, Piccola Patria, Alessandra Rossetta in La prima neve Andree Se-greja.
Italijansko delo je tudi film, Le mani sulla citta, Francesca Rosija, ki bo predstavljen na predvečer svečanega odprtja, se pravi v torek 27. avgusta, na beneškem trgu San Polo. Film, ki je letos dopolnil petdeseti rojstni dan bo prav v Benetkah, kjer je v teh dneh v teku odmevna preiskava o korupciji pri gradnji zloglasnega moseja, nadvse aktualen. (Iga)
LONDON
Polovici gledališč grozi ukinitev
LONDON - Šestmesečna raziskava je pokazala, da skoraj polovici od 105 manjših gledališč v Londonu grozi, da jih bodo zaradi finančnih težav zaprli. Poleg finančnih težav pa se mnoga gledališča spopadajo tudi s pomanjkanjem prostora za vaje, neustreznim načinom oglaševanja in slabim stanjem prostorov. V poročilu so predstavniki gledališč londonskega župana Borisa Johnsona pozvali, naj ustanovi fundacijo za zbiranje denarja, omogoči, da bi vaje potekale v mestni hiši in imenuje novega predstavnika manjših gledališč, je poročal britanski BBC.
Kar 85 odstotkov od 55 gledališč se namreč spopada s pomanjkanjem prostora za vaje, 34 odstotkom pa grozi, da bodo ta prostor izgubili. Manjša gledališča se oglašujejo le preko socialnih omrežij in elektronske pošte, zato so v poročilu odgovorne na Transport for London zaprosili, naj jim omogočijo lažje oglaševanje na elektronskih oglasnih tablah, železniških in tramvajskih postajah.
Kljub neustreznemu načinu oglaševanja večina manjših gledališč v zadnjem letu poroča o povečani prodaji vstopnic. Kar tri četrtine od 55 gledališč bi bilo potrebno obnoviti, a jih 93 odstotkov nima zadostnih sredstev za obnovo. Tom Copley, ki je vodil raziskavo je poudaril, da »so manjša gledališča prav tako pomembna za kulturno življenje mesta kot bleščeči West End. Škoda bi bilo, če bi dopustili, da izginejo.«