Ptuj, torek, 17. aprila 2007
letnik LX • št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)

POMLADNO PRESENEČENJE
a

Odkrijte svoj paket -pripravite vozilo na pomlad!
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Dom in ko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 75, 788 11 74, 788 11 68
Šport Boks
• Naslednji dvoboj Dejana Zavca 12. junija v Mariboru
Stran 13
Rokomet
• Rokomet pri Veliki Nedelji spet živi; novi predsednik RK je Primož Kumer
Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
razsežnosti
Stran 5
yabro egročmnom i Po naših občinah Po naših občinah
Štajerskega tednika: I
ooBRooosu na • Sveti Tomaž • Na Ormož • Izredna vtMfirffi^^ razpis prijavili, kar se seja izrednih j je pač dalo
Stran 3 Po mestni občini
! Breg • Krožišče Suha veja - pustimo se presenetiti
Stran 4
19. maja 2007
Izrežite kupon skupaj s svojim
naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 300 potnikov 4. vlaka zvestobe.
"M
Izobraževanje Ptuj • Tuji ravnatelji navdušeni nad izobraževalnim sistemom
Stran 7 Izobraževanje Ptuj • Elektro šola uspešna na razpisu ministrstva
Stran 9
Črna kronika
Sedlašek • Tri mrtve domačine našli šele po nekaj dneh Stran 24
Bled • Na Dnevih županov o financiranju občin
Različna mnenja: je zakon pravičen ali ne?
V okviru blejskega dvodnevnega posveta Dnevi županov so se na okrogli mizi o praktičnih posledicah novega zakona o financiranju občin soočili župani občin, ki so z novim zakonom pridobile, in tistih, ki so izgubile. Mnenja so se kresala o tem, ali je zakon dober in pravičen ter, ali je mogoče nadomestiti primanjkljaj v eni občini na račun druge. Strinjali pa so se, da zakon tako kot prejšnji spodbuja ustanavljanje novih občin in bo verjetno tudi ustanavljanje dodatnih pokrajin.
Bivša domžalska županja in državnozborska poslanka Cveta Zalokar Oražem je prepričana, da novi zakon o financiranju občin krši osnovno ustavno načelo, po katerem mora imeti občina zagotovljen lastni vir, ki je jedro samostojnosti. Zato je ta zakon izrazito nerazvoj-no naravnan, saj občine ne spodbuja k temu, da bi težile k razvoju. "Ta zakon je izrazito naravnan proti urbanim okoljem, saj bi se morala razvita območja po tem zakonu ustaviti in počakati, da jih ostali dohitijo," je prepričana Zalokar Oražmova.
Največ je z novim zakonom izgubila Mestna občina Ljubljana, ki je skupaj s še tremi občinami zakon predložila v ustavno presojo. Kot je poudaril ljubljanski župan Zoran Jankovič, je to zelo slab zakon, saj država z njim jemlje finančno moč lokalnim skupnostim. Župan občine Log Dragomer, ki je tudi ena izmed občin podpisnic predloga za ustavno presojo, Mladen Sumina pa je dodal, da zakon ni na nivoju časa, saj z različnimi skladi ubira socialistične metode in ni tržno naravnan.
"Zamislite si morate, kaj po-
meni, če župan čez noč izgubi tretjino svojega proračuna, kar se je v nekaterih občinah z novim zakonom zgodilo," je župane občin, ki so večinoma z novim zakonom pridobile, pozvala Zalokar Oražmova. Župani pa so se ustrašili, kaj bi se zgodilo, če zakon ustavne presoje ne bi zdržal in bi država njihovim proračunom odvzela pridobljena sredstva. Jankovič, ki je prepričan, da bodo z ustavno pobudo uspeli, pa je dodal, da si tudi sam ne predstavlja, da bi ostale občine izgubile, kar so dobile, in poudaril, da Ljubljana le zahteva svoje pravice.
Ptujski župan Štefan Če-lan je na drugi strani dejal, da ga prerazporeditev sredstev na lokalnem nivoju ne moti, čeprav je Ptuj zadnja leta stalno izgubljal. Prepričan je, da bo Ljubljana dobila ustrezna sredstva, da bo breme lahko nosila. Prepričan je, da bodo uspeli zakon dopolniti in dogovoriti razlike med mestnimi občinami in ostalimi občinami.
Tudi tržiški župan Borut Sajovic je prepričan, da bo mogoče rešiti probleme občin, ki so izgubile. Ob tem je poudaril, da ne bi bilo prav, da se vzame manjšim obči-
nam. "Če bi zakon padel, potem bi bilo potrebno kupiti kakšen tank ali helikopter manj, da bi imeli urejene ceste in za otroke v vrtcih," je poudaril.
Zalokar Oražmova je opozorila, da se ne sme gledati samo z vidika lastne občine, saj bi bil to način, da se sprejo občine med seboj. "Zdi se
Drnovšek se umika iz Gibanja
M
H
; iH
v m
Foto: Martin Ozmec
Predsednik republike Janez Drnovšek je pred nedeljskim letnim občnim zborom napovedal, da se bo umaknil z vodilne funkcije Gibanja za pravičnost in razvoj. Še naprej pa namerava ostati aktiven član tega združenja. "Gibanje je nepolitično združenje, ki želi ozaveščati ljudi. Zdaj bom to potrdil še z umikom z vodilne funkcije združenja," je predsednik države Drnovšek zapisal na spletnih straneh gibanja. Člani gibanja so se sicer v nedeljo v Rogaški Slatini zbrali na drugem občnem zboru od ustanovnega zbora 28. maja 2006 na gradu Turjak. Na dnevnem redu seje tega civilno-družbenega združenja so med drugim obravnavali poročila o delovanju gibanja ter finančnega poročila v letu 2006, pa tudi sprejem programa dela in finančnega načrta za leto 2007. Člani bodo odločali tudi o novem upravnem odboru združenja. "Nekateri člani bomo upravni odbor zapustili in dali priložnost novim - tistim, ki so bili najbolj aktivni v preteklem letu. Tudi sam se bom umaknil iz upravnega odbora in ne bom več njegov predsednik," je napovedal predsednik Drnovšek.
mi prav, da so nekatere občine z novo formulo pridobile, pod drugi strani pa velja, da urbana središča opravljajo tudi nekatere funkcije, ki jih druge občine ne in če središča začnejo nazadovati, nam nič ne pomaga, če imajo sosednje občine urejeno infrastrukturo," je dejala. Ob tem je opozorila, da si je država
"Večkrat sem že pisal, da mi ni več do formalnih funkcij in zdaj, ko je Gibanje za pravičnost in razvoj zaživelo, ni več potrebe, da še naprej vodim upravni odbor," je še zapisal predsednik republike, ki še naprej namerava ostati aktiven član gibanja.
Višji regres za javne uslužbence
Foto: Črtomir Goznik
Minister za javno upravo Gregor Virant in vodja sindikalne pogajalske skupine Drago Ščernjavič sta prejšnji teden podpisala dogovor o višini regresa za letni dopust za približno 150.000 zaposlenih v javnem sektorju. Regres v višini 646 evrov bruto je 3,9 odstotka višji kot lani, izplačan pa bo v maju z aprilsko plačo, je povedal minister. Vlada in sindikati javnega sektorja naj bi v maju podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, nov plačni sistem pa naj bi po Virantovih besedah zaživel z letom 2008. Dogovor o višini letnega dopusta za leto 2007 v višini 646 evrov bruto so dosegli reprezentativni sindikati javnega sektorja in vlada. Nominalna rast regresa je 3,9 odstotka in je po ministrovih besedah višja od predvidene inflacije. Hkrati je to znak dobre volje z vladne strani
tudi vzela pravico da odloča, katere investicije bo financirala, kar je lahko zametek političnega klientelizma in pre-feriranja "naših" županov.
Vesna Juvan Gotovac iz Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je zagotovila, da sistem financiranja občin sicer ni enak, je pa enakopraven in
predvsem tudi zato, da se pospešijo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor, je dejal Virant. V primerjavi z višino regresa v gospodarstvu, ki znaša od 534,13 evra do 875,24 evra, je regres za javni sektor po ministrovih besedah nekje v povprečju. Regres za leto 2006je znašal 149.000 tolarjev oziroma dobrih 621 evrov bruto, kar je tri odstotke več kot leto prej.
Kacin nepreklicno odstopa
Foto: Martin Ozmec
Predsednik LDS Jelko Kacin je na seji sveta stranke v minulem tednu ponudil odstop z mesta predsednika. "Moj predlog je bil, da danes prepustim vodenje nekomu drugemu," je novinarjem med sejo sveta v Ljubljani povedal Kacin. Vodja njihove poslanske skupine Jožef Školč pa je predlagal, naj Kacin stranko vodi do kongresa, do katerega naj bi prišlo še pred poletjem, kar je tudi obveljalo. "V vsakem primeru bo prišlo do kongresa. Moja odločitev je dokončna," je še dejal Kacin. Ob tem je povedal, da že nekaj časa išče svojega naslednika oziroma naslednico.
"Že nekaj časa se pogovarjam z ljudmi, ki lahko pomagajo krepiti
vsebuje tudi določene elemente solidarnosti. Zato tudi kot občanka Ljubljane ta zakon podpira, prav tako kot podpira tudi dobro občinsko upravo. Kaj bo občina storila s sredstvi, ki so na voljo, je namreč odvisno od iniciative in sposobnosti ljudi, ki so bili izvoljeni, je poudarila.
STA. (pripravlja: SM)
zaupanje v stranko," je dejal Kacin. "Tako kot iščem okrepitve za druge položaje, se mi zdi, da tudi mesto predsednika ne more biti tabu, zato se tega ne oklepam," je pojasnil. Na novinarsko vprašanje, ali lahko govori o kakšnih konkretnih imenih, je odgovoril, da ne ve niti spola, kaj šele imena. Svet LDS ima sicer mandat, da imenuje vršilca ali vršilko dolžnosti predsednika stranke. Kacin je člane sveta zato pozval, naj pomagajo čim prej evidentirati oziroma izbrati naslednika oziroma naslednico.
Kriminalisti razbili mrežo tihotapcev ljudi
Slovenski kriminalisti so v sodelovanju z varnostmi organi sosednjih držav v aprilu onemogočili kriminalni združbi, ki sta v nekaj mesecih skozi območje nekdanje skupne republike skupaj pretihotapili več kot 200 ljudi in s tem zaslužili več kot pol milijona ev-rov. Kriminalisti so v operacijah kazensko ovadili 21 oseb, sodnik pa je zoper sedem oseb odredil pripor. Kriminalisti so tako ugotovili, da na območju Slovenije deluje dobro organizirana kriminalna skupina, ki sta jo vodila 36-letni in 37-letni državljan Egipta, ki v Sloveniji živita kot tujca, pri tihotapljenju pa sta jima pomagala 33-letni državljan Irana in 26-letni državljan Srbije. Vodji združbe sta sodelovala z drugimi člani skupine na območje Egipta, Makedonije, Srbije, BiH, Hrvaške in Italije.
Uvodnik
Odkrili svoj lokalpatriotizem
Ormoški svetniki so na minuli seji opravili še nekaj iz različnih razlogov potrebnih kadrovanj. Vlado Hebar je postal član sveta vzgojno-varstvenega zavoda Ormož, saj je njegov predhodnik odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Alojz Vozlič je poslej član sveta Psihiatrične bolnice Ormož, ker njegov predhodnik ni več prebivalec občine Ormož. Imenovali so tudi člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v katerem ima vsak od treh občinskih svetov po enega predstavnika. To so Jožef Hergula (Ormož), Janez Rep (Sv. Tomaž) in Samo Kočevar (Središče ob Dravi).
Poleg tega so svetniki obravnavali tudi mnenje k imenovanju kandidatk za ravnateljico Gimnazije Ormož. Prijavili stas se dve profesorici, ena iz Ptuja, druga iz Maribora, obe z ravnateljskim izpitom in zajetnim seznamom dodatnega izobraževanja, ki sta ga opravili. Zato je čudno, da je Kviaz predlagal občinskemu svetu, da ne potrdi nobene od kandidatk za ravnateljico Gimnazije Ormož, čeprav sta predpisane pogoje, med katerimi ni bil kot kraj bivanja zahtevan Ormož, izpolnjevali. Kot razlog je predsednik Branko Šume-njak navedel, da je na območju občine Ormož dovolj kandidatov, ki bi bili sposobni opravljati funkcijo ravnatelja.
To je nedvomno res. Vendar to ne spremeni dejstva, da se nihče od njih na razpis ni prijavil. Zanimivo bi se bilo tudi vprašati, zakaj se niso prijavili. Morda tudi zato, ker z domačimi kadri, ne glede na njihovo sposobnost, v Ormožu niso ravno prijazni, razen če so pravilno politično pravoverni.
To me spominja na zgodbo iz mojega družinskega kroga, ki leži kakšno leto nazaj. Takrat so isti akterji pri podobnih kadrovskih zadevah ravnali po vodilu: ni pomembno, ali je Ormožan ali ne, glavno, da je naš - in so si všečni kader »uvozili«. Vendar, če bi pisala o tej zgodbi, bi morala naslov najbrž spremeniti. Morda bi bil ustreznejši: Metode šikaniranja nestrankarskih novinarjev v odročnih provincah novo-demokratične države Slovenije?
Viki Klemenčič Ivanuša
Slovenski (ne)politicni zemljevid • Državne tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Lenart • Tiskovna konferenca predsednika vlade in ministrov
Podravje se hitro razvija
V sklopu delovnega obiska slovenske vlade je v občinski stavbi občine Lenart v sredo, 11. aprila, potekala tiskovna konferenca predsednika vlade RS Janeza Janše in nekaterih ministrov - minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Ivan Žagar.
Predsednik vlade Janez Janša je bil zelo optimističen in je dejal, da če bo podravska regija izkoristila razvojne priložnosti, ki se ji ponujajo, in bo odkrila tudi nove priložnosti, se lahko do leta 2012 ali 2013 prebije na četrto ali celo tretje mesto po razvitosti med 12 statističnimi regijami. Po njegovih besedah bo še posebej pomembno, ali bo podravska regija izkoristila prednosti, ki jih bo prinesla ustanovitev pokrajin. Kot eno izmed ključnih uresničenih obljub vlade je izpostavil spremembo zakona o financiranju občin, ki dvaindvajsetim podravskim občinam zagotavlja 18 milijonov evrov več finančnih sredstev, da jih bodo le-te lahko namenile za razvojne projekte.
V obdobju od zadnjega obiska, ta je bil maja leta 2005, je bila sprejeta tudi resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, ki vključuje tudi projekte, delno ali pa v celoti umešče-
ne v Podravje. Med slednje v prvi vrsti sodi projekt gospodarskega središča Oreh, ki po besedah premiera Janeza Janše izkorišča prednosti, ki
jih ponujajo bližina letališča in Maribora ter stičišče dveh evropskih prometnih koridorjev - avtocestnega in železniškega. Poleg omenje-
nega resolucija predvideva še izgradnjo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, modernizacijo železniškega in avtocestnega omrežja ter
Predsednik vlade RS Janez Janša na tiskovni konferenci v Lenartu.
Po zakonu o financiranju občin so le-te upravičene do dodatnih sredstev. Občini Sv. Tomaž tako pripada 80.000 evrov za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo, porabi pa jih lahko za občinsko prometno infrastrukturo, nakup in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ter komunalno infrastrukturo. Za investicije posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občin je predvideno črpanje denarja iz sredstev skladov EU, in sicer za stroške izdelave predhodnih študij, investicijske in projektne dokumentacije ter sredstva lastne udeležbe občine.
Sicer so pri Sv. Tomažu želeli, da denar namenijo neposredno za ceste, ki so največji problem občine. Vendar to ni bilo mogoče, saj v minulih letih ni bil izdelan niti en projekt za tovrstne gradnje. Ker ni bilo časa, da bi ga lahko izdelali, rok za oddajo prijav je bil 13. april, so se odločili denar porabiti za edini projekt, ki so ga na nek način podedovali od občine Ormož in je bil že pripravljen. Gre za 1. fazo projekta izgradnje pločnika, ki se bo gradil predvidoma v septembru in oktobru. Zato so svetniki njegovo izvedbo
potrdili. »Pločnik bi vsekakor prej ali slej moral biti zgrajen in bo v dobro občanov vse občine,« odločitev sveta komentira župan Cvetko.
Gradnja bo potekala fazno. V prvi fazi, ki jo bo financirala država in bo narejena že letos, se bo zgradilo avtobusno postajališče in pločnik ob lokalni cesti, kjer poteka šolska pot. Avtobusno postajališče bo na območju, kjer trenutno parkirajo avtobusi, in bo enostransko, za promet iz obeh smeri, z dvema parkirnima mestoma za avtobus. Hkrati bo izvedena tudi javna razsvetljava v dolžini 230 metrov.
Ne bodo sanirali vodovoda
Svetniki so sprejeli tudi prvo fazo programa tekočega vzdrževanja javnih poti za letošnje leto. Ker je občina v fazi začasnega financiranja, je mogoče do konca junija porabiti le 20.864 evrov. Po lanskoletnih podatkih bi to zadostovalo za 860 kubikov sekanca, opravili bi lahko tudi izkop jarkov v dolžini dveh kilometrov in traktorsko planiranje makadamskih cest na celotnem področju.
Potem ko je ormoški občinski svet program že sprejel, je svet občine Sv. Tomaž zavrnil
program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub za leto 2007. V poročilu je bilo namreč približno 50.000 evrov predvidenih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju. Tega pa Tomažani niso želeli, saj če bi potrdili to sanacijo, bi letos izpadla še kakšna investicija, ki so jo predvideli na področju cestne infrastrukture, so povedali. Vsi pa so se strinjali, da je sanacija vodovoda zelo potrebna, saj gre za dotrajan vod. Strinjali so se tudi s samim poročilom koncesionarja, vendar bi želeli v bodoče pri nastajanju tovrstnega načrta sodelovati kot partner, ne pa da so z načrtom le seznanjeni
Na tiskovni konferenci so zraven predsednika Janeza Janše sodelovali še (z desne): minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Ivan Žagar.
Sveti Tomaž • Tretja izredna seja občinskega sveta
Prijavili, kar se je pač dalo
Pri Sv. Tomažu so te dni svetniki imeli že 3. izredno sejo občinskega sveta. Svet je do 13. aprila namreč moral soglašati s projektom izgradnje hodnika za pešce in javno razsvetljavo v kraju, če je želel za to pridobiti državna sredstva.
in postavljeni pred dejstva. Sicer pa se pri Sv. Tomažu še vedno ukvarjajo z vodovodom v Rucmancih, kjer te dni pripravljajo priklop sekundarnih vodov. Na ta način bodo vsa gospodinjstva v občini zajeta v javni vodovod.
Občinski svet je soglašal tudi s ceno storitve pomoči družini na domu, ki znaša 6,48 evra, hkrati pa so soglašali s tem, da občina Sv. Tomaž to storitev za vse uporabnike subvencionira v višini 50 %. Potrdili so tudi načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacije v občini.
Viki Klemenčič Ivanuša
Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž: »Pločnik s kanalizacijo in razsvetljavo bo v dobro občanov cele občine.«
izgradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak.
Predsednik vlade je tudi poudaril, da je bilo v pretekli evropski finančni perspektivi 2004-2006 na območju regije iz evropskih sredstev sofinanciranih 591 projektov v skupni višini 16 milijonov evrov. Dejstvo, da je v novi finančni perspektivi 2007-2013 iz tega naslova na voljo kar štirikrat več sredstev, odpira Podravju dodatne razvojne možnosti.
Napredek pri podjetništvu in turizmu
Potenciali Podravja, ki se statistično gledano nahaja na sedmem mestu med dvanajstimi regijami, so še bistveno večji. Ta regija bi lahko do leta 2013 zasedla četrto mesto v vseslovenskem merilu, če bo le znala izkoristiti nove priložnosti, zlasti tiste, ki jih prinaša uvedba pokrajin, je še dodal.
Ob tem je posebej izpostavil dejstvo, da je regija na prvem mestu po številu novoustanovljenih podjetij, izjemno pa se je v preteklih dveh letih povečal tudi turistični promet. Pozitivni koraki so bili storjeni še na področju zaposlovanja, saj se je brezposelnost od zadnjega obiska zmanjšala za 3,6 odstotka, hkrati pa tudi stopnja brezposelnosti v regiji pada hitreje, kot je slovensko povprečje. Po besedah predsednika vlade smo danes soočeni z bistveno drugačno situacijo kot pa ob prvem vladnem obisku, saj v nekaterih panogah delovne sile primanjkuje. Gospodarska rast oziroma oživljanje panog z dolgoletno tradicijo v tej regiji vpliva tudi na bolj optimistično socialno sliko v regiji, kot pa je bila doslej, je še poudaril predsednik vlade RS Janez Janša.
V nadaljevanju, po odhodu predsednika Janše, so novinarsko konferenco nadaljevali ministri. Najprej je minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak posebno pozornost namenil projektu izgradnje podravskega gospodarskega središča Oreh. Njegova vrednost je ocenjena na 160 milijonov evrov. Projekt združuje osem podprojektov, vključno s kopenskim logističnim centrom ob mariborskem letališču, tako imenovanim centrom za obvladovanje lahkih in večfunkcionalnih materialov Alureg v Slovenski Bistrici in industrijsko cono v Ormožu. Kot je poudaril Vizjak, je prav kopensko-logi-
stični center »srce« projekta. »Lokacija centra ponuja optimistično razvojno zgodbo, zato upamo na velik interes gospodarskih subjektov,« je dejal Vizjak. Dodal je, da je projekt Oreh izjemna priložnost za povezovanje proizvodnje in znanja.
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je predstavil investicije s področja šolstva in športa v Mariboru in okolici. Ministrstvo je v minulih dveh letih intenzivno vlagalo v razvoj mreže šol v Mariboru, še posebej srednjih. Skupna vrednost investicij znaša 25 milijonov evrov, kar je največji investicijski ciklus kadarkoli izveden v štajerski prestolnici na področju šolstva. Po besedah Zvera je ministrstvo projekt zaokrožilo v torek s položitvijo temeljnega kamna za Srednjo strojno in poslovno šolo Tezno. Vrednost te investicije je ocenjena na sedem milijonov evrov.
Projekt obnove nogometnega stadiona Ljudski vrt v Mariboru je po Zverovih besedah primer dobrega sodelovanja med mestom in državo. Ob tokratnem obisku vlade se je namreč ministrstvo z mariborsko občino dogovorilo o začetku druge faze projekta. Ministrstvo je doslej prispevalo več kot štiri milijone ev-rov, z enako dinamiko pa namerava sodelovati tudi v prihodnje. Kot je dodal Zver, bo projekt štajerski prestolnici prinesel sodobno športno-re-kreacijsko-turistično središče. Minister je tudi pojasnil, da je pred tiskovno konferenco obiskal občino Sv. Jurij, kjer si je ogledal šolsko stavbo, in dodal, da bo ministrstvo storilo vse, da otroci iz vrtca in učenci čimprej dobijo prizidek in nove prostore za vrtec. Minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Ivan Žagar je predvsem opozoril na pomen neposrednih spodbud za razvoj podravske regije. Kot je poudaril, se je obseg neposrednih spodbud na letni ravni v primeru podrav-ske regije povečal s 500 milijonov tolarjev v letu 2004 na sedanjih pet milijard tolarjev. Ob tem je napovedal, da bo vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko bistveno okrepila položaj svoje mariborske pisarne, ki bo postala organ upravljanja za Interreg na meji z Avstrijo. Tudi Žagar je optimistično opozoril na prednosti, ki jih bo podravski regiji prinesla ustanovitev pokrajin.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: vki
MČ Breg • Četrta seja sveta
»
Pustimo se presenetiti ...
«
Četrte seje sveta MC Breg, na kateri so 11. aprila razpravljali o enajstih točkah dnevnega reda, so se udeležili vsi člani sveta, sodelovala pa je tudi svetnica mestnega sveta s tega območja Silva Fartek. MO Ptuj sta na seji predstavljala Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje, ter Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Pričakovali so tudi predstavnika Cestnega podjetja Ptuj, da bi jim pojasnil razloge o tem, zakaj se še ne gradi krožišče Suha veja; začetek del so že dvakrat napovedali bagerji na gradbišču.
Člani sveta so se v zvezi s to investicijo, ki buri duhove v tej ptujski četrti že nekaj časa, morali zadovoljiti s pojasnili Janka Širca, ki je povedal, da je pogodba za Suho vejo z njihove strani že podpisana, ni pa podpisana s strani izvajalca; v podpis jo je prejel pred dvema mesecema. Po njegovih zagotovilih so v MO Ptuj naredili vse, da se bi gradnja lahko začela.
Predsednik sveta MČ Breg Vladimir Koritnik se je s predstavniki CP Ptuj sicer sestal, izvedel naj bi za nekatere zadržke pri gradnji, pa jih ni želel deliti z ostalimi člani sveta. Podobno kot v MO Ptuj sedaj tudi v četrti čakajo, da se bodo dela začela, ker ni več arheoloških zadržkov. Kot kaže, imajo izvajalci še kar nekaj dela na navezovalnih cestah, ki morajo biti končana do odprtja Puhovega mostu, vendar kot poudarjajo v četrti, ne vidijo razloga, zakaj bi morali čakati na odprtje mostu, da se bodo dela na krožišču Suha veja pričela. Sicer pa se bodo pustili presenetiti tako na eni kot na drugi strani.
Zelo kritičen je bil tokrat Janez Rožmarin. Dejal je, da ni pošteno, da se nekomu gleda skozi prste pri pogodbi, tudi veliko dela ne more biti
dalji. Kljub pozivom, da bi stroka zadevo še enkrat pregledala (tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan naj bi svetnici obljubil možnost, da bodo glasu s terena prisluhnili), že sprejetega sklepa niso spreminjali. Čisto mogoče pa je, da bodo prizadeti krajani zahtevali zbor krajanov.
Krajanom ob Mariborski živci vse bolj popuščajo
Na nevzdržne razmere ob Mariborski je opozoril Marijan Rozman. Ljudem vse bolj popuščajo živci, zahtevajo zaščitno protihrupno ograjo, vse več pa je tudi tistih, ki zahtevajo zaprtje ceste, če se zadeve po odprtju navezoval-nih cest in Puhovega mostu, ki naj bi odpeljala tranzit, ne bodo normalizirale.
Vodjo oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivana Vi-doviča so seznanili z vlogo za sofinanciranje kapelice ob
Suhi veji; vlogo bodo preučili in jo bodo skladno z možnostmi prisluhnili, je dejal. Svet četrti pa lahko računa tudi na pomoč pri izdelavi kriterijev za sofinanciranje kulturne in športne dejavnosti. PGD Turnišče bodo pomagali pri nakupu majskega drevesa in organizaciji malice za prvomajsko praznovanje. Vsak član sveta pa bo prispeval po 10 evrov kot pomoč pri organizaciji in izvedbi letovanja otrok iz socialno šibkih otrok, po dva evra pa bo vsak prispeval tudi v obliki letne članarine. Lidija Kokol je povedala, da si v okviru MO RK Ptuj prizadevajo, da bi letovanje omogočili čim več socialno ogroženim otrokom.
Kar zadeva kabelski internet, pa so četrtni svetniki izvedeli, da naj bi se priklopi s strani Telemacha začeli junija letos. V razmislek pa so sprejeli tudi predlog, da bi se MČ Breg preimenovala v MČ Breg-Turnišče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Pri Suhi veji še nič novega ..., tako v MČ Breg kot v MO Ptuj čakajo na presenečenje.
opravičilo, da se gradnja pri Suhi veji še ni začela. »Drugič pa se naj ne javljajo na razpis, če pogodbe ne morejo izpolniti, ne glede na to, da so domačini.«
Tudi cesta do Pinčerjevega mlina bo zgrajena v okvirih, ki jih predvideva lokacijski načrt, je povedal Janko Ši-rec. Dela bodo izvedena po izgradnji navezovalnih cest, najkasneje pa do konca maja.
Ponovno pa je na dnevni red prišlo krožišče Draženska cesta - Krapinska cesta - Dra-ženci. Izgradnja je opredeljena z državnim lokacijskim načrtom, z njim so soglašali v MČ Breg, svetniki MO Ptuj in v občini Hajdina. Kot je po-
udaril predsednik sveta MČ Vladimir Koritnik, MČ Breg sklepov v zvezi s tem ne more priklicati, razen če so ravnali narobe, kar pa bi morala dokazati stroka. Mestna svetnika Silva Fartek je članom sveta očitala, da nimajo posluha za svoje sokrajane, da so pri odločanju spregledali anketo, v kateri so se ljudje, ki jih bo gradnja najbolj prizadela, odločili, da se bodo še naprej skozi podhod vozili na pokopališče. Tudi pri DARS-u naj bi ji potrdili, da gre za najbolj neumen projekt, ki je sicer šel že skozi vse zakonske faze obravanve, v okviru katerega naj bi se krožišče dvignilo za tri metre na zelo kratki raz-
Lenart • Obisk ministra dr. Ivana Žagarja
Več o lokalni problematiki na kolegiju županov
V sredo, 11. aprila, je v sklopu obiska slovenske vlade v Podravju župan občine Lenart mag. Janez Kramberger skupaj s podžupanom Francem Krivcem in podžupanjo občine Lenart Manco Zlodej, županom občine Sv. Trojica Darkom Frasom in poslancem in županom občine Destrnik Francem Pukšičem sprejel ministra brez listnice, zadolženega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Ivana Žagarja.
Z ministrom so se pogo-
varjali o razvojnih vidikih Osrednjih Slovenskih goric. Zaradi pomanjkanja časa so se z ministrom dogovorili, da se bo udeležil kolegija županov Osrednjih Slovenskih goric 8. maja v Cerkvenjaku.
Na kolegiju bodo prisotni župani z ministrom razpravljali o odprtih vprašanjih razvoja in tistih razvojnih programov na katera lahko kandidirajo občine.
Zmago Šalamun
Lenart • Obisk predsednika vlade Janeza Janše
Premiera seznanili s prometnimi težavami
Ob obisku vlade se je v sredo, 11. aprila, v Lenartu mudil predsednik vlade RS Janez Janša. Na občini ga je sprejel župan mag. Janez Kramberger skupaj s podžupanom Francem Krivcem in podžupanjo Manco Zlodej.
Ministra brez listnice, zadolženega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Ivana Žagarja je sprejel župan mag. Janez Kramberger.
Predsednika vlade so seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo pri prekomerni prometni obremenitvi samega mesta Lenart. Z odprtjem avtoceste jeseni do Lenarta se bodo na izvozu pred Le-
nartom prometni zastoji še povečali. Po mnenju župana Krambergerja se lahko zgodi, da bodo ob konicah kolone celo do Maribora.
»Predsedniku gospodu Janezu Janši sem predstavil
Predsednik vlade Janez Janša v pogovoru z županom občine Lenart mag. Janezom Krambergerjem, podžupanom Francem Krivcem in podžupanjo Manco Zlodej.
problem prometnega režima v Lenartu, ker mesto nima nobene obvoznice, ima samo to osrednjo cesto. V naslednjem tednu se bomo sestali z ministrom za promet in zveze mag. Janezom Božičem, s predstavniki Darsa in Direkcije za ceste. Upam, da bomo našli rešitev za nastalo situacijo. Predsednik Janez Janša je razumel te naše težave in je obljubil podporo, da bomo prišli do neke rešitve,« je po sestanku z Janšo povedal lenarški župan mag. Janez Kramberger.
V nadaljevanju so predstavniki lokalne skupnosti predsednika Janšo seznanili s problemom pridobivanja zemljišč za industrijsko gradnjo ali obrtno cono. V Lenartu imajo kar velik kompleks zemljišč, namenjenih industrijski gradnji. So v lasti
Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ta pa jih ponuja po 25 evrov za kvadratni meter. K temu je treba prišteti še stroške komunalnega opremljanja, potem je cena med 50 in 70 evri za kvadratni meter. Zanimanje za zemljišča je veliko, vendar so takšne cene nezanimive za investitorje.
Župan Kramberger pravi, da občina v tem trenutku nima sredstev za odkup zemljišč, a je po njegovih besedah predsednik vlade nakazal rešitev, kako bi lahko na drugačen način prišli do teh zemljišč. »Menim, da bo septembra ta rešitev že možna. Morda bo potrebna sprememba zakonodaje in takrat bodo lahko lokalne skupnosti zemljišča dobile po nižji ceni,« je menil župan Kramberger.
Zmago Šalamun
poslovna kartica
poslovni račun
elektronsko bančništvo
X
Raiffeisen KREKOVA BANKA
POSLOVNI PAKET www.r-kb.si
to: ZS
Foto: ZS
Ormož • S 1. izredne seje občinskega sveta
Izredna seja izrednih razsežnosti
Župan Alojz Sok je kot razlog za sklic izredne seje navedel drugo in tretjo točko dnevnega reda, to pa ga ni oviralo, da ne bi na dnevni red izredne seje uvrstil kar šestnajst točk. Z vidika racionalne porabe časa in denarja je bilo to vsekakor zelo smotrno, vendar je opozicija močno dvomila, ali takšno uvrščanje na dnevni red vzdrži tudi zahteve poslovnika, po katerem naj bi svet deloval.
Tudi samostojni ali neodvisni svetnik Luci, doslej se medna županu še ni izjasnil, kako namerava delovati, je bil mnenja, da je že marsikaj doživel, izredne seje s 16 točkami dnevnega reda pa še ne. Protestiral je proti točkama 14 in 15, kjer je bilo treba predlagati kandidate za posamezne funkcije, Kviaz pa ga k temu spet ni povabil. Prepričan je v svoj prav, da so mu kršene osnovne pravice svetniškega delovanja, zato je župana pozval, naj o zadevi povpraša pravnike, ki so mu na voljo, in ne svojega podžupana. Tudi Slavko Kosi (LDS) je protestiral, vendar proti 12. točki, v kateri je župan svet seznanil z zadržanjem sklepa, češ da gre za nezakonitost. Ker ni za pričakovati, da bi se v kakšnem občinskem svetu poslušalo opozicijo, so družno najavili obstrukcijo seje po tretji točki dnevnega reda.
Elektronske komunikacije -merilo razvitosti
Glede načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž so si bili vsi edini, da je treba priložnost zagrabiti z obema rokama. Gre za spodbujanje izgradnje nekomercialnih elektronskih komunikacij na območjih, kjer komercialni ponudniki nimajo interesa graditi, saj se jim to ne izplača. V večini krajev je možnost širokopasovnega dostopa zelo omejena, izjema sta le KS Miklavž in KS Kog, ki sta v celoti pokriti.
Za ta namen bo letos na voljo 7 milijonov evrov iz sklada za regionalni razvoj. Prvi razpis bo že maja in pripravljavec načrta Borut Megla, ki ga je svetu tudi predstavil, je prepričan, da ima ta trenutek le redkokatera občina pripravljeno potrebno dokumentacijo za prijavo na razpis. Zato so možnosti, da omenjene tri občine sredstva tudi zares pridobijo, toliko večje. Na podlagi načrta bodo
Predstavniki opozicije so po tretji točki dnevnega reda pospravili brez njih menda tako ali tako gre ...
Foto: vki
svoje stvari in zapustili sejo, saj
preko javnega razpisa skušali izbrati izvajalca, ki bo zgradil, upravljal in vzdrževal odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. Komercialni del omrežja se bo zgradil z zasebnimi sredstvi izvajalca in bo prvih 20 let v njegovi lasti, po preteku te dobe pa bo postal last občine. Nekomercialni del bo ponudnik zgradil z državnimi in evropskimi sredstvi, občina pa bo postala lastnik takoj, ko bo omrežje zgrajeno. Težava pa bi lahko bila eventualno v tem, da če ne bo komercialnega interesa izvajalcev, so možnosti za uspeh minimalne.
Čeprav so se svetniki vsi v popolnosti s predlogom strinjali, si niso mogli kaj, da ne bi debelo uro pomodrovali o temi, o kateri so si bili vsi enotni, je pa dajala hranljivo podlago pravemu moškemu tehničnemu izživljanju.
Tudi glede potrebnosti tretje točke, ki je obravnavala modernizacijo javnih poti v Pavlovskem Vrhu, Lešnica-Strezetina, v Sodincih in no-velacijo investicijskega programa za prestavitev lokalne ceste v Svetinjah, so si bili svetniki edini. Do minulega petka je bilo namreč potrebno na javni poziv oddati pro-
Foto: vki
Marsikaj je že doživel, izredne seje s 16 točkami dnevnega reda pa še ne. In ni bil edini ...
jekte, ki se bodo potegovali za državna sredstva. V Pavlov-skem Vrhu tako upajo na drugi del modernizacije javne poti v skupni dolžini 480 metrov. Vrednost projekta znaša 95.904 evrov. Modernizirana bi bila tudi javna pot v naselju Dobrovščak v dolžini 950 metrov. Stroški so ocenjeni na 204.011 evrov. Modernizacija javne poti v Sodincih zajema dolžino 473 metre in je ocenjena na 121.111 ev-rov, dela pa naj bi se izvajala jeseni. Na vseh omenjenih odsekih se ob večjih nalivih gramozni material s ceste namreč izpira in zasipa jarke za odvodnjo meteorne vode. Na poziv so prijavili tudi drugo etapo prestavitve lokalne ceste na Svetinjah, ki naj bi stala okrog 676.711 evrov. Gre za cesto v dolžini 315 metrov, izgradnjo parkirišča za 21 avtomobilov, ki bo s stopnicami povezano z drugimi platoji, ter za izgradnjo opornega zidu med parkiriščem in obstoječo cesto.
Slavko Kosi je župana ob tej priložnosti vprašal, kam je poniknil načrt za izgradnjo avtobusnega postajališča pod Humom. Sok je odgovoril, da je zajeta v planu leta 2008.
Na robu sklepčnosti
Po tretji točki pa so predstavniki političnih skupin LDS, SD, AS in Desus ter svetnik Bogomir Luci zapustili sejo. To poteka seje ni motilo, saj imajo SDS, N.Si, SLS, Zeleni Slovenije in Nel 11 od skupno 20 glasov v ormoškem občinskem svetu. Kljub temu jih je župan večkrat pozval k sodelovanju, ker je bila seja na robu sklepčnosti.
Direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen je v nadaljevanju podala pet letnih poročil o izvajanju gospodarskih javnih služb v občini in poročilo o uprav-
ljanju letnega kopališča v Ormožu.
Župan je svet seznanil tudi z zadržanjem sprejetega sklepa sveta z dne 28. marca, ko je svet sklenil, da »v imenu občine nima nihče pooblastila izdati soglasij v zvezi z rekonstrukcijo proge Ormož-Pragersko-Ormož in Ormož-Ljutomer oziroma Ormož-Ča-kovec v nasprotju z rešitvami, predvidenimi z vzhodno obvoznico mesta Ormož. V kolikor je takšno soglasje že bilo izdano, je nezakonito.« Slep sveta je po mnenju župana nezakonit, saj je v nasprotju s 67. členom zakona o lokalni samoupravi in 51. členom statuta občine, ki določata, da o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi pa župan. Občinski svet naj bi tako s svojo odločitvijo posegel v pristojnost občinske uprave in župana. Sicer pa so bili za rekonstrukcijo proge že pred odločitvijo občinskega sveta izdani s strani občinske uprave projektni pogoji za izdajo projektne dokumentacije in soglasje k projektni dokumentaciji. Svet je omenjen sklep razveljavil. Svetnik so sprejeli tudi slep, da občina zahteva, da se v projektno dokumentacijo rekonstrukcije železniške proge Ormož-Hodoš zajame navezovalna cesta med predvidenim izvennivojskim križanjem pri TSO in železniškim nivojskim križanjem na progi Ormož-Središče ob Dravi, ki mora biti zavarovan z avtomatskimi zapornicami. Občina prav tako zahteva, da se uredi izvennivojski prehod železnice na cesti G1-2 Ormož-Središče ob Dravi v naselju Pušenci. Predlagali pa so tudi, da se zaradi širitve železniške postaje odstranijo tri hiše v ulici Za kolodvorom.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Lenart • Razstava slik Tamare Burmicki
V petek, 13. aprila, je bila v Avli Jožeta Hudalesa v prostorih Občine Lenart otvoritev razstave slik Tamare Burmicki. Na ogled je do 11. maja. Otvoritev je popestrila Inge Breznik. Slikarka je vrsto let živela in ustvarjala v Venezueli. Študirala je v Švici, v Franciji, v Venezueli in v Maleziji. Imela je več samostojnih in skupinskih razstav v Venezueli, Maleziji, Avstriji, Španiji, Italiji in v Sloveniji. Za svoje delo in ustvarjanje je prejela več mednarodnih priznanj.
Zmago Šalamun
Ljutomer • 13. ocenjevanje vina
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina iz Ljutomera je pripravilo 13. ocenjevanje vin. Komisija enologov, ki jo je vodila Slavica Šikovec,je ocenila 81 vzorcev pridelovalcev vin iz ljutomersko-ormoškega vinorodnega območja. Znana vinogradniška družina Kos iz Ključarovcev pri Ljutomeru je najvišjo oceno prejela za kar osem vinskih sort
-	šipon (18,34 točk), chardonnay (18,38), sivipinot - pozna trgatev (18,82), kerner - pozna trgatev (18,60), šipon - pozna trgatev (18,60), sauvignon (18,44), rumeni muškat (18,34)
-	vsi letnik 2006, in šipon - izbor (18,54), letnik 2005. Po dve najvišje ocenjeni sorti sta pripadli Emilu Tropu iz Laho-nec za renski rizling (18,36) in chardonnay - pozna trgatev (18,32), letnik 2006, ter Vinogradništvu Krampač iz Koprive za Traminec (18,40) in laški rizling (18,50) - letnik 2006, z eno najvišje ocenjeno vinsko sorto pa se ponašajo: Zdravko Marič (Zg.Kamenščak) za zvrst (18,22), Zvonko Štefanec (Ljutomer) za beli pinot (18,32), Vinogradništvo in vinarstvo Ozmec (Ilovci) za sivi pinot (18,24), AvgustKandrič (Ormož) za muškat otonel (18,40), Marija Škerget (Ljutomer) za zvrst rdečo (17,80), Marjan Lipovec (Radomerščak) za modri pinot (17,64), Ljutomerčan, d. d. (Ljutomer), za laški rizling
-	pozna trgatev (18,52) - vsi letnik 2006, ter Anica in Edvard Kosi (Radomerščak) za sivipinot - izbor (19,14), letnik 2002, in Vinogradništvo Čurin-Praprotnik (Kog) za laški rizling
-	ledeno vino (19,70), letnik2005.
NŠ
K bančnikom
na vroč espresso
Jernej Močnik, Raiffeisen Krekova banka, oddelek za poslovanje z gospodarskimi družbami, vodja Vzhodne regije
Verjetno se boste strinjali z menoj, če rečem, da je malo stvari, ki so vroče, hitre in učinkovite.
Kot na primer kratki espresso, ki ga spijemo zjutraj.
V Raiffeisen Krekovi banki smo pripravili prav takšno ponudbo storitev, ki jih podjetniki najbolj potrebujete pri vsakdanjem delu. Naš paket ugodnosti zajema poslovno kartico, poslovni račun in elektronsko bančništvo. Prihranili boste denar, enostavno in hitro poslovali, pa še časa vam bo ostalo za kak vroč espresso!
Vas zanima več? Vabimo vas na vroč espresso.
Več informacij dobite na telefonski številki 02/229 31 81.
Foto: ZS
-oto NS
Ptuj • S posveta o politiki turističnega razvoja Slovenije, Ptuja in okolice
Z destinacijskim menedžmentom do večje medsebojne povezanosti
V Termah Ptuj je bil 12. aprila posvet o politiki turističnega razvoja Slovenije ter strategiji turizma na Ptuju in okolici, z nekaterimi poudarki na področju deregulacije in nekaterih drugih novostih, ki bodo pomembno prispevale k razvoju turizma, kot ene najpespektivnejših gospodarskih panog Slovenije.
Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 je vlada sprejela 13. julija lani, v veljavo je stopil prvega januarja letos, katera strategija turizma pa je v veljavi za Ptuj in okolico, ni znano. Turistična strategija Slovenije je usmerjena v krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenskega turizma po načelih javno-zasebnega partnerstva na vseh ravneh, od lokalnega, regionalnega do nacionalnega, hkrati pa tudi odločnosti na vseh ravneh. V STO Slovenije poudarjajo, da organiziranosti turizma na lokalni ali katerikoli drugi ravni ne želijo predpisovati, pomembno je le, da bodo v vsakem trenutku možne povezave in sodelovanje zdaj komunikacija med STO in lokalnimi turističnimi dejavnostmi ni najboljša.
V obdobju od leta 2007 do 2011 je v okviru razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma poudarek na dveh stebrih, na modelu uravnoteženega regionalnega razvoja, ne pa zgolj razvoja turizma v že zelo razvitih turističnih krajih (Portorož, Bled, Čatež, Kranjska Gora ...), in podpori uvajanja modela destinacijskega menedžmen-
Primus - težko pričakovan prvorojenec
»Primus pomeni v latinščini prvi, najboljši. Rimljani so s tem imenom poimenovali svoje težko pričakovane prvorojence. Tudi naš hotel je težko pričakovan, s svojimi storitvami bo dokazoval svoje ime. Našli smo zgodovinsko povezavo v fizični osebi iz rimske Poetovione. Markus Antonius Primus je bil rimski general, vojskovodja, ki je vodil vojaški posvet v avgustu leta 69 v taboru 13. legije Gemina. Prepričal je vojskovodje, da podprejo Vespasiana za cesarja. Z vojsko je odšel proti Rimu in ga osvojil, Rimu je vladal eno leto, dokler se iz Judeje ni vrnil Vespasian,« je na posvetu o politiki turističnega razvoja Slovenije ter o strategiji razvoja turizma na Ptuju in okolici 12. aprila o imenu Grand hotela Primus v Termah Ptuj povedal direktor Term Ptuj Andrej (Andre-us) Klasinc. V Termah Ptuj gradijo skupaj s hotelom, ki ga bodo odprli septembra letos, nov pojem turizma.
ta, pri čemer regionalizaci-ja turističnega razvoja daje možnost vsem regijam, da se prijavljajo na razpise za pridobivanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, je v svoji razpravi med drugim povedal mag. Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem.
Turistična regija SV Slovenije, kamor sodi tudi Spodnje Podravje, je bila doslej na teh razpisih zelo uspešna, saj je z dobrimi projekti počrpala kar 60 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Za hitrejši in učinkovitejši razvoj turizma je pomembna tudi deregulacija, med drugim se v 80-od-
stotkih ukinja HACCP, uvaja se nov sistem, pri sobodajal-cih je ukinjajo obratovalna dovoljenja in odločbe, tisti pa, ki imajo urejeno kakršnokoli dopolnilno dejavnost bodo poslej lahko nemoteno prodajali svoje proizvode na prireditvah.
Čeprav naj bila turistična društva neke vrste unicum v okviru EU, so sredstva za njihovo delovanje v zadnjem obdobju podvojili. Z novimi prijemi na področju turističnega razvoja na Ptuju naj bi vzpostavili naravno stanje, ki je na relaciji do slovenskega turizma v velikem nesorazmerju, saj kljub izjemnim
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci posveta o politiki turističnega razvoja Slovenije, Ptuja in okolice so sedeli v dveh omizjih, na fotografiji prvo, ki so jo sestavljali (od leve) mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem PS Sava, Branko Marinič, poslanec DZ, mag. Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem, ministrstvo za gospodarstvo, in mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turističine organizacije. V drugem omizju so sodelovali Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, dr. Marija Ovsenik, dekanja Turistice, Visoke šole za turizem Portorož in Dejan Podgoršek, pomočnik direktorja Slovenske turistične organizacije.
priložnostim v tem trenutku ustvarja le en odstotek vseh nočitev v Sloveniji, je med drugim povedal mag. Dimitrij Piciga, direktor STO. Odpravili naj bi nesorazmerje med nočitvami in obiskom.
Prihodnost slovenskega turizma v povezavi s Ptujem zagotovo gradi PS Sava, je
med drugim poudaril mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem PS Sava, ki tudi za v bodoče obljublja veliko novosti na območju Panonskih term, kamor sodijo tudi Terme Ptuj, zlasti še na področju zabavno-rekrea-cijskega dela. Lani so dosegli en milijon 46 nočitev ali 12
odstotkov vseh nočitev v Sloveniji, v razvoj dveh ključnih destinacij (Bleda in Panonskih term) so vložili 60 milijonov evrov. Tudi obljube v povezavi s Ptujem uspešno uresničujejo.
Več v petkovi številki Štajerskega tednika.
MG
Markovci • Osmo občinsko praznovanje
Na markovo nedeljo blagoslov novih orgel
Kot je na tiskovni konferenci v sredo, 11. aprila, povedal župan občine Markovci Franc Kekec, je tudi 8. praznik občine Markovci posvečen farnemu zavetniku in patronu sv. Marku, zato bodo na markovo nedeljo, 22. aprila, v farni cerkvi blagoslovili nove orgle, sklepna prireditev pa bo na markovo - v sredo, 25. aprila.
Prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika so pričeli že v torek, 10. aprila, ko so v avli osnovne šole Markovci odprli pregledno razstavo likovnih del profesorja Jožeta Foltina. V soboto, 14. aprila, so v vseh krajih občine Markovci izvedli spomladansko akcijo čiščenja okolja, ob 17. uri pa so v večnamenski športni dvorani v Markovcih pripravili koncert slovenskih zimzelenih melodij v izvedbi mestnega pihalnega orkestra iz Radelj ob Dravi in domačim komornim zborom Kor ter kulturno-umetniškega društva Markovski zvon pod vodstvom dirigenta Daniela Tementa.
Praznovanje bodo nadaljevali konec tega tedna, saj bo v petek, 20. aprila, ob 17. uri v velikem prireditvenem
šotoru, ki ga bodo postavili na dvorišču občine, osrednja prireditev ob 8. občinskem prazniku s slavnostnim nagovorom župana ter podelitvijo letošnjih občinskih priznanj. V kulturnem sporedu bodo nastopili člani Mešanega pevskega zbora KUD Markov-ski zvon ter pevska skupina Mladi veseljaki iz občine Cir-kulane. V soboto, 21. aprila, ob 19. uri pa bo na dvorišču pred občinskim poslopjem kulturni večer pod naslovom „Svetemu Marku v čast", na katerem bodo nastopila vsa kulturna društva, ki delujejo na območju občine Markov-ci.
V nedeljo, 22. aprila, bodo v farni cerkvi sv. Marka opravili svečan blagoslov novih orgel, za katere so polovico sredstev prispevali župljani,
polovico pa občina. Ob 9.30 bodo pred cerkvijo nastopili člani godbe na pihala občine Markovci ter kopjaši Turističnega društva Markovci. Ob 10. uri pa se bo pričela sloves-
na sveta maša, na kateri bo sodeloval nadškof dr. Franc Kramberger, ki bo nove orgle tudi blagoslovil, nato pa bodo za vse udeležence slovesnosti v občinskem šo-
toru pripravili tradicionalno družabno srečanje. Program prireditev pa bodo sklenili v sredo, 25. aprila, ko bodo ob 18. uri v prostorih občine Markovci opravili slovesen podpis o sodelovanju z občino Samughea s Sardinije v sosednji Italiji. Slovesnost bo potekala v soorganizaciji Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra s Ptuja ter Turističnega društva občine Markovci.
Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor ZRS Bistra dr. Aleš Gačnik, so z občino Samoghea pričeli sodelovati že leta 1999, ko so prišli na ogled fašenskih prireditev v Markovcih tudi fotografi s Sardinije. Ti so bili še posebej navdušeni nad osrednjim likom - mar-kovskim korantom, in kmalu
ugotovili, da ima korant svojega "brata" tudi v Samoghei. V letu 2003 je karnevalska skupina iz tega kraja prvič nastopil izven svoje občine v Markovcih. Lani so podpisali pismo o sodelovanju in prijateljstvom z občino Markovci v Samoghei, letos pa bodo to potrdili še s podpisom listine v Markovcih, saj prihaja na njihovo občinsko praznovanje 8-članska delegacija iz tega italijanskega mesta. Predsednik turističnega društva Markovci Franc Brodnjak je ob tem dodal, da bo 8-član-ska delegacija z županom dr. Emanuelom Sano prispela v Markovce že 24. aprila in da jim naslednji dan, 25. aprila, pripravljajo ogled kulturnih in turističnih znamenitosti bližnje okolice ter Ptuja.
M. Ozmec
Foto. M. Ozmec
Prireditve ob 8. pazniku občine Markovci so novinarjem predstavili (z leve) predsednik TD Franc Brodnjak, župan Franc Kekec ter direktor ZRS Bistra dr. Aleš Gačnik.
Ptuj • Mednarodni seminar ravnateljev
Navdušeni nad izobraževalnim sistemom
Od 10. do 14. aprila je na Ptuju potekal mednarodni seminar za ravnatelje in strokovne delavce devetih evropskih držav, katerega gostitelj je bila Gimnazija Ptuj.
Foto: Dženana Bečirovič
Ravnatelje je Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, gostila v vrtcu Zvonček.
investira v izobraževanje in vzgojo,« je dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Po mnenju Centrihove sta slovenskemu izobraževalnemu sistem najbolj podobna portugalski in estonski.
In kakšen je dejansko bil vtis evropskih ravnateljev in strokovnih delavcev?
Po mnenju predstavnika Francije Neyrata Fabiena ima slovenski izobraževalni sistem v primerjavi s franco-
skim tako slabosti kot tudi prednosti. Kot pravi, bistvena razlika je v tem, da se v Sloveniji več denarja nameni za šolanje in da je zato oprema boljša in kakovostnejša. Ob tem je poudaril, da je Slovenija v nekoliko lažjem položaju, ker je manjša država in etnično precej čista, v Franciji pa imajo veliko problemov s šo-
lanjem muslimanov. »Rute so še vedno prepovedane, in ker nekatere ženske potem niso hodile v šolo, smo bili prisiljeni ustanoviti posebne šole zanje. Sedaj imamo v Franciji dve taki šoli. Po mojem mnenju to sicer ni pametna rešitev, da jih ločujemo, je pa začasna in je bolje tako, kot da sploh ne bi nadaljevale šo-
lanja,« je dejal Fabien.
Tudi Portugalka Silvia Ana Paula je opazila nekatere razlike med slovenskim in portugalskim izobraževalnim sistemom. »Na Portugalskem lahko otroci gredo v javni sistem vrtca šele, ko napolnijo tri leta. Če starši želijo to storiti prej, morajo plačevati zasebne vrtce, v katere otroke sprejemajo od četrtega meseca dalje,« je dejala. Po njenem mnenju je šolanje po stopnjah v Sloveniji bolje razdeljeno, saj imajo učenci, ki gredo v srednje šole, po končanju le-teh na izbiro več možnosti. Po njenem mnenju so takšni seminarji zelo pametna zadeva, saj spoznajo različnosti in podobnosti v ostalih državah ter bogatijo svoje znanje.
Predstavnica Finske Laila Nieminen pravi, da je slovenski izobraževalni sitem zelo zanimiv, a da se ji zdi finski nekoliko boljši. Po njenem mnenju je prednost Finske pred večino evropskih držav v tem, da so profesorji zelo visoko izobraženi. Ena izmed razlik pa je tudi v tem, da izvajajo predšolski program, ki ga v Sloveniji ni več.
Dženana Bečirovic
Markovci • Pričeli občinsko praznovanje
Ptuj • Ravnatelji slovenskih vrtcev obiskali Ptuj Odprli razstavo Jožeta Foltina Vrteška zakonodaja se spreminja
V četrtek ob 10. uri so se v vrtcu Zvonček na Ptuju sestali člani upravnega odbora Skupnosti vrtcev Slovenije na redni seji. Sejo so razdelili na dva dela.
Praznovanje osmega praznika občine Markovci so pričeli v torek, 10. aprila, ko so v avli tamkajšnje osnovne šole odprli razstavo likovnih del ptujskega slikarja in profesorja likovne pedagogike Jožeta Foltina, ki je tudi ravnatelj na tej šoli.
Delovni naslov seminarja, ki se ga je udeležilo devet udeležencev, je bil Dodajanje evropske in svetovne dimenzije v izobraževalni sistem. Šlo je za poučen seminar, saj so sodelovali udeleženci iz držav, kjer so razlike v izobraževalnih sistemih precejšnje.
Način šolanja v svojih državah so predstavili predstavniki Norveške, Portugalske, Turčije, Češke, Estonije, Finske, Francije, Italije in Slovenije. Seminar je bil zasnovan tako, da so udeleženci spoznali temeljne značilnosti slovenskega izobraževalnega sistema, od vstopa predšolskih otrok v vrtec dalje, in ga primerjali s sistemom svoje države.
Ob zaključku seminarja so predstavniki posameznih držav izpostavili opažene razlike. Večina jih je bila nad skrbjo za otroke v Sloveniji navdušena. „Zanimajo pa jih zelo raznolike stvari. Sprašujejo o delu v različnih programih, o načinu izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, zelo presenečeni pa so bili tudi nad znanjem angleščine in nemščine predšolskih otrok, ki so se jim predstavili v vrtcu," je dejala Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, ki je letos bila gostiteljica seminarja.
V prvem so se pogovorili o nalogah, ki jih mora odbor opraviti, predelali pa so tudi vsebine, ki so jih izvajali v zadnjih dveh mesecih, odkar so imeli zadnjo sejo. Drugi del delovnega srečanja je bil namenjen izdelavi strategije in načrta aktivnosti v prihodnosti.
„Veliko govora je bilo o predlogih zakona o vrtcih. Predvsem si bomo prizadevali, da se zakon ne bo spreminjal z določili, ki lahko bistveno ogrožajo kakovost nadaljnjega življenja v vrtcih," je dejala Štefanija Meršnik, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. Tokratna seja ni bila pokrajinsko enotno pokrita, saj je potekalo več dejavnosti hkrati in se nekateri predstavniki srečanja niso mogli udeležiti. Ob tej priložnosti so predelali finančni plan, pregledali aktivnosti v zadnjih mesecih, opravili pa so tudi oceno strokovnega posveta, ki je potekal 26. in 27. marca v Portorožu na temo Kulturna dediščina v kurikulumu vrtca. „Posebej zadovoljni smo bili ob ugotovitvi, da smo v drugem delu imeli možnost poslušati zelo kvalitetne prispevke vzgojiteljev, ki so spretno uporabili sodobne medije," je dejala Meršnikova.
Sestanki Skupnosti ponavadi potekajo v Ljubljani, tokrat pa so se odločili, da si obenem
Program se financira iz sredstev Evropske unije, ptujska Gimnazija pa je imela to srečo, da so ravno njo izbrali za gostiteljico na razpisu, na katerega so se udeleženci prijavili že pred letom in pol. V času svojega obiska na Ptuju so ravnatelji in strokovni delavci v izobraževalnih zavodih imeli možnost ogledati si tudi kopico različnih krajev v Sloveniji. Obiskali so Zavod za šolstvo v Ljubljani, Zavod za šolstvo v Mariboru, ogledali so si prostore Elektro šole Ptuj, gostili so jih v novem vrtcu Zvonček, sprejel pa jih je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Ob koncu štiridnevnega seminarja je sledil pogovor z dijaki na ptujski Gimnaziji. Vsi udeleženci so morali ob koncu seminarja oddati še pisno poročilo o tem, kaj so videli ter kakšen je njihov vtis o slovenskem izobraževalnem sistemu, in primerjati slovenski in njihov načinom šolanja. »Ne gre za vljudnosten obisk, saj sprašujejo in vsrkavajo vse informacije, ki jih ponudimo. Večinoma so navdušeni, gre za bogatitev znanja, saj si informacije medsebojno izmenjujemo. Predvsem pa so navdušeni nad skrbjo za otroka, vidijo, da se v Sloveniji veliko
ogledajo tudi nov vrtec, ki je bil vsem prisotnim zelo všeč. Kot so poudarili, je zelo pomembno, da se srečujejo tudi v drugih mestih ter da spoznajo, kako poteka delo v različnih vrtcih. „Nad ptujskim Zvončkom smo navdušeni. Arhitekturno je zelo dobro rešen, upoštevani so vsi standardi in normativi, posebej všeč pa nam je igrišče, ki bo ob vrtcu," je še dodala Meršnikova.
V Skupnosti vrtcev Slovenije načrtujejo tudi nekatere spremembe, med drugim nameravajo organizirati okrogle mize, na katerih bi se dobivali s starši. Namen le-teh bo ugotoviti, kako
so starši zadovoljni s kakovostjo vrtcev ter kako ocenjujejo potrebne kompetence vzgojiteljev. Napore pa bodo vložili tudi v preprečitev sprejema predloga spremembe Zakona o vrtcih v nekaterih določilih. „Na teh srečanjih gre vedno za kopico tem, ki jih obravnavamo. Lotimo se vseh pomembnih tem. V prvi vrsti branimo obseg programa za predšolske otroke v slovenskem prostoru," je dejala Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in podpredsednica Skupnosti vrtcev Slovenije.
Dženana Bečirovič
Kot je številnemu občinstvu domačinov in likovnih umetnikov s širšega ptujskega območja na slovesnosti ob odprtju razstave povedal likovni kritik Marjan Berdič iz Maribora, se je profesor Jože Fol-tin pred kratkim zelo uspešno predstavil v mariborski galeriji DLUM z obsežno razstavo del svojega izredno bogatega umetniškega opusa, o razstavi v Markovcih pa je dejal: „ Čeprav je pričujoča razstava v Markovcih na videz majhna, je velika in pomembna, saj predstavlja celoten umetnikov razvojni opus. Njegova najpopularnejša tematika so predvsem krajine, vedute teh in okoliških naselij ter njihove etnografske značilnosti, med katerimi so Foltinov najljubši motiv predvsem koranti. Predstavlja se tudi z motivi, ki so nastali ob njegovem obisku v Boliviji, s katerimi je ponovno odkril človeško figuro, razstavlja pa tudi tri ženske portrete, s katerimi se vrača k osnovi likovnega ustvarjanja - k risbi."
S krajšim pozdravnim nagovorom je številno občinstvo nagovoril tudi avtor razstave profesor Jože Foltin in se posebej zahvalil županu Francu Kekcu in občini Markovci, ki je pričujočo razstavo podprla in omogočila. Edinstvenemu ravnatelju in umetniku pa je
ob odprtju razstave čestital tudi župan Franc Kekec ter se mu ob tem posebej zahvalil za to, da so je med njegovimi slikami veliko motivov iz Mar-kovcev ter številni pustni liki iz širše okolice. Ker pa se bo kmalu odpravil v pokoj, mu je zaželel še mnogo zdravja in uspešnih likovnih del.
Jožetu Foltinu so ob odprtju razstave čestitali tudi predstavniki likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, kjer je že nekaj let njihov uspešen mentor,
v imenu učencev in učiteljev OŠ Markovci pa mu je čestitala Olga Zorko. Dogodek so z ubrano pesmijo pospremili na pot mladi pevci šolskega pevskega zbora OŠ Markovci pod vodstvom Slavice Lajh.
Razstava likovnih del profesorja Jožeta Foltina bo v avli OŠ Markovci na ogled do 20. aprila, zatem pa jo bodo preselili še v avlo občinske stavbe v Markovcih.
Foto: Dženana Bečirovic
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnik in podpredsednica ter ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Profesor Jože Foltin (desno), ob njem likovni kritik Marjan Berdič pred njemu zelo ljubo sliko iz opusa „Bolivija".
Nizozemska • Kmalu brez omejitev za delavce iz novink
Prostih preko 220.000 delovnih mest
Nizozemski minister za zaposlovanje in socialne zadeve Piet Hein Donner je v petkovem pismu nizozemskemu parlamentu napovedal, da bo Nizozemska s 1. majem svoj trg delovne sile odprla za delavce iz osmih držav Evropske unije, tudi Slovenije, ki so v povezavo vstopile 1. maja leta 2004. Napovedano odpravo omejitev za prost pretok delavcev iz novink je pozdravil tudi evropski komisar za zaposlovanje Vladimir Špidla, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nadaljevanje omejitev za tuje delavce bi bilo slabo za nizozemsko gospodarstvo in bi lahko poslabšalo odnose s prizadetimi državami, je odločitev Haaga razložil Donner in dodal, da so razmere na nizozemskem trgu dela trenutno zelo dobre. Nizozemska stopnja brezposelnosti je sicer s 3,5 odstotka najnižja v območju evra, konec lanskega leta pa je bilo na Nizozemskem na voljo 225.000prostih delovnih mest. Donner je ob tem nizozemskim poslancem zagotovil, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo "za enako delo določali enako plačilo". S tem delavci iz vzhodne Evrope ne bi delali nelojalne konkurence nizozemskim delavcem, je menil Donner in dodal, da morajo delodajalci, ki svojim zaposlenim ne izplačajo z zakonom določene minimalne plače, računati s kaznimi. Za delavce iz Bolgarije in Romunije, držav, ki sta se uniji pridružili z začetkom letošnjega leta, bodo omejitve veljale še naprej. V pristopnih pogajanjih je 15 starih članic unije doseglo, da lahko za največ sedem let omejijo dostop delavcev iz novink, razen Cipra in Malte, na svoje trge delovne sile. Omejitve bodo sicer po 1. maju, ko jih bo odpravila Nizozemska, obdržale le še Francija, Nemčija, Belgija, Avstrija, Danska in Luksemburg. (STA)
Atene • O oskrbi EU s plinom
Gazprom ne sme imeti monopola
Evropski komisar za energetiko Andris Pieblags je danes v Atenah poudaril, da mora Evropska unija nujno diverzificirati svojo preskrbo z zemeljskim plinom, saj bo drugače odvisna od enega samega podjetja - ruskega energetskega giganta Gaz-proma, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega je grške oblasti pozval, naj ne popustijo pred ruskimi pritiski glede izvora plina, ki bo tekel po predvidoma julija končanem turško-grškem plinovodu. "Pri oskrbi z zemeljskim plinom se moramo diverzificirati in plin pridobivati od Azerbajdžana, Kazah-stana, Turkmenistana ter v prihodnosti Irana ter Iraka," je Piebalgs poudaril po srečanju z grškim ministrom za razvoj Dimitrisom Siufasom. Dodal je še, da za unijo ni težava v odvisnosti od Rusije, ampak v monopolu, ki ga ima pri pridobivanju in distribuciji plina v tej državi podjetje Gazprom. Pri oskrbi z zemeljskim plinom se moramo diverzificirati in plin pridobivati od Azerbajdžana, Kazah-stana, Turkmenistana ter v prihodnosti Irana ter Iraka," je Piebalgs poudaril po srečanju z grškim ministrom za razvoj Dimitrisom Siufasom. Dodal je še, da za unijo ni te-
Foto: internet
žava v odvisnosti od Rusije, ampak v monopolu, ki ga ima pri pridobivanju in distribuciji plina v tej državi podjetje Gazprom. Strateški cilj Gazproma pa je po besedah vodstva podjetja sicer postati vodilna energetska družba na svetu in zavarovati položaj na domačem in tujih trgih. Prihodek Gazproma se je od leta 2004, ko je znašal 18,4 milijarde dolarjev, dvignil na 37,2 milijarde dolarjev v letu 2006. (STA)
Avstralija • Izročitev vojnega zločinca Hrvaški
Vrnil se je le v času vojne
51-letni Vasiljkovič se je v Avstralijo priselil leta 1969, vendar se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja vrnil na Balkan in postal poveljnik srbskih paravojaških enot. Po trditvah Zagreba je odgovoren za mučenje in usmrtitve hrvaških civilistov in vojnih ujetnikov leta 1991 v Kninu in v vasi Bruska na jugu Hrvaške leta 1993. Omenjene zločine naj bi namreč storili pripadniki paravojaške enote Alfa iz Beograda, ki je bila pod poveljstvom Vasiljkoviča. Vasiljkovič, ki se je decembra 2005 vrnil v Avstralijo, obtožbe zanika, v intervjujih za medije pa je priznal, da je med vojnami na Balkanu usposabljal srbske rekrute, sodeloval v spopadih in izvajal zaslišanja sovražnih vojakov. (STA)
Frankfurt • Evropski sindikati proti evropski banki
Naj se banka ne vpleta v pogajanja o plačah
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je Evropsko centralno banko (ECB) pozvala, naj se ne vmešava v pogajanja o plačah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tem v ETUC zavračajo trditve osrednje evropske monetarne institucije, da zviševanje plač poganja rast inflacije v območju evra. Evropski sindikati skupaj z evropskimi delodajalci ECB tudi pozivajo, naj se izogne nadaljnjemu zaostrovanju monetarne politike, saj naj bi ta ogrožala gospodarsko rast v Evropski uniji. "ECB naj se preneha vpletati v pogajanja o plačah," je v pogovoru za frankfurtski dnevnik Frankfurter Rundschau poudaril namestnik generalnega sekretarja ETUC Reiner Hoffmann in dodal, da plačna politika nikakor ne ogroža stabilnosti cen v Evropi. Dobički podjetij so se v zadnjem času izjemno povečali, dohodki delavcev pa še zdaleč ne," je še dejal Hoffman in izpostavil predvsem Nemčijo kot državo, kjer zaposleni s svojimi dohodki še zdaleč ne uživajo vseh koristi, ki jih prinašajo pozitivni trendi v njenem gospodarstvu. Hoffman je ECB posvaril tudi pred nadaljnjim zviševanjem ključne obrestne mere v območju evra. S tem se je pridružil Evropskemu združenju delodajalcev Business Europe in njegovemu predsedniku Ernestu-Antoi-neu Seillieru, ki je osrednjo evropsko monetarno institucijo prav tako pozval, naj ne nadaljuje z zviševanjem cene denarja v območju skupne evropske valute. (STA)
Foto: internet
Avstralsko sodišče je minuli teden odredilo izročitev nekdanjega srbskega poveljnika Dragana Vasiljkoviča Hrvaški, ki ga obtožuje mučenja in poboja hrvaških državljanov na območju Knina leta 1991 in Bruške leta 1993. Vasiljkoviča, znanega tudi kot "kapetan Dragan", so avstralske oblasti aretirale januarja lani, potem ko je Zagreb uradno zahteval njegovo izročitev. Vasiljko-vič ima sedaj na voljo 15 dni časa za pritožbo na zvezno sodišče. Nekdanji srbski poveljnik paravojaških enot je po lanski aretaciji sicer trdil, da so ga avstralske oblasti prijele nezakonito, saj Avstralija in Hrvaška nista podpisali sporazuma o izročanju zločincev, kar pa je avstralsko vrhovno sodišče zavrnilo.
EU • Znižani prispevki v evropski proračun Slovenija bo prihranila 5 mio evrov
Slovenija bo letos v proračun Evropske unije plačala pet milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano, je danes v Bruslju sporočila Evropska komisija. Zaradi 950 milijonov evrov neporabljenih sredstev iz proračuna EU za leto 2006 ter aktivnega upravljanja proračuna bo proračunski presežek unije namreč znašal 1,8 milijarde evrov, zaradi česar se bodo letošnji prispevki držav v proračun EU znižali. Največ največji neto plačnici Nemčiji - za 366 milijonov evrov.
V okviru celotnega proračuna unije za leto 2006, kije znašal 107,4 milijarde evrov, je ostal neporabljen zgolj odstotek sredstev. To znaša približno 950 milijonov ev-rov, še leto pred tem pa je bilo neporabljenih sredstev za 1,077 milijarde evrov. Trend presežka evropskega proračuna se iz leta v leto manjša, poudarjajo v Bruslju. Manjša pa se tudi obseg neporabljenih sredstev, in sicer tudi zaradi boljšega upravljanja proračuna. Sistem zgodnjega opozarjanja naj bi pomagal ob tveganjih pri realizaciji proračuna, še posebej pa bo to pomembno letos, saj je leto 2007 prvo v finančni perspektivi 20072013. V prvih letih namreč obstaja velika verjetnost manjše porabe, saj se projekti in programi na terenu šele pripravljajo, dejansko črpanje denarja izproraču-na pa sledi kasneje. Manjši letošnji prispevek v evropski proračun bo v absolutnem smislu najbolj ugoden za Nemčijo in Veliko Britanijo, ki bosta prihranili čez 300 milijonov evrov, Francija in Italija bosta prihranili med 200 in 300 milijoni evrov, Španija pa okoli 150 milijonov. Vse ostale članice so daleč zadaj. Malta bo prihranila najmanj - zgolj milijon evrov, so danes še sporočili v Bruslju. (STA)
Gospodarstvo po svetu
WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil poročilo o svetovnem gospodarstvu (WEO), ki je lani raslo po 5,4-odstotni stopnji, letos pa naj bi raslo po 4,9-odstotni stopnji. IMF meni, da je gospodarska rast po svetu postala trajna, čeprav pa obstaja tudi nekaj tveganj, pri čemer organizacija izpostavlja nevarnost izbruha inflacijskih pritiskov ob morebitnem novem krepkem skoku cen nafte. Inflacija naj bi bila sicer za zdaj pod nadzorom. Ena od nevarnosti je tudi nadaljevanje ohlajanja ameriškega trga nepremičnin, kije lani upočasnilo ameriško gospodarsko rast na 3,3 odstotka. IMF ZDA za letos napoveduje 2,2-odstotno rast, za leto 2008 pa 2,8-odstotno. V območju evra je gospodarska rast lani znašala 2,6 odstotka, kar je najhitreje v zadnjih šestih letih, predvsem zaradi utrditve domačega povpraševanja. Za letos IMF območju evra napoveduje 2,3-odstotno rast, ki se bo prihodnje leto ustalila. Gospodarske aktivnosti so se na Japonskem malce pospešile konec lanskega leta, tako da je gospodarska rast leta 2006znašala 2,2 odstotka. Letos naj bi se pospešila na 2,3 odstotka, leta 2008pa spet upočasnila na 1,9 odstotka. Med najuspešnejšimi je bila tudi lani Kitajska z bliskovito 10,7-odstotno gospodarsko rastjo, ki se bo letos po napovedih IMF upočasnila na 10,0, prihodnje leto pa na 9,5 odstotka.
NEW YORK - Največji ameriški proizvajalec aluminija Alcoa je v letošnjem prvem četrtletju zahvaljujoč višjim cenam aluminija in močnemu povpraševanju z vsega sveta zabeležil rekorden dobiček. Kot so sporočili iz podjetja, se je dobiček v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za devet odstotkov na 662 milijonov dolarjev. Cene aluminija so zaradi velikih potreb na Kitajskem in ostalih najpomembnejših trgih močno porasle. Poleg tega je opaziti veliko potrebo po aluminiju v letalski in vesoljski industriji, vse bolj pa se ta kovina uporablja tudi pri gradnji poslovnih zgradb in drugih gospodarskih objektov. Upad porabe aluminija v ameriški avtomobilski industriji so uspešno nadomestili z višjo porabo proizvajalcev avtomobilov v drugih regijah.
NEW YORK - Največja ameriška finančna skupina Citigroup namerava v skladu z načrtom prestrukturiranja odpraviti okoli 17.000 delovnih mest, karpred-stavlja približno pet odstotkov od 327.000 zaposlenih. Skupina ocenjuje, da bo skupaj z že napovedanimi prihranki na področju informacijske tehnologije do leta 2009 prihranila 10,4 milijarde dolarjev sredstev. Načrt prestrukturiranja celotne skupine, katerega cilj je oklestiti stroške in povečati dobičkonosnost, je vodstvo sprejelo zaradi vse večjih pritiskov vlagateljev in analitikov. Stroški skupine so se namreč lani zvišali kar za 15 odstotkov, kar je za dvakrat več, kot je rasel dobiček. Med ukrepi načrta prestrukturiranja so odprava ravni menedžerjev in povečanje povprečnega števila zaposlenih, za katere je posamezen menedžer odgovoren, zmanjšanje števila zaposlenih na sedežu skupine, večja delitev virov, kot so pravna in kadrovska služba, in odprava nekaterih služb, ki se zdaj podvajajo.
SAN FRANCISCO - Ameriški proizvajalec oblačil iz džinsa Levi Strauss je po dolgoletnih težavah v prvem četrtletju tekočega poslovnega leta zabeležil občutno povečanje dobička, kar je posledica predvsem močnega povpraševanja na najpomembnejših trgih. Povečali so se tudi prihodki, na Wall Streetu pa je že slišati govorice, da se utegnejo delnice družbe Levi Strauss & Co. v doglednem času po več kot dveh desetletjih spet vrniti na borzo. Dobiček se je v četrtletju, ki se je izteklo 25. februarja, v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečal za 61 odstotkov na 87 milijonov dolarjev. Dobiček iz poslovanja se je povečal za 11 odstotkov. K dobrim poslovnim rezultatom so pozitivno prispevali izredni dejavniki, nizka obrestna obremenitev ter znižanje davčnih stopenj, negativno pa visoki stroški prestrukturiranja.
BRUSELJ - Evropska komisija je v Bruslju sporočila, da je začela preiskavo proti številnim podjetjem, ki po morju prevažajo tekočine v cisternah, zaradi morebitnega kartelnega dogovarjanja. Podjetja naj bi se - kot je sicer značilno za kartele - dogovarjala o razdelitvi strank med seboj, o sodelovanju na natečajih, določanju cen, med seboj pa naj bi si izmenjevala tudi zaupne tržne podatke o pomorskem prevozu razsutih tekočih snovi. Z omenjenimi nedovoljenimi dejanji naj bi podjetja kršila evropsko zakonodajo, ki prepoveduje omejevalno poslovno ravnanje. Podatke o nedovoljeni praksi podjetij je Bruselj pridobil že februarja 2003, ko je opravil nepričakovan inšpekcijski nadzor, sedaj pa je podjetjem poslal t. i. izjavo o nasprotovanju. Podjetja imajo sedaj dva meseca časa, da odgovorijo na pismo komisije. Komisijo lahko zaprosijo tudi za zaslišanje, v katerem se zagovarjajo glede očitkov. Če Evropska komisija z odgovori ni zadovoljna, lahko podjetju naloži globo v višini do 10 odstotkov letnih prihodkov družbe.
(STA)
Ptuj • Promocija tehnike in naravoslovja na Ptuju
Elektro šola uspešna na razpisu MŠŠ
Januarja letos je Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo razpis za sofinanciranje projektov promocije vzgoje in izobraževanja, za katerega so namenili 42 tisoč evrov. Med 423 vlogami, ki so prispele na MŠŠ, se je na seznam 28 izbranih projektov uvrstil tudi projekt Poklicne in tehniške elektro šole Šolskega centra Ptuj.
»Prvo tržnico v šolstvu smo izvedli pred petimi ali šestimi leti na OŠ Stročja vas pri Ljutomeru na pobudo Mateje Leskovar, svetovalne delavke na omenjeni šoli«, je povedal Franc Vrbančič, avtor projekta Tržnice tehnike in naravoslovja ter učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli, ki tovrstno idejo v šolstvu uspešno razvija in uvaja že vrsto let. Prve tržnice so bile namenjene zgolj zaključnim letnikom osnovnošolcev in zainteresiranim staršem. V nekaj letih so prerasle v množično obiskane prireditve, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju različnih partnerjev: osnovnih in srednjih šol, fakultet ter predstavnikov gospodarstva, s poudarkom na vseživljenjskem učenju, prenosljivosti in fleksibilnosti znanj in uporabi sodobnih informacijskih sredstev.
Tematska rdeča nit letošnje dvodnevne prireditve, ki bo potekala septembra letos z naslovom Tržnice tehnike in naravoslovja, bo: »Povej, bom pozabil; pokaži, si bom zapomnil; pusti, da naredim, bom znal.« Na prireditvi bodo organizirane problemsko naravnane animacijske delavnice, s ciljem na poljuden in zabaven način predstaviti področje tehnike in naravoslovja. Obiskovalci bodo preizkusili svoje spre-
Foto: Dženana Bečirovič
Dijaki se na projekt že pripravljajo.
tnosti, izdelek, ki ga bodo izdelali, si bodo lahko odnesli domov. Na voljo bodo številna promocijska gradiva (zloženke, avdio-video CD-ji, ...).
Eden izmed ciljev tržnic je spodbujati posameznike po nenehnem izpopolnjevanju in skrbi za svoje znanje, strokovni in poklicni razvoj. „Za formalno ali neformalno izobraževanje namreč nikoli ni prepozno, ne glede na spol, vero, raso ali starost. V pripravah in izvedbah bo sodelovalo najmanj 100 odraslih (učitelji, profesorji, svetovalni delavci, obrtniki, podjetni-
ki, ...) ter najmanj 50 mladostnikov, predvsem učencev in dijakov,« je povedal Franc Vrbančič in dodal, da napoveduje udeležbo na prireditvi najmanj 500 odraslih in najmanj 500 mladostnikov.
Glede na višino razpisanih sredstev bodo izvedbo tržnice omejili predvsem na področje severovzhodne Slovenije, prireditev pa bo namenjena vsem, ki jim je tehnika pri srcu in so starejši od 5 let. Mlajših udeležencev zaradi pričakovane aktivne vloge obiskovalcev ne bodo posebej vabili, vsekakor pa
bodo veseli tudi njih. Kljub temu da je nosilec projekta Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj, bodo v aktivnostih na tržnici pomembni akterji tudi druge srednje in osnovne šole severovzhodne Slovenije. S tem bodo šole promovirale izobraževalne procese ter izmenjale izkušnje ter ideje. „Stkala se bodo nova znanstva in izmenjale vizitke, ki bodo izvajalce in obiskovalce še dolgo spominjale, da drugi to počenjajo drugače," je svoje razmišljanje zaključil Franc Vrbančič.
Dženana Bečirovič
Ptuj • V upravnih enotah bodo delali tudi ob sobotah
Uradniki še bolj dostopni
Vlada Republike Slovenije je na seji 29. marca sprejela uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravnem poslovanju oziroma o času za stranke v upravnih in območnih enotah. V Uradnem listu je bila objavljena 10. aprila. Z njo se povečuje število ur in dni, ki so namenjeni poslovanju s strankami.
V UE Ptuj so že sedaj imeli uradne ure skoraj vsak dan razen torka: ob ponedeljkih od 8. do 12. in od 13. do 15., ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17., ob četrtkih od 8. do
12.	ure ter ob petkih od 8. do
13.	ure. Vsak dan je za stranke odprta sprejemna pisarna, ob torkih tudi od 13. do 15. ure. S spremembami in dopolnitvami uredbe pa bodo v upravnih
enotah in območnih enotah po novem imeli uradne ure v ponedeljek in torek od 8. do 15., v sredo od 8. do 18., v petek pa od 8. do. 13. Skladno z uredbo se morajo uradne ure v ponedeljek, torek in sredo izvajati neprekinjeno, razen če z organizacijo dela ni mogoče vsem zagotoviti odmora za malico - v tem primeru med 12. in 13. uro ni uradnih ur.
Foto: Črtomir Goznik
V UE Ptuj so že doslej uradne ure imeli štiri dni v tednu.
Od maja naprej bodo v upravnih in območnih enotah delali tudi vsako prvo soboto od 8. do 12. ure oziroma kako drugo soboto, če pride prva na državni praznik ali drugi z zakonom določen dela prost dan. Prvo delovno soboto bodo imeli že 5. maja. Po novi uredbi se bodo morali ravnati tudi v UE Ptuj, kjer so že pred sprejemom omenjenih sprememb in dopolnitev delali več. Možna pa je tudi drugačna razporeditev uradnih ur, če si bo UE izposlovala soglasje ministra.
Z že omenjeno uredbo pa se ne spreminjajo uradne ure v krajevnih uradih. Teh je na območju EU Ptuj kar 15, kar je največ v Sloveniji. Telefonsko številko, prek katere organi zagotavljajo uradne ure po telefonu, pa bodo javno objavili na oglasni deski in na spletu.
Načelnik mag. Metod Grah je za Štajerski tednik povedal, da bo ob sobotah za stranke v
UE Ptuj delalo okrog 20 ljudi, v vsakem oddelku najmanj eden, v oddelku za notranje zadeve pa, ker ocenjujejo, da je v njegovem delokrogu največ zadev, ki se tičejo ljudi, najmanj 10. Za štiri ure sobotnega dela naj bi uradniki dobili 30-odstotni dodatek; metodologijo za izračun stroškov je določilo ministrstvo za javno upravo. Ocenjujejo, da naj bi jih ob sobotah obiskalo v povprečju do 50 strank.
Čeprav imajo na območju EU Ptuj le en uraden prostor za poroke, se dogaja, da so poroke ob sobotah na več lokacijah, za katere si je predhodno potrebno pridobiti dovoljenje, to pa je lahko včasih problem, ker imajo le tri matičarje za poroke (pooblaščencev za sklepanje porok je sicer več). Ob štirih porokah hkrati je to lahko velik problem, zato bodo morali pridobiti dodatne matičarje.
MG
Pa brez zamere
Športna filozofija
O temeljni razliki med fuzbalom in hokejem
Morda še kdo izmed vas ne ve, ampak v naši državi trenutno poteka svetovno prvenstvo skupine B I. divizije v hokeju na ledu. Zraven naše reprezentance se v tivolski dvorani udejstvujejo še reprezentance Velike Britanije, Madžarske, Litve, Japonske in Romunije. Glavna ■ prvouvrščena reprezentanca se uvrsti v A skupino, elitno skupino svetovnega hokeja na ledu, ki vključuje šestnajst najboljših svetovnih reprezentanc. In seveda, v družbi katerih je slovenska reprezentanca že bila, a je potem lani izpadla iz elite. Letos ima torej veliko priložnost, da se tja tudi vrne. Saj ne, da bi si obetali, da bi naša reprezentanca v elitni skupini lahko mešala štrene najboljšim, a vseeno je fino, da smo pa zraven v skupini najboljših v tem odličnem športu in igri. Ne smemo pozabiti, da ima cela Slovenija skupaj toliko hokejske infrastrukture, kot recimo eno srednje veliko finsko mesto. A očitno pravo delo s kadri in pa srce na pravem mestu, pa kakor koli oguljeno se že sliši, še vedno nekaj pomenijo. A ti dve stvari kljub temu, da ju pri fuzbalu manjka na celi črti, nista tisto, kar hokej na ledu za svetlobna leta loči od fuzbala. Gre za sam koncept, za filozofijo v sami igri. Okej, bodimo pošteni, v določenem aspektu igre.
Tvegam velik gnev in neodobravanje privržencev fuzbala, a vseeno je to treba priobčiti. Tvegam pa tudi, da me bo kdo proglasil za papigo, saj se mi dozdeva, da sem o teh zadevah enkrat že nekaj pisal, a pri najboljši volji se ne morem spomniti, kdaj. Ampak kot rečeno, stvar je temeljna, zelo temeljna, zato jo velja, četudi je bila že kdaj zapisana na tem mestu, ob tej priliki vsekakor ponoviti. Pa jo dajmo.
Temeljna razlika se najlepše pokaže na primeru prekrška, po domače faula. Faul je sestavni del obeh športov, v tem sta si na nek način podobna, a vesoljna razlika se pokaže v reakciji fauliranega igralca. Pri fuzbalu recimo v počasnem posnetku dostikrat vidimo, da se nasprotni igralec fauliranca pravzaprav skoraj ne dotakne. A fauliranca to kljub temu niti najmanj ne moti, da ne bi v grozoviti bolečini naredil najbolj spačene grimase, kar jo lahko, zavijal z očmi, milosrčno krilil z rokami ter se kot klada zvalil po travi. Kjer ponavadi še naredi par prekopicevanj in obratov, nato pa napol mrtev obleži. Seveda, kdo ga ne bi razumel, saj ga je nasprotni igralec vendar potegnil za majčko! Hujšega bru-taliziranja si menda svet ne more zamisliti. Ubošček.
Za razliko do fuzbala pa se pri hokeju res delajo kar konkretni in fizični prekrški, ko pri veliki hitrosti na primer napadalca zaustavi kak dvometrski, sto in več kilogramski branilec, da napadalca odbije par metrov stran ali pa v ogrado. Faul, da še gledalca zraven zaboli. A napadalec se ne zvija in ne kliče na pomoč vse svetnike in zdravnike ter ne obleži tam ves polomljen, ampak se skuša kar najhitreje pobrati in nadaljevati igro.
In tako je tudi v življenju. Marsikdaj nas kdo fauli-ra, padejo nizki udarci, se znajdemo na tleh. A treba se je čim prej pobrati in nadaljevati, ne pa se smiliti sami sebi ter se valjati po tleh. Nauk, ki bi ga marsikdo moral osvežiti v glavi. Narod, glejte hokej, za vaše dobro gre.
Gregor Alič
Od tod in tam
Ptuj • Arsanin glasbeni večer na gradu
Gostuje italijanski pianist
Društvo za glasbeno umetnost Arsana ponovno prireja koncert na ptujskem gradu.
V soboto, 21. aprila, ob 20. uri bo svojo virtuoznost na klavirju pokazal mlad nadarjen pianist iz Italije Federico Colli. Rodil se je v Bresciji (Italija) leta 1988 in že pri dveh letih začel igrati klavir. Glasbeno teorijo, harmonijo in glasbeno zgodovino je študiral pri profesorju in skladatelju Giancarlu Facchinetti. Istočasno je študiral klavir pri prof. Sergiu Marengoni na Romano Romanini Europe Accademy v Bresciji in na Giuseppe Verdi Conservatory v Milanu, kjer je pri šestnajstih letih diplomiral z odliko. Trenutno študira klavir pri prof. Konstantinu Boginu na Europe Accademy of musicals studies v Bergamu (Italija). Osvojil je nekaj zmag na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Svojo glasbeno virtuoznost je pokazal že na različnih koncertnih odrih: Milano, Bresca, Lucca, Bergamo, Chioggia pri Benetkah, Sangemini Terme. Prav tako se je leta 2006 udeležil mednarodnega klavirskega festivala Ferruccio Bu-soni v Bolzanu, kjer je nastopil z romunskim simfoničnim orkestrom. V švicarskem Bernu je igral v prestižni Kursaal areni na mednarodnem klavirskem tekmovanju Prix du piano interaken classics 2007. Predstavil se nam bo z deli L. van Beethovna, F. Chopina, F. Liszta in S. ProkofJeva.
Vabljeni vsi ljubitelji klasične glasbene umetnosti!
Ana Fuchs
Ptuj • Območna revija plesnih skupin
Otroci pokazali plesno znanje
V sredo se je na območni reviji plesnih skupin, ki je potekala pod naslovom Pozdrav pomladi, predstavilo 210 otrok. Mladi plesalci so se predstavili v 15 skupinah, revija pa je tokrat namesto v ptujskem gledališču potekala v prostorih Osnovne šole Olge Meglič.
Vsaka skupina je za to priložnost pripravila tri- do šestminutno miniaturo, ki so bile tako po izboru glasbe kot koreografiji zelo raznolike. Predstavili so se tako mlajši kot starejši osnovnošolci in pokazali svoje ritmično-ples-no znanje.
„Osnovni namen je, da učenci predstavijo svoje plesno znanje ter da jim svetujemo, kaj delajo dobro in kaj ne. Vsi udeleženci dobijo na koncu pisno oceno, ki je strokovna usmeritev nadaljnjega dela," je dejala Nataša Petrovič, vodja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, ki je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in Osnovno šolo Olge Meglič revijo tudi organiziral. Učenci, ki so se predstavili, večinoma plešejo v okviru šolskih interesnih dejavnosti, nekateri pa se s plesom ukvarjajo tudi v plesnih centrih. Na letošnji plesni reviji, ki je potekala devetič zapored, so se predstavili mladi plesalci vseh starosti, od prvega do devetega razreda. Sicer pa so vse šole, ki so se letos predstavile, sodelovale že minula leta. Letos so se predstavili: Osnovna šola (OŠ) Olge Meglič, TD Podlehnik, Plesna skupina OŠ Juršinci, OŠ Martin Kores Podlehnik, OŠ Markovci, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Mladika Ptuj, Plesni center Mambo in Plesna družina Gea DPD Svoboda Ptuj. Ob tej priložnosti sta prisotne nagovorili tudi pomočnica ravnatelja OŠ Olge Meglič Anita Peklar in vodja OI JSKD Ptuj Nataša Petrovič. Obe sta spregovorili o pomenu plesa in gibanja za mladino, Petrovičeva pa je nastopila tudi v vlogi povezo-valke programa. Potem ko se je predstavilo vseh 15 skupin, je sledil posvet mentorjev, ki so učence pripravljali s strokovno spremljevalko revije Mojco Kosjak. O posvetu in splošnem vtisu z nastopov za Štajerski tednik posebej v nadaljevanju piše Majda Fridl, plesalka in koreografinja ter sodelavka radia Ptuj.
Ples med športom in kulturo
Letošnje srečanje plesnih skupin je bilo po tehnični plati okrnjeno. Zaradi obnove gledališke stavbe, kjer so bila srečanja do sedaj, je potekalo v telovadnici OŠ Olge Meglič, brez možnosti uporabe luči in ostalih tehničnih dodatkov. Marsikateremu otroku - plesalcu je bilo v preteklosti srečanje v Mestnem gledališču Ptuj edina prava odrska izkušnja, mentorjem pa možnost nadgra-ditve plesnega nastopa. Ne glede na mesto dogajanja pa so zaposleni ptujske izpostave Sklada za kulturne dejavnosti ter učenci in profesorji
OŠ Olge Meglič poskrbeli za vzorno organizacijo.
Območnim in medobmoč-nim revijam plesnih skupin po vsej Sloveniji praviloma sledi srečanje mentoric skupin s strokovno svetovalko, ki poda prvo oceno posameznih plesnih nastopov. Vsaka skupina pa dobi pisno oceno kasneje po pošti. Za območje SV Slovenije je letos na novo strokovna svetovalka Urška Vohar, plesalka, koreografi-nja in plesna pedagoginja iz Maribora. Ker je bila na dan ptujskega srečanja plesnih skupin službeno odsotna, jo je nadomestila Mojca Kasjak, zadnjih nekaj let strokovna svetovalka našega območja. Že uvodoma je povedala, da bi bilo bolje prireditev organizirati v popoldanskem času, da bi si lahko nastop svojih otrok ogledali tudi starši, po drugi strani pa so imeli zaradi pomanjkanja publike plesalci možnost, da si ogledajo ostale plesne skupine. Pogrešala je ustvarjalni gib, ki ga je bilo na srečanjih v prejšnjih letih več. Tokrat sta prevladovala stereotipno gibanje (poskusi posnemanja hiphopa in show dance plesnih korakov) in frontalne formacije z enotnim gibom skupine v celoti. V letošnjem letu pa bi lahko ponovno med nastopajočimi na prste ene roke prešteli fante.
Slabi pogoji za delo mentorjev na šolah
Iz pogovora je bilo razbrati, da se mentorice, praviloma učiteljice, ki vodijo šolske skupine, srečujejo s pomanjkanjem časa, saj ga imajo na razpolago za pripravo plesnih nastopov. Učenci so praviloma pod vtisom medijev privrženi plesu, zabavi in jih je težko motivirati za ustvarjalno delo na plesnem področju. Spodbuda za
pogovor je bilo dirigiranje giba iz publike plesalcem na odru koreografinje Božene Krivec (Plesni center Mam-bo). Mojca Kasjak je dodala, da obstajajo metode, s katerimi tudi šestletne ali mlajše otroke naučimo, da se brez zunanjega vodenja na odru dobro počutijo in suvereno nastopajo. Pohvalila je vedno izstopajočo kostumografijo mentorice Metke Gumilar (OŠ Borisa Kidriča Kidričevo). Razveseljivo je tudi, da se je letos prvič kot mentorica in koreografinja predstavila Jana Dobrijevič, plesalka Plesnega centra Mambo, zaenkrat še kot popolna kopija svoje plesne učiteljice Bo-žene Krivec. Slednja je bila najbolj plodna mentorica in koreografinja plesnega srečanja. Predstavila se je s kar štirimi miniaturami za plesalce od šest let naprej. Koreografije za starejše plesalke so dobro postavljene, prav tako so po mnenju Mojce Kasjak plesalke pokazale dobro poznavanje svoje plesne zvrsti - showdanca. Edina skupina, ki se na našem območju še ukvarja s sodobnim - ustvarjalnim plesom, pa je Plesna družina Gea. Predstavila se je z odlomkom na ljudsko glasbo iz širše zasnovanega projekta. Strokovna spremljevalka je pohvalila pretvorbo antičnega kostuma v dekliške obleke. Srečanje sva zaključili Majda Fridl (mentorica in koreografinja Plesne družine Gea) in Renata Merc z improvizacijo v kostumih Stanke Vauda Benčevič. Ples drugačnosti na nekoliko čudno, nekomercialno glasbo je bil odplesan z namenom pokazati, da se da plesati tudi drugače na poti do kulture in umetnosti.
Instant ples
Glede na komercializajo
plesa, ki je izrazita na našem območju, pa tudi drugod, se namreč postavlja vprašanje, ali spodbujanje tovrstnih plesnih zvrsti sodi v osnovne šole. Ali je način poučevanja in spodbujanje k stereotipnemu gibu skupine v celoti v skladu z vzgojno-izobraževal-nimi cilji naših osnovnih šol. Kje je ostal ustvarjalni prispevek otrok, glede na to, da so nekoč na naših šolah vedeli za ustvarjalni gib. Morebiti pa je potrebno odgovoriti na vprašanje, kam sodi ples, na področje športa ali kulture. Tistim, ki menijo, da sodi k športu, je dovolj ponavljajoč se gib, ob katerem se otroci razgibajo in nadihajo. Če imajo višje ambicije, želijo, da je ta stereotipen gib čimbolj dovršen, v zabavo in užitek gledalcem. Takšni otroci in takšne plesne skupine zelo "prav pridejo" za popestritev različnih šolskih in drugih prireditev v kraju. Za mentorje pa, ki mislijo, da sodi ples otrok na področje kulture ter da je del odgovornega vzgojno-izobraževalnega procesa, je vse skupaj veliko zahtevnejše in trše delo. Za korak naprej, nadgradnjo, je potrebno pridobiti vsaj osnovno znanje o tem, kakšne so razsežnosti plesa, kako motivirati otroke, kako jih spodbuditi k ustvarjalnosti in kakšne so osnovne zakonitosti koreografiranja in odrskega giba. Če se je mentor pripravljen izobraževati, če je postavljen na pravo pot, je za uvid in pričetek kvalitetnega dela z otroki na področju ustvarjalnega plesa potrebno zelo malo. Če hoče več, pa znanja ni nikoli dovolj. Mogoče pa si je potrebno zastaviti in odgovoriti še na eno vprašanje: Zakaj se pravzaprav mentor s plesom ukvarja? Koga je postavil na prvo mesto, sebe ali otroke? Majda Fridl, Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Damon Wilson
Prerokbe in uganke Nostradamusa
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007
Ime Nostradamus je postalo sopomenka za napovedovanje prihodnosti. Michel de Notre-dame je objavil svoje jasnovidske napovedi leta 1555 in od takrat jih nenehno tiskajo. Postal je eden od simbolov francoskega ponosa, takoj za Charlesom de Gaullom in Ivano Orleansko, njegovo življenje in delo je vzpodbudilo nastanek številnih dram, romanov, filmov in raziskav. Pridih skrivnostnosti ne dajejo samo njegove zavite napovedi, ampak tudi življenje. Rodil se je 14. decembra 1503 v mestu Saint-Remy-de-Provence v židovski družini trgovcev, učenjakov in zdravnikov. Na študiju v Avignonu in Montpel-lieru je močno prekašal sošolce, že po treh letih so mu izdali dovoljenje za izvajanje zdravniškega poklica. Izkazal se je v boju proti kugi s svojimi zdravili ter postopki, in nikakor ne s svojimi kognitivnimi sposobnostmi vpogleda v medicino v prihodnjih stoletjih. Gibal se je v najvišjih plemiških krogih in se kopal vsak dan, kar je plemstvo počelo le enkrat letno. Naselil se je v v Agnu v Akvitaniji, verjetno iz svetovljanskih razlogov. Kuga mu je pobrala otroka in ženo. Raziskovalci ugotavljajo, da je bil na skrivaj protestant, njegova občudo-valka pa prav Katarina Navarska, ki je bila odgovorna za pokol hugenotov. V obdobju popotovanja po Franciji, Italiji in Siciliji je malo znanega. Namigujejo, da bi naj v Loreni postal član tajne sionske bratovščine. Njegov učenec de Cha-vigni navaja, da so se tedaj pričeli kazati Nostradamusovi preroški darovi. Opisal ga je kot srednje rasti, krepkega, živahnega, ki je imel še v visoki starosti rdeča lica, gosto brado in je bil dobrega zdravja. Znova seje ustalil, ko se je poročil z bogato vdovo in se posvetil ezoteričnim študijam in pisanju. Njegove knjige so takoj pokupili, čeprav je bilo tiskanje takrat še novost. Izdajal je letne almanahe z astrološkimi tabelami in napovedmi dogodkov, pa tudi spise o svojih čudežnih zdravilih, na primer o tem, da je treba vodo pred zaužitjem temeljito prekuhati, in ženski kozmetiki, marmeladah, ugotovitvah, ki so sodobne šele v današnjem času. 1. maja 1955 je izšel njegov zvezek štirivrstičnih pesmi in kmalu je postal uspešnica. Nostradamusova Stoletja so izšla v dvanajstih knjigah, vsaka knjiga je imela sto napovedi v štirivrstičnih rimah, ki so nejasne kot prerokbe iz Delfov. Ker bi v tedanji verski Evropi utegnile biti sporne in njemu v pogubo, jih je šifriral in zamotal s sopomenkami in anagrami. Znano je, da ga je poklicala Katarina Medičejska v Pariz. Medtem ko ga je kralj Henrik ignoriral, je Katarina odtlej goreče iskala njegove preroške nasvete in ga varovala pred inkvizicijo. Nostradamus naj bi do podrobnosti točno napovedal kraljevo smrt. Odklonil je ponudbe, da bi postal dvorni astrolog, odločitev je bila po vsej verjetnosti povezana s starostjo in mirnim življenjem ali pa je jasnovidno videl težavne čase francoskih kraljev. Tragične dogodke, ki so sledili, je prav tako natančno napovedal. Knjiga Damona Wilsonaprinaša v dodatku celotno besedilo Stoletij v izvirniku, bralce pa bo gotovo zanimalo, ali so res napovedani dogodki kot Napoleonova osvajanja, Hitler, atentati in številne vojne, in ali bi jih s pomočjo napovedi lahko preprečili? Mnogi raziskovalci napovedi vidca iz Salone iščejo dokaze o tistem, kar sami želijo verjeti. Nostradamus je delal vedno ponoči v svoji odmaknjeni sobi v stolpu, verjetno da je strmel v skledo z vodo (ne v kristalno kroglo) in tako dosegel stanje zamaknjenosti ali samohipnoze. Seveda pa je bil v tistem času na vrhuncu posameznikovega planetarnega znanja. Lahko pa da je bil, kot nekateri drugi, naravni prerok, obredi so mu le pomagali, da je seje osredotočil na prirojene darove. Resnični preroki se ne ustvarijo, temveč rodijo! Nostradamus je zapisal svoje prerokbe daleč v prihodnost, zajemajo čas od leta 1555 do leta 3797, namiguje da je meja celo leto 7000. Antikrist naj bi se pojavil malo pred koncem sveta, ki pa je le bežno omenjen v Novi zavezi kot lažni prerok in zanikovalec Jezusove božje narave. Tudi Nostradamus v knjigi Stoletij le dvakrat omenja antikrista, prva dva bi naj bila Napoleon in Hitler, tretji bo šele prišel. Morda boste vi razvozlali naslednjo kvartino: / Antikrist tri kmalu zatre, / sedemindvajset krvavih let bo trajala njegova vojna, / heretiki mrtvi, ujeti, izgnani. / Kri, človeška trupla, voda, rdeča toča prekriva zemljo. //
Nostradamus je prosil, da bi ne slišal nog, ki bi po njegovi smrti hodile nad njim, zato so ga pokopali pokončno v niši zidu kapele samostana Les Cordeliers. Na grobnici je napis: »Tu ležijo kosti nadvse vzvišenega Michela Nostradamusa, med smrtniki / edinega vrednega pod vplivom zvezd pisati s skoraj božanskim peresom o /prihodnjih dogodkih po vsem svetu. /Živel je dvainšestdeset let, šest mesecev in sedemnajst dni. Umrl je v/ Salonu v letu 1566. /Zanamci naj ne motijo njegovega počitka. / Anne Ponsart Gemelle, njegova žena, želi svojemu soprogu iskreno srečo. // V eni kvartini je zagrozil s prekletstvom, humorno pa tudi napovedal v izvirnem rokopisu, da ga bodo preselili v cerkev Svetega Lovrenca v Saloni, kjer je še danes.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Vrabl podpisal prvo profesionalno pogodbo Stran 12
Rokomet
Obstanek Gorišnice zagotovljen
Stran 12
Boks
Dejan Zavec v ring 12. junija v Mariboru
Stran 13
Kolesarstvo
Borbenost Mahoriča premalo za stopničke Stran 13
Rokomet
Rokomet pri Veliki Nedelji spet živi
Stran 15
Strelstvo
Zlato Ljubiču, nova medalja za Raušlovo
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Domžale obstale pri številki 31
Pred obračuni 28. kroga v 1. SNL je le malo ljubiteljev nogometa pričakovalo, da bi lahko Bela krajina prekinila niz neporaženosti Domžal, ki je trajal kar 31 tekem. Pogled na prvenstveno lestvico in velika točkovna razlika med kluboma tega pač nista napovedovali. Vendar se je zgodilo prav to, čeprav pri tem podvigu niso aktivno sodelovali trije nogometaši, ki so v zimskem prestopnem roku iz Domžal prestopili v Črnomelj: Dvorančič, Karapetrovič in Topič. Belokranjci, ki so eno izmed najbolj prijetnih presenečenj spomladanskega dela, so s to zmago verjetno opravili že glavnino dela pri projektu obstanek v ligi, čeprav jim pred pričetkom spomladanskega dela nis(m)o pripisovali velikih možnosti za to. Nihče namreč ni računal na tako porazne igre edinega ljubljanskega prvoligaša Interblocka, ki zaenkrat ne opravičuje velikih denarnih vložkov v to ekipo. Je čas Kariča, Galiča, Simeunoviča in druščine že potekel, ali pa je v njih še dovolj moči za zadnji poskus ohranitve prvoligaškega statusa? Po nedeljskem porazu s Koprom je to vse manj verjetno, saj je psihološki pritisk nanje vse večji.
Spodrsljaja vodilne ekipe pa najbližji zasledovalci niso izkoristili v polni meri, saj so Goričani izgubili doma, Maribor in Primorje pa sta v gosteh remizirala. Pavel Pinni je s Celjani svojemu nekdanjemu klubu pripravil pravo malo presenečenje in s tem prekinil njihovo serijo štirih uspešnih krogov. Spet so bili »strelsko razpoloženi« igralci Primorja: v zadnjih dveh krogih so dosegli pet zadetkov, a so s tem osvojili le eno točko: kar tri zadetke so namreč dosegli v lastno mrežo (dva proti Gorici, enega proti Nafti)!
Pravi derbi tega kroga pa je bil odigran na Ptuju: skoraj nobena tekma namreč ne privabi na stadion toliko gledalcev kot štajerski derbi (na primorskem in »ljubljanskem« derbiju lahko o takšnem obisku le sanjajo, Prekmurci pa v podobnem številu pričakajo »vijoličaste«). Tri tekme Mariborčanov in Ptujčanov so se v tej sezoni končale z rezultatom 1:1, v prvem krogu tega prvenstva pa so zmagali prvi (1:0). To že kaže na to, da je Drava v takšnih derbijih dobila potrebno samozavest in se lahko sicer tradicionalno močnejšemu nasprotniku dobro postavi po robu. Zadnji derbi je s svojimi obrambami zaznamoval Tomaž Murko. Še enkrat več se je za koristno izkazalo pravilo, da je potrebno imeti na vsakem igralnem mestu dva kvalitetna nogometaša; po poškodbi Dabanoviča ga je Murko dostojno zamenjal. Povsem druga je zgodba pri napadalcih, kjer za Ziliča v ptujskem klubu nimajo prave zamenjave. Upajmo, da je slednji odmor zaradi kartonov dobro izkoristil in bo v zadnjih osmih tekmah spet udaren člen ptujskih modrih.
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 28. krog:
Nafta - Primorje 1:1 (0:1); strelca: Krstič 82./ag.; Arnaut 42. HiT Gorica - MIK CM Celje 1:3 (1:2); strelci: Matavž 13.; Biščan 3., Beršnjak 25./11-m, 46. Bela krajina - Domžale 1:0 (1:0); strelec: Žagar 37. Interblock - Koper 0:1 (0:1); strelec: Bordon 41.; R. K.: Didic 82./ Interblock
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 28. kroga: Drava - Maribor 1:1 (1:0), Interblock -Bela krajina - Domžale 1:0 (1:0), HIT Gorica - MIK CM Celje - Primorje 1:1 (0:1).
Koper 0:1 (0:1), 1:3 (1:2), Nafta
1. DOMŽALE	28	17	10	1	52:20	61
2. HIT GORICA	28	13	7	8	46:43	46
3. MARIBOR	28	11	11	6	49:38	44
4. PRIMORJE	28	11	8	9	39:39	41
5. NAFTA	28	10	8	10	37:43	38
6. DRAVA	28	9	9	10	41:42	36
7. MIK CM CELJE	28	8	9	11	40:42	33
8. KOPER	28	5	15	8	32:36	30
9. BELA KRAJINA	28	5	10	13	35:47	25
10. INTERBLOCK	28	3	9	16	28:55	18
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 15 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 12 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Goran Arnaut (Primorje); 11 zadetkov: Damir Pekič (Maribor); 10 zadetkov: Sebastjan Cimerotič (Domžale); 10 zadetkov: Dario Zahora (Koper); 9 zadetkov: Jože Ben-ko (Nafta), Dimitri Ivanov Makriev (Maribor).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 28. krog
Derbi navdušil 3000 gledalcev!
Drava - Maribor 1:1
(1:0)
Strelca: 1:0 Kronaveter (30.), 1:1 Zajc (61.).
Drava: Murko, Emeršič, Zajc, Bošnjak (od 69. Tisnikar), Prejac, Kronaveter, Soska, Dre-venšek, Berko, Horvat (od 89. Filipovič) in Kelenc (od 84. Ogu John). Trener: Dražen Besek.
Rumeni kartoni: Emeršič, Kronaveter, Soska; Mezga.
Poln stadion, dva zadetka, obilica priložnosti, odprta igra in dober tempo igre so osnovne značilnosti tekme med Dravo in Mariborom. Kakšnih 3000 gledalcev je zares prišlo na svoj račun, saj so videli pravi štajerski derbi!
Presenetljivo odprto igro smo videli vseh devetdeset minut in tekma se še prav ni začela, ko je Kronaveter streljal z glavo, medtem ko se je Zajc v 3. minuti po zmedi v ptujski obrambi sam znašel pred Mur-kom, a je ptujski vratar takoj pokazal, da je v odlični dnevni formi. Zelo živahno se je tudi nadaljevalo in obe ekipi sta si ustvarili in zapravili še nekaj lepih priložnosti. Mariborčani so razširili igro in s hitrimi kombinacijami ter globinskimi žogami prihajali v dobre položaje, vendar je odlične poskuse Mezge dobro zaustavil Murko. Tudi domačini so nizali napad za napadom; iz teh je Krona-veter sprožil nekaj nevarnih strelov. V 30. minuti je Bošnjak
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Berko (Drava, modri dres) in vratar Tomaž Murko sta v tem primeru uspešno zaustavila Gorazda Zajca (Maribor, rumeni dres), ki pa je v 62. minuti vendarle dosegel zadetek.
ušel mariborski obrambi po levi strani in »zavrnil« žogo na rob kazenskega prostora do Kronavetra, ki je z diagonalnim in natančnim strelom modre popeljal v vodstvo. Gostje so najlepšo priložnost zapravili v 40. minuti, ko je Pečnik streljal iz 25 metrov, Murko je žogo odbil do Zajca, ki pa je zgrešil skoraj nemogoče. Razpoložena trojica Drevenšek, Bošnjak in Kronaveter je ob koncu polčasa udarila še enkrat, vendar je strel Bošnjaka Pridigar odbil v kot.
V drugem delu so Maribor-
čani še bolj strnili vrste in odigrali nekaj lepih kombinaciji, vendar tudi Drava ni bila brez priložnosti. Kronaveter je zvito streljal, žoga se je odbila pred mariborskim vratarjem, ki je komaj obranil. Nevarne akcije gostov so potekale v glavnem preko desne strani, vendar sta bila v zaključku Zajc in Makri-jev neuspešna. Slednji se je po nedosojenem prepovedanem položaju v 57. minuti celo sam znašel pred Murkom, ki pa je še enkrat izvrstno posredoval. Enako je storil tudi dve minuti kasneje po izrednem prostem
strelu Mezge, medtem ko je bil brez moči v 61. minuti. Popo-vič je prodiral po levi strani, od koder je podal v sredino do Zajca, ki mu je iz bližine ni bilo težko izenačiti. Do konca tekme so oboji poskušali doseči zmagoviti zadetek, še najbliže temu pa je bil tik pred koncem Dravin igralec Ogu John, a je iz ugodnega položaja streljal malenkost mimo vrat.
Nepopustljivost, borbenost in kreativnost smo videli na obeh straneh in obe ekipi sta si srčno želeli zmagati, vendar, če damo piko na i, je neodločen rezultat najboljši pokazatelj dogajanja na igrišču. Točka proti vijolicam bo po negativni seriji dala samozavest in vzpodbudo modrim pred nadaljevanjem prvenstva, kjer jih v soboto čaka ekipa Kopra.
David Breznik
Ogu John (Drava, modri dres) je v tem prodoru odlično preigraval, v zaključku tekme pa je svoji ekipi skoraj prinesel tri točke; njegov strel je za las zgrešil gol, ki ga je branil Pridigar.
Branko Horjak (pomočnik trenerja Maribora): »Videli smo dobro tekmo, v kateri je naša ekipa imela več priložnosti, a je neodločen rezultat kar pravičen, glede na prikazano igro obeh ekip.«
Dražen Besek (trener Drave): »Zmagala bi lahko tako ena kot druga ekipa. Videli smo tekmo polno priložnosti in pravi derbi. Vesel sem, da je prišlo na tekmo toliko ljudi, ki so lahko zares uživali v igri obeh ekip. Mariborčani so prikazali lep in privlačen nogomet, medtem ko je nam malo zmanjkalo izkušenj, da bi prišli do zmage.« David Breznik
Nogomet • NK Drava
Koga moti Drava?
Predsednik Nogometnega kluba Drava Ptuj Robert Furjan je prejšnji četrtek na novinarski konferenci kluba brez dlake na jeziku spregovoril o razmerah v slovenskem nogometu in o sojenju. Zelo kritično je ocenil tudi delo Nogometne zveze Slovenije in sodniške organizacija. »Zanimivo je, kako smo startali v
Rene Vrabl podpisal prvo profesionalno pogodbo
Pretekli četrtek je na redni tiskovni konferenci prišlo do podpisa nove pogodbe v NK Drava: v imenu kluba je njegov predsednik Robert Furjan sklenil sodelovanje z mladim ptujskim nogometašem Renejem Vrablom. Pogodba velja do 30. 6. 2012.
Ob tej priložnosti je predsednik NK Drava dejal: »Vesel sem, da smo po dolgem času spet prišli do tega, da smo sklenili pogodbo z nogometašem, ki prihaja iz NŠ Poli Drava. Rene je najbolj talentiran mladi nogometaš na Ptuju in verjamem, da se bo s trdim delom prebil do prve ekipe. Pri njem smo že zelo zgodaj odkrili njegovo talentiranost, predvsem je spreten pri igranju z levo nogo, opazili pa smo tudi sposobnost hitrega razmišljanja ter reagiranja v igri.« Mladi Rene je k temu dodal: »Zelo sem vesel te priložnosti, na katero čaka še vrsta mladih nogometašev v NŠ Poli Drava. Poskušal jo bom kar najbolje izkoristiti in tako pomagati Dravi do najvišjega mesta.«
JM
spomladanski del prvenstva. Dosegli smo dve zmagi in se na lestvici 1. SNL povzpeli na 2. mesto, ki vodi v evropske pokale. Od tistega trenutka, ko je Drava začela ogrožati velike klube, so tako imenovani »veliki očetje slovenskega nogometa« v NZS poslušnim in pokornim pomagali, medtem ko tistim, ki to nismo, začeli kazati svoje mišice skozi sojenja. Če se dotaknemo vseh zadnjih tekem in sojenj, lahko povem, da so nas sodniki kar nekajkrat hudo oškodovali (proti Interblocku sodnik ni dosodil klasične enajstmetrovke po prekršku nad Ziličem, v Novi Gorici nam je sodnik razveljavil zadetek, v Celju so nam izključili kar dva igralca ...). To pomeni, da so se gospodje na NZS odločili, da Drava ne more in ne sme priti v položaj, da bi se borila za 2. mesto. Po vseh teh očitnih sodniških napakah sem naročil pri tujih strokovnjakih ekspertizo sojenja. To bomo naredili v obliki televizijskega prispevka in ga bomo predstavili celi Sloveniji. To bo res nekaj stalo, a to, kako delajo z našimi nogometaši, bo videla vsa Slovenija. Gospodje
na NZS mislijo, da se s temi ukrepi maščujejo meni, ampak se ne; s tem škodujejo igralcem, ki trdo garajo za to, da bi uspeli. S tem jim seveda odži-rajo njihov kruh in njihovo prihodnost. Sodniška organizacija iz tekme v tekmo skrbi, da se vlagatelji v slovenski nogomet sprašujejo, ali je naše prvenstvo sploh regularno. Zame ni! Definitivno se v ozadju vlečejo poteze proti Dravi, saj so nam sodniki v zadnjih krogih naredili izjemno škodo,« je povedal Robert Furjan.
Koga torej moti ptujska Drava? Je to njen predsednik Robert Furjan? Vsekakor je bil ptujski klub v spomladanskem delu že prevečkrat oškodovan s strani sodnikov. Res je, da se v sojenju dogajajo napake, ampak, kar je preveč, je preveč. »Če gospodje mislijo, da bodo s takšnim sojenjem disciplinirali mene, se motijo. Tudi iz nogometa me ne bodo izgnali, ampak se bom še naprej boril proti nepravilnostim v slovenskem nogometu,« je dodal predsednik Drave.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik NK Drava Robert Furjan in Rene Vrabl po podpisu pogodbe.
Nogomet • 2. SNL
I
Iz Zagorja praznih rok
Rezultati 20. kroga: Zagorje - Aluminij 2:1 (1:1) Tinex Šenčur - Triglav 0:0, Rudar Velenje - Krško 4:1 (1:0), Mura 05 - Livar 0:1 (0:0), Dravinja Duol - Bonifika 2:1 (0:1).
1.	BONIFIKA 20	11	5	4	39:21 38
2.	LIVAR 20	11	3	6	29:27	36
3.	KRŠKO 20	9	4	7	30:35	31
4.	TRIGLAV 20	8	6	6	20:17	30
5.	ZAGORJE 20	7	7	6	31:24	28
6.	TINEX ŠENČUR 20	7	5	8	25:27	26
7.	RUDAR VELENJE 20	6	5	9	28:31 23
8.	DRAVINJA DUOL 20	7	1	12	19:25	22
9.	ALUMINIJ 20	5	6	9	18:25	21
10.	MURA 05 20 4 8 8 23:30 20
Zagorje - Aluminij
2:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Dakovič (16), 1:1 Damjanič (28. z 11m), 2:1 Cizej (78).
Aluminij: Rozman, Medved, Topolovec (od 83. Toplak), Gašparič, Krajcer, Dakovič, Ve-selič, Dugolin, Težački, Firer in Šimenko (od 46. Pavlin). Trener: Bojan Špehonja.
Po zmagi proti Bonifiki v Kopru so Kidričani na gostovanje
v Zagorje krenili optimistično. Vedeli so, da je tam težko osvajati točke, vendar so bila pričakovanja na realni osnovi.
Sam začetek srečanja je bil za goste zelo uspešen, saj so v 16. minuti povedli z zadetkom Dakoviča. Toda vodstvo so držali samo do 28. minute, ko je v kazenskem prostoru Aluminija nekdo od obrambnih igralcev gostov igral z roko in sodnik je pokazal na belo točko. Domačini so to priložnost izkoristili in rezultat izenačili.
V drugem polčasu se ni nič bistvenega zgodilo, saj je bila igra enakovredna. Oboji so imeli nekaj priložnosti, vendar jih napadalci niso realizirali. Dvanajst minut pred koncem pa so Zagorjani dosegli svoj drugi, pozneje se je izkazalo, zmagoviti zadetek. Obramba Aluminija ob predložku ni najbolje reagirala in Cizej je bil najvišji v skoku ter s strelom z glavo žogo poslal za hrbet vratarja Aluminija.
Kidričani lahko spet žalujejo
V sredo Aluminij - Dravinja Duol
Že v sredo se bodo Kidričani v tekmi 21. kroga pomerili z igralci Dravinje Duola. Slednji so v tem krogu presenetili liderja prvenstva, ekipo Bonifike in jim tako zadali drugi zaporedni poraz (v prejšnjem krogu so jih premagali Kidričani, po tekmi pa je odstopil trener Bonifike Samir Zulič).
Ker je do konca prvenstva samo še sedem krogov, bo sredina tekma za obe ekipi izredno pomembna; točke proti neposrednemu konkurentu za obstanek v ligi namreč vedno »štejejo dvojno«. (jm)
za vsaj točko, ki bi si jo po prikazani igri tudi zaslužili. Redke napake v obrambni vrsti pa jih po pravilu stanejo zmage, saj na drugi strani njihovi napadalci ne dosegajo veliko zadetkov.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž)
V petek proslavitev 2. mesta
Kočevje - Mercator Tenzor Ptuj 28:31 (17:15)
Mercator Tenzor Ptuj: Puš 5, Majcen, Prapotnik 8, Ciora 4, Ramšak, Levstik, Štembergar, Volarevič 5, Ma-rinček, Brumen, Kelenc (15 obramb), Mihič 6 (3), Raškovič in Strmšek 3. Trener: Mišo Toplak.
Že nekaj časa je jasno, da so ptujske rokometašice osvojile drugo mesto na prvenstveni
razpredelnici 1. A SRL in da jim bodo zadnji dve srečanji služili kot dobra priprava na zaključni turnir v pokalu. Med odmorom so dekleta dobro delala, vendar pa vsega tega niso prenesle še na igrišče v Kočevju, saj bi jih domačinke skorajda presenetile. Na tem srečanju med vratni-ce zaradi bolezni ni stopila vra-tarka Miša Marinček, dobro pa jo je zamenjala Katja Kelenc, ki je ubranila 15 strelov.
Domačinke so v prvem pol-
1. A SRL - ženske				
Rezultati 21. kroga: Kočevje - Mercator Tenzor Ptuj 28.31 (17:15), Celela Zalec - Krim Mercator 22:40 (11:18), Europrodukt Brežice - Izola 33:25 (18:14), Zagorje - Inna Dolgun 27:25 (12:12), Loka kava KSI - Olimpija PLK 30:18 (18:9).				
1. KRIM MERCATOR	19	19 0	0	38
2. MERCATOR TENZOR PTUJ	19	15 0	4	30
3. CELJSKE MESNINE	18	12 1	5	25
4. LOKA KAVA KSI	19	11 3	5	25
5. celeia Zalec	19	11 0	8	22
6. INNA DOLGUN	20	6 4	10	16
7. EUROPRODUKT BREZlCE	19	8 0	11	16
8. KOČEVJE	19	6 1	12	13
9. ZAGORJE	18	4 1	13	9
10. OLIMPIJA PLK	19	4 0	15	8
11. IZOLA	19	2 2	15	6
času izkoristile tisto, kar so jim Ptujčanke ponujale. Vodile so skozi ves prvi polčas, ki so ga na koncu tudi dobile z dvema zadetkoma prednosti, kar pa v rokometu ne pomeni veliko. Gostje so v tem delu igrale preveč ležerno in ne preveč motivirano.
Odmor je vsekakor bil dobrodošel za igralke Mercator Ten-zor Ptuja. Le-te so v 34. minuti z mini serijo 3:0 končno povedle (18:17), nato pa je bil rezultat izenačen vse do 47. minute, ko so gostje drugič na tem srečanju prišle v vodstvo (23:24). V 49. minuti je zaradi protesta ob nerazumljivi sodniški odločitvi na tribuno moral trener Ptujčank Mišo Toplak. Na srečo se to ni negativno odražalo na igri njegovih varovank, saj so slednje povedle s tremi zadetki razlike in to prednost obdržale vse do konca srečanja. S tem so si priigrale novo prvenstveno zmago, ki pa je glede na položaju na prvenstveni razpredelnici manjša, kot so pričakovali v ptujskem klubu pred srečanjem.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Obstanek Gorišnice zagotovljen
1. B SRL
Rezultati 20. kroga: Dol TKI Hrastnik - Gorišnica 30:30, Intra Gorica Leasing - Krško 29:29, Radeče MIK Celje - Sevnica 34:28, Termo - Dobo-va 37:18, Pekarna Grosiplje - Klima Petek Maribor 26:36, Srečanje Krka - Istrabenz plini Izola bo odigrano danes.
Ivan Hrupič - trener Mo-škanjci-Gorišnica: »Zadovoljen sem s prikazano igro, predvsem pa z osvojeno točko. Mogoče bi lahko odnesli tudi drugo, vendar je ob vsem videnem na igrišču in ob slabem sojenju, to na koncu še zelo dobro.«
1. TERMO	20	15	1	4	31
2. INTEGRA GORICA L.	20	13	2	5	28
3. KLIMA PETEK MB	20	13	1	6	27
4. KRŠKO	20	12	3	5	27
5. KRKA	19	12	3	4	27
6. RADEČE MIK CELJE	20	10	1	9	21
7. DOL TKI HRASTNIK	20	7	2	11	16
8. MOŠK. - GORIŠNICA	20	6	3	18	15
9. PEKARNA GRQSUPLJE20		7	1	12	15
10. DOBOVA	20	6	1	13	13
11. ISTRABENZ P. IZOLA 19		4	2	13	10
12. SEVNICA	20	3	2	15	8
Dol TKI Hrastnik -Moškanjci-Gorišni-ca 30:30 (16:17)
Moškanjci-Gorišnica: Kukec 3, B. Šoštarič 3, Žuran 5, Krabonja 2, Špindler 3, Ivančič 3, Vincek, Munda, Venta 3, M.Šoštarič, Poje 4, Pisar 4, Valenko in Lozinšek. Trener: Ivan Hru-pič.
Rokometaši Moškanjci-Go-rišnice so v Hrastniku osvojili pomembno točko proti domači ekipi, ki jim dva kroga pred koncem prvenstva tudi teoretično zagotavlja obstanek v 1. B slovenski rokometni ligi, tako da bodo lahko preostali srečanji odigrali neobremenjeno. Sicer pa je bilo srečanje zelo izenačeno, tako po igri kakor tudi po rezultatu. Prvi del igre so dobili gostje, vendar je bila njihova prednost minimalna.
V podobnem slogu je tekma potekala tudi v nadaljevanju, vse do pet minut pred koncem, ko so domačini povedli s tremi zadetki prednosti (29:26), in kazalo je, da bodo gostje igrišče zapustili sklonjenih glav. Varovanci trenerja Ivana Hru-piča pa so z veliko borbenostjo uspeli rezultat izenačiti na 29
:29. Domačini so nato dosegli še trideseti zadetek in bili spet blizu zmagi, Gorišničani pa so z zadetkom Vente rezultat še enkrat izenačili. Domačinom je ostal na voljo zadnji napad, gostje pa so se uspešno branili, ter tako osvojili pomembno točko.
DK
2. SRL (od 9.-12.)
Rezultati 7. kroga: Drava Ptuj - Cerklje 43:35, Mokerc Ig - Arcont Radgona 34:28, Pomurje - Duplje Tržič 30:25.
1.	POMURJE
2.	DRAVA PTUJ
3.	MOKERC IG
4.	CERKLJE
7	5	0 2	18
7	6	0 1	16
5	3	0 2	12
5	2	0 3	11
5.	DUPLIE-TRZIC 5 10 4 11
6.	ARCONT RADGONA 7 4 0 2 8
7.	RADOVLJICA	6 0 0 6 2
Drava - Cerklje 43:35 (22:18)
Drava: Kovačec, Kelenc 4, Mesa-rec 12, Kotar 1, Luskovič 1, Bračič 7, Kafel 3, Kvar 2, Mesarič 1, Kumer 9 (4), Kokol 3, Ferk, Ovčar in Jakovič. Trener: M. Valenko.
Po minimalnem vodstvu domačih rokometašev v začetku tekme je gostom uspelo v 15. minuti povesti 11:12. Ptujča-nov to ni zmedlo in so z dobro igro v obrambi ter iz hitrih protinapadov ponovno pridobili prednost do odmora. V nadaljevanju so gostitelji nadaljevali z uspešnimi napadi, čemur se gostje niso mogli uspešno zoperstaviti; nezadržen je bil Robi Mesarec. V zadnjih petih minutah je uspešnega vratarja Davorina Kovačca, ki je zbral 16 obramb (med njimi 3 se-demmetrovke), uspešno zamenjal mladi Anton Ovčar.
Maloštevilni gledalci, ki so ob koncu pozdravili uspeh domače ekipe, ki si želi na zadnjem srečanju v Cerkljah uspešno zaključiti sezono.
anc
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Kvar (Drava, modri dres) je Cerkničanom zabil tri zadetke.
Kolesarstvo m SS. Circuit Ardennes - 2.2 UCI
Borbenost Mitje Mahoriča premalo za stopničke
Mitja Mahorič je v francoskih Ardenih osvojii majico najboijšega hriboiazca.
Foto: Marjan Kelner
Kolesarji Perutnine Ptuj so ta konce tedna nastopali na 33. dirki po francoskih Ardenih. Na tridnevni preizkušnji so prevozili štiri etape v skupni dolžini 438 kilometrov. Najboljši posameznik je bil domači tekmovalec Jerome Coppel (Chemine Roanne), drugo mesto je osvojil še en Francoz Nicolas Fritsch (AVC Aix-en-Provence), tretje pa njegov klubski sotekmovalec Nizozemec Bert Oegema, vodilni do polovice dirke. Najboljši perut-ninar je bil je bil na dvanajstem mestu Mitja Mahorič, Matija Kvasina je bil enaindvajseti.
Dirko je zaznamovalo vroče vreme s temperaturami tik pod 30'C. Popolno nasprotje od zadnjega tekmovanja izpred dveh tednov, ko je v Črni gori celo snežilo. Ptujčani so v petek pričeli zelo dobro. Po 167 prevoženih kilometrih sta v cilj v prvi skupini petnajstih kolesarjev prikolesarila Matija Kvasina na sedmem mestu ter Matej Stare na štirinajstem. Stare je bil v do zadnjih kilometrov celo v pobegu in z velikimi možnostmi za zmago, vendar so bili zasledovalci premočni. Že drugi dan so se uresničile napovedi ptujskega stratega Srečka Glivarja, ki je pred odhodom dejal, da se bo dirka odločala že pred zadnjim dnem. Velika skupina ubežnikov (okrog dvajset) je pobeg-
nila le nekaj kilometrov po startu v kraju Renwez, nato pa se je tudi med njimi delala selekcija, glavna faktorja sta bila vroče poletno vreme ter težka proga s štirimi gorskimi cilji, tremi prve kategorije. Ptujčani so tudi tokrat imeli svoje kolesarje v ospredju, ponovno je bil aktiven Matej Stare, med vodilnimi je bil tudi Mitja Mahorič. Mahorič je z zelo borbeno predstavo zmagoval na letečih ciljih, a je imel veliko smole, saj mu je počila zračnica, nato pa ga je »posrkala« glavnina, ki ni veliko zaostajala. Vodilna skupina se je vseskozi manjšala, do konca je v ospredju pripeljalo le osem kolesarjev, ki so med seboj odločili o zmagovalcu. Najhitrejši je bil Čeh Tomas Buhaček (PSK Whirlpool), od Ptujčanov pa sta bila najboljša Mahorič in Kvasina, ki sta bila uvrščena v glavnini. »Mislim, da je borba za skupno zmago za nas že predaleč. Krono-meter je prekratek, da bi lahko nadoknadili tako veliko razliko (op. a. Mahorič je po polovici dirke zaostajal 1.40 minute), v zadnji etapi pa bodo vsi visoko uvrščeni branili svoje uvrstitve. Mi bomo sicer poskušali, vendar bo težko kaj spremeniti,« je po polovici dirke realno razmišljal Glivar.
Zadnji dan, ko sta bili na sporedu dve etapi večjih sprememb ni prinesel. »Rumeni« Ni-
33. Circuit Ardennes - 2.2 UCI, Francija
1. etapa - 13. april: Raucourt - Carignan, 167 km
1.	Bert Oegema (Niz, AVC Aix-en-Provence) 4.03.35 (41.14 km/h)
7. Matija Kvasina, 14. Matej Stare, enaki čas, 52. Gregor Gazvoda, +0.19, 64. Mitja Mahorič (vsi Perutnina Ptuj), enaki čas.
2.	etapa - 14. april: Renwez - Renwez, 153 km
1.	Tomas Buhaček (Češ) PSK Whirlpool 3.39.06
2.	Bert Oegema (Niz, AVC Aix-en-Provence)
41. Matija Kvasina, +1.09, 44. Mitja Mahorič (oba Perutnina Ptuj), enaki čas.
3.	etapa - 15. april: Neufamanil - Gespunsart, 13.8 km - posamični kronometer
1.	Martin Tony (Nem, Thüringer Energie Team) 18.13.
2.	Coppel Jérôme (Fra, CR 4 Chemins Roanne) +0.09
11.	Mahorič Mitja, +0.47, 21. Gazvoda Gregor +1.00, 43. Kvasina Matija (vsi Perutnina Ptuj) +1.25.
4.	etapa - 15. april: Charleville - Mezieres, 94 km 1. Rein Tarame (Fin, Saint Amand) 2.20.59
4. Mitja Mahorič, 5. Matej Stare (oba Perutnina Ptuj), vsi enaki čas Skupni seštevek:.
1. Coppel Jérôme (Fra, CR 4 Chemins Roanne)
12.	Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) +1.54 21. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +3.22 38. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) +5.29
zozemec Oegema se v nedeljo dopoldne v vožnji na kronome-ter ni izkazal. S triindvajsetim mestom ter zaostankom minute in osem sekund za zmagovalcem Nemcem Martinom je padel celo na tretje mesto. Rumeno majico je oblekel kasneje končni zmagovalec Francoz Coppel. Mahorič je osvojil enajsto mesto (zaostanek 0.48), Gregor Gazvoda pa enaindvajseto mesto (zaostanek 1.00). Ptujčani so popoldne poskusili še zadnjič. Mahorič je z dvojico pobegnil kmalu po startu, si nabral že tri minute prednosti in kar 60 kilometrov kolesaril v rumeni majici, a je prednost proti koncu kopnela, ubežniki pa so bili ujeti 15 kilometrov pred ciljem. Na koncu mu je uspelo zbrati še dovolj moči za sprint, kjer je osvojil 4. mesto, in majici najboljšega gorskega ter najbolj borbenega kolesarja na dirki. Matej Stare je s petim mestom osvojil še drugo najboljšo posamično etapno uvrstitev na dirki. »Počutil sem se zelo dobro, z vročino nisem imel težav, a mi je tokrat sreča obrnila hrbet. Če mi ne bi počila zračnica, bi skoraj zagotovo v soboto v cilj prišel z najboljšimi in tako imel boljše izhodišče za nadaljevanje. Tudi za krono-meter bi se bolj potrudil, saj sem v tem primeru varčeval z močmi. Več možnosti za zmago sem imel v popoldanski etapi, vendar je bila glavnina preveč složna in nas ubežnike ujela,« je bil ob koncu razočaran Mitja Mahorič.
UG
Jutri že nova dirka
Jutri bodo ptujski kolesarji pričeli z nastopi že na novi dirki v Franciji. Na uvodno 167 kilometrov dolgo etapo 48. dirke Tour du Loir - et - Cher se bodo podali Mitja Mahorič, Matej Stare in Gregor Gazvoda, iz Ptuja pa prihaja »sveža kri«, trojica Matej Marin, Aldo Ino Ilešič ter Rado Rogina. Do sobote čakajo kolesarje nato še tri etape, skupno bodo prevozili 743 kilometrov. Najboljši rezultat doslej je na tej dirki dosegel Matej Stare, ki je pred dvema letoma osvojil etapno zmago, v skupnem seštevku je bil drugi.
Boks m Dejan Zavec
Naslednji dvoboj 12. junija v Mariboru
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo že napovedali, da bo Dejan Zavec v petek na tiskovni konferenci oznanil nekatere podrobnosti o novem dvoboju. Sedaj je dokončno potrjeno, da bo težko pričakovani dvoboj 12. junija letos v Mariboru.
To je trenutno najbolj pomembna novica, saj v tem trenutku še ni znano ime nasprotnika, s katerim se bo Dejan v dvorani Tabor pomeril. Možnosti sta le dve: ali se bo naš šampion prvič boril na naslov evropskega prvaka ali pa bo branil že osvojeni naslov prvaka Evropske unije. Če bo obveljala prva, bo Dejan izzivalec Belgijca z ganskimi koreninami Jacksona Osei Bonsu-ja. Ta 26-letnik je imel v svoji profesionalni karieri doslej 25 dvobojev, 24-krat pa je zmagal, kar 21 dvobojev pa je končal predčasno. V drugem primeru bo Dejanov menedžer Ulf Steinforth izbral enega izmed številnih izzivalcev, ki se bi z Dejanom želeli boriti za naslov prvaka UE.
To bo Dejanov tretji nastop pred domačo publiko: aprila 2004 se je v dvorani tabor pomeril z Rusom Viktorom Baranovim, lani maja pa v nepozabnem dvoboju na Ptuju s Kazahstancem Andrejem Jeski-nom. V obeh je seveda zmagal,
tako kot tudi na preostalih 20 borbah, ki jih je v svoji karieri imel doslej (22 dvobojev: 22 zmag, 13 s K. O.).
Dejanov trener za tehniko in taktiko v Sloveniji Tomaž Barada (za kondicijski del skrbi Tomaž Jagarinec) je tokrat tudi v vlogi organizatorja: »Gledalcem v dvorani Tabor bomo 12. junija ponudili najmanj sedem atraktivnih dvobojev, tako da bodo ljubitelji boksa zares prišli na svoj račun. Do takrat pa nas čaka še obilica težkega organizacijskega dela; na srečo je za nami že glavnina osnovne priprave našega boksarja.«
O sami pripravi in nadaljnjih korakih pa je Dejan Zavec povedal naslednje: »Bazične priprave so na srečo že za menoj, tu mi je poleg Tomaža Barade pomagal še Tomi Jagarinec. Drugi del priprav bom opravil v Magdeburgu, kamor odhajam 22. aprila. Ena od novosti v klubu SES je tudi ta, da tam ni več »mojega« trenerja Werner-ja Kirscha, sedaj bom delal pod taktirko Dirka Dzemskega, ki je v svetu boksa znano ime. Pričakujem nekatere spremembe v načinu treninga, vendar ne bistvenih, saj se je Dzemski učil trenerskega posla prav od Kirscha.«
O samem nasprotniku pa je Dejan povedal naslednje: »Sam si seveda želim dvoboj
Projekt, vreden 200.000 evrov
Organizacijo tega zahtevnega projekta, ki bi naj po grobih ocenah stal več kot 200.000 evrov, sta tokrat prevzela Dobro jutro marketing in Barada sport, tekmovalni del pa je skrb družbe Sportlight. Neposreden televizijski prenos bo zagotovil Eurosport. Vstopnice za ta boksarski spektakel bodo na voljo mesec dni pred dvobojem in bodo stale od 15 do 50 evrov. Za ta denar si bodo gledalci lahko ogledali najmanj sedem atraktivnih dvobojev.
za naslov evropskega prvaka, vendar obstaja tudi nekaj procentov možnosti, da se to ne zgodi: Jackson Osei Bonsu namreč lahko v prvem primeru izbira nasprotnika, čeprav sem jaz kot prvak EU uradno njegov prvi izzivalec. Tudi v primeru, da bom branil titulo prvaka EU, pa se bom pred domačo publiko poskušal predstaviti v najboljši luči. Samo da ne bi imel težav s poškodbami,« je zaključil vedno dobro razpoložen šampion, ki sta ga na tiskovni konferenci spremljali tudi njegovi punci: Nataša in mala Ivona.
Jože Mohorič
Foto: Bojan Mazej
Utrinek s tiskovne konference v Mariboru, kjer sta načrte za boksarski večer v Mariboru predstavila Dejan Zavec in Tomaž Barada.
Hokej m SP divizije 1 v Ljubljani
So kremplji risov dovolj nabrušeni?
V nedeljo se je v Ljubljani pričelo svetovno prvenstvo divizije I v hokeju na ledu skupine B, na katerem poleg naše izbrane vrste nastopajo še Romunija, Madžarska, Japonska, Velika Britanija in Litva. Glavni cilj naših hokejistov je zmaga na turnirju, s katero bi si priigrali vozovnico za svetovno prvenstvo elitne skupine, ki bo prihodnje leto v domovini hokeja Kanadi.
Vsa srečanja bodo odigrana v dvorani Tivoli v Ledeni dvorani, ki je našim fantom že tolikokrat prinesla veselje. Upamo da se zgodovina ponavlja. V spominih je še namreč živa slika nepozabnih trenutkov leta 2001, ko so se naši ob pomoči prepolne dvorane navijačev veselili prvega mesta in si prvič priigrali vstop med elito. Organizatorji napo-
vedujejo spektakel in polno dvorano, vsaj takrat, ko bo igrala naša izbrana vrsta. Čeprav dvorana na prvi tekmi z Romuni ni bila nabito polna, pa upamo da bo že na derbiju proti Madžarom slika drugačna.
Po mnenju strokovnjakov, glavni kandidat za zmago naj bi bila naša reprezentanca, v kateri igrajo tako izkušeni igralci (veliko število »legio-narjev«) kot tudi mlajši, a zelo kvalitetni hokejisti. Prav dejstvo, da imajo risi veliko število igralcev, ki igrajo v močnejših ligah v tujini, bi naj bil naš glavni adut. Najtežji nasprotnik do tako želenega prvega mesta bodo po predvidevanjih ravno naši vzhodni sosedje Madžari (prejšnji teden so celo ugnali sicer oslabljene Švede). Pri risih tokrat zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov manjkajo Kontrec, Mušič Kranjc, Terglav, Vnuk, Kristan ..., vendar znano športno pravilo govori, da kogar ni, brez tistega se pač mora. Po drugi
strani pa je potrebno poudariti, da na prvenstvu igra naša daleč največja zvezda hokeja Anže Kopitar, ki sijajno igra v ligi NHL, kar bo dodatni magnet za številne navijače. Prvo tekmo je tako on kot celotna ekipa odigrala na visokem nivoju in plod tega je bila visoka zmaga z 10:1 proti reprezentanci Romunije, ki je vsaj za razred slabša od naše.
Upamo, da bodo naši fantje kljub dvema porazoma na pripravljalnih tekmah zaigrali tako kot znajo. Če bodo pustili srce na igrišču in če bodo imeli še nekaj športne sreče, potem ne dvomimo da varovancem ameriškega selektorja Satorja ne bi uspelo.
Istočasno v Kitajskem Qiqiharju poteka svetovno prvenstvo divizije I v skupini A, kjer se za vstop med elito potegujejo ekipe Kitajske, Francije, Estonije, Kazahstana, Nizozemske in Poljske.
Tadej Podvršek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
m v i a vii	■ ■■ v ■
Zavrcu in Gerecji vasi najlepši zmagi
3. SNL - vzhod
Rezultati 19. kroga: Stojnci - Tišina 1:1, Tehnostroj Veržej - Zavrč 0:2, Dravograd - Trgovine Jager 1:0, Odranci - MU Šentjur 1:1, Železničar
-	Malečnik 0:2, Paloma - Črenšovci 3:1, Pohorje - Kovinar Štore 1:0.
1.	ZAVRČ 18 11	5	2	43:11	38
2.	TEHNO. VERŽEJ 18 12	1 5	41:25	37
3.	MALEČNIK 18 9	4	5	32:25	31
4.	TRGOV. JAGEER 18 9	4	5	32:25	31
5.	ODRANCI 18 9	3	6	30:20	30
6.	KOVINAR ŠTORE 18 8	2	8	21:25	26
7.	PALOMA 18 7	4	7	34:29	25
8.	STOJNCI 18 7	4	7	22:35	25
9.	MU ŠENTJUR 18 6	6 6	27:27	24
10.	ČRENŠOVCI 18 6 4 8 24:28 22 11 ŽELEZNIČAR 18 6 2 10 23:31 20
12.	POHORJE 18 5 3 10 21:28 18
13.	DRAVOGRAD 18 5 3 10 15:33 18
14.	TIŠINA 18 1 5 12 16:35 8
Dva zadetka Rampreta v Veržeju
V 19. krogu je bilo največ zanimanja v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod namenjeno derbiju prvih dveh ekip v Veržeju, kjer sta se merila domači Tehnostroj in Zavrč. Samo srečanje je bilo bolj pomembno za goste, saj bi v primeru njihovega poraza Veržejci lahko prišli do prednosti štirih točk. Završki nogometaši pa so pokazali dobro igro in bili očitno dovolj pripravljeni ter seveda motivirani, da so se domov vrnili s celotnim izkupičkom. Nogometaši Tehnostroj a so samo na začetku naredili pritisk, vendar so gostje igrali zelo dobro in kontrolirali potek igre. Ko pa je njihov mladi napadalec Robi Rampre v slabih petih minutah dosegel dva zadetka, je bilo sanj Veržejcev, da bi ostali na vrhu prvenstvene razpredelnice, konec. Torej tri točke za ponovno prvo mesto nogometašev Zavrča.
Majhno neprijetno presenečenje pa so sebi in svojim nogometašem pripravili nogometaši iz Stojncev, ki so na domačem igrišču samo remizirali proti zadnje uvrščeni in odpisani Tišini.
Za naslov prvaka se bosta še naprej borila Zavrč In Tehnostroj, saj preostali zasledovalci že preveč zaostajajo. Kljub temu bodo naredili vse, da bi kateremu vendarle uspelo »vzeti skalp« vodečemu dvojcu.
Tehnostroj Veržej - Zavrč 0:2 (0:2)
Strelca: 0:1 Rampre (35) in 0:2 Rampre (39).
Zavrč: D. Golob, Meznarič, Petek, Šnajder, Zdelar, Korez (od 85. Fijavž), M. Golob (od 84. Gaiser), Letonja, Šnajder, Kokot in Rampre (od 77. Smolkovič). Trener: Miran Klajderič.
Stojnci - Tišina 1:1 (1:1)
Strelca: 0:1 Serot (2), 1:1 Čeh (27).
Stojnci: Germič, Milošič (od 46. Novak, od 77. Pokleka), Golob, Fruk, Vilčnik, Topolovec, Kuserbanj, Želez-nik, Čeh, Žnidarič, Rižnar. Trener: Ivan Zajc.
ŠTAJERSKA LIGA
Rezultati 19. kroga: Peca - Šoštanj 2:1, Jurovski Dol - Šmartno 1928 0:2, Oplotnica - Mons Claudius 1:1, Get Power Šampion - Teh-notim Pesnica 2:1, Šentilj Jarenina
-	Zreče 4:1, GIC Gradnje Rogaška
-	Gerečja vas Unukšped 0:1, Bistrica - Holermuos Ormož 3:0.
1.	ŠMARTNO 18 12 3 3 55:19 39
2.	ZREČE 18 11 2 5 33:32 35
3.	ŠENTILJ - JAR. 18 10 3 5 41:27 33
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani so se z zmago v Veržeju spet prebili na 1. mesto lestvice 3. SNL - vzhod; na sliki je dvakratni strelec Robi Rampre (Zavrč, beli dres) - posnetek je s tekme Stojnci - Zavrč.
4.	G. G. ROGAŠKA 18	10	3	5	34:21 33
5.	GEREČJA VAS U. 18	9	1	8	27:27	28
6.	G. P. ŠAMPION 18	7	6	5	23:23	27
7.	HOLER. ORMOŽ 18	7	4	7	38:36 25
8.	BISTRICA 18	6	5	7	29:31 23
9.	PECA 18	7	2	9	36:40 23
10.	JUROVSKI DOL 18	6	4	8	28:38 22
11.	ŠOŠTANJ 18	5	5	8	22:32	20
12.	MONS CLAUD. 18	5	3	10	23:38 18
13.	OPLOTNICA 18	4	4	10	26:46 16
14.	TEH. PESNICA 18	4	1	13	23:37	13
Bistričani odpravili bojazljive Ormožane
Prvenstvo v Štajerski ligi postaja vedno bolj zanimivo, saj lahko skorajda vsak premaga vsakega. Pomembno zmago v Rogaški Slatini so si priigrali nogometaši iz Gerečje vasi (edini zadetek na tekmi je dosegel Roman Kaisersberger) in tako domačine delno izločili iz borbe za sam vrh. Očitno je pri »prevoznikih« pomagala zamenjava na trenerski klopi, saj so dosegli že drugo zaporedno zmago. Pomembno zmago so dosegli nogometaši Bistrice, ki so z boljšo in predvsem učinkovitejšo igro v drugem polčasu odpravili Ormožane. Slednji so tokrat razočarali, saj po prvem prejetem zadetku niso znali preobrniti poteka tekme.
Z zmago so nogometaši iz Šmartnega ponovno na vrhu prvenstvene razpredelnice, saj so poleg nogometašev iz Rogaške Slatine izgubili tudi njihovi drugi zasledovalci, nogometaši iz Zreč. Z novo zmago pa so se ekipam pri vrhu priključili nogometaši iz Šentilja.
GIC Gradnje Rogaška -Gerečja vas Unukšped 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Kaisesberger (32). Gerečja vas Unukšped: S. Saga-din, Žgeč, Slaček, Horvat, Kaiseberger, R. Sagadin, J. Sagadin, Marinič, Vtič, Gerečnik in M. Hertiš. Trener: Ivan Ornik.
Bistrica - Holermuos Ormož 3:0 (0:0)
Strelci: 1:0 Drosk (50), 2:0 Jelen-ko (70), 3:0 Hajšek (85).
Bistrica: Stegne, Plevnik (od 24. Greif), Modrič, Drosk, Robar, Frelih, Jelenko, Mlinar, Hrušman, Obrovnik (od 77. Habjanič) in Tkavc (od 66. Habjanič). Trener: Zvonko Hraš.
Holermuos Ormož: Šnajder, Mli-narič, Šeruga, Zidarič (od 62. Bohi-nec), Zadravec, Velečič, Jurčec, Kralj, Jerebič, Meznarič in Kolarič (CINGE-
SAR). Trener: Benjamin Krajnc.
Tradicija tekem Bistričanov in Ormožanov v Slovenski Bistrici je bila v preteklosti bogato na strani Pohorcev. Tako je bilo tudi tokrat, ko so gostitelji v zelo povprečnem nogometnem srečanju premagali strahopetne Ormožane. Resnica na ljubo, končna zmaga Bistrice je previsoka, ampak povsem zaslužena. Gostje iz Ormoža so zaigrali brez Novaka, Drago-ljuba Jerebiča, Prapotnika in Goričana, kar se je pokazalo kot prevelik udarec za moštvo trenerja Benjamina Krajnca. Obe ekipi sta čakali na napako nasprotnika. Več od igre so imeli ormoški »gradbeniki«, ki pa so preko Mihaela Jerebča in kapetana Kralja zamudili dve stoodstotni priložnosti.
V 2. polčasu so Bistričani hitro povedli (50. minuta) po zmedi v kazenskem prostoru Holermuosa. Po zaostanku so Ormožani zaigrali bolj napadalno, toda igra jim za razliko od 1. polčasa ni stekla. Bistričani so postajali vse nevarnejši in do konca tekme so zadeli še dvakrat. Ormožanom niti menjave niso pomagale in prvi poraz v spomladanskem delu je bil neizbežen. Pohvaliti je potrebno solidno sojenje sodnika Iztoka Gornjaka iz Ljubečne.
UK
1. LIGA MNZ PTUJ
Na šestih tekmah 25 golov
Rezultati 15. kroga: Cirkulane - Videm 3:6, Markovci - Gorišnica 1:1, Hajdina - Rogoznica 3:0, Apače - Skorba 2:0, Podvinci - Bukovci 1:1, Boč - Dornava 4:3.
Hajdina - Rogoznica 3:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Vrabl (31), 2:0 Mazera (87., avtogol), 3:0 Pacher (90).
Boč - Dornava 4:3 (3:2)
Strelci: 1:0 Habjan (6), 2:0 Je-lovšek (11), 2:1 Makovec (40), 3:1 Jelovšek (43), 3:2 Jurišič (45), 3:3 Jurišič (52., z 11m), 4:3 Pinter (83).
Apače - Skorba 2:0 (2:0)
Strelca: Širovnik (24), 2:0 Murko (27).
Podvinci - Bukovci 1:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Strgar (4), 1:1 Rajh (29., z 11m).
Markovci - Gorišnica 1:1
2. LIGA MNZ PTUJ
Središče se približuje Leskovcu
Rezultati 12. kroga: Pragersko
-	Zgornja Polskava 4:1, Podlehnik
-	Hajdoše 3:0, Lovrenc - Leskovec 1:0, Grajena - Spodnja Polskava 5:0, Središče - Tržec 4:0.
1. LESKOVEC	12	7	2	3	27:19	23
2. SREDIŠČE -6	12	8	2	2	45:23	20
3. ZG. POLSKAVA	12	6	2	4	30:27	20
4. GRAJENA	12	6	0	6	39:30	18
5. PODLEHNIK	12	5	2	5	24:25	17
6. TRŽEC	12	5	2	5	26:32	17
7. PRAGERSKO	12	5	1	6	19:22	16
8. SP. POLSKAVA	12	4	2	6	19:30	14
9. LOVRENC -1	12	4	1	7	17:21	12
10. HAJDOŠE	12	2	2	8	17:34	8
1. HAJDINA	14	9	3	2	40:14	30
2. DORNAVA	14 10		0	4	34:20	30
3. BOČ	14	9	1	4	25:20	28
4. PODVINCI	14	7	5	2	25:14	26
5. APAČE	14	8	1	5	36:19	29
6. BUKOVCI	14	6	4	4	26:18	22
7. VIDEM	14	7	1	6	34:37	22
8. GORIŠNICA	14	3	5	6	22:35	14
9. ROGOZNICA	14	3	4	7	30:28	13
10. SKORBA	14	4	1	9	30:42	13
11. CIRKULANE	14	2	5	7	24:43	11
12. MARKOVCI	14	0	2	12	12:48	2
Cirkulane - Videm 3:6 (0:4)
Strelci: 0:1 Pečnik (8., z 11m), 0:2 Ovčar (12), 0:3 Ovčar (19), 0:4 Pečnik (39), 1:4 Kelc (55), 1:5 Pečnik (66., z 11m), 1:6 Geč (90), 2:6 Kelc (90).
Središče - Tržec 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Bratušek (19. avtogol), 2:0 Kolarič (29), 3:0 Kolenc (57. z 11m), 4:0 Kosec (83).
Grajena - Spodnja Polskava 5:0 (3:0)
Strelci: 1:0 Belšak (13), 2:0 Kram-berger (31), 3:0 M. Bračič (41), 4:0 G. Bračič (84), 5:0 M. Bračič (85).
Podlehnik - Hajdoše 3:0 (3:0)
Strelci: 1:0 Toplak (27), 2:0 Milošič (31), 3:0 Železnik (44).
Pragersko - Zgornja Polskava 4:1 (2:1)
Strelci: 1:0 Žolek (5), 2:0 Debe-vec (27), 2:1 Pečovnik (28), 3:1 Celan (78), 4:1 Lončarič (87).
Lovrenc - Leskovec 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Frlež (8., z 11m).
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 21. kroga - SREDA ob 16.30: Aluminij - Dravinja Duol, Boni-fika - Mura 05, Livar - Rudar Velenje, Krško - Tinex Šenčur, Triglav - Zagorje.
Danilo Klajnšek
1. slovenska ženska liga
Novomeščanke suvereno
ZNK Ljudski vrt -Krka 0:17 (0:8)
ŽNK Ljudski vrt: Murko, Skaza, M. Jaušovec, L. Arnuš, Koren, Mesa-rec, Š. Jaušovec, U. Arnuš, Cafuta, M. Arnuš in Potrč. Trener: Aleš Huzjak.
Mlade ptujske nogometašice so proti vodeči ekipi na prvenstveni razpredelnici Krki iz Novega mesta po pričakovanjih visoko izgubile, saj so njihove nasprotnice izkušenejše in kvalitetnejše tekmice.
Rezultati 16. kroga: ŽNK Ljudski vrt - Krka 0:17, Kamen Jerič - Slovenj Gradec 2:1, Senožeti Vode - Po-murje 2:6, Slovan - Maribor 8:0.
1.	KRKA	16	15	0 1	155:6	45
2.	POMURJE	16	14	1 1	146:10	43
3.	SLOV. GRADEC	16	9	1 6	55:36	28
4.	SLOVAN	16	8 2 6	62:34	26
5.	KAMEN JERIČ	16	8 2 6	47:26	26
6.	SENOŽETI VODE 16	3	0 13	32:74	9
7.	LJUDSKI VRT	16	2	1 13	15:151	7
8.	MARIBOR	16	1 1 14	9:184	4
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Pohod na Grmado
V nedeljo, 29. aprila, Turistično društvo Vurberk pripravlja že 3. pohod na Grmado. Start bo na dvorišču vurberškega gradu ob 10. uri, kjer bo vsak pohodnik prejel kontrolni kartonček. Hoje proti Krčevini pri Vurberku, mimo ribnikov, lažjim vzponom na Grmado (462 m) in povratkom na grajsko dvorišče je za dve uri, vmes bodo okrepčilne postaje in kontrolne točke. Po prihodu na cilj vsak pohodnik, ob predložitvi potrjenega kartončka, prejme spominsko kapo. Pot ni naporna in je ves čas označena. Prijavnina bo 3 €, zanjo pa vsak udeleženec prejme spominsko darilo, okrepčilo na startu in enolončnico na cilju.
Za vse tiste, ki se boste na Vurberk pripeljali z avtomobili, priporočamo parkiranje pri Domu krajanov in pri župnijski cerkvi, ki jo priporočamo tudi za ogled. Informacije 02 681 01 05 (popoldan).
Športna novička
Trap • Podlehniški strelci dobro začeli sezono
V soboto, 7. aprila, je na Olimpijskem strelišču v Pragerskem potekal 1. krog lige SZS Trap.
Strelci SD Rogatnica Podlehnik (na sliki) so nastopili v ekipni konkurenci in osvojili odlično drugo mesto. Ekipo so sestavljali Mišo Rakuša,
Bojan Rakuša in Bojan Potočnik. V posamezni konkurenci v I. ligi SZS Trap sta se M. Rakuša in B. Potočnik uvrstila v finale in na koncu zasedla 4. in 5. mesto, S. Skledar pa 17. mesto.
V II. Ligi SZS Trap pa je po uvrstitvi v finale B. Rakuša zasedel odlično 3. mesto. Uspeh SD Rogatnica je dopolnil mladinec S. Jurhar, ki je zasedel 5. mesto.
Bojan Potočnik
Nogomet • Veteranski ligi
VZHODNA SKUPINA
Rezultati 12. kroga: Tržec -	Gorišnica 4:2, Leskovec - Savaria	Rogoznica 0:3, Markovci - Ormož	5:2, Stojnci - Grajena 7:1.
1.	STOJNCI 11 8 2 1 33:9	26
2.	MARKOVCI 11 7 1 3 33:13	22
3.	GORIŠNICA 10 6 3 1 29:8	21
4.	DORNAVA 10 4 5 1 28:9	17
5.	SAVARIA ROG. 11 5 2 4 16:16	17
6.	TRŽEC 11 4 1 6 16:28	13
7.	ORMOŽ 10 2 1 7 12:25	7
8.	LESKOVEC 11 2 1 8 10:26	7
9.	GRAJENA 11 2 0 9 9:52	6
ZAHODNA SKUPINA
Rezultati 12. kroga: Boč - Lovrenc 3:1, Zgornja Polskava - Skorba 2:1, Apače - Hajdina 0:5, Prepolje - Pragersko 3:2.
1.	HAJDINA
2.	BOČ
3.	SKORBA
4.	PREPOLJE
5.	ZG. POLSKAVA
6.	PRAGERSKO
7.	POLSKAVA
8.	APAČE
9.	LOVRENC
1	8	3	0	31:10	27
1	8	2 1	28:12	26
1	5	2	4	32:17	17
1	5	0 6	22:28	17
13 4 4 0 3 3 4 0 3 3 4
16:17 13 23:24 12 11:21 12
0	3 1 6 14:23
1	1 0 10 15:40
Rokomet • Ustanovni zbor RK Velika Nedelja
Rokomet pri Veliki Nedelji spet živi!
V dvorani zadružnega doma pri Veliki Nedelji je v nedeljo, 15. aprila 2007, pozno popoldan potekal ustanovni zbor rokometnega kluba Velika Nedelja, ki se ga je udeležilo več kot 100 ljubiteljev rokometa. Rokomet pri Veliki Nedelji živi od leta 1957, in prav bogata tradicija je eden izmed glavnih razlogov zakaj so se Nedeljčani odločili ponovno rokometno »zadihati«. Zadovoljstvo na obrazih prisotnih, od najmlajših do najstarejših, po končanem
zboru je bilo več kot očitno. Rokomet pri Veliki Nedelji spet živi: »Vejka Nedla, Vejka Nedla,« se je slišal glasen vzklik enega izmed privržencev tega kluba med zborom.
Dnevni red je bil sestavljen iz osmih točk; najprej so prisotni potrdili sklep o ustanovitvi rokometnega kluba Velika Nedelja, nato so potrdili statut kluba. Najvažnejša točka dnevnega reda so bili predlogi in izvolitev predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika ter
Primož Kumer je bil soglasno potrjen za novega predsednika RK Velika Nedelja.
upravnega odbora. Prisotni so za predsednika soglasno potrdili Primoža Kumra, za podpredsednika Davorina Ko-vačca, tajnik je postal Simon Marin, blagajnik Janez Mora-vec. Petčlanski upravni odbor bo deloval v sestavi Marjan Majcen, Aleš Leben, Franci Krabonja, Janko Meško in Miran Leben. Po potrditvi novega predsednika Primoža Kumra, nam je slednji povedal: »Letos rokomet pri Veliki Nedelji praznuje 50 let obstoja. Vesel sem, da se je zbora udeležilo tako veliko število ljubiteljev rokometa in obljubim, da bomo v klubu delali timsko in transparentno. V novi sezoni bomo poskušali zaigrati z vsemi mlajšimi selekcijami, zaenkrat pa še ni znana usoda članske ekipe. Potrudili pa se bomo sestaviti tudi člansko ekipo, ki bi začela z nastopi v 2. državni rokometni ligi. Tudi imena trenerjev po selekcijah zaenkrat še niso znana.«
Velika Nedelja je tako ponovno na rokometnem zemljevidu Slovenije in upamo, da se napake iz bližnje preteklosti ne bodo ponavljale.
Uroš Krstič
Strelstvo • 16. DP za člane in mladince
Zlato Ljubicu, novi medalji tudi za Ciglariča in Raušlovo
V soboto in nedeljo je v organizaciji domačega strelskega društva iz Portoroža potekalo 16. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane in mladince. Na težko pričakovanem višku letošnje sezone z zračnim orožjem so zelo dobre rezultate dosegli strelci iz Spodnjega Podravja: Med člani je slavil kidričevski strelec Cvetko Ljubič s 571 krogi iz kvalifikacij in najboljšim finalom 99,4 kroge, drugo mesto je zasedel ormoški strelec Aleksander Cigiarič, ŠSK Coal, ki se je z drugim najboljšim finalom 99,3 kroge povzpel iz 5. mesta po kvalifikacijah, kjer
je dosegel 568 krogov. Na žal nehvaležnem 4. mestu in brez medalje pa je ostal prvi favorit prvenstva Boštjan Simonič, ki je v kvalifikacijah dosegel 567 krogov in v finalu 97,8 krogov, kar pa je bilo pol kroga premalo za medaljo. Med ptujskimi strelci se je najbolje odrezal Matija Potočnik, ki je s 562 krogi zasedel 14. mesto. V ekipnem delu so po pričakovanjih prvaki postali kidričevski strelci, pred Olimpijo in Breži-čani, juršinski strelci so zasedli 5. mesto, Ptujčani pa so končali na 9. mestu. Med članicami je bronasto medaljo osvojila Ptuj-čanka Majda Raušl, ki je dose-
gla 375 krogov v kvalifikacijah in se v finale uvrstila kot druga najboljša strelka, kjer pa je dosegla 92,4 kroge in s tekmovanjem zaključila na 3. mestu. V ekipnem delu so Ptujčanke dosegle 1020 krogov in osvojile odlično 3. mesto, za ekipo pa so streljale Majda Rauši, Sonja Rauši in Tanja Žmauc. Med mladinci sta slavila strelca iz Grosuplja, v finale pa sta se uvrstila še Rok Pučko in Domen Solina, ki sta osvojila 5. in 6. mesto. Več o rezultatih in podrobnejša analiza DP pa sledi v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
Ekipa SD Kidričevo, ki je postala ekipni prvak med člani s pištolo (z leve): Simon Simonič, Cvetko Ljubič in Boštjan Simonič.
Karting • AMD Ptuj
Z odlično vožnjo Dominko prvi
Na portoroškem kartodro-mu so na prvi dirki za državno prvenstvo in za pokal Sport-stila uspešno nastopili tudi tekmovalci AMD Ptuj. Dobra organizacija in lepo vreme sta pripomogla k dobremu raz-
položenju vseh voznikov. Na mednarodni dirki je v devetih razredih nastopilo 77 voznikov, kjer so za pokal Sportstila 3-krat zmagali vozniki AMD Moste, 2-krat voznika iz Italije in 1-krat iz Hrvatske.
Rezultati:
V	dirki za državno prvenstvo so v posameznih razredih zmagali R 1 Sara Markučič, R 3 Erik Sajovic, R 6 Urban Stare, R 9 Gregor Tomazin (vsi AMD Moste) v R 2 Miha Mulej AKK Primus in v R 4 Matjaž Dominko (AMD Ptuj).
V	ekipni uvrstitvi med 9 društvi je zmagala ekipa AMD Moste - 80 točk, sledijo AMD Gorca - 64 točk, AMD Ptuj - 56 točk, sledijo še AK Lamko - 42, AMD Racing - 35 ...
Foto: Langerholc
Matjaž Dominko (levo) in Saša Stamenkovič (desno) sta osvojila drugo in tretjo mesto v tekmovanju za pokal Sportstila.
Od ptujskih voznikov sta se na vidno mesto uvrstila Matjaž Dominko - bil je drugi in Saša Stamenkovič - bil je tretji.
Zanimive so bile vožnje v dirki za državno prvenstvo kjer najboljši napovedujejo ogorčen boj za najboljše uvrstitve, v katere posegajo tudi Ptujčani, saj je v razredu 4 zmagal Matjaž Dominko pred Sašo Stamenkovičem, v razredu 6 pa sta se z odlično vožnjo uvrstila na 5. mesto Damjan Švajncer Butinar in na 7. mesto Darjan Klobasa, v razredu 9 je bil peti Borut Levstek in šesti Zlatko Oman.
anc
Kikboks • Državno prvenstvo v Zagorju
Tekmovalci iz Ptuja in Ormoža osvojili 7 prvih mest
V soboto, 24. marca, je v Zagorju potekal 1. turnir državnega prvenstva v kickboxingu v disciplini semi in light kontakt za vse starostne kategorije. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo več kot 180 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja in Ormoža so odlično nastopali, saj so Ptujčani osvojili štiri prva mesta, Ormožani pa tri.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan Pavlica in Sebastjan Zinrajh, pri borbah pa so pomagali z nasveti tekmovalcem Aleksander in Sabina Koiednik. Ormo-žane je vodil trener Milan Ko-
Rezultati:
1.	mesto so osvojili: Tilen Abraham (dečki do 155 cm), Filip Janžekovič (mladinci do 56 kg), Izidor Janžekovič (mladinci do 69 kg)in Marcel Feko-nja (člani do 69 kg) - vsi Ptuj;
Nuša Štefančič (deklice do 155 cm), Dejan Kociper (dečki do 135 cm), in Dejan Govedič (dečki nad 165 cm) - vsi Ormož.
2.	mesto so osvojili: Vindiš Luka (dečki do 155 cm), Matic Kovačič (mladinci do 48 kg), Bernard Veršič (mladinci do 56 kg), Anej Štrafela (mladinci do 69 kg), Adriana Korez (mladinke do 55 kg), Sabina Kolednik (članice do 5 kg) - vsi Ptuj;
Dejan Kociper (dečki do 135 cm), Florjan Kuharič (mladinci do 63 kg) - oba Ormož.
3.	mesto so osvojili: Vitomir Čurin (dečki do 155 cm), Bedenik Raušl Matic (mladinci do 63 kg), Aleksander Kolednik (člani do 69 kg) - vsi Ptuj;
Rok Tomažič (dečki do 135 cm) in Zlatko Miško (člani do 69 kg) - oba Ormož.
rotaj. Sodili so tudi sodniki iz Ptuja Marjan Šibila, Matej
Šibila in Franc Vrbančič ter
sodnika iz Ormoža Tončka Kaluža in Nikola Premuž.
Naslednje domače tekmovanje je 22. aprila v Novi Gorici, kjer bo potekal 2. turnir državnega prvenstva.
Franc Slodnjak
Ekipa Ptuja pred tekmovanjem
Foto: fs Nuša Štefančič in Dejan Kociper (oba Ormož)
Foto: SG
16 Štajerski
Šolski šport, rekreacija
torek • 17. aprila 2007
Judo • DP za starejše dečke, deklice
Tilen in Tanja prvaka Slovenije!
Ravne na Koroškem, 14. 4. 2007. Na državnem prvenstvu za starejše dečke in deklice (U-15) smo lahko spremljali zanimive dvoboje mladih judo-istov večine slovenskih klubov (nastopalo je 150 tekmovalcev in tekmovalk). Pri dečkih je dva naslova državnih prvakov osvojil JK Impol iz Slovenske Bistrice, po enega pa JK Murska Sobota, JK Bežigrad, JK Mislinja, JK Polyteam, JK Šiška, JK Duplek in JK Drava iz Ptuja, pri deklicah pa so naslove osvojile judoistke JK Bushido,
JK Šiška, JK Sokol, JK Marezige, JK Branik Broker, JK Sankaku, JK Ljutomer in JK Gorišnica.
Iz JK Drava iz Ptuja so tokrat nastopali trije tekmovalci in prikazali dobro pripravljenost. Najžlahtnejšo odličje je osvojil Tilen Vidovič s tremi zmagami v kategoriji do 60 kg; s tem je prvič osvojil naslov prvaka Slovenije. Tilen je vse tri dvoboje zmagal prepričljivo za ippon. V isti kategoriji je odlično predstavo pokazal tudi Matjaž Škerget, vendar mu je na koncu zmanjkalo
Rezultati: starejši dečki:
-	38 kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol, 3. Luka Zver In Žiga Zafošnik - oba JK Impol, 5. Rok Gril - JK Impol; - 42 kg: 1. Tim Kovačič - JK Murska Sobota; - 46 kg: 1. Luka Kuralt - JK Bežigrad; - 50 kg: 1. Tadej Klemene
-	JK Mislinija; - 55 kg: 1. Žiga Rakuša - JK Impol, 2. David Volčič - JK Oplotniea, 3. Mareel Rak - JK Impol; - 60 kg: 1. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj, 5. Matjaž Škerget - JK Drava Ptuj; - 66 kg: 1. Tadej Mulee - JK Duplek; - 73 kg: 1. Matie Ovijač - JK Šiška; + 73 kg: 1. Jaka Vrhovee
-	ŠD Polyteam; 2. Vito Dragič - JK Impol, 3. Dejan Kolar - JK Oplotniea, 3. Marijo Potisk - JK Impol, 7. Tadej Butolen - JK Drava Ptuj.
Starejše deklice:
-	32 kg: 1. Ines Škoda - ŠD Bushido; - 40 kg: 1. Urša Verbič - JK Šiška; - 44 kg: 1. Aldina Seferovič - JK Sokol, 3. Barbara Rižnar - JK Juršinci, 4. Andreja Kuhl - JK Impol; - 48 kg: 1. Maruška Jurman - ŠD 15. Maj Marezige; - 52 kg: 1. Tamara Plečko - JK Branik Broker, 7. Katja Horat - JK Juršinci; - 57 kg: 1. Tanja Kociper - JK Gorišnica;
-	63 kg: 1. Urška Gračner - JK Sankaku; + 63 kg: 1. Urška Potočnik
-	JK Ljutomer.
Tilen Vidovič (JK Drava) in Tanja Kociper (JK Gorišnica) sta postala nova državna prvaka v judu med strejšimi dečki in deklicami.
Šolski šport • Odbojka
moči za kolajno. Uvodni boj je že v prvem napadu zmagal za ippon, nato pa se v četrtfinalu pomeril z Žgankom iz Sankaka. Borba je bila po rednem delu izenačena, zato sta tekmovalca nadaljevala boj v podaljšku na zlato točko. Tudi v podaljšku je bila borba izenačena do konca, zato je o zmagi odločil sodnik v korist tekmovalca iz Sankaka. Matjažu so nato ostale repasaž-ne borbe, kjer je dva krat zmagal za ippon, v odločilni borbi za kolajno pa presenetljivo
izgubil proti domačinu Aljažu Lebarju in na koncu osvojil 5. mesto. Svoj prvi nastop na DP pa je izkusil tudi Tadej Buto-len v kategoriji nad 73 kg in osvojil 7. mesto.
Iz JK Gorišnica je tekmovala Tanja Kociper do 57 kg in prepričljivo zmagala vse štiri dvoboje ter tako postala prvakinje Slovenije. Iz JK Juršinci je bila tretja Barbara Rižnar do 44 kg.
Sebi Kolednik
Učenke OŠ Breg in OŠ Majšperk na regijsko tekmovanje
Rezultati medobčinskega prvenstva v odbojki za učenke, letnik 1994 in mlajše
Učenke - predtekmova-nje
A skupina (Športna dvorana Podlehnik):
Podlehnik - Ljudski vrt 3:0, Majšperk - Olga Meglič 3:0, Ljudski vrt - Majšperk 1:2, Juršinci - Podlehnik 2:1, Majšperk - Juršinci 2:1, Olga Meglič - Ljudski vrt 2:1, Juršinci
-	Olga Meglič 3:0, Podlehnik
-	Majšperk 0:3, Olge Meglič
-	Podlehnik 1:2, Ljudski vrt
-	Juršinci 0:3.
V finale sta se uvrstili ekipi OŠ Majšperk in OŠ Juršinci.
B skupina (OŠ Markovci):
Markovci - Videm 0:3, Dornava - Breg 2 0:3, Videm -Dornava 1:2, Breg 1 - Markovci 3:0, Dornava - Breg 1 1:2, Breg 2 - Videm 2:1, Breg 1 - Breg 2 2:1, Markovci - Dornava 1:2, Breg 2 - Markovci 3:0, Videm - Breg 1 1:2.
(V finale sta se uvrstila OŠ Breg 1 in OŠ Dornava, ker je OŠ Breg 2 igrala izven konkurence.)
Finale (sreda, 11. aprila 2007, v Majšperku, izvajalec OŠ Majšperk, vodja tekmovanja, športni pedagog Darko Kafel):
Majšperk - Dornava 2:1, Breg 1 - Juršinci 3:0, Dornava
Odbojkarice OS Majšperk
- Juršinci 1:2, Majšperk - Breg 1 1:2, Breg 1 - Dornava 3:0,
Mlade odbojkarice OS Breg so zmagale na medobčinskem prvenstvu.
Juršinci - Majšperk 1:2.
Končni vrstni red: 1. OŠ Breg, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Juršinci, 4. OŠ Dornava.
OŠ Breg in OŠ Majšperk sta uvrščeni na regijsko tekmovanje Podravja, z medobčinskega tekmovanja Slovenska Bistrica sta se uvrstili OŠ Poljčane in OŠ Črešnjevec.
JM
Kasaštvo
Uspeh Ljutomerča-nov v Avstriji
Na hipodromu Magna Ra-cino pri Dunaju sta izjemen uspeh dosegla tekmovalca kasaškega kluba Ljutomer Marko Slavič in Dušan Zorko. V dirki na 1640 metrov dolgi stezi je Slavič z Glorio osvojil 1. mesto (1:15,9), Dušan Zorko s Hand Rightom pa je bil drugi (1:16,1).
N.Š.
Brigita Strelec
Kegljanje • Brigita Strelec
Blizu uvrstitvi na SP
V letošnjem državnem prvenstvu je ekipa celjskega Mi-roteksa osvojila še 15. naslov slovenskih državnih prvakinj. Celjanke pa niso uspešne samo na domačih stezah, ampak tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih, tako v klubski konkurenci, kakor tudi posameznice v slovenski izbrani vrsti. Miroteks je v Zagrebu na svetovnem klubskem pokalu osvojil prvo mesto. V celjski ekipi je nastopila tudi Brigita Strelec, ki prihaja iz naših koncev in je dala svoj delež k temu uspehu. »Res je, da smo v letošnji sezoni bile uspešne. Jaz sem imela malo smole in sem se v mesecu oktobru poškodovala, vendar sem se hitro vrnila v formo. V decembru in januarju sem nastopila na državnem prvenstvu za posameznike, kjer sem osvojila 4. mesto, v kombinaciji pa 9. mesto. Z uvrstitvami sem zadovoljna, še posebej, če pomislim, da mi je poškodba vzela cel mesec treninga. V marcu smo s klubom zaključile ligaško sezono neporažene in si priborile 15. naslov državnih prvakinj. Na ligaški lestvici sem med posameznicami zaključila sezono na 7. mestu s povprečjem 562,1 podrtih kegljev na tekmo. To je moja najboljša uvrstitev do sedaj. Najboljši rezultat mi je v tej sezoni uspel v Novi Gorici, kjer sem z 637 keglji dosegla svoj osebni rekord. Na osnovi doseženih rezultatov me je se-
lektor Lado Gobec uvrstil med 12 kandidatk za reprezentanco, ki bo od 20.-26. 5. nastopila na SP v Košicah (Slovaška). Po končanem prvem delu priprav in odigranih tekmah s Slovaško (14. in 15. 4.) bo selektor izmed dvanajstih kandidatinj določil osem igralk, ki bodo zastopale Slovenijo na SP. Če v tem trenutku potegnem črto pod letošnjo sezono, sem z doseženim kar zadovoljna. Cilj, ki sem si ga zadala, je uvrstiti se v reprezentanco in čim bolje nastopiti na SP. Verjamem, da mi bo to uspelo. V tem primeru bo to zame najuspešnejša sezona do sedaj,« je dejala slovenska kegljaška reprezentantka Brigita Strelec.
Danilo Klajnšek
Prireditvenik
Torek, 17. april
19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstavitev knjige in pogovor z
avtorico Sašo Pavček 19.30 Maribor, SNG, drama Plemeniti meščan, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
Ptuj, Knjižnica t va na Potrča v razstavišču, razstava originalnih ilustracij Damijana Stepa nčtča, razstava je namenjena ob knjižnem prazniku Ptuj, informativni vpis v zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla, telefon 031 681 193
Sreda, 18. april
13.00 Ptuj. CID. okrogla miza o etičnem kodeksu prostovoljnega dela 18.00 Ormož, na gradu, predavanje: »Ormoško pokopališče«, predavata
bo Nevenka Korpič 18.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje: Malezija. Borneo, Brunelm svoje
potovanje bo predstavil Senad Os ma naj 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton 19.00 Maribor, Sinagoga, Židovska 4. »Izgubljena verovanja v krščanstvu«. predava Gorazd Andreje, teolog in filozof tokratna tema, Dua lis lični nasproti hol ¡stičnemu pogfedu v krščanstvu 19.00 Maribor, balet Don Kihot, VelDvo, za izven
19.30 Ormož, dom kulture, gledališka predstava Val. nastopajo učenci 3.
c Gimnazije Fran Miklošič Ljutomer s profesorji 19.30 Maribor, SNG, drama Somrak bogov, StaDvo. za izven 20.00 Maribor, Narodni dom. Kolumbovo jajce, za izven 20.00 Narodni dom, film Monsieur Verdoux, MalOd
Četrtek, 19. april
15.30 Ormož, v OŠ, zaključek projekta »Tu sem doma« 17.00 Ptuj, prostori Mestne Četrti Ljudski vrt, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga
18.00 Ormož, g lasbena šola, zel e n a dvora n a, konce rt učen cev Glasbene Šole Ormož
18.00 Maribor, koncert Lip Killer, Dvo. Union, za abonente in izven 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka 19.00 Maribor. Sinagoga. Židovska 4. »Izgubljena verovanja v krščanstvu«. predava Gorazd Andrejič. teolog in filozof, tema današnjega predavanja Izbris čustvenega Boga 20.00 Maribor, Narodni dom. Klejt najt šou: Psihiatrija za kadilce, za izven
Kolosej Maribor
Torek, 17. april, ob 16.45, 19.05, 21.20 Ohcet bo ... In pika! Ob 17.00.
19.20 in 21.45 Popolni tujec. Ob 17.10, 19.30 in 21.50 Sončna svetloba. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Beanove počitnice. Ob 16.30, 19.10 in 21.40 300, Ob 16.00 in 18.10 Spoznajte Robinsonove. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Glasba in besedilo. Ob 16 20 in 18.30 Ninja želve. Ob 20.30 Rocky Balboa. Ob 16.10. 18.40 in 20 50 Norbit Ob 20.20 Zadnji škotski kralj. Ob 16.15. 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 30.
Sreda. 18. april, ob 20.00 Divjaka. Ob 16.45, 19.05 in 21 20 Ohcet bo.
In pika! Ob 17.00, 19.20 in 21.45 Popolni tujec. Ob 17.10, 19.30 in 21.50 Sončna svetloba. Ob 16.40. 18.50 in 21.00 Benove počitnice. Ob 16.30, 19.10 in 21.40 300. Ob 16.00 in 18,10 Spoznajte Robinsonove. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Glasba in besedifo. Ob 16.20 in 18,30 Ninja želve. Ob 20.30 Rocky Balboa. Ob 17.40 Norbit. Ob 20,20 Zadnji škotski kralj. Ob 16.15, 13.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D.
Foto: DK
Foto: SK
Piše: Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (3)
Bermudski trikotnik
Na področju 450.000 kvadratnih milj Atlantskega oceana se razprostira zloglasni Bermudski trikotnik. Do danes je pogoltnil nenavadno veliko število ladij, letal in ljudi, ki so izginili popolnoma brez sledu. O razvpitem trikotniku je bilo napisanih na stotine knjig, postavljenih veliko teorij, vendar tam še vedno izginjajo ljudje v »nič«, zanesljive razlage pa nimamo.
Nesreče
Izraz Bermudski trikotnik se je pojavil l. 1945, ko je 5. decembra ob 14. uri v lepem vremenu iz oporišča Fort Lauderdale vzletelo pet bombnikov tipa grumman na rutinski polet t. i. Flight 19. Kmalu po vzletu so piloti po radiu sporočili, da so inštrumenti v letalu ponoreli. Poročnik Charles Taylor je poklical kontrolni stolp in dejal: »Položaj v sili. Vse kaže, da smo izgubili kurz. Ne vidimo kopnega...« Stolp: »Kakšen je vaš položaj?« Poročnik Taylor: »Ničesar zanesljivega ne vemo o položaju. Niti tega ne moremo povedati, kje smo... Vse kaže, da smo se izgubili«. Stolp: »Zavijteproti zahodu.« Poročnik Taylor: »Ne vemo, v kateri smeri je zahod. Vse je narobe . Nenavadno . Ne moreno ugotoviti smeri - celo morje ni videti takšno, kot bi moralo biti . « Potem piloti več niso slišali kontrolnega stolpa, medtem ko so v stolpu še slišali pogovor med piloti. Dve uri kasneje je bila zveza z letali prekinjena. Bombnik tipa martin je takoj vzletel, da bi poiskal izginula letala. Toda po 20 minutah so tudi z njim izgubili radijsko zvezo. Za nobenim od teh letal niso nikoli našli niti najmanjše sledi. V zraku je za vedno izginilo 6 letal in 27 članov posadke.
Od takrat se je začelo govoriti o Bermudskem trikotniku, pokopališču ladij in letal. Skrivnostnemu trikotniku so določili meje, in sicer od
Miamija na Floridi do Ber-mudskih otokov in do Puerto Rica. Eden najbolj znanih raziskovalcev trikotnika Charles Berlitz je dokumentiral seznam izginulih ladij in letal, ki sega v leto 1800, ko se je izgubila sled za ameriško ladjo Pickering.
Nekaj primerov nesreč: L. 1948 je izginilo letalo DC-3 z 32 potniki in člani posadke. L. 1950 se je potopila brez sledov ameriška tovorna ladja SS Sandra, dolga 120 metrov. L. 1956 je izginil hidroavion ameriške mornarice martin P5M z 10-člansko posadko. L. 1963 je izginila ameriška tovorna ladja Marine Sulpur Queen, dolga 140 metrov. Istega leta sta izginila dva velika zračna tankerja ameriških vojaških sil in tovorno letalo C-132. L. 1970 se je za francosko tovorno ladjo Milton Iatrades izgubila vsaka sled. L. 1973 je izginila 20.000 tonska nemška tovorna ladja Anita z 32 člani posadke. In še bi lahko naštevali vse do današnjih dni.
Kaj spremlja nesreče
Ko izginejo ladje in letala, ponavadi zaznajo vsaj enega od štirih značilnih pojavov: a) napačno delovanje instrumentov (kompasi in drugi elektromagnetni instrumenti ponorijo, nanje se ni več mogoče zanesti), b) izguba orientacije (ne samo, da po-norijo instrumenti, temveč tudi okolica postane neprepo-
znavna, izgubi se horizont),
c)	časovne anomalije in pretrgane radijske zveze (preživeli v trikotniku doživijo »časovne preskoke«, ko pridobijo ali izgubijo po več minut časa na urah; zveze s kontrolnim stolpom in drugimi postajami se prekinejo),
d)	bela ali ognjena megla
(ladje in letala zaidejo v bele ali slepeče oblake megle).
Razlage
Uradne znanstvene in vojaške razlage se najpogosteje sklicujejo na naravne vzroke. Npr. en sam orkan v Ber-mudskem trikotniku ima več energije kot 10.000 jedrskih bomb. Valovi so lahko visoki tudi do 16 metrov, kot šest-nadstropna hiša. Vetrovi pihajo s hitrostjo 320 kilometrov na uro in so štirikrat močnejši od nevihte. Kot vzroki se navajajo še globoki morski vrtinci, podzemni vulkani, nasprotna gravitacija in črne luknje. Z naravnimi pojavi lahko pojasnimo več nesreč v Bermudskem trikotniku, toda še vedno ostane veliko takih, ki niti približno ne sodijo v to kategorijo.
Druga teorija pravi, da navigacijski instrumenti odpovejo zaradi velikega solarnega kristala, ki naj bi nekoč oskrboval Atlantido z energijo, a zdaj počiva na dnu morja. S potopljeno Atlantido na tem območju je povezanih še več teorij.
Tretja razlaga se tesno veže na pojav NLP-jev (neznanih
letečih predmetov), naj ti prihajajo s tujih planetov ali iz meddimenzionalnega prostora. Poglejmo si nekaj teh teorij. a) Zunajzemeljska bitja prihajajo po vzorce zemeljske favne (sem spadamo tudi ljudje) za študijske namene. b) Prihajajo s tujih planetov in potrebujejo vodo, ki jo dobivajo iz morij našega planeta. c) Potrebujejo druge elemente (morda zlato) za svoje elektronske sisteme in konduktorje. d) Varujejo nas pred našim prirojenim nagnjenjem, da bi uničili sebe in ta del vesolja. e) Nadzorujejo letalski promet in vesoljske polete, da ne bi Zemljani krenili v osvajanje vesolja. f) Ta bitja so potomci minule civilizacije (Atlantida, Lemu-rija), ki je nekoč obstajala v Bermudskem trikotniku. Zdaj obiskujejo svojo nekdanjo domovino, ali pa celo živijo tam v podvodnih kupolah. g) Zunajzemeljska bitja uporabljajo elektromegnetne in druge naravne sile Zemlje kot energetske zaloge za intergalak-tična in interdimenzionalna potovanja. Slednja trditev se nanaša na teorijo, da ob našem svetu, v drugi dimenziji na Zemlji obstaja še en svet, iz katerega prihajajo zunajzemeljska bitja.
Kakorkoli že, razlag je veliko, od znanstvenih do najbolj fantastičnih, toda končni odgovor se nam še vedno izmika.
Prihodnjič: Ali je imel Jezus potomce?
Iskrice
Ali lahko naslikamo lepo sliko, če je model pokvarjen človek?
Simone de Beauvoir
-k-k-k
Celo ljubi Bog potrebuje reklamo. Čemu pa bi imel sicer zvonove?
Lamartin
-k-k-k
Gremo v pekel, da bi spoznali nebesa.
John C. Lilly
-k-k-k
Zgodovina sveta je samo biografija največjih norcev tega planeta.
John Collins
•k-k-k
Tudi ko se v svetu nič pomembnega ne zgodi, so časopisi polni. Časopis je kot lubenica: nenehno žvečite, v ustih pa nimate drugega kot vodo.
Ljubomir Nenadovic
-k-k-k
Televizija je zato, da imajo nepismeni razlog, da nosijo očala.
Gabriel Laub
-k-k-k
Ljudstvo je mogoče pripraviti do pravilnega ravnanja, ne da pa se mu ga razložiti.
Konfucij
-k-k-k
Bogovi so pogosto samo lutke v rokah svojih svečenikov.
Christoph Martin Wieland
15. januar - Zlatko Zadravec, So-dinci 60; Boris Hebar, Gornji Klju-čarovci 29; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Marija Marčec, Gode-ninci 9; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Ksenja Galun, Skorba 9/a; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Sandi Obran, Zamu-šani 41; Vojislav Veličkovic, Potrčeva 48, Ptuj; Janez Muhič, Bukovci 63; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Marjan Drevenšek, Ormoška 2, Ptuj; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Marija Prelog, Markovci 52. 18. januar - Željko Lukaček, Dolga lesa 9, Ormož; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Jože Grula, Skorba 41/c; Franc Zagoranski, Hajdo-še 101; Majda Belšak, Cirkulane 81; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Marjan Grabar, Podvinci 100; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Martin Šegula, Gradišča 12/b; Aleksander Dogša, Libanja 27; Leon Turk, Ge-rečja vas 32; Marija Kostanjevec, Stojnci 58; Lidija Koprek, Videm 31; Marta Rajh, Dragovič 40; Janez Potočnik, Hrastovec 26; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Sabina Škrjanec, Radomerje 21/a; Dragica Martinčič, Pacinje 26; Janez Goričan, Placar 11/a; Slavko Klaj-derič, Cirkulane 46; Andrej Bukvič, Draženci 34/d; Ana Verlak, Muretin-
ci 54; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Marjana Zorc, Praprotnikova ul. 13, Ptuj; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Janja Gajšek, Vintarovci 73/a; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Franc Milošič, Lancova vas 50; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a, Sveti Tomaž; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu. Krvodajalci
22. januar - Branko Kontarček, Hum 21/a; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Bojan Krajnc, Zg. Haj-dina 7/d; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28/b; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Franc Mertuk, Trnovec 20; Franček Trčko, Šikole 3; Danica Gonza, Podvinci 42; Milan Jazbec, Ul. B. Kraigherja 10, Kidričevo; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Marija Pintarič, Gradišča 137; Avguštin Ros, Plajnsko 7; Robert Bezjak, Slatina 50; Miran Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 6; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Janez Serdinšek, Lovrenc na Dr. polju 6; Jože Tomanič, Kungota 68; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Jože Galun, Stogovci 14; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Slavica Žmauc, Zagorci 59/a; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Boris Železnik, Nadole 4.
Na valovih časa
Torek, 17. april
1737 se je rodil agronom in ekonomist Antoine Augustin Parmentier.
1837 se je rodil ameriški bankir John Pierpont Morgan, ustanovitelj ene najmočnejših bank v ZDA. 1894 se je rodil sovjetski politik in predsednik države Niki-ta Sergejevič Hruščov.
1916 se je rodila Sirimavo Bandaraneike, ki je kot predsednica cejlonske vlade postala prva ženska na svetu na čelu državne vlade.
1961 je prišlo do spodletelega poskusa izkrcanja upornikov proti komunizmu v Prašičjem zalivu na Kubi. 1975 so zasedli rdeči Kmeri glavno mesto Kambodže Phnom Penh. Sreda, 18. april
1506 so položili temeljni kamen pri gradnji nove Petrove cerkve v Rimu.
1906 je močan potres porušil velik del San Francisca. Umrlo je 500 ljudi.
1909 je papež v Rimu razglasil Jeanne d'Arc ali Devico Orleansko za blaženo.
1949 je Irska izstopila iz Commonwealtha in postal neodvisna republika.
1951 so podpisali v Parizu pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.
1955	je umrl nemško-ameriški fizik Albert Einstein. 1980 je postala britanska kolonija Rodezija neodvisna država Zimbabve.
Četrtek, 19. april
1713 je cesar Karel VI. izdal pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji Habsburžanov zagotovila pravico do prestola. 1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle britanske in ameriške čete. 1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Go-golja Revizor.
1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pierra Curieja.
1956	se je popularna ameriška filmska igralka irskega rodu Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierom III. 2005 je konklav že v četrtem glasovanju izvolil za papeža nemškega kardinala Josepha Ratzingerja, ki je prevzel ime Benedikt XVI.
Petek, 20. april
571 oziroma okoli leta 570 se je rodil v Meki Mohamed. 1745 se je rodil reformator psihiatrije francoski zdravnik Philippe Pinel.
1793 so na ukaz francoskega Konventa izvedli prvo splošno mobilizacijo.
1871 se je rodil hrvaški inženir in izumitelj Slavoljub Pen-kala.
1889 se je rodil v Braunauu am Inn v Avstriji Adolf Hitler, eden glavni krivcev za veliko svetovno morijo od 1939 do 1945.
1902 je znanstvenikoma Marie in Peirru Curie pridobiti eno stotinko grama radija. Bila sta velika idealista in sta zavrnila patentiranje procesa.
1920 so v Veliki Britaniji ukinili obvezno vojaško službo. 1945 je britanska vlada priznala novo jugoslovansko vlado.
Sobota, 21. april
753 p. n. š. naj bi prišlo do ustanovitve Rima.
1610 je bil objavljeno prvo rojstvo s pomočjo carskega
reza.
1828 se je rodil francoski zgodovinar, filozof in pisatelj Hippolyte Taine.
1847 so zaradi naglega dviga cen koruze in krompirja izbruhnile v Berlinu demonstracije lačnih. 1864 se je rodil nemški sociolog in politični ekonomist Max Weber.
1926 se je rodila kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II.
1960 so novozgrajeno mesto Brasilia s slavnostno otvoritvijo razglasili za glavno mesto Brazilije. 1967 je prišlo v Grčiji do vojaškega udara Nedelja, 22. april
1370 so v Parizu začeli graditi Bastiljo, zapor in ječo, ki je
kmalu postala simbol zatiranja.
1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant.
1766 se je rodila francoska pisateljica baronica Germaine
de Stael.
1834 se je rodil francoski fizik Gaston Plante. 1870 se je rodil Vladimir Iljič Uljanov Lenin. Ponedeljek, 23. april
1563 so v bližini Madrida začeli graditi eno največjih stavb na svetu Escorial.
1853 se je rodil francoski antropolog in kriminalist Alphonse Bertillon.
1882 je kot vodja urada za identifikacijo v pariški prefek-turi uvedel sistem natančnih telesnih meritev, anatomskih opisov in fotografije za identifikacijo storilcev kaznivih dejanj.
1857	se je rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo. Njegova opera Glumači je tipično delo glasbenega veriz-ma.
1858	se je rodil nemški fizik Max Planck. Velja za enega najpomembnejših fizikov 20. stoletja in utemeljitelja kvantne teorije.
AvtottSOM
Outlander nakazuje na preporod znamke Mitsubishi
Mitsubishi v Sloveniji ne dosega takšnih prodajnih uspehov in številk, kot bi si jih pri slovenskem zastopniku želeli. S prihodom povsem novega outlanderja naj bi raslo zanimanje tudi za ostale modele v znaku treh diamantov, ki bodo v kratkem zapeljali na trg. Novi model ni le klasičen športni terenec, še manj kompaktni enoprostorec.
Outlander druge generacije je zasnovan na skupni platformi, ki si jo deli s citroenom c-crosser in peugeotom 4007, slednja pa tudi že dosegata serijske razsežnosti, saj bosta na trg zapeljala letošnje poletje, tik zatem, ko bo stekla prodaja novega mitsubishija. Outlander je tako kot večina zdajšnjih Mitsubishijev, prepoznaven in samosvoj, vprašanje pa je, ali je „zrisan" po okusu evropskih kupcev?
Tretji član družine, v kateri sta citroen c-crosser in peugeot 4007, si z omenjenima deli večino tehničnih rešitev, a je vseeno oblikovan tako, da kaže prepoznavnost znamke, in Mitsubishi bo v še zmeraj naglo rastočem razredu športnih terencev z njim skušal pridobiti svoj krog
kupcev. Za razliko od večjega in robustnega pajera, je oblikovan bolj futuristično ter trdno stoji za svojim značajem dinamičnega SUV-ja, katerega je moč po zaslugi štirikolesnega pogona in pripadajoče tehnike voziti tudi terensko.
Združevanje voznih zmogljivosti „mehkega" terenca s prostornostjo in prilagodljivostjo ni ravno novost. Namenjen je tistim, ki ne marajo neudobnih terenskih vozil, a jih vseeno kdaj vleče z urejene ceste, pa tudi posameznikom, ki si želijo avtomobil, v katerem se nekoliko više sedi in ki je robustnejši od klasičnih osebnih avtomobilov.
V	primerjavi s predhodnikom, je še najbolj spremenjen zadnji del outlanderja; medtem ko je bil prej povsem terenski, ga sedaj zlahka zamenjamo z zadkom kakšnega kompaktnega enoprostorca. Z novo dvodelno motorno masko, ki se nadaljuje v kovinsko zaščito spodnjega dela, je spredaj bolj terenski.
K razgibano oblikovani armaturni plošči se podata izdatno prilagodljiva sedeža s poudarjenim bočnim oprijemom, tako da vas tudi na brezpotjih po vozilu ne bo premetavalo. Zadnja vzdolžno pomična klop je deljiva v razmerju 60 proti 40, s posebnima vzvodoma jo je mogoče pospraviti povsem za prednja sedeža in prostornino prtljažnika povečati z 771 na ogromnih 1691 litrov.
V	serijsko opremo sodita ob čelnih in stranskih varnostnih zračnih blazinah varnostni zračni zavesi v drugi vrsti, aktivni sistem nadzora stabilnosti in zdrsa vozila ASTC, hlajen predal pred voznikom, samodejna klimatska naprava, avdio sistem s predvajalnikom zgoščenk in ločeno premikanje sedežev v drugi vrsti. Pri višjih stopnjah opreme se v dnu prtljažnika skrivata še dva zasilna sedeža, ki sta primerna le za občasne prevoze otrok na kratkih relacijah. Po drugi strani je ravnanje z njima enostavno in ne zasedeta veliko prostora, saj se zložita v povsem ravno prtljažno dno. Prtljažna vrata so dvodelna, kar olajša nakladanje večjih in težjih predmetov. Naj omenim, da je spodnje krilo mogoče obtežiti z 200 kilogrami in bo zdržalo vse, kar lahko nanj tudi dvignete.
Novost pri outlanderju je dvolitrski tur-
bodizel z oznako 2.0 DID, ki doseže največjo moč 140 KM pri 4000 vrtljajih na minuto in največji navor 310 Nm pri 1750 vrtljajih na minuto, vendar ni plod znanja Mitsubishijevih strokovnjakov, saj izvira iz Volkswagna. Ne obeta ravno športnih zmogljivosti, a zadovolji z navorom in nižjo porabo, kot pri bencinski različici. Poraba goriva naj bi se po tovarniških podatkih gibala okoli sedmih litrov na 100 prevoženih kilometrov, realno pa lahko pričakujete še kakšen liter ali dva več. Pri Mitsubishiju so napovedali tudi 2,4-litrski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 170 KM ter 3,0-litrski agregat z 220 konji.
Voznik lahko izbira med tremi različnimi pogonskimi variantami. Pri prvi moč na cesto prenaša le prednji kolesni par, ko pa razmere to zahtevajo, lahko voznik izbere program 4WD, takrat se motorni navor (po potrebi) samodejno prenese tudi na zadnji kolesi in je uporaben predvsem na spolzki podlagi ali pri odločnejšem pospeševanju. V najzahtevnejših okoliščinah je možno vključiti stalno razmerje prenosa na vsa štiri kolesa. Kljub dejstvu, da je outlander športni terenec ali SUV, je opremljen še s sredinsko zaporo diferenciala, ki omogoča primerne terenske sposobnosti.
Novi outlander naj bi s svojimi voznimi sposobnostmi zadovoljil širok krog kupcev, njegov slog pa združuje značilnosti karavana, enoprostorca in lahkotnega terenca. Seveda se najbolje počuti na asfaltu in hkrati ponuja dovolj udobja, prilagodljivosti in uporabnosti. Prav zato naj bi kupci v njem videli sodobno družinsko vozilo, ki skuša biti zelo univerzalno in uporabno v mestu, na daljši poti ali na izletu ter navsezadnje za osebno ali poslovno uporabo. Je prvi model, ki nakazuje na preporod znamke, na to, kako bodo oblikovani tudi ostali modeli iz družine Mitsubishi in morebiti še na večji delež tržne pogače, kar je cilj vsakega zastopnika in avtomobilskega proizvajalca.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Osteoporoza (2.)
Moderna medicina sedaj nudi učinkovita zdravila, s katerimi lahko preprečimo nezaželjeno izgubo kostnine in številne težave klimakteri-ja. S hormonskim nadomestnim zdravljenjem (HNZ) vzročno zdravimo posledice menopavze, med katere sodi tudi sam pričetek osteoporo-ze. HNZ prepreči razgradnjo kosti in ženske obvaruje zlomov vratu stegnenice, vretenc, reber in zapestja. Danes velja, daje hormonsko zdravljenje umestno vedno tedaj, ko so težave zelo izrazite in je pomanjkanje hormonov dokazano ob odsotnosti drugih bolezni, ki lahko povzročajo težave podobne klimakteri-ju. Bistvo HNZ je dodajanje estrogenov, ki pa po novih smernicah naj ne bo daljše kot pet let. Pri bolnicah, pri katerih ni zaželjeno HNZ, pa lahko zdravimo osteoporozo s selektivnimi oblikovalci estrogenskih receptorjev, bisfosfonati, vitaminom D in kalcijem, kalcitoninom, stroncijevim ranelatom in rekombinantnim parathor-monom. Selektivni oblikova-
lec estrogenskih receptorjev druge generacije (SERMS) raloksifen ima antiestrogen-ske učinke na dojke in endo-metrij ter estrogenske učinke na kosti, presnovo maščob in strjevanje krvi.
Bisfosfonati so nehormon-ska zdravila, ki preprečujejo delovanje celic, ki razgrajujejo kost in tako preprečujejo nadaljno izgubo kostne mase (etidronat, alendronat, risedronat, pamidronat, ibandronat). Razpon jemanja pa se raztega od vsakodnevnega preko tedenskega do 1 tablete mesečno (ibandronat), kar prispeva k boljšemu sodelovanju bolnika pri zdravljenju. Ibandronat je najnovešji bisfosfonat za zdravljenje osteoporoze, ki ga tudi v Sloveniji predpisujemo od junija letos. Izkušnje z njim so zelo pozitivne, bolniki ga dobro prenašajo, samo ena tableta na mesec pa omogoča, da zdravljenje ne posega v vsakdanjo rutino bolnika in je zato enostavnejše ter bolj prijazno. Različne študije kažejo, da bi veliko več bolnikov raje iz-
Prim. as. Miro Čokolič, dr. med., specialist internist - en-dokrinolog
bralo zdravljenje z enkratme-sečno tableto, kot z enkratte-densko tableto. Najnovejša raziskava pa ugotavlja, da kar za 47 % več bolnikov po 6 mesecih zdravljenja redno jemlje enkratmesečno zdravilo v primerjavi z enkratte-denskim.
Kalcitonin je hormon, ki preprečuje izgubo kostne mase. Za zdravljenje uporabljamo sintetiziran lososov kalcitonin, ki je močnejši od človeškega. Uporabljamo ga v obliki nosnega razpršila in ali injekcij. Med novejša zdravila spada tudi stronci-jev ranelat, ki ponovno urav-
novesi premeno kosti v korist tvorjenja. Uporabljamo tudi že rekombinantni parathormon (teriparatid), ki poveča količino trabekularne kosti, je v obliki injekcij in zelo drag ter rezerviran za najhujše bolnike z osteoporozo.
Organizmu je potrebno zagotoviti primerno količino vitamina D in kalcija. Posebno slabo pokretni bolniki in starejši bolniki z ledvično okvaro, ki živijo v zaprtih prostorih in se ne izpostavijo soncu vsaj pol ure dnevno, potrebujejo aktivno obliko vitamina D (kalcitriol ali al-fakalcidol). Mladostnikom je priporočeno okvirno 800 mg kalcija dnevno, nosečnicam in starejšim moškim 1200 mg kalcija dnevno, ženskam nad 40 letom starosti priporočajo kar 1500 mg kalcija dnevno. Kalcij je najbolje zaužiti s hrano, če ga ne pa imamo na razpolago številne pripravke. Kljub številnim zdravilom je izrednopo-membno tudi preprečevanje padcev, predvsem je potrebno imeti ustrezno obutev in v stanovanju odstraniti nepotrebno navlako s tal (kable, preproge, časopise...).
Prim. as. Miro Čokolič, dr. med., specialist
internist - endokrinolog
Se začenja poletje?
Samo upamo lahko, da vreme ne bo sledilo niti, ki se je pričela že po novem letu, in se tudi poletje ne bo pričelo prezgodaj. Za nami je nekaj skoraj poletnih dni, sledili pa jim bodo podobni ali še toplejši v naslednjih dnevih. To pomeni, da moramo pregledati naše namakalne naprave in jih pripraviti za uporabo. Trenutno je zelo suha setvena plast. Zato moramo vse setve na prostem zalivati. Dobro jih je tudi pokriti z agrokopreno, ki pa jo odstranimo takoj, ko vrtnine vzkalijo. Pod tkanino jim je namreč prevroče.
Lončnice
Foto: Miša Pušenjak
V toplih dnevih lahko lončnice že damo na prosto. Najprej preglejte vse sobne rastline. Velika verjetnost, da so okužene in prizadete, je pri tistih rastlinah, ki jim je pozimi zelo množično odpadalo listje enakomerno po celi rastlini. Znaki okužbe s škodljivci so tudi svetleče, mastne lise na listih ali celo sajavost na listih V takem primeru sajavo-sti listov ali svetlečih se, mastnih peg, ki nas spominjajo na pege, ki jih zapusti zelo sladkana pijača, smo pozorni predvsem na listne žile na spodnjih straneh listov in na mlajše vejice. Če se tam pojavljajo nekaj več kot milimeter velike, rahlo izbočene lise, ki so najprej svetlo zelene barve, je na rastlinah prisoten kapar. Ta se pozimi pogosto razmnoži na sobnih rastlinah. Kasneje postanejo te lise oranžno rjave barve, na vejicah pa so že sivo rjave barve, trde in precej izbočene. Rastline damo na zavetne balkone, terase ali kotičke ob hiši. Poškropimo jih tako, da dobro omočimo tudi spodnje dele listov. Veličina rastlin, ki jih rad napada kapar, imajo svetleče in gladke liste, s katerih kapljice hitro zdrsnejo. Zato raztopini s škropivom dodajte še nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode (Pril, Cet ...). Ker je ta škodljivec zelo trdovraten, vam svetujem, da škropljenje ponovite po sedmih dneh vsaj še enkrat.
Okrasne in balkonske rastline
So zdaj že na prostem, saj se tam najbolje počutijo. Mi pa se že odpravljamo v vrtnarije po nove. Tudi če ste navajeni vedno znova saditi domače podtaknjence, vam svetujem, da občasno svoj matičnjak obnovite in kupite nekaj novih rastlin. Sčasoma se namreč okužijo z različnimi boleznimi in potem imamo poleti več težav.
Kljub temu, da sem vam v zadnjih letih predstavila že veliko novih rastlin za korita, sem prepričana, da bodo pri nas še vedno prevladovale bršljanke. Vendar naj vam predstavim še nekaj rastlin, ki jih lahko kombinirate z njimi. Tako boste hkrati moderni in tradicionalni. Če nimamo korit z vodno rezervo, potem izbiramo med rastlinami, ki ne potrebujejo veliko zalivanja in hranil.
Na prvem mestu so prav gotovo okrasne trave. K pe-largonijam se najbolj podajo ščetinaste perjanke, tako z rdečimi kakor tiste z zelenimi listi. Poleti bodo njihovi povešajoči listi in cvetovi lepo dopolnilo rdečim cvetom pelargonije. Za omilitev močne rdeče barve cvetov dodajamo belo barvo. Tukaj običajno posežemo po nežnem mlečku, ki je novost zadnjih let. Še bolj vroča novost pa so plamenke, ki jih lahko dobimo tudi v snežni barvi. Tudi milijon zvončkov v različnih barvah bo lepo dopolnilo bršljankam. Za višino korita lahko poskrbijo še rumene kasije, bele angelonije ali pokončne pelargonije, ki imajo zvezdaste cvetove. Neutrudno cvetijo do konca poletja.
Zelišča in dišavnice
Zelišča že lahko sadimo v korita in posode. Kuhinjska okna za spremembo okrasimo s koriti, v katerih smo posadili najljubše začimbnice. Limonasti, pisnolistni timijan je lep okras takemu koritu, krasno diši po limoni in odličen je na različnih pečenkah. Vonj po limoni odganja tudi različen mrčes, tako muhe kot komarje in mravlje. Zraven lahko posadimo rdeče listni žajbelj. Poskusite svinjska rebrca začiniti z enim ali dvema listoma svežega žajblja. Ko pa nas boli grlo, pa je tako najboljše zdravilo žajbljev čaj sladkan s kostanjevim medom. Zraven pa posadimo še drobnjak za okusne omake in seveda goveje juhe. Drobnjak s svojim cvetjem popestri sicer bolj zeleno korito.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
torek • 17. aprila 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
Ljubljana
17. nacionalni otroški parlament
Letos je potekal že 17. nacionalni otroški parlament na temo: Naše mnenje o devetletki. Parlament je zasedal v ponedeljek, 19. marca 2007, v prostorih Državnega zbora v Ljubljani.
Foto: arhiv
Člani ekipe, ki je zastopala ptujsko območje na zasedanju 17. nacionalnega otroškega parlamenta: v ozadju mentorici Edita Kovač z OŠ Gorišnica in Anita Peklar Selinšek z Oš Olge Meglič, spredaj pa Niko Kokot z OŠ Gorišnica, Iris Kališnik z OŠ Breg kot učenka - novinarka, Jasmina Kokol z OŠ Olge Meglič in koordinatorka otroškega parlamenta za ptujsko območje Nevenka Gerl.
Uvodno razpravo je vodil predsednik lanskega nacionalnega parlamenta. Parlamentarce so pozdravili tudi politiki, med njimi g. France Cukjati, minister za šolstvo g. Milan Zver, predstavnica ameriškega veleposlaništva ter mnogi drugi.
Predsednica letošnjega nacionalnega otroškega parlamenta je bila Jasmina Kokol iz Ptuja. Debata je najprej potekala v štirih skupinah, in sicer: ocenjevanje in nacionalno preverjanje znanja, izbirni predmeti in ni-vojski pouk, obremenjenost in prosti čas ter organizacija dela v devetletki. Vsaka skupina je sprejela sklepe in predloge, kaj bi bilo dobro spremeniti in česar ni potrebno spremeniti. Največ je bilo govora o nenehnem spreminjanju sistema, ki vsekakor otežuje delo v šoli. Učenci se s spremembami ne strinjajo: »Počutimo se kot poskusni zajčki!« Veliko besed je bilo namenjenih tudi ocenjevanju, nacionalnemu preverjanju znanja, nivojem in pogojem za vpis v srednjo šolo. Večina parlamentarcev je bila mnenja, da se nacionalna preverjanja štejejo le, če bo preverjanje možno v dveh rokih (možnost izboljšanja rezultata), in če bi učenec imel možnost do izbire tretjega predmeta; ali pa se nacionalna preverjanja ukinejo. Za vpis v srednjo šolo naj štejejo tudi osvojena priznanja.
Izpostavljen je bil tudi pro-
sti čas. Mnenja so bila deljena; nekateri zatrjujejo, da je zaradi natrpanih urnikov premalo časa za dodatne dejavnosti, spet drugi, da ga je dovolj, če si le znaš delo dobro organizirati. Porajala so se tudi mnenja, da nekatere obšolske dejavnosti sovpadajo s šolskimi urniki in
da imajo otroci večjih mest več možnosti za dodatne aktivnosti kot otroci iz vasi. Dani so bili tudi predlogi, da bi se osnovne in srednje šole povezale in da bi se okrepilo povezovanje med predmeti.
Po končani razpravi so parlamentarci izglasovali temo
naslednjega 18. nacionalnega otroškega parlamenta, in sicer: Zabava in prosti čas mladih.
Menim, da so se mladi parlamentarci zelo dobro odrezali in upam, da bodo dobili možnost uveljaviti svoje predloge.
Iris Kališnik, 9. r. OŠ Breg
Ekonomska šola Ptuj
Dijaki gostovali na Finskem
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) »Pravijo, da je Finska čudovita dežela. Zelo sem vesela, da sem se o tem lahko prepričala tudi sama. Ponudila se mi je enkratna priložnost in vedela sem, da mi bo žal, če jo bom izpustila iz rok. Doživeli smo nepozabne trenutke, okusili pravi mraz in veliko snega ter uživali zimske večere v toplem hotelu in prijetni družbi. Bili smo navdušeni, ko so nam zamrznile tudi trepalnice, ali ko smo se po prijetni savni lahko osvežili v enem izmed zalede-nelih finskih jezer. Spoznali smo prijetne, odprte in prijazne Fince, njihovo pokrajino, navade in način življenja. Zanimivo se mi je zdelo, da je otrokovo ime od rojstva pa do njegovih treh mesecev skrivnost,
ki jo poznajo le njegovi starši, pa tudi, da se 18-letni Finci že odselijo od svojih staršev. Potovanje na Finsko je bila zame nepozabna izkušnja in potrdim lahko, da je Finska čarobna dežela. Hvala Ekonomski šoli Ptuj, profesorjema ter ravnateljici za to enkratno priložnost!« Anja
»Na Finskem smo doživeli tisto ta pravo zimo, tudi -34° C smo doživeli. Ampak, ker v Sloveniji nismo imeli zime, smo se lahko po vrnitvi domov pohvalili, da smo mi imeli sneg. Finci so zelo prijazni ljudje, ne samo tisti, s katerimi smo se spoznali, tudi drugi, npr. v trgovinah, restavracijah, ... Mislim, da jedo zelo zdravo hrano, čeprav poznajo restavracije s hitro hrano. Naši vrstniki so v
primerjavi z nami veliko bolj samostojni in tudi odgovorni zase. Šola je zelo lepa, čista in predvsem je med odmori po hodnikih mir. Zame je to potovanje zelo pomembna izkušnja v življenju. Videli in doživeli smo veliko lepega in vsem, ki se niso odločili za to, je lahko žal. Ogledali smo si tudi glavno mesto Helsinke. Videli smo areno, v kateri bo izbor za pesem Evrovizije. Mesto je veliko večje od naše prestolnice. Bili smo tudi v tovarni čokolade Fazer in v pivovarni Hartwall. Povsod so nas lepo sprejeli.« Martina
»Sem dijakinja 3. b Ekonomske šole. Sodelujem pri projektu izmenjava dijakov. In prišel je dan, ko sem se skupaj z 19 prijateljicami in prijatelji ter tremi spremljevalci odpravila na Finsko. Kaj naj povem o Finski, kot to, da je tam zelo, zelo mrzlo?! Pri -38 stopinj nas je zeblo, pri -12 pa nam je bilo že dokaj vroče. Hehe!!! Malo šale, malo pa zares. Kot drugo pa lahko povem, da je ta država zelo drugačna od naše Slovenije. To opazimo že po njihovih navadah, hrani, kulturi in načinu življenja, ki ga živijo. O Finski lahko povem tudi to, da je zelo zanimiva in raznolika država. Skratka, od Finske sem odnesla kar nekaj lepih trenutkov. Kljub temu, da je na Ptuju potekal karneval, smo se tudi mi na Finskem zabavali
na svoj način. Kljub resnemu delu, ki so ga profesorji pričakovali od nas, smo lahko počeli tiste stvari, ki so nam bile všeč. Skratka, na kratko povedano ... Na Finskem je bilo mrzlo, a kljub temu fenomenalno!!! Nikica
»Finska je država, kakršno si mi v Sloveniji ne moremo niti predstavljati, saj je zelo drugačna od naše. Imajo zelo visok standard in cene so za povprečnega Slovenca zelo visoke.
Izkušnje nas dijakov, ki pa smo bili na izmenjavi, so zelo lepe, saj smo navezali nove stike in spoznali novi delček sveta, ki ga mnogi med nami najbrž ne bomo več videli in je bila to za nas odlična priložnost. Tam smo sodelovali v projektu, na katerega smo se pripravljali že doma, in sicer čim bolje predstaviti Slovenijo. To nam je, mislim da, kar dobro uspelo. Vendar se na Finskem skorajda nismo mogli naužiti narave, saj so nas tam presenetile »zmrznjene« temperature, tudi do -30° C, vendar je tudi to bilo doživetje, ki ga pri nas redkokdaj doživiš.
Skratka, Finska je država, ki jo je bilo zelo zanimivo obiskati in vsekakor lahko rečem, da smo se vsi skupaj imeli zelo lepo.«
Sandi
Nadaljevanje prihodnjič
Aljoša Bradač
Prva kitajska pogovorna oddaja za istospolno usmerjene
Peking (STA/AFP) - Na Kitajskem so prejšnji teden predvajali prvo kitajsko pogovorno oddajo, namenjeno istospolno usmerjenim. Prva izmed dvanajstih oddaj se je ukvarjala z izzivi istospolno usmerjenih v konservativni kitajski družbi. V oddaji, ki jo vodi homoseksualec Didier Zeng, so gostje dajali nasvete, kako naj se v državi, kjer je homoseksualnost še vedno tabu tema, geji in lezbijke spopadajo s pritiski družbe, ter kje lahko najdejo enako čuteče prijatelje. Tedenska oddaja, ki teče v živo, je bila predvajana na spletnih straneh kitajske televizijske postaje v Severni Ameriki Phoenixtv.com in na različnih kitajskih portalih. Kitajska vlada dostop do teh vsebin ponavadi prepoveduje, saj naj bi šlo za neprimerne vsebine.
Nad debelost s kirurgijo
Kuala Lumpur (STA/AP) - V času, ko imajo prizadevanja oblasti, da bi ljudje več telovadili in se bolj zdravo prehranjevali, vedno manj uspeha, se vse več Azijcev s prekomerno telesno težo po pomoč obrača h kirurgom, so povedali strokovnjaki. Od začetka leta 2006 naj bi v Hongkongu, Indiji, Maleziji, Južni Koreji, Tajvanu in na Japonskem opravili več kot 1300 takšnih posegov, strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo to število še povečalo. Pretežak naj bi bil vsak, pri katerem indeks telesne teže presega 25, takšnih oseb pa naj bi bilo po ocenah malezijskega ministra za zdravstvo v tej azijski državi vsaj šest milijonov. O podobnih težavah poročajo tudi iz drugih držav.
Američanka iranskega rodu toži ameriškega policista
Kalifornija (STA/AP) - Američanka iranskega rodu, ki jo je policist ustavil zaradi prehitre vožnje in nato njene "ljudi" obtožil terorističnih napadov 11. septembra 2001, sedaj toži kalifornijsko avtocestno policijo. 38-letna Zahra Sedaghatpour trdi, da so bile kršene njene državljanske pravice. "Danes je 12. september. Se spominjate 11. septembra," naj bi policist Jon Schatmeier vprašal Američanko. "Ljudje kot ste vi so ubili vse naše ljudi. To je naša država! Zakaj se ne vrnete v svojo domovino?" Poleg tega naj bi ji policist rekel, naj utihne ter nato nadaljeval svoje žaljivo vedenje, pravi tožba, ki jo je prizadeta Američanka vložila 29. marca na zveznem sodišču v San Franciscu. Sedaghatpourjeva naj bi po incidentu odšla v bolnišnico, kjer soji oskrbeli praske na roki in nogi ter omilili bolečine v komolcu, še piše v tožbi.
V	Indoneziji videl redkega zajca
Bangkok (STA/AP) - V Indoneziji so šele tretjič v zadnjih 35 letih videli enega izmed najredkejših zajcev na svetu, je poročala skupina za ohranitev narave, obenem pa poudarila pomen ohranjanja ogroženih deževnih gozdov v pokrajini. Redko vrsto golega zajca z otoka Sumatra, ki meri pol metra, naj bi videli, ko je grizljal po-drastje v nacionalnem parku Bukit Barisan. Pred tem so ga zadnjič fotografirali leta 2000, znanstveniki pa so ga nazadnje videli 1972. "Malo vemo o tej zajčji vrsti, zato je vsak dokaz, da še živi, več kot spodbudna novica, ki potrjuje pomen ohranjevanja gozdov na Sumatri," je povedal Colin Poole, direktor Svetovne zveze za varstvo narave. Zveza je to zajčjo vrsto uvrstila tudi na seznam kritično ogroženih živalskih vrst, saj številne grožnje, med katerimi je tudi izguba življenjskega okolja zaradi potreb poljedelstva, predstavljajo resno nevarnost za njegovo izumrtje.
V	Nemčiji na ogled voščena lutka papeža Benedikta XVI.
Hamburg (STA/dpa) - Le nekaj dni pred 80. rojstnim dnevom papeža Benedikta XVI. so v muzeju voščenih lutk v nemškem mestu Hamburg razstavili njegovo voščeno podobo. Voščeni Benedikt XVI., ki ga je kar šest mesecev izdeloval Gottfried Krueger, se je v muzeju Panoptikum pridružil nemški kanclerki Angeli Merkel, nekdanjemu vozniku formule 1 Michaelu Schumacherju in pevcu Michaelu Jacksonu. Razstavo voščenih lutk v Panoptikumu si letno ogleda okoli 150.000 ljudi.
Hiša Johnnya Casha pogorela do tal
Los Angeles (STA/dpa) - Hiša, v kateri sta dolgoletna ikona country glasbe Johnny Cash in njegova žena June Carter Cash preživela dobršen del njunega življenja, je pogorela do tal, je v torek poročal časnik Henderson Star. Požar v sodobni trinadstropni hiši, ki leži ob jezeru približno 30 kilometrov severozahodno od mesta Nashville v zvezni državi Tennessee, je vzplamtel med obnovitvenimi deli novega lastnika. Po smrti zakoncev Cash leta 2003, je hišo namreč kupil Berry Gibb, član skupine Bee Gees. Viri poročajo, da je Gibb januarja 2006za nakup odštel 2,3 milijona dolarjev.
Lujzek • Dober den vsoki den
Kam le cajt beži, kam se mu mudi. Ko bote šteli toto pismo, bo za nami že več kak polovica totega mesca aprila. Na dveri bo potrka mesec maj, ko bomo meli tudi upokojenci in vpog-jenci dvo dni fraj. Dobli bomo penzijo, ki jo bomo pojeli in za-pili, te pa bomo kak provi stori pregovor, s kur... ami zvunili. Vete, jaz mam še zajprobleme z našim petelinčkom in mojim klinčkom, ki se nemreta privaditi na novi poletni cajt. Petelinček kikiriče po storem cajti, moj klinček pa je tudi, kak provi moja Mica, na druge intervale naštelani...
Ko sem vam pisa toto pismo blo na termometri dvajsti Celzijovih stopinj. Lipa je že ozelenela, brajde se odpirajo, meni pa možgoni hirajo. Vete, da je žmetno vsoki tjeden kaj izvirnega napisati, store grehe zbrisati in kaj novega zamisliti. Tak pomalem razmišlam, da bi z Lujzekom v penzij šla in kumi boj pametnemi palec dala. Saj neje nujno, da bi boj pameten bija, čista nor pa tudi ne sme biti, preveč ne sme jesti
in piti, mora meti ženske in moške rad, ne sme pa biti revež in tudi ne bogat. S pisajom Lujzeka nede obogateja, saj je honorar siromački kak, da bi stopa na rep stori mački, ki več niti miši ne lovi, se soma sebi smili in še tam pa tu zacvili .
Zaj pa še malo za hec in malo za šalo, da se vas bo nekaj razjokalo in nekaj smejalo: Družina bla pri večerji in sin je vpraša svojega očija, če poznamo več vrst ženskih prsi, oziroma zizekov kak tumi rečemo po domočem? Ata pa nazaj, da so pri dvajstih letih zizki okrogli in čvrsti kak melone, med tridesetimi in štiridesetimi leti so kak hruške pa še vseeno lepi, po petdesetem leti pa kak luk oziroma čebula . Sinek pita očija, zakaj pa kak čebula? - Ja zato, ker ti gre na jok, mu pove očka. Te pa hčerka vproša mamo, ali je tudi lulekov več vrst? - Seveda, pri 20 letih so kak hrast, trdi in pokunčni, potli so vpog-ljivi kak breza, po 50 letih pa kak božično drevo, samo še za okras .
Te pa srečno in ne za večno!
Smeh ni greh
(Ne)utrujenost
Na cerkvenih vratih je bilo napisano: »Če si utrujen od grehov, vstopi!«
Spodaj je bilo s šminko pripisano: »Če nisi, pa pokliči na to ... telefonsko številko!«
Več prostora
Dekle vpraša fanta, s katerim pleše: »Zakaj me tako stiskaš?«
»Da bi bilo več prostora v
naslanjaču. Sliši se nežno in strastno sopenje. »Joj, Martin, Martin,« mu šepeče na uho ona, »še nikdar me nisi tako ljubil ... A je tako zaradi novoletnega razpoloženja?«
»Ne,« ji on zadihano odgovarja, »to bo najbrž zaradi tega, ker nisem Martin!«
Zaprte oči
Zakaj ženske pri poljubljanju zapirajo oči?
Zato, da si laže predstavljajo moškega, ki bi ga rade videle, da bi jih poljubil.
Obljuba
»Pridi bliže,« reče mlado dekle zaljubljencu, »mami sem obljubila, da bom pazila, da ne boš šel predaleč.«
Ključi
Pepe stoji z novo prijateljico pred vrati stanovanja in išče ključ po žepih, pri tem pa godrnja: »In tako stojimo vsi trije pred temi neumnimi vrati...«
Ples
Na novoletnem plesu mladenič divje vrti soplesalko. Ta mu vsa zadihana pravi: »Ne divjaj tako, saj to sploh ni valček, to je slow.«
»Doma imam ploščo s to glasbo,« ji odvrne plesalec, »in prav dobro se spominjam, da na ovitku plošče piše 45 obratov na minuto.«
Mamina skrb
Mama pošilja hčerko v velemesto. »Pazi: moškim ne smeš dovoliti, da bi stopili v tvoje stanovanje,« ji naroča, »preveč bi me skrbelo!«
Čez teden dni se oglasi hčerka po telefonu: »Sinoči sem spoznala čudovitega fanta!«
»Upam, da ga nisi spustila v stanovanje?« se ustraši mama.
»Ne, ne. Šla sva raje v njegovo, pa naj skrbi njegovo mamo!«
Povabilo
»Punčka, rad bi te povabil k sebi,« reče mladenič prikupni deklici.
»Hvala, toda nisem za!«
»Toda - jaz ne povabim vsake!« pritiska fant še naprej.
»Tudi jaz ne zavrnem vsakega.«
Nočni obiski
Gospodinja reče podnajemnici: »Obiskov vašega zaročenca sredi noči imam že dovolj.«
»Prekleta baraba! Kaj hodi tudi k vam?«
Kaj imajo radi
»Čudno - fantki imajo radi vojake, punčke pa lutkice.« »Kaj je tu čudnega?« »Ko zrastejo, je prav nasprotno!«

Povabilo na večerjo
Baletka je dobila velik šopek rož in pisemce: »Vsak večer vas občudujem in si želim, da bi vas spoznal. Čutim, da ste ženska mojega življenja. Ali vas lahko povabim na večerjo?«
Zadaj pa je pisalo: »Če ne utegnete, dajte cvetje in sporočilo svoji levi sosedi v zboru.«
Enourna skušnjava
Med poukom moralne vzgo-
Štajerski TEDNIK
LETOVIŠČE OB ITALIJANSKI MEJI
NASELJE V OBČINI LENART (ZG IN SP.)
MESTO V ŠPANIJI
NASELJE V OBČINI VIDEM (SPODNJI)
NAŠA ROKOMETAŠI-CA ČERNE
ČETRTA IN ŠESTNAJSTA ČRKA
ANTIČNO OBMOČJE NASELJENO Z
ILIRI
STARO BABILONSKO MESTO
GORIŠKA BOGINJA MODROSTI
OTROŠKI ČREVESNI KAMEN
PEGE, MAROGE
RASTLINSKE BODICE
MET. KROGLE SCHAFFER
LEPILO IZ ŠKROBA, ŠKROBOVINA
OTO, OTON (OBLIKA MOŠK. IMENA)
PISATELJICA PEROCI
UREJENA OBALA
TUJE ŽENSKO IME
ESEJIST FINCI
MAJHEN SODČEK, BELČEK
ZAZNAVA S
PRSTI
PLAZILEC BREZ NOG
AM. PREISK. URAD
STRANSKI DEL TELESA
STAVBA ZA SUŠENJE LANU
VZHODNA POLITIKA
GRŠKI OVČJI SIR
POSLANKA (NADA)
ZVITEK VOLNE
LJUDSTVO V ZAIRU
IGRALNE KARTE
PETER AMBROŽ
MODEL DACIE (DŽIP)
POROCEVALEC REPORTER
JAPONSKI NAČIN ARANŽIRANJA CVETLIC
IZ BESEDE ČAKA
IZ BESED LIPA + TUNI
NAŠ SKAKALEC V VODO
OMEJENA NEUMNA ŽENSKA
JADRANSKI OTOK
NAJRAZVITEJŠI SESALEC
VRBA IVA (NAREČNO)
DRAŽITELJ, PONUDNIK
ANTIČNO RAČUNALO
EGIPČANSKO BOŽANSTVO
je na liceju za »boljša« dekleta razlaga častitljiva predavateljica: »Če ste v nevarnosti, da vas bo premagala skušnjava, si recite: minuta užitka ni vredna, da bi me vse življenje pekla vest.«
Dekle v zadnji klopi se zamisli in nazadnje vpraša: »Gospa, kako se pa naredi, da traja celo uro?«
Ko bom velik
»Lojzek, kaj boš, ko boš velik?«
»Slikar, zdravnik ali pa čistilec oken.«
»In kaj bi bil najrajši?«
»Mi je vseeno, glavno je, da bom lahko gledal gole ženske.«
Nadlegovanje
Tone se pelje s traktorjem na njivo in dohiti sosedovo Rezko. »Sedi k meni na traktor, da se ne boš mučila,« jo povabi Tone.
»Ja, da me boš potem nadlegoval!«
»Ne bom te nadlegoval, častna beseda!«
»Zakaj pa naj potem lezem na traktor?!«
Dopust
Mladenič pride pred stanovanje svoje drage in zagleda na vratih listek z napisom: »Dragi, zdravo! Odpotovala sem na morje in ne vem, kdaj se bom vrnila. Prosim te, da tega listka ne odtrgaš, ker ni namenjen samo tebi.«
Radovednost
»Kaj mislite, da bi storila, če bi me poljubili?« »Ne vem.«
»Ali niste nič radovedni?«
Prave besede
Na vratih je pozvonilo. Starejši mož je šel odpirat. Vstopil je mlajši moški in se začel opravičevati: »Oprostite, gospod Ribar; bi pustili vašo Metko, da bi šla z menoj na ribarjenje?«
»Poslušajte, vi, jaz nisem noben Ribar, pišem se Kavs!«
»Vem, vem, ampak veste, človek ne more kar takoj s pravo besedo na dan.«
Polovični uspeh
»Jaka, včeraj sem te videl z dvojčicama. Si imel kaj uspeha?« »Polovičnega.«
Ime
Polonca si je v višini prsi na levi strani puloverja uvezla svoje ime. V avtobusu jo je mlad moški nekaj časa gledal, potem pa vprašal: »Oprostite, kako pa je ime ta drugi?«
Izobraževanje
Marjanca je bila med vsemi tajnicami najmanj izkušena. Po prvih očitkih se odloči za dopolnilno izobraževanje. Za začetek se prijavi na dopisni tečaj seksualnega izobraževanja.
»Dopisni tečaj? Pa se to obnese?« je začudena kolegica, ko ji to pripoveduje.
»Seveda se. Poštar mi da vsak dan novo lekcijo.«
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: krava, Roman, obala, Gorin, maltežan, prostata, nasipanost, reverz, kan, satanka, Esa, Odeon, kostanjar, stresalka, Amati, eta, trim, Sest, enorog, Retija, Atoun, list, Epinal, Neetzer, Ogner, Losert, Rooks, SA, LS.
Ugankarski slovarček: ABAK = antično računalo; AVENOLIT = pri otrocih črevesni konkrement; FETA = pristni grški sir; ILIRIK = antično območje naseljeno z Iliri; KOŠO-ROK = naš skakalec v vodo (Janez); KRAN = perzijski srebrnik; OLO = ljudstvo v Zairu v Afriki; REESKONT = medbančni nakup.
Govori se ...
... da so v Slovenskih goricah po nedavnem obisku slovenske vlade zelo zadovoljni, saj jim je nekdo končno povedal, da seje v zadnjih letih kvaliteta življenja na tem koncu Slovenije močno dvignila; tega do sedaj namreč niso vedeli in opazili.
... da se v praznujoči občini niže Marka nekateri še posebej veselijo obiska iz prijateljske Sardinije, saj upajo, da bi morda lahko izvedeli tudi, kakšne so njihove izkušnje v borbi proti tistim, ki so skregani z zakoni.
... da bi v splošnih prizadevanjih za vzpodbujanje rodnosti pri nizkorodnih slovenskih občinah bilo smotrno, da bi nagrado za novorojence ponudili tudi tistim, ki so jih dejansko spočeli; torej razno-raznim drugim in še katerim violinam.
... da se učinki novega (starega) vodstva Elektra Maribor in nekaterih elektro reakcij že poznajo; od prejšnjega tedna
je dražja elektrika.
... da sta po nedeljskem štajerskem nogometnem derbiju domov odšla zadovoljna oba Zajca: domači, ker je njegova ekipa osvojila točko, gostujoči pa zato, ker je zadel v polno.
... da so nekateri gostujoči navijači po nedeljski tekmi glasno hvalili domačega trenerja, ker je poslal Nigerijca Oguja Johna v igro šele nekaj minut pred koncem. Nekaterim vijolicam na igrišču se je namreč že po nekaj minutah
pošteno vrtelo.
... da se nekateri dravaši še vedno hudo bojijo aprilskega dežja in naraslih voda, saj se lahko zgodi, da bi še koga odneslo.
Vidi se ...
... da imajo v neki humanitarni protipožarni združbi, ki se proklamira kot apolitična organizacija, za vsak primer med zaprašenimi rečmi na omari še vedno nekaj za tiste na desni in one na levi.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do četrtka, 19. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili dežnik z našim napisom. Nagrajenec iz prejšnje številke: Franc Pernek, Slomškova 20, 2250 Ptuj. Nagrado dvignete na sedežu družbe v tajništvu.
Foto: Monja Selinšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Monja Selinšek, članica Društva gospodinj iz Dražencev. Skupaj s kolegicami se je udeležila sejma Turizem in prosti čas. Da so njihovo razstavo obiskovalci z veseljem najprej pogledali, potem pa pojedli, seveda ni treba posebej pojasnjevati ...
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	1	3	5				4	
7				2		5	3	6
2				4	7		9	8
	6					3		
3	9		4		6		5	7
		7					6	
1	4		7	8				5
8	3	2		5				9
	7				4	8	1	
Anekdote slavnih
Nemški slikar in pesnik Kurt Schwitters ni bil posebno priljubljen med berlinskimi umetniki. Neko popoldne je pozvonil pri slikarju Georgu Groszu, ki ga osebno ni poznal. Grosz mu je rekel: "Radi bi govorili z Groszem? Žal mi je, ni ga, vrnil se bo čez kake četrt ure." Čez četrt ure je prišlo do istega prizora. Grosz: "Še zdaj se ni vrnil. Pridite še enkrat!"
Schwitters je pozvonil še tretjič, potem pa nikoli več.
Nekoč je italijanski igralec Ermete Novelli igral reveža, ki je zašel v najhujšo bedo, vendar je pred tem pozabil odložiti bogato zlato verižico. Vzkliknil je, kot je zahtevalo besedilo: "Moj bog, umiram od lakote!"
"Zastavi verižico, "se je zaslišalo iz dvorane.
"Saj bi jo, pa ni pristna" se je hitro odzval Novelli.
Francoski filozof Jean-Paul Sartre je nekomu na njegovo željo razložil bistvo svoje drame Hudič in dobri bog: »V prvem dejanju išče glavni junak boga, v drugem hudiča, v tretjem pa najde človeka,« je povedal Sartre.
»Saj to je zagovor brezboštva!« se je zgrozil sobesednik.
»Še zdaleč ne!« je odgovoril Sartre. »Verniki se lahko še vedno tolažijo, da niso našli boga, ker ga niso dovolj temeljito iskali.«
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©©©	€€	0
Bik	vv	©©	€€€	00
Dvojčka	vvv	©©	€€	0
Rak	v	©©	€€	00
Lev	vv	©©©	€€	000
Devica	vv	©©©	€	00
Tehtnica	vv	©©	€	000
Škorpijon	v	©©	€€€	00
Strelec	vvv	©©	€€€	0
Kozorog	vv	©©©	€	000
Vodnar	vvv	©	€€	000
Ribi	vvv	©©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. do 23. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Upravna enota Ptuj
KOVINARSKI DELAVEC
Strojni tehnik ali delavec kovinarske stroke z znanjem varjenja -tig (varjenje ni pogoj, možnost priučitve)
-	m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 625,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik -osnovno, znanje na avtomatih / traub, indeks,rezkalni stroj. KAJNIH KATARINA S.P.KOVINSKA GALANTERIJA PTUJ, PREČNA POT 9, 2250 PTUJ. GRADBENI DELAVEC
Pomožna dela v nizkih in visokih gradnjah - m/ž, DČ 5 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. KRAJNC STANISLAV-ZIDAR-SKE STORITVE, NARAPLJE 16, 2322 MAJŠPERK.
DELAVEC BREZ POKLICA
Montaža stropov in predelnih sten
-	m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, zaželeno je vsaj nekaj delovnih izkušenj pri montaži (gips) stropov, sten. ŽMAUC ALBIN S.P.MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV JURŠINCI, JURŠINCI 13, 2256 JURŠINCI.
POMOŽNI DELAVEC Živilski delavec III: manj zahtevna dela v nečistem delu, evisceraciji, pakirnici, razrezu, skladiščih, posebnem programu, proizvodnji, klobasičarni, pralnici embalaže, pralnici perila, kafileriji, tpj, obešanje klobas, pakiranje izdelkov, čiščenje delov, DČ 1 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč, ročne spretnosti. ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE D.O.O. PE MARIBOR, MELJ-SKA CESTA 3, 2000 MARIBOR. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Krovsko-kleparska dela, tesarska dela, delo na višini - m/ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, delo na višini, ročne spretnosti. JELEN SREČKO S.P., SEDLAŠEK 60, 2286 PODLEHNIK. Ključavničar - cevar, opravljanje ce-varskih del v sloveniji in tujini - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, branje izome-trij in načrtov, kandidati so lahko tudi iz Maribora, Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIRKULANE. Varilec - varjenje st38 in inox materialov, varilci tig/wig, mig/mag in reo. dela se opravljajo v sloveniji in tujini
-	m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, A-test, kandidati so lahko tudi iz Ormoža, Murske Sobote, Maribora, Ljutomera. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIRKULANE. Monter-opravljanje montažnih del v Sloveniji in tujini - m/, DČ 3 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, angleški jezik
-	osnovno, nemški jezik - osnovno, kandidati so lahko iz Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Maribora. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIR-KULANE.
ŽIVILSKI DELAVEC V MESARSTVU, pomožna dela v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov - m/ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč, ročne spretnosti, pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. ŽERAK ANTON S.P.MESO IZDELKI ŽERAK, PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK. OBDELOVALEC KOVIN, delavec začetnik -III. stopnje strokovnosti (uspo-
sobitev za samostojno delo) - m/ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 mes, zahtevana usmeritev in poklic: ikv -obdelovalec kovin, ikv - mehaniki in strojniki ikv program. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. STROJNI OBDELOVALEC KOVIN, posluževalec cnc stroja na ptuju-,delo na cnc obdelovalnem centru, posluževanje stroja, skrb za kvaliteto obdelovancev, kontrola kakovosti
-	izvajanje meritev na obdelovancih ... - m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. TRENKWALDER D.O.O., LESKOŠKOVA 9 E, 1000 LJUBLJANA. TALILEC-LIVAR, delavec začetnik iv. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - m/ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic: kv-metalurgi, kv-mehaniki in strojniki, -obdelovalci kovin, kv-elek-trikarji, kv-kemiki, kv-administratorji in sorodni, - in podobno. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO OBLIKOVALEC KOVIN, monter-ska in mehanska dela na terenu in v tujini - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. STRUGAR, samostojno delo v kovinski industriji - m/ž, NDČ, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, zaželene delovne izkušnje v kovinski industriji. LAH DARIJAN S.P.KOVINOPLASTIKA PTUJ, OREŠJE 72, 2250 PTUJ.
MONTER OGREVALNIH NAPRAV,
monter ogrevalnih naprav, vodovod, delo na terenu v Sloveniji - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, slovenski jezik - dobro. MIKS D.O.O. PTUJ, PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, mehanik - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ.
ELEKTROMONTER Elektro monterska in mehanska dela na terenu in v tujini - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, poznavanje dela na terenu , vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK Elektronik - m/ž, DČ 3 mes, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, znanje vsaj
angleškega jezika za delo z diagnostičnim aparatom za tovorna vozila
-	diagnosticiranje. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. SLIKOPLESKAR
Slikopleskarska pomožna dela
-	m/ž, DČ 8 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: ročne spretnosti, vsaj 12 mesecev delovnih izkušenj s to dejavnostjo. ERJAVEC IZTOK S.P. SLIKOPLESKARSTVO GORIŠNICA, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA. ZIDAR
Zidar in tesar - m/ž, NDČ, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, fizična moč, ročne spretnosti, možnost zaposlitve čistih začetnikov in delavcev nad 50 let. BAJRAKTARI MUHAMET S.P. ADI, JADRANSKA ULICA 10, 2250 PTUJ. VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik specialnega tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 479,89 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, angleški jezik - osnovno, hrvaški jezik
-	zadovoljivo, nemški jezik - osnovno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3, 2250 PTUJ. SKLADIŠČNIK
Skladiščnik -prevzemnik - m/ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja ter priložijo kopijo osebne slike. JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT PRODAJALEC
Prodajalec tehnične stroke - m/ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, prodajalec tehnične stroke -zaželene so delovne izkušnje s prodajo tehničnega blaga . možnost nadaljnje zaposlitve. JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT. NATAKAR
Natakar - m/ž, DČ 3 mes, 20 ur/teden, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 200,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: od 21.02.2007. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes. KNUPLEŽ ANA S.P. DNEVNO NOČNI BAR ROBINZON, VIČAVA 11, 2250 PTUJ. Delo v strežbi hrane in pijač - m/ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, nemški jezik - dobro, lahko drugi poklic, vendar z izkušnjami in veseljem do dela v gostinstvu. KUREŠ MATEJA S.P. GOSTILNA KU-REŠ, ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO. Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in toplih napitkov
-	m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 630,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo
2	mes, delovne izkušnje 3 mes, komunikativnost / delo z ljudmi. RADOLIČ SLAVICA S.P. BAR PRI POŠTI, RAČE
03	PAB-BAR, CIRKOVCE 2, 2326 CIR-KOVCE.
Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter toplih napitkov
-	m/ž, DČ 6 mes, 16 ur/teden, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 2 mes. RADOLIČ SLAVICA S.P. BAR PRI POŠTI, RAČE 03 PAB-BAR, CIRKOVCE 2, 2326 CIRKOVCE.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA Zaposlimo prodajalko v trgovini paketi na paleti na Ptuju. potrebne so delovne izkušnje, smisel za estetiko in aranžiranje ter veselje do dela v trgovini. - m/ž, DČ 1 leto, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo
3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ.
Čistilec avtomobilov - m/ž, DČ 3
mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. ŠTERBAL EMIL S.P. AVTOPRALNICA PLAVA LAGUNA, ZADRUŽNI TRG 9, 2250 PTUJ. ŽIVILSKI TEHNIK Mesar - prodajalec - m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, željene so izkušnje iz prodaje mesa oz. poznavanje mesa ter ravnanja z njim !vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja ,kjer priložijo k vlogi fotokopijo osebne slike !, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT.
STROJNI TEHNIK, posluževalec cnc stroja - m/ž, DČ 2 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, slovenski jezik - tekoče. LP MYCRON D.O.O., PUHOVA ULICA 7, 2250 PTUJ.
TRGOVINSKI POSLOVODJA, poslovodja živil - m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja ,kjer priložijo k vlogi fotokopijo osebne slike !
JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT
POSLOVODJA TEHNIČNEGA TER GRADBENEGA BLAGA - m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vloge naj kandidati pošljejo na sedež podjetja ,kjer priložijo k vlogi fotokopijo osebne slike. JAGROS D.O.O. PODPLAT, LAŠE 1, 3241 PODPLAT. KOMERCIALNI TEHNIK Zastopnik na terenu - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - tekoče, komunikativnost,želja po delu,ve-selje do dela z ljudmi. MASTEN IVAN S.P. BIO LINE ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE MARIBOR, LIMBUŠKA CESTA 2, 2341 LIMBUŠ. EKONOMSKI TEHNIK Ekonomski ali upravni tehnik
-	m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno, delo na verižnih kompenzacijah in vsaj 5 let delovnih izkušenj na verižnih kompenzacijah, znanje osnovno vsaj enega tujega jezika od obeh navedenih. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. KOMERCIALIST
Komercialist (VSŠ), komercialist ii/1 - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po
dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, tuj jezik
-	pasivno. REVITAL D.O.O. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO
Komercialist - m/ž, DČ 3 mes, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, komercialist za prodajo rezervnih delov za tovorna vozila. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ. GIMNAZIJSKI MATURANT Pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja - območje Ptuj - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, možnost zaposlitve za nedč, zaželjena višja ali visoko strokovna izobrazba, pogoj je lasten prevoz in zaključeno izobraževanje (redno ali izredno), zaželjena licenca azn za zastopnika. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D.LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA.
Pomožni zavarovalni zastopnik
-	iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Ptuja z okolico - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	osnovno, lahko katerakoli srednja šola, možnost zaposlitve za nedč, slovensko državljanstvo, lasten prevoz, pogoj je zaključeno izobraževanje (redno ali izredno), znanje angleškega ali nemškega jezika. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D.LJUBLJANA, KR-ŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
Učitelj vožnje a in b kategorije -
m/ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 580,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. A,B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, učitelj vožnje a in b kat. AVTO ŠOLA CENTER PTUJ D.O.O., MAISTROVA ULICA 7, 2250 PTUJ. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
Strokovni sodelavec III. - m/ž,
NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, pravniški državni izpit, poznavanje dela z računalnikom, dobro poznavanje uradnega jezika. REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE NA PTUJU, KREMPLJEVA ULICA 7, 2250 PTUJ. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE
Zdravnik s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žena, otrok in mladine (m/ž) - m/ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, licenca zdravniške zbornice Slovenije. JAVNI ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ.
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE
Doktor veterinarske medicine za
delo v PE Slovenska Bistrica - m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, slovenski jezik - tekoče, licenca, lastno prevozno sredstvo. KORENT ALEŠ DR.VET.MED.,S.P. VETERINARSKA AMBULANTA ŽAK,
TRNOVSKA VAS 42 A, 2254 TRNOVSKA VAS.
Upravna enota Ormož
POMOŽNI DELAVEC Delavka- čiščenje prostorov in pomivanje posode - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, slovenski jezik
-	tekoče. PROSNIK JANEZ S.P.GO-STILNA PROSNIK ORMOŽ, HARDEK 34, 2270 ORMOŽ.
Pomožna dela v gradbeništvu
-	m/ž. DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 600,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, delo na višini. WINKL TESARSTVO D.O.O., OBREŽ 140, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI. PLESKAR
Notranja zaključna dela, polaganje laminata, barvanje, monter suhegrad-nje knauf - m/ž. DČ 3 mes, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, monter suhe gradnje knauf. PERGER SLAVKO S.P. SUHOMON-TAŽNA DELA, VINSKI VRH 21, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. MESAR - SEKAČ
Mesar-izkoščevanje mesa - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. ANUŠEK BOŠTJAN S.P. IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. FRIZER
Frizerska dela - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 2 leti. MARINIČ STANISLAV S.P. BRIVSKO FRIZERSKI SALON, VRAZOVA ULICA 5, 2270 ORMOŽ. NATAKAR
Strežba pijače - m/ž, DČ 1 leto, deljen delovni čas; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, izobrazba vseeno, pomembne delovne izkušnje ČAMILI BARI S.P. KAVA BAR ORMOŽ, HARDEK 1, 2270 ORMOŽ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, suhomontaža knauf - m/ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. GOING D.O.O. ORMOŽ, HARDEK 34/B, 2270 ORMOŽ.
GIMNAZIJSKI MATURANT Pomožni zavarovalni zastopnik
-	iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Ormož z okolico - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, lahko katerakoli srednja šola možnost zaposlitve za nedč slovensko državljanstvo lasten prevoz pogoj je zaključeno izobraževanje (redno ali izredno). GENERALI ZAVAROVALNICA D.D.LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
Finančni svetovalec / svetovalka
na območju Ormoža - m/ž, NDČ, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, lastno prevozno sredstvo. ŽALAR KRESLIN MANCA S.P., DOLNJA BISTRICA 94, 9232 ČRENŠOVCI.
Mali oglasi
STORITVE
POSREDUJEMO pri bančnih kreditih na osnovi nepremičnin. Krediti do 50.000 € z brezplačnimi listi, hitra realizacija. Krediti oz. lizingi na osnovi nepremičnine in premičnine ne glede na višino zneska z boniteto. Posredujemo pri prodaji oz. nakupu nepremičnin, zemlje itd. Informacije na gsm: 040 422 426 ali 041 672 449. Casa fin, Denis Hedžet, s. p., Na Griču 1, 2000 Maribor.
DELO
Za prodajo na stojnicah v Qlandiji Ptuj iščemo zanesljive zastopnike (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.: 01 241 33 72, kličite dopoldan!
IŠČEMO DEKLE ALI ŠTUDENTKO za strežbo, možna redna zaposlitev. Bar Jamica, Ob železnici 11, Marijana Jurenec, s. p., telefon 031 525 521.
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)
* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
: 051 804 324
IZPOSOJA OBLEK za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 220 oblekami! Največja izbira! Najcenejša izposoja! Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, 02 719 86 93, 031 258 704.
Zaposlimo voznika C in E-kate-gorije v mednarodnem cestnem prometu za nedoločen čas. Delo se opravlja na območju zahodne Evrope. Dober zaslužek! Za več informacij pokličite na tel.: 051 418 761. Avtoprevozništvo Dušan Emeršič, s. p., Formin 15 a, 2272 Gorišnica.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. maj. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.cc
Zakaj usoda te je tako hitro vzela od nas!
Dragemu bratu
Maksu
V SLOVO
Sestra Jelka z družino in mama
KMETIJSTVO
HIDRAVLIČNO stisklanico za grozdje 350-l, malo rabljeno, prodam. Tel. 031 254 225.
DRVA bukova, kamionska dostava ali metrska, prodam. Tel. 041 767 760.
PRODAM Zetor 7245 z novo sprednjo hidravliko, zelo lepo ohranjen, 2-brazdni obračalnik, plug Regent ter nakladalko Sip senator 22, letnik 1977. GSM 051 368 302.
DOM STANOVANJE
SV. FILIP JAKOV oddamo moderno opremljena apartmaja. SAT, TV, klima, 200 m do plaže. Podrobnosti www.sincek.de ali 00385 98 544 127.
RAZNO
KMETIJSKE SUBVENCIJE! Izpolnjujemo vloge za kmetijske subvencije na vašem domu; za vas uredimo najvišja možna plačila, skrbimo za izpolnjevanje pogojev in vodenje dokumentacije, opravljamo analize tal in izdelamo gnojilne načrte, sestavljamo vloge za sofinanciranje investicij v kmetijstvu. 4 A, d. o. o, Agencija za storitve v kmetijstvu, kmetijsko svetovanje na vaši strani! Tel. 041 689 673 ali 02 740 16 19.
PRODAM dobro ohranjen trosed, raztegljivo ležišče, zaradi selitve. Tel. 040 327 667, po 12. uri.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
Svet šole Gimnazije Ptuj
razpisuje prosto delovno mesto
ravnatelja/ ravnateljice
Kandidat/ -ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI - UPB5 (Ur.l. RS, št. 16/2007). Kandidati/ -ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole kot organizacijske enote.
Izbrani/ -a kandidat/ -ka bo imenovan/ -a za 5 let. Kandidati/ -ke morajo k vlogi priložiti program vodenja šole. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
-	potrdila o izobrazbi,
-	potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradnih dolžnostih, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
-	potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost;
-	o dosedanjih delovnih izkušnjah in
-	kratek življenjepis
pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet šole Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, 2250 Ptuj, s pripisom Za razpis ravnatelja/ ravnateljice.
Pisno prijavo z dokazili lahko pošljete najkasneje do zadnjega dne razpisanega roka s priporočeno pošiljko. O izboru bodo kandidati/ -ke obveščeni/ -e v zakonitem roku.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. SPEV - Edino upanje
2.	Ans. POGUM - Tovornjakar
3.	Ans. VANDROVCI - Sam na dopust
4.	MALIBU - Če kaj velljaš
5.	GORENJSKI KVINTET - Zagodi nam muzikant
6.	NOVI SPOMINI - Debeluška
7.	Ans. BUM - Jaz nisem taka
1.	YO-ZO & KATJA - Daj za rundo
2.	REBEKA DREMELJ - Brez sramu
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Zakaj si tak štor
4.	MANCA ŠPIK - Zvezala bi si krila
5.	KRILA - Francelj lojtro brž
6.	SLAVC KOVAČIČ - Čutim ljubezen na prvi pogled
7.	LEPI DASA - Lepi ninja
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. številka:
■v: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Horvat Anica Apače 84
2324 Lovrenc na Dr. polju
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji SAD vam aprila
med ostalim predstavljamo škropilni načrt za vinsko trto za letošnje leto, izhodišča pri
zasnovi vinograda in delih v vinogradu, pišemo o nekoliko eksotični žižoli, nadalje najdete zanimive odgovore na vprašanja bralcev, v prilogi Vrtnine pa pišemo o prehrani rastlin pri predelavi zelenjave.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
ABR(|)BIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Skromno in pošteno si živel, v življenju mnogo pretrpel, s kruto boleznijo si odšel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti,
umrl si zato, da bi nehal trpeti.
V SLOVO
Ob izgubi moža, očeta, dedka, tasta in strica
Janeza Petka
IZ SENEŠCEV 21 1. 7. 1925 - 15. 4. 2007
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 19. aprila, ob 16. uri iz vežice na pokopališču v Veliki Nedelji.
Žalujoči: žena Ana, hčerki Helena z možem Jožetom, Marija s Simonom ter vnuki Sonja, Helena, Darja, Valentina in Rok
Niti zbogom nisi rekel, niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Maks Perger
KICAR 50
1961 - 2007
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja Antikor in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga tako prijazno pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku sv. Ožbalta za opravljen pogrebni obred, gospe Veri Kokol za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in Termam Ptuj za vso pomoč.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Neutolažljivi: Marija in Tamara ter vsi njegovi
>o
CO
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
lagrajujetalobstoječe novelnarollH^^^I^I
Ta teden prejme osem brezpla nih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Liljana Bračič
Spuhlja 131/a, 2250 Ptuj
l^J
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Glasujem za
Glasujem za
n priimek
Naslov
pošlji
Sedlašek • Avtomobil zgrmel v prepad
Tri mrtve domačine našli šele po nekaj dneh
V soboto, 14. aprila, je Haloze pretresla tragična novica, da so pod lokalno cesto Podlehnik-Zgornje Gruškovje v Sedlašku, na območju, ki mu domačini pravijo Na kamnu, našli tri mrtve domačine, ki so po vsej verjetnosti z osebnim avtomobilom zgrmeli v prepad že na velikonočno nedeljo.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik policijske uprave Maribor Franc Virtič, so bili v soboto, 14. aprila, obveščeni, da se je na lokalni cesti Podleh-nik-Zgornje Gruškovje pripetila prometna nesreča, v kateri so umrli trije domačini. V prepadu, kakih 50 m pod ovinkom lokalne ceste, so našli osebno vozilo znamke Daewo racer črne barve, policisti pa so pri ogledu kraja nesreče v bližini vozila našli tri moška trupla, ki jih je po vsej verjetnosti moč trka vrgla iz avtomobila. Glede na stanje trupel domnevajo, da naj bi se tragična prometna pripetila že najmanj tri dni, preden so jo odkrili, morda celo prejšnjo nedeljo. V prepadu so ob avtomobilu našli razmetana trupla treh domačinov, ki so bili stari 42, 47 in 71 let; kljub nekajdnevni odsotnosti niso bili prijavljeni kot pogrešane osebe. Kraj prometne nesreče sta si ogledala tudi dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju ter okrožni državni tožilec iz Ptuja. Ker je šlo za zelo strm teren, je policistom na kraju tragičnega dogodka priskočila na pomoč tudi gorska reševalna služba, ki je pomagala pri transportu že razpadajočih trupel pokojnikov iz prepada.
Kot smo izvedeli od domačinov, je osebni avtomobil v blagem ovinku pod cesto na Sedla-škem klancu že v petek opazila 61-letna domačinka Kristina Dukarič iz Zgornjega Gruškov-ja 48, ki sicer živi v Ljubljani, precej časa in praznike pa preživlja v domačih Halozah. O svojem odkritju je povedala:
"Bilo je okoli poldneva, ko sem se peš podala k sosedom v
Foto: M. Ozmec
Usodno mesto v blagem ovinku sredi klanca, kjer so zdrsnili v smrt trije domačini iz Sedlaška in Pavovcev.
Zakl. Med hojo po klancu navzdol sem na blagem ovinku na desni strani ceste najprej opazila polomljeno in zvito železno ograjo nad betonskim podpornim zidom, nato pa sem daleč pod cesto v grabi videla še po-tolčen črni avtomobil. Ker sem bila prepričana, da se je morala zgoditi prometna nesreča, in ker sem prestara, da bi lahko sama premagala pot po strmem pobočju, da bi si zadevo bliže ogledala, sem brž odšla k sosedom Pernekovim, kamor sem bila namenjena, in gospodarju povedala, kaj sem videla, saj ima doma daljnogled, s katerim lahko pogleda, kaj se je zgodilo z avtomobilom v grabi. Potem smo kmalu izvedeli za tragično novico, saj se je do avtomobila spustili sosed Jelen in še en domačin, ki sta povedala, da sta ob
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Kristina Dukarič iz Zg. Gruškov-ja je sredi strmega sedlaškega klanca v grabi prva zagledala črni avtomobil.
Marjeta Meško iz Sedlaška je na velikonočno nedeljo še zadnja videla tri sokrajane žive in zdrave.
njem našla tri mrtve domačine, ki so nam bili nekaterim skoraj sosedje."
Kdo so ti trije domačini, ki so jih našli ob avtomobilu?
"Takoj so jih spoznali, čeprav so povedali, da so bila trupla že močno načeta. Najmlajši je bil nekaj čez 40 let star Dušan Zagoranski iz Sedlaška, ki je imel že lani tik pod mojo hišo prometno nesrečo in je ves krvav prišel k meni, da sem mu pomagala. Druga dva pa sta bila doma spodaj v Pavovcih, to je okoli 80 let star Milan Pernat, ki je včasih delal v mariborskem Intesu, ter okoli 47 let star Stanko Merc, ki je bil izučen mesar, zadnja leta pa smo ga domačini poznali kot odkupovalca živine. Vse tri sem dobro poznala, saj so se večkrat peljali mimo moje hiše. Kar groza me je, ko pomislim na to, da so vsi trije verjetno umrli že v nedeljo in da jih od takrat ni nihče pogrešal!"
Po do tedaj zbranih informacijah in izjavah naj bi vse tri domačine še žive nazadnje videla 76-letna Marjeta Meško iz Se-dlaška 92. Svoje zadnje srečanje z njimi nam je takole opisala:
"Policisti, ki so tragično nesrečo preiskovali, so mi med zaslišanjem povedali, da sem po do tedaj zbranih podatkih verjetno zadnja, ki sem na velikonočno nedeljo te tri sosede videla še žive. Vsi trije so se kmalu po poldnevu pripeljali
Napoved vremena za Slovenijo
Slana v aprilu je bolj nevarna	22/4
kot poletna toča in suša soparna. i
Danes bo pretežno jasno. Veter ki bo zjutraj ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 19 do 23, danes na Primorskem okoli 25 stopinj C.
V sredo nas bo od severa dosegla in hitro prešla hladna fronta. Prehodno se bo pooblačilo in ob prehodu hladne fronte bodo krajevne padavine, deloma plohe. V četrtek bo pretežno jasno.
k meni na obisk. Milan Pernat je bil moj prijatelj in je s seboj pripeljal še dva svoja prijatelja, s katerima se je zadnje čase družil. Nič posebnega se nismo pogovarjali, nekaj o prazniku in žegnu, pijače pa jim nisem hotela dati, saj sem videla, da so bili vsi trije že kar precej okajeni. Od mene so se odpeljali okoli trinajste ure."
Ste morda videli, kdo je vozil avtomobil?
"Kot vedno ga je vozil najmlajši, Dušan Zagoranski, kolikor vem, je bil edini, ki je imel vozniški izpit, druga dva nista nikoli vozila. Človek ne more verjeti, da jih ni več, to je grozno, že več kot 45 let sem tukaj in ne pomnim nobenega podobnega tragičnega dogodka. Vse sem dobro poznala, pravzaprav smo jih vsi tukaj v Sedlašku kar dobro poznali."
To je v kasnejšem pogovoru potrdila tudi skupina domačinov, ki so ob pretrgani in zviti železni ograji, pod katero je na strmem pobočju še vedno zlahka opaziti mesto, kjer je avtomobil zgrmel v prepad, nemo prižigali sveče in skimavali z glavo nad tragično izgubo. Tako smo med drugim izvedeli, da je bil najstarejši Milan Pernat že lep čas v pokoju, a naj bi rad hodil naokrog "v zidarijo". Tudi Stanislav Merc naj bi bil daleč naokrog poznan, predvsem kot dober mesar, ki je imel največ dela v zimskih mesecih. Po domače so ga imeli za Vuka, vsi pa naj bi ga poznali tudi kot od-kupovalca živine. Najmlajši, Dušan Zagoranski, pa naj bi včasih delal v Tamu, odkar je ostal brez službe, pa naj bi hodil okrog in domačinom pomagal pri raznih delih in opravilih, največkrat pri spravilu lesa.
Krajani so ob tragični izgubi treh domačinov užaloščeni, obenem pa se sprašujejo, kako je možno, da jih tako dolgo ni nihče pogrešal; povrhu vsega pa so upravičeno zaskrbljeni, saj dobro vedo, da je po halo-ških klancih in strminah še več podobno nevarnih in slabo zaščitenih prepadov, nevarnih odsekov ter pasti.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Marta Pajek, Postružnikova ulica 3, Ljutomer
-	Tajo; Monika Šlamberger, Pokoše 5/a, Pragersko - Nejo; Irena Moravec, Hum pri Ormožu 31 - Tilna; Magdalena Širov-nik, Skrblje 7, Majšperk - Gašperja; Špelca Žgajner, Tuncovec 5, Rogaška Slatina - Žana; Mirjana Medved, Podgorci 1/a, Podgorci - Taja; Nataša Dervarič, Starše 21/a - Jaša; Helena Šamperl, Ul. Borisa Kraigherja 17, Kidričevo - Živo; Sonja Krajnc, Trnovski Vrh 45, Destrnik - Amadeja; Janja Bren-holc, Smolinci 61/b, Cerkvenjak - Lano; Simona Žnidarič, Cunkovci 1, Gorišnica - Elo; Klaudija Arnuš, Trnovska vas 26 - Klemna; Danijela Vertič, Gregoričičev drevored 1, Ptuj
-	Kiara; Irena Vozlič, Zamušani 4/b, Gorišnica - Saro; Jasna Bolkovič, Moravci v Slovenskih Goricah 38 - Aneja; Marjet-ka Kodrič, Zbigovci 57, Gornja Radgona - Timoteja; Stanka Jurgec, Paradiž 61, Cirkulane - Claro; Marija Meznarič, Ki-car 139, Ptuj - Klaro; Sabina Nedeljko, Zg. Hajdina 202/a, Hajdina - Lana; Marjana Doberšek, Sp. Jablane 4, Cirkovce
-	Tino; Valerija Bradule, Hajdoše 10/a, Hajdina - Armando; Ivana Lorenčič, Kicar 7/e, Ptuj - Mihaelo; Anita Vorišič, Go-rišnica 76 - Tjana; Katja Subotič, Ložnica 3, Makole - Nežo; Andreja Kosi, Sp. Ključarovci 33, Velika Nedelja - Anžeta. Umrli so: Ida Čeh, rojena Šori, Levanjci 33/a, rojena 1961
-	umrla 30. marca 2007; Anton Čondic, Rimska ploščad 2, Ptuj rojen 1933 - umrl 2. aprila 2007; Janez Galun, Spuh-lja 78/a, rojen1938 - umrl 5. aprila 2007; Viljem Faganel, Bodkovci 13, rojen 1922 - umrl 8. aprila 2007; Anton Poznič, Orešje 165, Ptuj, rojen 1916 - umrl 7. aprila 2007; Maks Perger, Kicar 50, rojen 1961 - umrl 8. aprila 2007.
Kaj bomo danes jedli
PONEDELJEK
Mehka solata s posebno klobaso.
Foto: AS
TOREK
Testenine s tuno*, zelena solata. SREDA
Pasulj s prekajenim mesom, palačinke z marmelado. ČETRTEK
Cvetačna juha, mehka solata s posebno klobaso. PETEK
gobove polpete**, zeljna solata. SOBOTA
Telečja obara, sladoled. NEDELJA
Goveja juha s palačinkami, čevapčiči, krompir z ajvarom
- pečen v pečici, šobska solata.
PONEDELJEK
Dušene bučke, krompir v kosih, kuhana govedina (iz nedeljske juhe).
***RECEPTI***
*Testenine s tuno
500 g poljubnih testenin, žlica olivnega olja, pol čebule, konzerva tunine, česen, sveži pelati ali iz konzerve, origano, bazilika, majaron, timijan, sol.
Testenine skuhamo po navodilih al dente. Za omako na olju prepražimo sesekljano čebulo, da rahlo porumeni, nato še sesekljan česen, da zadiši, dodamo sveže ali konzervirane pelate, origano, timijan in majaron ter kuhamo, da se omaka nekoliko zgosti. Po želji nekoliko solimo. Dodamo z vilicami zdrobljeno tunino in baziliko, na hitro prevremo, prelijemo po kuhanih in odcejenih testeninah ter potresemo s parmezanom.
**Gobove polpete
1 suha žemlja, 1 čebula, česen, slane gobe (iz kozarčka), sol, poper, drobtine, olje, jajce, paprika v prahu.
Žemljo namočimo. Česen in čebulo sesekljamo in pre-pražimo na olju. Gobice na drobno sesekljamo. Nato jajce, žemljo, papriko v prahu, sol, poper in drobtine (drobtine uporabimo, če je masa redka) ter sesekljane gobice pregnetemo v testo, potem pa oblikujemo polpete, ki jih na vsaki strani pečemo na razgretem olju 4 minute.
Alenka Šmigoc