LETO IV.
LJUBLJANA, 8. MAJA 1926.
ŠTEV. 21.
 ,,,,     ,,
h4iQČHSHi-Z4-J¥C,'d5LA-
V8)O^^T^TtitN0-DSN-i5-' C SLO LEf N&JHR • OO/Z 4*
66LA(i-p6 ciNikv/ posamezna
itEVJLKA- PO-DIH-S'50,
POŠT. ČEK. RAČ. I3.S88
^J&aaaaOE38Bfl
1
M
VftEDMliTVO-IN*VPRAVA V-VČITELJSKI‘TISKARNI/ ROKOPISI‘SE-NE-VRA-C 4'10 / A H O H 5 M N i■ DO-*PI$l‘$E-NE-PRIOBČV-lElO/POjTNlNA-PLA-vCAN&*V-G©TOySN«
TELEFON ŠTEV. 906.
janse<»»isiumamtamBaammm
Na n©wa pota S
ruske'-merniki pogodbi.)
/ Zaoadni svet stoii r>od doimom poročil o nemško-ruski pogodbi. V Londonu io študirajo juristi, v Parizu p;šeio o niei dol«; članke, v Pragi io razlaga dr. Beneš. v Rimu •na raztnišliaio machiavelisti. kako bi brc/, žrtev skovali iz nie kapital za njihove mračne namene. Molči seveda edino Beograd in v ntim naš dičnJ zunanji minister dr. Ninčič.
Čas hiti navzlic beograjskemu molku. Z niim vzporedno nastajajo
tudi dogodki, ki-lahko še resno pretresejo temelje naše države. Trhlost državnih sistemov zgraje-nih no modrih načrtih sivolasih diplomatov se ie pričela kazati v vsej svoii goloti. Navidezna slika har-moniie povojne Evrope vedno bolj megli in ni več daleč dan. ko bomo govorili o niei samo še kot o historičnem deistvu.
Med svetovno vojno ie bila ena gllavnih točk. s katerimi so nastopali pred svetom zaoadni zavezniki, kot nosilci nove uredbe Evrope, tudi zahteva no odpravi taine dinio-maciie Govorili so o niei celo. da ii ie že za vedno odzvonilo. Jedva ie umolknil zadnii top. že so h!lo so-zafolfene vse svečane obljube o novi ureditvi Evrope. Zopet so bile upehane metode ki sn povsem skoro sličile onim 'Tia raznih oreišniih diplomatskih konvektikelnih. na katerih ie par vseziialih diplomatov reševalo usodo celih narodov brez njihovega najmanjšega pooblastila.
Med tomi nesrečnimi žrtvami lakih diplomatskih noeatanl smo bili v prvi vrsti zopet luffosjovenk
Akoravno smo s svoio krvio pogno-rili tekom svetovne moriie na se-ženi globoko skoro vsako ned zem-lie. kier smo branili »zapadno civilizacijo« pred naletom surovega barbarstva, vendar nismo našli v očeh zmagovitih velesil skoro nrav ni večie milosti kakor zadnje buš-mansko pleme v Nemških koloni-iah. Postali smo odveč za hrano topovom. Zato so nas smatrali od tega hi na samo še za plačilni drobiž medsebojnih računov ki so iih napravili z raznimi nakti.
Doživeli smo tako. dn smo morali po vseh nepreglednih žrtvah prepustiti brez najmanjšega odpora stot*soče svojih nafbolišh močnim in silnim srmn zategadelj, ker so sa ti tako z našfmi nrotekiorii pobotati. Bili na še niso zadovoljni ko smo iim prepustili lastne brate, nego so zahtevali od nas še da nadenemo i sebi samim veriee cosuodarskega suženjstva in da se iim predamo no-nohtoma v neomejen« eksploatacijo Ko smo se branili in iih opo-
LISTEK.
zariali na svoie žrtve, so nas še užaljeno posvarili ter okarali kakor prevdarni ierobi nebogljene varovance.
Te dni so gospodje zooet sedli k zelenim mizam in napravili med seboi nove načrte za medsebojne zveze. Pri pomenku o koncesijah smo bili seveda prvi na dnevnem redu .lugoslovem in Balkanci ki smo v niihovih računih z našimi nemimi zunanjimi ministri skupaj samo brezpravne šahovske figur-ce. Ne da bi nas povprašali, da li smo zadovoljni, so nam postavili odslei v naorei za ierobe zapadite črnosrajčnike in jim izročili obenem ves Balkan za ab-olutuo interesno sfero, kier lahko nemoteno eksperimentirajo s svo.iim phanim imperializmom.
V svoji brezmejni hvaležnosti smo vse to čudno ravnanie naših priiateliev in zaveznikov molče prenašali. Opravljali smo pač nehvaležno opravilo darilnega iagnje-ta. Vsake hvaležnosti na ie enkrat konec, kakor tudi še tako velikemu idealizmu, če se to kvitira dosledno s preziranjem in izrablianiem.
Tako tudi našega napram zaoad-nim zaveznikom, s katerimi smo šli došlei preko drna in strun še vselei. ko so nam tako ukazali • v Parizu in Londonu. Navzlic vsem dosedanjim poizkusom popolnega zasužnjenia našega mišljenja smo ohraijili vendarle toliko samostojnosti. da'bomo znali naiti prav naglo novo linijo naše zunanjo politike. ki se ne bo povsem krila z ono naših dosedanjih tirtorjev. ako bo kazala tako potreba. — Nemški »Drang« ie izgubil mnogo na svoii težini. Med nami in nemškim narodom danes ni več nenremosfMivih zaorek. katere bi nas ločile od vsaj sporethiega dela proti interesom onih ki vidijo v Jugoslovenih narod drugega reda.
Koroško vorašanie ie spričo veličine drugih življenjskih interesov prav gotovo toliko, da sc ne izplača zbog njega rušlcem fronte herojskih sinov ‘nca. ori Ko-baririn odbitat« pošten« nudene rokp Kajmakčalauskih. Cerovsk'h. Št. Oabrjjefskjfi Sabotinskih ju vseh drug h neštetm imenskih funa-kov. ks sestavljajo danes naibolfšo srednjeevropsko vojsko...
Ostaia nam poleg tega tudi mat-iuška Rusija, v kateri še vedno vidimo os., okoli katere so bodo morale ovci «1: slei združiti vso slovansko države od modrega Jadrana, meglenega Baltika na tia do Ohot-skecfa moria v mogočno in nepre-
magljivo Unijo slovanskih držav. Ako že moramo imeti zaščitnika, potem ta ne bo nikdar demon naše nacije, nego Slovanstvo kot novo-nasta/aioča svetovna sila. Danes leži deloma še nad Rusijo mrak. Daleč na ni več. čas. ko bo sinil tudi niei prero.ien.ia žar. in io povedel k izvršenin nfeite gigantsko misije — združenju mladih in močnih proti degeneriranim In okuženim.
Dolžnost nas vseh ie skrbeti, da Jugosloveni ne bomo zamudili ta hip. ki bo usodepolen za ves bodoči razvoi našega rodu in onih preko, katerim ie soas pred navalom štiridesetih milijonov lačnih želodcev samo v slovanskem oceanu, ki bo brez škode lahko zdrobil v nič tri-miliioue črnih srajc, hotečih danes razpeti svoie. šotore na naših Di-narah.	A.	V.
Nadaljne šikane delavstva pod IPD.
Stanovanjsko delovanje inž. Krass nlga. — »Črna roka«. — Peklenski stroj. — Prijazno lice g. Paueria napram delavstvu.
Poročalo se ie že .0 stanovanjskem delovanju v obratu inž. Krass-niga. kier ie imel priporočilno be" sedo večkrat tudi veseli Linče. To na še ni vse. Te človeške muke so pravi križev not Za prosilce stano" vanj. Mnogi, ki hodijo prosit že ne-kai let zn rudniška stanovanja, ne naideio v tem uradu za nilh obupno bedo razumevajočo vljudne besede. Temu na- se ni čuditi, kdor pozna nobližie inž. Krassniaa. ki jc prejel že ob državnem prevratu I. J9J8. v opomin »črno roko« ali nc-kai sličnega.
Le to gotovo ni bilo delo Orjir ne. katera se ie osnovala šele štiri leta tia to. Kvečjemu bi znalo biti to delo »črne roke« fihgirano od onega hrabrega navihanca, ki ie tega obče znanega gospoda inženirja nato pred »črno roko« vestno stražil in ie danes njegov zvesti spremljevalec, svetovalec in tolmač v službi in ki živi srečno v naročju inž. Krassniga brez vsacega bolj važnega m koristnega dela z ozirom da ta posebnež .svojo služ-
bo. ki io pravzaprav ni. vrši včasih doma v stanovanju, včasih pa kie drugje ori kvartali ju.
Tudi takrat še ni obstojala v Trbovljah Oriuna. ko ie prejel g-ravnatelj Pauer. peklenski stroj da ga uniči. Gotovo Je da ni dospel iz hvaležnosti ali spoštovanja za pravično in značajno postopanje ravnatelja Paueria 7 delavci.
Znano pa ie. da so se takrat ponesrečile dolge delavske stavke, se razMa fronta delavcev Slovencev, kar vse služi danes T, P. D. v sija ino korist, ravnatelja Paueria na za siiaiun plačo. Staudeeeriu oa v hitro napredovanje, in da dela T. P. D. sedai r, delavci karkoli ho če. Ravno ta Pauer. ki se danes razbite delavske fronte več ne bo.ii, kaže. delavstvu zlasti s prozorno ulogii še priiazno lice proti Orfun!.
Po vseh izgledih še ne bo boljše v Trbovljah, dokler se delavstvo ne bo otreslo takih mož ki I moreio paktirati z direktorji T. P. 1 D. Pauerjevega kova.
Žalostno pismo.
v,
.šegrad. dne 8.'IV. 1926.
Vclecijenjeni gospodiue!
U liutoljanskom listu »Jutro« či-tala sam Vaš članak. ko.ii sponvnie moga oca. Miroslava Hubmaiera.
Oospodine dozvolite. da Vam sc zahvalim. Vi ste moga oca tako lično i plemenito opisali kako ia n.te-govu sliku u srcu držim, icr kako i Vi znate, prerano sam ga izgubila. bila sam 5 godina stara, lcada je moj tatica umro. Puno sam do sada pretrpila. glad. poniženje. bolest i neizrecivo nuno duševnih bolova. Moioi se tnajci ukmula penzija. koiu ie dobila pod austrijskom vladom, odmah iza oslobodjenja. Ali ipak pokrai svih ovili nevoha. nspomena moga oca me ie sačuvala da ne padnem u sramot u. niegovo ime sam litiela da držim čisto i svictio. kako ie on i zaslužio da to bude, ier zar ne i Vi gospodirie znate, ka-
ko ie. on bio velikodušan i plemenit?
Volila sam onai narod, za kojeg se moi otac borio ier sam več čim podioh n školn čitala u onoi velikoj knjiži »Srbadiie« kako ie moi tatica vol’o ovai rod i kako se ie borio za niegovu sl obodu. Ali gospodine, n i i e mi moguče ua Vam opišem moic strašno iznenadienie kada slučajno citah knjižicu »Voievan.ie Petra Mrkonjiča«. Tamo stoii da je moi dobri plemeniti tatica bio šoion. austriiski intrigant i ioš mino, puno grdnih riječi. Bože moi kako mi ie bilo teško. Zar ie to bila ie-dina zahvala, da sp mrtvom ko.ii Se nemožc braniti, podvali tako niška, nrlieva krivica. Tako sam ogorčenje čutila, da moia liubav za ovu zemliu i narod, uginula ie. kao da ie mraz na n in nao. Čutila sam se sama. bez domovine sa svoiitn bi rukama iskooala kosti moga
mrtvog tatice, neka ne oočivaiu više n zembi. u koioi ga okrivliuiu. da iu ie izdao. Ta on i leži kao ied-na neznalica. gospodine pomislite ni križa na grobu nema. a tai ie ravan podu. Mama ie srčano bolesna. živi sa nom u ovom malom mjc-stancu gdie služim kao pisarica kod iedne parne pilane. dobiiem Din 700 miesečno. više mi nemogu olatiti. iem sam svake zime skoro 2—3 mieseca bolesna imam chronični kathar u nlučima. na od ovili 700 Dinara moramo živieti. a Boga mi koliko god štedimo nemožemo tatici grob urediti.
Ali to sve ni.ie nista, samo da nisu mog mrtvog tatiču kori se ne-može braniti tako krivo potvorili. To ie bilo najgore. ali sada ie sve dobro. Vaše mile. dobre riieči go-spodinc. koii moga oca nazivlia junakom. plemenitim i hrabrim, ko.ii še samo iz ljubavi prema narodu i sa idealnim namierama boriv za slobodu. a ne iz niških interesa, ka° plačenik. izdaiica. one su sve popravile.
Hvala Vam, gospodiue, topla Vam hvala. Ve ste meni toliko vratih sa onim riječima. vieru u priia-telistvo i oravednost u plemenitost liudskih duša. koii ne samo n lice pokažu prijateljstvo, nego i iza same smrti ostaiu vierni i dobri dru-govi.
Oprostite što sam Vas zadržala, ali molim Vas nemoite se hutitf na me stoga gospodine, ie se tako veselim. da Vam moram kazati, koliko sam Vam zahvalna i koliko Vas štuiem. prem da Vas osobno ioš nepoznani. ali ko voli mog tatiču i brani ga. toga ia poštuiem više nego ikoga iza Boga.
Ljubim Vam Vaše blagoslovljene ruke. jer su pisale one riječi. koie su od usoornenp moga oca očistili liagu. koiu ie neznam čiie podlost, htiela da na niu baci.
Sa visokim poštovaniem zahvalna
Olga Hubmaier.
i Višegrad (Bosna).
Orjunaši! Bratje! Besede tega tužnega pisma vam kažeio kako domovina ravna z onimi in niih potomci. ki so ii s svoio krvjo in umiran iem stavili temelj, ki so si io v svoiem idealizmu predstavljali kot osrečujočo vse njene državljane. spojene v edinico vseh naših plemen. Na tisoče enakih slučajev, kakor ga nam prikaživa pero mlade deklice iz Bosne, je še v naši državi: očetie. iunaki v pozabljenem grobu n.i;h vdove in deca oa umiraioča v bedi. ponižaniu in zna-biti v — sramoti!
In kai ie uspeh, sad in nasledek iunaštva. požrtvovalnosti, mučeni-štva. visokih idealov in iskrenega rodoliubia teh nebroi za narod
JANEZ TRPIN:
Primorska pota.
VIL
Za St. Petrom smo. Vlak drči veselo in radostno okoli globeli na kraiu koie leži napeta železna cesta v Reko. Solnce obliva zemljo. Zelcnie vsenaokoli in cvetoče drev-•ie. Pomlad...
Juriev danak! In plaud bo v šu-m° zeleni Jurij ter zdrobil zmaju uesre£0 i)ru]iajočo glavo. Zmaju,
' J' Ze'®no savojsko zvezdo leži.
0r .noliB nad to boro. kraško gnido in se zajeda v niene skale.
juriev danai,- haiduški sastanak!
Kie ie čas. ko IR miška haidu-škiji junakov presekala nemi molk najtemnejših dni turške sužniosti. Ali ni bil v tistih časih srbski bedni narod baš tako zapuščen in pozabljen od vseh. kakor ie danes kremeniti Kraševec in veseli Bric? Mislil ie nani samo v šumi zeleni
haiduk. ki se ie zanašal samo na svoio viteško moč in zaupal zgolj le v Večno pravico in svoio trdno vero da mora napočiti tudi zanj lepša zar.ia.
Brez denarja in obleke je bil ta hajduk. Žarel pa ie neizmerne ljubezni do svoiega naroda in se brezobzirno vrgel ves šibak in nebogljen v boi proti premočnemu sovražniku. Kamor ie stopil ga ie čakala smrt. Pred domom so ga stražili in čakali tujčevi oandurii z namenom. da ga posade na kolec. V bom na ip vedno podlegel ored silno sovražnikovo premočjo.
Klonil ni! Videl ie neoravdo in sužnjost svoie e-a rodu ter se boril proti niei z vsemi sredstvi. Umiral je pozabljen in zaničevan od vseh. Sai so celo v niegpvem lastnem narodu vstajali poštenjaki, ki so si na račun naroda nagrabili bogastva in niu z drznim čelom pljuvali v obraz psujoč ga kot rooaria. Malo ie bilo krdelo teh idealnih borcev, ki so .se odrekli vsemu da so mogli koiistitj skupnosti. Bilo pa iih ni mogoče reducirati na nič. ker so iz podzemskih virov neprestano pri-
hajali novi in sveži. jn vstal nc-porušen niz od hajduka Velika. ICa-rad.iordia. Petra • Mrkoniiča. preko onih brezimenskih četnikov, ki so umiral po letu 1900 i>o kršili Makedonije in pripravili Kuinanovo.
Zgodovina iugoslovenskega čet-niškega gibania še ni zaključena in morda bo prišel še čas. ko bodo baš po kraških holmih umirali potomci haidukov na način ki bo za-divil ves svet. kakor se ie že čudil umiranju uigoslovenskih komit med in pred svetovnim požarom.
Morda bodo ravno zooet oni. ki bodo s poki brzometk in grmeniem bomb opozorili svet. da io že čas odstraniti s te zemlje mrzko nam tricoloro fanfaronskih nonadilov ...
Iz razmišljanja me ie vzbudil poiačenj ropot koles in tema ležc-ških predorov ...
VIII.
Kras ... Goličava in kamenje z bornim zelenjem vsenaokoli. Žalosten in meglen dan. Tegoba in megla tlačita vso to visoko ravan, ki ie dom večnega trpljenja ubogega iugoslovenskega trpina.
Todi ie bitna doma. Kratki in prilično iaki so tudi danes njeni sunki. Tam globoko v dolini gre centuriia črnosrajčniških snopariev. Opletajo iim črne pelerine in skoro beže doli proti reški strani. Nad njimi plove trop črnih gavranov. Iz ropota koles čuiem niih zateglo, mrtvaško krakanie.
Za hip se je posvetilo globoko doli izza megel. Bil ie Snežnik pokrit še ves s sneženo kapo.
Poleg mene sedi stara ženica. Bog vedi. koliko ii .ie že let. Globoke kot brazde so niene gube. Mrak in žalost ii pokrivata lice. Samo oči ii gore in žare v prečudnem ogniti, ki sem fa opazil v slehernem našem od Planine. Reke pa do Trbiža.
Pripovedovala ie in tožila o gor-iupem Pitju, ki ga ie natočila do vrha čaše mati ltaliia Posluhnil sem...
... »In ie hodil no naši zemlji sam Odrešenik. Na rami ie nosil težki križ in omahoval preko naših širnih goličav. Neizmerna je bila tedu njegova dobrota. V najtežjih
svo.iih urah ie blagoslovil to kame-nie in obljubil, da bo v naibridkej-šem trenutku, ko bo trpin na njem skoro obupaval, priskočil s svoio vsegamogočno roko na pomoč ...«
Težko ic. Ni na še prišla njegova ura. da bi zapisal oholim in mogočnim svoi sodbonosni »Mene. tekel. fares!«
Starka ie povesila glavo in brezizrazno upirala v tugi bolesti izjokane oči oreko zameglenih goličav.
Gospod, ali ni še prišla Tvoja ura. da bi nas odrešil z mogočno besedo in nas povedel iz babilonske sužnosti k bratom v svobodi. Glc.i. plačemo in kličemo na pomoč, ko nam zemho odvzema brezsrčni tuiec. ki gazi naše zakone, nali naše domove in ščuie našo kri proti nam starim in onemoglim.
Hrvatsko Primorje.
KARLOBAG.
Kakor na maihnem polotoku ie zgrajen. V sredi prijazen trg. desno občinsko poslopje, takozvana »ku-la<;. levo carinarnica, na sredi M a-
Stran 2.
plamtečih src iz katerih krvi je vzklila naša mila Jugoslavija?!
V moti duši ni čutia takn globokega zaničevanja, da bi izrazil srn e v in sramoto, ki io zaslužijo oni brezsrčneži in brezvestneži, katerim ie nemili slučai izročil usodo naše domovine. Ko ti nesrečneži za-pravhaio brezbroi milijonov iavne-ga denarja ter plenijo javne blagajne. trpiio oni. katerih žrtve in junaštvo iih ie Dostavilo na ta odgovorna mesta. Neki izrodek te vrste se baha. da potrebuje za vzdr-žanie svoie rodbine mesečno pol miliiona dinarjev! Kje. je sila. da udari tu vmes! Ta denar ie ukraden tisočerim, ki gladuieio. umirajo in so pokopani. kakor bi stopil na mravljo.
Oriuna! Koliko dela za Tebe! Avgijev hlev v naši prestolici je poln do stropa duševnih in moralnih odpadkov onih. ki bi mogli nam prednjačiti v državljanskih čednostih — smrad, ki izouhava to gnojišče se gosti tako, da more vsak čas eksplodirati...
Kosti našega prvega, naiboli odličnega in naiboli hrabrega slovenskega vstaša. trohne pod golo zemljo. brez znaka, ki bi spominjal rod. da tu leži pozabljen prvi slovenski vsta.š. on. ki ie prvi začutil nepremagljiv čut Jugoslovenske edinosti in kar ie tudi udeistvil « svojimi sijajnimi dejanji.
Miroslav Hubmajer ie bil sin bele Ljubljane ter ie vršil kot 5r-kostavec ono plemenito delo. ir katerega izvira in se širi človeška kultura človeški napredek.
Ali bo bela Ljubljana, ali bodo njegovi strokovni sodruci mogli mirno trpeti misel, da na grobu tega Idealista ni križa, ne znaka, da
je živel in pred katerim bi se njegovemu duhu klanjali njegova vdova in hčerka, katere ie tako liubil!
In Vi Oriunaši! Ali Vam ni ta junak vzor iskrene domovinske ljubezni rn brezobzirne hrabrosti, ki ne pozna oklevama in strahu, če blagor roda in domovine zahtevata. da se udari, trdo udari, zmaga ali pa pogine?
Tu ne gre za spominek, dragocen in ponosen — le skromen kamen z napisom nai svetu poroča, kdo leži pod niini. To bo zadostovalo. ker v zgodovini naše domovine. ie njegovo ime vklesano za veke!
In dalje se mora preskrbeti, da iadna vdova Miroslava dobi zopet oenzijo. ki io ie dobivala ood avstrijsko vlado, vsaj avstrijske pen-zije dobiva nebroi nekdanjih avstrijskih uradnikov in častnikov, ki so bili zagrizeni sovražniki — in so v srcu še zdaj — Jugoslavije, da, veliko iih ie ki so z visokimi redovi odlikovani.---------
Na grob Miroslava Hubmaierja se more postaviti nagrobni kamen z napisom zaslug, ki si iih ie pri ustanovitvi naše svobodne, neodvisne države stekel. Ta čut rodoljubne dolžnosti bo gotovo našel v mnogili srcih odmev. Prosim torei. da se to udejstvi! Prispevki, tudi najmanjši, nai se pošiliaio na uredništvo Or-iune. Učiteljska tiskarna. Ljubljana, katero bo vse prispevke objavilo. Zdravo!
Aleksander Toman.
borec vojvode Petra Mrkonjiča.
Seznam prispevkov za Miroslav Hubinaieriev nagrobni kamen na
pokopališču v Sarajevu: Neimenovan 50 Din.
Woschnagg, Šoštanj.
Zboe nolitičnega udejstvovanip vr žena ha cesto. — Postopanje gosp. direktorja Mravlaga. — Priporočilo za vzorctom v tovarno 1* — nemško
volit].
V zadniem dopisu smo obljubili doprinesti dokaz« za našo trditev, da tovarna Woschnagg v političnem oziru pritiska na svoie delavce.
Evo izjave enega izmed njenih odslovljenih nameščencev.
»Za moio odpustitev ni bilo povoda v službenem oziru, ker sem bil vseh 5 let službe vesten in natančen. Vzrok ie le moie politično udejstvovanje. Nenaklonjenost mo-jiih bivših oredpostavKencev se ie pričela z državnozborskimi volitvami. pri katerih ie gosp. ravnatel.1 Mravlag skušal doseči kompromisni enotni nastop tukajšnjih nemškutarjev in socialistov. Odklonil sem vsako pogajanje in izjavil da poide naša stranka samostoino v volilni boj. Zapazil sem nevolio g. ravnatelja vsled te odklonitve, ki ie prišla nri občinskih volitvah do iavnecra izraza. Tudi pri teh ie g. Mravlag skušal potom' mene doseči skupno kompromisno listo, kar sem pa odklonil z istim vzrokom, kakor prvič. Ta izjalovljeni poizkus ie presegel potrpežljivost gosp. Mravlaga. ki mi ie nato rekel: »Mi imamo šp moč in vi znate ravno tako ven leteti, kakor vsak drug?.« Pri tem ie mislil na mojo odslovitev iy. službe. S tem ie bila zapečatena
moia usoda in Ie čas za iskanjem vzroka ie podaljšal moio službeno dobo.
V času občinskih volitev sem kot predsednik tukajšnje »Svobode« določil za lepljenje naših lepakov Somišljenika Ferderja in Savinska. Oprostila pa sta se z izgo" vorom. da nista prosta. Lei^jenje sem nrevzel nato s tovarišem Sle-menškom. ki ic bil delavski zaupnik in z menoi vred odpuščen iz tovarne. Pri tem delu srečava Fer-deria in Savinška v družbi W e r tani g ga. znanega bivšega šul-vereinskesra učitelja, ko so lepili nemške volilne lepake. Tovariš Slemenšek Ip ogorčen nad tem izdajstvom zagrozil Ferderlu in Savšnšku. da bo že ncskrbel za niiii« tzkliučitev fr organizacije ker liudl ki so v dveh taborih, ne rabimo. G. Werbni«g se ie pri tei priliki potegnil za svoia milienca in nama zagrozil, da naju bo že spravil Iz tovarne. To grožnjo ie v vinskem stanju dostikrat ponovil* Omenim nai samo družabni večer naših tamburašev, na katerem se ie omenjeni gospod zooet izrazil, da bom kmalu zunai.
Lepega dnp sem bil pozvan v pisarno kjer izvem za svoi odpust
linariiev spomenik, postavlien od Karlobažanov v zahvalo da Hm .ie zgradil takratni deželni glavar Mo-linari lepo cesto do Senia in dalje na Sušak. V ozadju pa dve lipi. ki izpolnijo sliko trga.
Na vzhodni strani stoii lena cerkev sv. Karla: v »Dražici« kopališče. dalie istega pa Gojtanova vila »Nada«; za vsakega pa. ki je potreben mira. odpočitka. ie ta kraj gotovo ugoden.
Zapadno lepo šolsko poslopje, šetaJišče ob moriu. malo višje bivše utrdbe iz časa svetovne vojne, še dalje »latinia«. ki sliči na fjord. Kdor ie bil samo enkrat v Dražicr ali v Tatinji. ta gotovo želi. da bi mu bila dana prilika vrniti se večkrat tia.
Takoi za mestom mogočni Velebit. Moglo bi se reči da ie Karlobag zgraien tako. da veže morie z Velebitom. Lepa cerkvica iznad Karlobaga. posvečena Materi Božji od sedem žalosti, popolni sliko proti severu, nekoliko dalje. 10—15 minut hoda na leži prekrasni zeleni Dol.
Nasproti Karlobaga. južno, otok Pag. ki ie ločen od celin*, i, morskim kanalom širokim 2 km. Ako.
ie mirno morje, kar ie navadno od maja do septembra, ie ta kanal ka= kor izbran za vožnjo no morju. Južno solnce. morski vetrič in tišina moraio blagodejno vplivati na vsakega, še tako bolnega.
Na severu pa se dviga mogočni Velebit. Lepa cesta, ki vodi do Go-spiča. omogoča turistu ali bolnemu dostop na najvišii vrh 1798 m. odkoder ie prekrasen pogled tja do Zadra in na Dalmatinsko otočje. Istotako so dostopni po bližnicah vsi ostali vrhovi Velebita. Pod istimi na leže prijazne vasice: Vido-vac. Ledenik. Sušani. Konisko in Oštarije, kjer se more vsakdo okrepčati z dobrim sirom, mlekom iti smetano.
Karlobag nudi lepe izlete: Sv. Vid. 300 m nad morjem, kier stoje dobro ohranjeni ostanki nekdanje naselbine Karlobaga iz leta 1864., pa tudi iz dobe Grkov in Rimljanov. nudi prekrasen pogled na za-pad tia do Krka in Cresa. Višje njega 50 m pa stoii »stara kula«. ki dofkazuie. da ie ta krai bil nekdaj važna strategična točka za obrambo odstopa v zeleno Liko Jn dalie v notranjost Hrvatske. Sedem vodnja-
  »P R J U N A«
h službe. Hoteč vedeti vzrok odpustitve. so mi dejali, da sem se iavno izrazil proti tovarni. Zanikal sem to in označil kot laž. s pripombo. da mora tu tičati kaj dru-zega v ozadju. G. Mravlag ie to smelo potrdil:	»Ja	tu tič* nekai v
ozadiu. Da z vami sp ne bom ore-Diral.a
Še boli karakteristično za politično udejstvovanje vodstva tovarne Woschnagg pa je sledeč dogodek:
Neki delavec ie bil nekoč odslovljen i7. tovarne vsled nepoštenosti. Pri občinskih volitvah Ie oa iziavil da gre nemško volit, če se ga soreime zooet v tovarno. Takoj drugi dan oo volitvah ie hif omenjeni delavec že na delu v tovarni-
To so izraziti slučaji. ki jasno pričajo, da Woschnagg ne trpi v svojem obratu politično zrelih moči. Dokazujejo oa tudi. kako razumelo izkoriščevati nemškutarji ta-kozvano internacionalo. Mar so Jim
delavske težnje. Delavstvo je odvisno od švabskega kapitala in ta jim ukazuje v prvi vrsti kloniti Dred švabskimi idejami, sicer švrk-ne švabsfo bič in siromaki so na cesti. Služba, poštenje in pridnost pride šele v drugi vrsti v poštev Pri sprejemu v tovarno Woscli-nagg. Prvo ie politično prepričanje.
Kai ne g. Wosclmagg. tudi gosp. Koradei in Slemenšek bi dobila takoi zopet službo, če bosta volina delati tudi izven tovarne prvo kar ie vam po volji. Najmanj kar zahtevate oa ie da se odrečeta samostojnemu političnemu udejstvovanju.
Oriuna vas svari pred nadaljevanjem teh eksperimentov, ker s tem izzivate k boju. Vedite, da ie Oriuna vsikdar pripravljena ščititi interese ubogega trpina delavca, če tudi ni naš somišljenik Ln nai ie katerekoli politične stranke. D&; lavstvo izpregleduie in to ie zanjo dovolišno zadoščenje!
Odgovor g. Celnarja.
Na odprto oismo v »Orjuni« št. 7. I. 1. ie prejel brat Verbič dne 3. maja sledeče pismo g. Franca Cel-naria. ki ga- priobčujemo v celoti, ker bo javnost gotovo zanimalo:
Franz Celnar
Publizist Klagenfurt. Austria Wodleystrasse 4.
Klagenfurt. 29. 4. 1926. Gospod ‘i ■
Andrei Verbič, novinar.
Ljubljana.
Na Vaš cenj. dopis z dne 5. 8. 26. št. 223 povračam se sicer malo kasno, a to radi tega. da ohladim svoi temperament in da tedai reagiram na Odprto Pismo v Orjuni št. 7 od 6. 2. 26 brez vsa-koršne animoznosti.
Glejte, gospod Verbič, vendar mi morate priznati, da imam kot avstrijski državljan in oa kot ia-ničar. ki se ie šele nožno učil slovenski in srbski — ki tedai nikdar ne more tako noimovati
slovanske duše in jezikov kot nemščino — da imam torei kot tak v politiki proste roke.
Priznali mi boste dalie če trezno pomislite o moiem slučaju, da Avstrijanec. ki iz sposobnosti odprtih oči in nezastruoljenega srca pride do spoznanja vrednosti Orjune in Jugoslavije in ki sc bori tu v Celovcu (kier niso baš ugodna tla za to!) za zbližanje Nemcev in Jugoslovanov — ne zasluži, da ga ravno Orjuna robato napada na način ki ga zaslužijo le defetisti.
Res. v pogledu Koroške nismo v harmoniji. Ali vzlic temu«, kot realni političar ne smete pre-. zreti, da ste tu državnooravno v ofenzivi in da doprineseio tudi Nemci ogromne žrtve, ker bodo Kočevarji j,n Švabi (in ti niso le neznaten otočič) brezdvomno trpeli škodo na svoii narodnosti.
Moja solucija — opuščanje podpirania iredentev tako z ene kakor z druge strani — v intere-
ariSmm j gii "*r—mumij iiitMSsiiiai -iiam j
kov na Dobočiu Sv. Vida in ostanki hiš in loncev, raznih predmetov iz kamene dobe (vidi muzei v Zagrebu. kamena doba. 3-—4 tisoč let stari predmeti) pričajo, da ie bila pred dva tisoč in več leti tu naselbina. mnogo večja od današnjega Karlobaga. kar trdi tudi g. dr. Goj-tan. član Slov. Plan. Društva, predsednik Plan. društva v Gospiču in edini. icj Se zanhna za zgodovino Karlobaga.
Na vsak način imajo arheologi tu odkrito široke polje za svojo vedo.
Za stratege pa ie Karlobag gotovo važen zato ker vodi cesta do Gospiča na edino dostopnem mestu od morja v notranjost To dokazuje zgodovina. Saj so bombardirali Karlobag že Turki za časa njihovih navalov na Hrvaško in Slovenijo, pozneje Benečani. Angleži. Španci in 1809. leta Francozi. Topovske cevi francoskih ladij stoie vzidane v pristanišču, krogle oa so ostale do danes na istem mestu na pročelju Dominesove hiše.
Za časa Marije Terezlie te bil Karlobag proglašen za prosto luko in še danes Karlobažani govore,
su nekahenega skupnega nastopa proti skupnim smrtnim sovražnikom:	Madžarom	in	Italijanom,
menda ni edino zveličavna, ali ie vendar diskutabelna.
Končno: uvažuioč da Vam veleva Vaša ideologija nekega kri-*-stalnočistega imperiializma biti ofenzivnim — moratp ioak kot ■soldati znati razlikovati med Vašimi nasprotniki.
Zatorej apelirani na Vašo publicistično lojalnost, da obelodanite dva Dooravka zmotljivih su-Dozicii v Vašem odgovoru glede mene:
nrvič z ozirom na ?*raz »mlini na veter«:
2e leta 1913.. ko sem nastopil vojaško službo nisem prisegel Franu Josipu, in tudi 1914. ne. V zimi 1914./1915. bil sem v Gradcu v ječi radi »aufriihrerischer Reden im slavenfreundlichen Sin-ne«. Nekoliko mesecev sem bil ood zemlio na enem ^kavaletu s Sokolom Antonom Šarhom iz
Ruš.
Iz tega sledi, da ie bila moja politika vedno ista in neomalilji-va: sicer Nemec, ali slavofil tudi v nevarnosti. (Kai mislite, da si bi bil drugače pridobil oriiatell-stvo mučenika Meška in majorja-luuaka Lavriča?!)
drugič z oz"rom na filtoiko »da Vas ne bo notreba iskati... zopet kje za Št. Videm, kakor smo morali brezuspešno storiti leta 1919.«:
V onem času sem bil še v italijanskem ujetništvu, iz katerega sem se vrnil v Celovec šele 31. avgusta 1919. Tedai nisem mogel, Jie samo no svojem borbenem ka-rakteru ne. nego tudi časovno ne spadati h kukavicam, ki so io tako previdno odkurili »kje za Šent Vid.«
Zmotiti se gotovo ni sramota; se da razumeti, da se včasih v iezi meče vse nasprotnike v en koš; ampak sedai. ko poznate nekoliko dejstev, ki ilustrirajo
Ste v. 21.
stvar drugače, pričakujem, da popravite storjeno mi krivico.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Cehiar.
Presojo vsebine činjenic navedenih v tem pismu prepuščamo slehernemu posamezniku. Dotakniti ,.?a moramo državnopravnega stališča g. Celnarja, ki odgovarja povsem tudi mišljenju koroških Nemcev. Nemci se pri obrambi svoi ih pravic do Koroške sklicujejo na fiktivna državnopravna dcistva, ki so si jih priborili 7, dvomljivim plebiscitom. Pozabljajo" Pa pri tem, da stoii proti tem fiktivnim držav-11.0 d ravnim ugovorom iz nainovei-šili dob, vekovuo naturno nravo Jiigoslovenov. kojih en del je imel baš v Korotanu zibelko svoie državne samostojnosti. 15.000 nemških elasov za Avstrijo ie tvorila vsai v polovici truma onih. ki so se naselili v glasovalnem ozemliu šele v zadnjih par desetletjih (bistriški, boroveljski, žhpoljski iti bivši železniški delavci). Postavliati te glasovalce. ki ne pomaio niti domačih Imen gora in »otokov okoli domač* hiše v enakovredno vrsto z glasovalci kojjh korenine segaio za vekove v turobno koroško grudo more samo oni* ki ne more ah ne mara imeti sm:sla za oravo reJativno vrednost dveh Dovsem si različnih količin
Zboir tega ie iskanje nekega kristalnega imperializma y naših na-oorih. da privedemo tudi Koroško Slovenijo ood okrilie Velike Jugoslavije velika pogreška. Naša tako-zvatia koroška irendistična ofenziva ie Samo zeoli akcija oravega posestnika zcmlie na zemliJšču. ki ea moral slučalno za krajši ča<! ore~ oustiti drugi osebi, katero na baš s to akciio kontrolira ln ooezaria da fe samo začasno na tem ter'torti« in dn bo z« vsak zlonamerni čin tudi v gotovem trentftku polagala obračune.
Slovenska Koroška le naša! Vsak oolzkus diskutirani;! o niei v nraven celovških topoglavcev. oomenia samo zavlačevanje in onemogočanje reševania vse steblih in tehtnejših vprašani, ki jih bomo morali orel ali s!©! v/aip.miin 7 n p m"* škfm narodom reševati!
Veličasten zbor Orjime na Ptujskem polju.
Jtigoslovenstvo napreduje. — Narod
se okleplje iuuoslovenskega prapora.
Kakor se ie v prvi krščanski dobi širil sveti nauk o ljubezni do bližnjega z nepojmljivo žilavostjo, tako doživlja danes v dobi razdra-panosti sijajen razmah ideia bratske vzajemnosti in ljubezni med Jugoslo-veni. Jugoslovenska misel in z njo želja po redu. pravici in poštenju pridobiva dnevno na terenu med našim narodom, ki danes povsod hrepeni do nečem »novem«, ki bi mu prineslo v današnjem obupnem pojožaiu zaželicno odrešenie. Tega zaželjenega odrešenja pa naš človek ne pričakuie več od onih. kateri so ea ves dosedanii čas od osvoboditve izpod tujega larma — varali z obljubami, temveč od tistih. ki so bili še pred kratkim zaničevani. Priča temo, da ie in da
kako ie ona na svojem ženitovanj-skem potovanju iz Karlobaga do Gosp;ča po stari cesti, v Domine-sovi hiši podpisala ukaz na prošnjo občanov, da se Karlobag proglaša za svobodno luko.
Do otvoritve liške železnice ie bil Karlobag središče trgovinskega živlienja. Iz Like se ie izvažal les v Italijo in Francijo, iz Paga preko Karlobaga na zonet sol. V poslednjem času ie promet ponehal.
Po svoii lepi naravni legi in po zdravem zraku Karlobag oredstav-lia krasno letovišče. Kdo oozna tu malariio ali drugo bolezen, o čemur vedo Italijani toliko povedati? Jasen ie namen: odvrniti od nas tujce in iih privaditi v kraljestvo večne polente, četudi Karlobag lahko konkurira 7. vsakim italijanskim letoviščem v pogledu zdravja, temiboli pa cene. Za primer se lahko reče da je življenje v Karlobagu 2 3-krat ceneiše. nego v Italiii kierkoli bilo.
V Karlobagu m tudi stanovanjske krize, kakor drugod. 60—80 sob ie na razpolago, glede hrane pa je še lažje. Cene So tako nizke da si more vsakdo, tudi odmora potreben uradnik, ki ie slabo plačan.
privoščiti nekai dni letovišča na obali lepega Jadrana.
Prometne zveze s Sušakom in Pagom so iako povoline tedensko enkrat Pa se mrdi prilika, ogledati si Obrovac. do katerega parobrod vozi skozi romantično sotesko reke Zrmania. Kdor sc vozi po tej soteski.. mora imeti občutek, kakor da narobrod prebija med skalami pot do cilja.
Želeli bi bilo. da bi se oni. ki imaio namen iskati na moriu odmor, prepričali sami. da ie agitaciia od strani Italijanov lažna, neutemeljena. sebična. Kar nudi letoviščarju Opatiia. to vse nudi Karlobag. na še več: vsak zaveden Slovan ali na prijatelj našega Primoria in države bo gotovo užival več nri nas. nego V kraliestvu dvatisočletne kulture črnosrajčnikov. Vsak. ki bo samo enkrat poselil naše Primorje, bo imel ntis da smo ohranili ravno mi ed!ino nam Slovanom prirojeno gostoljubnost in da so govorice, ki iih širijo naši »prijatelji in zavezniki« neresnične.	~	Al.	H,	—
Kopirni stroji.
THE REX C0., Ljubljana.
postaia tako. ie bil zopet nad vse veličasten zbor Or.iune v Hotinji vasi v nedelio 25. orošlega moeca.
Na ta dan se ie zbralo ob 15. uri na velikem dvorišču gostitae Šušteršič v Hotinii vasi polnoštevilno vse članstvo Orjune _ Hotinja vas. Orehove vasi in Slivnice. Korporativno so prispeli na zborovanj pod vodstvom br. Brezovska bratje iz opekarne v Račah,kjer so do zadnjega skorai vsi organizirani v Oriuni. Na shod so došli tudi bratie iz Dobrovc pri Iločah. iz Podove in celo od precei oddaljene Sv. Marjete na Dravskem polju. Zboru Orjune pa ie prisostvovalo tudi drugo občin-stvo.
Zbor ie otvoril br. Skodič. P°d-predsednik Orjune Hotinja vas. pozdravil navzoče ter še posebno delegate Oblastnega odbora ki ie skorai ves posetil oriunaški shod, Prvi .ie nastopil kot govornik br. oblastni tajnik dr. Miloš Vauhnik, ki ie ob popolni tišini zborovalcev govoril obširno in zanimivo o notranjem oolitiČnem ooložnhi v naši državi. Obrazložil ie vse vzroke, kateri so nas dovedli do tega. da še danes nimamo v naši domovini blagostanja. kakoršnega bi lahko pričakovali. Kot drugi ie imel krajen govor br. dr. IrcolK. On pa se^.i® dotaknil zunanie-DolitičneGrn oolo/a« & .Jugoslaviie. Izražal ie nn tudi zebe. da bi se naš narod čim orei orientiral v vseslovansko oziroma rusko smer. ker le na ta način bomo imeli močno zaslombo ob priliki
resnih nevarnosti. — V imenu načelstva delavskih sekcii ori oblastnem odboru v Mariboru ie poročal br. Ogrizek. Grajal ie tiste, ki so se nato. ko so dosegli kak svoi cili si pomočjo Orjune. izkazali svoii dobrotnici — nehvaležni. — Jedrnata izvaiania ie podal potem br. oblastni čelnik Reja. povdar.iaioč. da ie treba v današnjih burnih časih braniti mogočno misel Orjune tudi ob gotovih trenutkih s četniki, s pomočjo katerih si bo znala tzvoievati tud! pot do cilja. Pofcival ie vsled tega prisotne k pristopu v četniške sekcije Končno ie nastopil kot govornik Še br. Zmago Konečnik. kot zastopnik Oriune Rače-Podova. V svoiem navduševalnem govoru le pozval zbrane k vztrajnemu in neumornemu delu za razširjenje Oriune. ki ii danes nihče več ne more ubraniti nohoda med mase naroda, kaiti nešteta obrekovanja so se obrabila. Ljudje so že v glavnem iz-prevideli. kak program sl ie nadela Oriuna in kako ga izvršuje.
Po dve in polurnem trajanju ie zaključil br. predsednik Klasinc izborno uspelo zborovanie s pozivom na potrojeno delo za Oriuno. Da ie Da zbrovanje tako siiaino uspelo, le v veliki meri zasluga bratov Hotin-čanov 7. vrlim in neustrašenim narodnim borcem br. Klasincem na čelu Niegovo delo ter prizadevanje in delovame vsega odbora v korist naše organizacije se ie zamoglo siooznati in ceniti le po tako veličastnem iavnem shodu. Z. K.
Naš pokret.
Dopisi.
Celje. 1. maja smo priredili »Majev večer«, katerega čisti dobiček naj bi bil namenjen reduciranim delavcem. Obisk prireditve pa je bil skrajno slab. prvič iz razloga, ker se ie vršila isti večer akademija. drugič pa vsled malomarnosti in nezavednosti naših članov in meščanov, ki nopolnoma odgovarja našim razmeram. Prireditev ie dru-gače lepo notekla. Zabavala sta nas Pat in Patachon. obilo smeha ie izzval br. Cizel s svojimi kupleti in dovtipi in tudi igra »Zupanova M eka« ie bila prav dobro igrana. Mnogi člani imajo dobro volio n* nacionalno delo in io vsak čas Pokažejo. ori ostalih oa bomo morali to dobro volio šele vzbuditi. Vsem. ki so se prireditve udeležili izrekamo zahvalo.
Celje. V nedeljo, dne 2. maja t. 1. se ie vršil v Celju ustanovni zbor Slovenske kmečke stranke, kjer sta bila navzoča minister Pucelj in St. Radič. Seveda so bile za to priliko odrejene večje varnostne odredbe. Ne moremo na si razlagati ukrepa policije, ki ga ie izvajala nad nekaterimi našimi člani in ki ga tukai natančno navajamo.
V soboto zvečer ie imela Oriuna v prostorih Narodnega doma veselico. Ker ie bilo treba, dvorano izprazniti. se ie vitlo in razne druge stvari pospravilo v čitalniško dvorano. od katere ie imel kliuč nek naš član. ki ie bil za vse to odgovoren. Ko ie šel v nedelio ob četrt na 10. uro z nekaterimi brati v čitalniško dvorano, da pospravijo dvorano, kakor ie bilo notreba. pride zn njimi neki detektiv in iih no-zove v imenu zakona nai gredo z ni im. Za niim ie bilo več policijskih stražnikov. Na vprašanje, kai nai to pomeni iim ie agent odgovoril, da imaio samo slediti na kar so naši člani to rade voljno izvršili. Odpeljali so iih na poglavarstvo, policijski oddelek, kier so vsakega popisali. nato pa iih odpeljali v neko Posebno sobo. češ. da tam počakajo ur adnika da tih zasliši. Drugi agent le pobral nekega našega člana kar s ceste, ker ni popolnoma ničesar sluti!, ie povabil svojega prijatelja in člana Oriune. nai gre z njim. da bi pričal za vse eventualnosti. Zgodilo se iima ie isto. kakor ostalim, razne zahteve, da nai se iih ta-izpusti se iima ie odgovorilo. lfp bo proti niim postopalo po ne-,Daragrafu. Ob četrt na 2. uro ie i n„ei uradnik, rim povedal, da so prosti, vsakega nn ie še vprašal če mu obliubi. da grft naravnost domov. Ko so prišli na prosto, so videli da ie shod končan, in Šele se-dai se iim ie zjasnilo, zakai to kratenje osebne svobode. Radovedni smo. čemu ie bil potreben in umesten ta ukrep policijske oblasti na-prarn sedmorici naših članov, ki so prav tako mirni in dostoini meščani. kakor ie bilo onih sto in sto dru-
gih. ki so čakali pred Narodnim domom oziroma celo v dvorani samo zasledovali — notek zborovanja.
Zagorje Navijanje cen premogu pri T. P. D. ie doseglo višek. Zbog tega se deponira velike kolidne vseh vrst premoga na prostem in barakah in to le po krivdi menih funkcionarjev, ki nočejo slišati o znižanju cen premogu ali pa namenoma delaio to. V tukajšnjih na novo ureienih apnenih pečeh se dela z veliko vnetno. Tu nažgo dnevno nad deset vagonov apna. ki mora biti konkurenčen da ga n!i treba deponirati kot premog; zato so mu znižali v to primerno visoko ceno tako nizko, da so delno Ubili vse druge, ki se pečaio z žganjem apna. Kakor so tu uvideli. kaj morajo narediti, tako bi tudi že zdav-nai morali napraviti s cenami premoga. In zakai tega ne store, ve skoro vsak otrok. Dobiček, ki se steka vsled redukcij in znižanja že itak sramotnih plač. mora biti pač velik celo nrav dober, da se gospoda nikamor ne zgane. Seveda lahko ie drugim nižati mezde, iih metati v bedo obenem pa še na njih račun delati neslane dovtipe, ki bodo prišli enkrat prav onim. ki so danes teptani. Torei tudi nri cenah premoga na delo!
Zagorjan.
Zagorje. Dne 25. t. m. se ie vršil članski sestanek na Izlakah, ki ie bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Kot delegat Oblastnega odbora se je sestanka udeležil brat Berščak. Njegov dobro zasnovan govor in njegova stvarna debata sta vplivala tako. da ie nastala Dopolna tišina. V svoiem govoru nam .ie očrtal in ored-očil razmere v katerih se nahaja naš živeli onstran provizoričnih meja Italije in Avstrije. Opozoril ie članstvo, da ni njegova naloga delati samo doma v prospeh. ampak da ie njih sveta dolžnost posvetiti čim največ dela delu preko meia. Nadalje ie podrobno očrtal razmere doma. bil neusmiljeno po (razmerah) njih in korupciji, ki se je posebno v zadnjem času na občo žalost zelo razvila. Podal nam ie tudi sliko delovani političnih strank in razmerje Orjune do teh. Po stvarnem poročilu tajnika, ki ie podal delo odbora od občnega zbora Pa do današnjega članskega sestanka. ki io bilo osredotočeno le v .? ^ • p- D- in izvrševatelii redukcije. ie Predsednik zaključil sestanek z zelio v imenu vsega članstva. da nas br. Berščak zioet po-seti ob prvi priliki. Zdravo!
STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN
Ustanovljena leta 1888.
fr« n XI & SINOVI.
S --------
S
'MOfJHJ, .
~S	SE
Laijluik; FELIKS FRANZI,. — LJUBLJANA, Privoz i«.
Rakek. Dne 25. prošlega mese-caca ie održala I. četa Snežniškega bataljona svoi prvi redni sestanek. Na dnevnem redu Je bilo orečitanje novega četniškega pravilnika, četniki so se vsi polnoštevilno udeležili sestanka, izvzemši Planinčanov, ki so se opravičili. Br. glavar Je pozval četnike k redu in disciplini, obenem iim ie naročil, da se vsi polnoštevilno udeleže bataljonske vežbe. ki se bo vršila v najkrajšem času.
Rakek Dne 26. marca so priredili četniki Orjune Rakek svojemu predsedniku In dobremu četniku br, Francetu Černetu doMovilnl večer.
Brat Černe je bil premeščen v Trbovlje. kamor ie že odšel. Poslovil se ie od br. predsednika v imenu Orjune br. Završnik, kakor tud! njegov soroiak Lojze Peterlin. Kako priljubljen Je bil br. Černe med članstvom kakor tudi med drugim Imdstvom. Je dokaz to. da se ie njegovega poslovilnega večera udeležilo nad 70 ljudi. Bratu Černetu želimo obilo sreče na novem službenem mestu. Trboveljski Oriuni pa častitamo na nridobitvi takega člana. kot ie naš France. Od Tebe br. France Pa pričakujemo, da boš ko zatrobi rog Rakovške akcione zbor, med nrvimf ki bodo pohiteli t. nami nreko Javornika. Zdravo France.
Orjkuia Rakek.
Rakek. Ker ie prejšnji predsednik br. Černe odšel iz Rakeka prevzame predsedstvo I. podpredsednik br. Vfktor De Oferia.
Razgovor naroda iugoslovenske-ea. poljudni oriunaŠki list slavi te dni prvo leto svojega obstoja inoro-oovedovania naše vzvišene misli med preprostim narodom. Koliko ie sedai navdušenje med narodom za ta noliudni list se naileoše vidi po tem. da ima preko 5000 naročnikov-Bratskemu listu želimo i v bodoče, kar naivečiih uspehov.
Vsem bratom In sestram širom Slovenite priporočamo., da se na Vidov dan dne 28. Junija t. 1. udeleže v naivečjem številu razvitja pranora mestne. Oriune Sv. Pcter-Vodmat v Ljubljani. Letošnji Vidov dan nai zlasti priča, da se naš oo-
kret dviga in konsolidira da smo enotni in solidarni.
Naše razvitje mora pokazati naj" lepše soglasje, bratstvo in enotnost na nacionalnem ooliu. tako da more v najzgovornejši obliki pokazati našo orjunaško moč.
Vsled tega Vam kličemo bratie. sestre vsi na razvitie prapora 28. KiniJa 1926 k Sv. Petru-Vodmat v Ljubljani!
Oriuna Moste ima svoi redni občni zbor dne 7. maia 1926 ob 10. uri v dvorani Sokolskega doma na Selu. Udeleži se ga tudi delegat Oblastnega odbora.
h Oriune Zagode sta izstopila g. Weinberger Milko, mlinar in posestnik ter g. Franjo Golob. šolski upravitelj, ker da Oriuna Zagone zadnje čase kar povprek biča po inženirjih.
Oriuna Železniki ima v nedelio. dne 9. t. m. popoldne ob 3. uri plenarni članski sestanek v Sokolskem domu. Na sestanku poroča delegat Oblastnega odbora.
Pešizlet v Krono in Kamnogorico
priredi Triglavski bataljon na praznik dne 13. maja. Odhod iz Podnarta ob 8. uri zjutraj. Istega dne se vrši v Kropi na trgu oriunaški shod.
Vabljeni so vsi člani in prijatelji organizacije. Članstvo, ki pose-duie kroie. v kroiih. drugi v civilu. Zdravo! Štab Triglavskega bat.
Škofja Loka. Izlet na Golico priredi tukajšnja Oriuna dne 13. maja. Odhod z večernim vlakom ali drugo iutro s turistovskim vlakom. Zdravo!
Oriumi Trbovlje ie daroval gosp. Ivan Frankovič iz Ljubljane v poča-ščenje spomina svoje umrle sestre Ruske Frankovič 200 Din. za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Zahvala. Vsem. ki so za našo prireditev dne 1. maja prispevali ali kakorkoli sodelovali izrekamo iskreno zahvalo in priznanje.
Mestni odbor Orjune Celje.
Ustanovitev delavske sekciie pri OrjunS Rače-Podova. Delavstvo opekarne v Račah, kier delavci trpini sploh do zdai niso bili organizirani med seboi. ie korporativno pristopilo k organizaciji iugo-slovenskih nacionalistov ter stvo-rilo močno »delavsko sekciio. Načelstvo sekcije, ki pripada pod okrilje Orjune Rače-Podova. ie bilo poverjeno neumorno delavnemu bratu Konradu Brezovšeku. strojniku v opekarni Rače in bivšemu soborcu iunaka Malgaia na koroški fronti. V odbor so izvolaeui še sledeči naši agilni bratie Rudolf Damijan. Anton Španšnger in Štefan Pauman.
Razviti* prapora Oriune Ral-henburg se bo vršilo dne 1. avgusta. na kar opozarjamo že sedaj vse naše organizacije.
Seia štaba Trboveljskega batali-iona se vrši v nedeljo. dne 9. maja ob pol 15. uri popoldne pri bratu Ferdu Rošu v Hrastniku. Na sejo pozivamo vse oficirje in glavarje okruga Trboveljskega bataljona, ki obsega Laško, Hrastnik. Trbovlje, Zagorje in Litijo.
Bataljonski kom.
Afirmacija jugosiovenstva na našem Jadranu 23. maja. Dne 23. maia se bo vrši/a v Jusrosloven-
skem Dubrovniku blagoslovitev barjakov Orjune. Zvečer pred dnem velike proslave, izide list »Ju-goslovenski Jadran« s članki naših voditeljev br. Leontiča. br. Jev-deviča. br. Kranjca, br. Korolija. br. Matošiča in od drugih nacionalnih delavcev. Redakcija lista ie poverjena br. I. Peku. novinarju in br. Sl. Mišiču, književniku. Vse priprave so v teku. Poslani so pozivi vsem organizacijam oo Jugoslaviji, da prisostvujejo pri teh svečanostih. Program svečanosti ie: Nedelja 23. maja: dopoldne ob 8. uri zbiran!e članov ored vilo Čugriia. ob 9. uri pred cerkvijo sv Vlah* blagoslovitev bartakov in govori kumo.v Ob 11. uri na Pilah defiliranie pred vodstvom in zastavami. Popoldne ob 18. uri liuidska veselica. Ponedeljek: polaganje vencev na grobove br. Siausa in M. Mašana. na reliefni spomenik kralia Petra Velikega Osvoboditelja, na spominsko ploščo padlih Dubrovčanov.
Kronika.
IVAN CANKAR.
Petdeseto leto bodo slavili 10. maia odkar se ie Pričela njegovega živlienia žalostna zgodba. Vstal ie sredi naroda hlapcev Jernejev in romal z niim preko vseh neštetih klancev in instanc, ko ie zaman iskal pravice in upoštevanja pri tu.iih dacariih pod vodstvom reie-nih rodoljubov. Bičal je hlapce in mežnarie v te' oreširni dolini Šentflorjanski. ki io ie Bog blagoslovil, ko ie razsul vse to nerišče lepote od štajerskih goric dr> strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev. Pikra in iedka ie bila njegova beseda in oošteni Šentflorjan-čani so ga zasovražili, ker iih ie motil v njihovem rodoljubnem življenju. On pa ie mirno sprejemal niihove udarce in gledal v Podobah i/. sani Vstaienie. ki ie moralo priti za Velikim petkom. Videl ie senco, ki i« ležala nad dolino, ki ie hro-pela v mračnih sanjah pod težko moro. Ni obupal, nego ie molil:
»Ne daj mi učakati o Gospod, da bi se glasila tnia govorica po teh krajih. Ne daj mi dočakati, da
bi storil suženj suženjsko smrt. Moč mu dodeli, da strga vrvi. če ie treba, da umrje, nai umrje svoboden! Pridi zarja, usmili se! Trikrat petsto let že hrepenim po tebi 7 želinim srcem te pričakujem vsako jutro! Ne mudi se. brž se napoti, da ne boš svetila srepim očem!«
Izpolnilo se mu ie hrepenenje. Ves trnden in na smrt bolan se je povzpel še za križem z romati: na zadnji in naivišii klanec od kier je zagledal Odrešenje.
Polne so bile prečudežnega leska niegovp oči. ko ie izdihnil...
Ni na mu še osteklenel pogled, ko so vstali iz naroda tnežnarii in farizeji, ki so ga obsodili na križ in ga pričeli slaviti ter ga proglašati njih vrednim, na katere ni mislil niti v naiblodneiših sanjah, ko ie klical: »Zemlfo zemljica, mati! Ce nimaš kruha, dai mi kamen: še nh kamnu bom Dr.epeval!«
FašiStovska zagrizenost. Ob priliki 1. maia so nekateri naši želez-ničarii okrasili lokomotive z zelenjem in z niimi vozili tudi preko
Današnji številki smo priložili položnice s prošnjo, da blagovolijo cenj. naročniki z njimi poravnati zaostalo naročnino!
meje v Postojno. Tu iih. ie čakala že zbrana fašistovska milica in pričela 7. naivečio furiio metati zelenic z lokomotive ter psovala proletariat. Navajamo ta slučai v izgled našim proletarcem, kaki so v resnici fašisti nri postooaniu z niimi in kako podlo ie obrekovanje onih ki primerlaio Oriunaše s snooarji.
Radikali preti!« Oriunašem. V času. ko je govoričil po Ljubljani sedanji minister Puceli n pomoči Orjunašev Pašiču. (koiega dobri volii se mora samo zahvaliti, da se danes vozi v salonskem vozu) oa so sprejemali naši ugledni člani grozilna pisma od radikalnih pobijalcev. Osobito so vzeli na piko brata Jevdieviča. ki mu zbog nie-govega odločnega stališča groze naravnost s smrtjo, ker vodi v »Vi-dovdanu« kampanjo proti »državni radikalni stranki«. OriunaŠi se teh nainovejših pretenj radikalne mafije prav nič ne plašimo in nas samo veseli, da so pričeli po zahrbtnem rušeniu iugoSlovenstva prehajati tudi v odprt ter očitni boi proti nam. kot njegovim najizrazitejšim nositeliem. Narod Pa bo imel ob tem tudi priliko videti, kdo ie bil res na Kaimakčalanu in kdo ie tihotapil ter verižil no Nizzi in Parizu.
Onečaščente delavskega orazi*'-
ka! Na prvi maj. bolie rečeno na delavski Draznik. ie deložiral večkratni milii on ar. podjetnik, tovarnar. trgovec, posestnik in bivši valutni tihotapec R. K., ki ie posebno dobro ooznan v zgornjem kotu Gorenjske — neko rodbino v Ljubljani. Njegov nesocialni čin katerega ie izvršil ravno na delavski praznik, nam ostane v trajnem spominu.
Ljuba Jovanovič ie po mnenju nekaterih naših svetla točka okoli katere bi se bilo mogoče zbrati Dri čiščenju Avgijevega hleva, katerega smrad ie udaril sedai že tudi preko naših mernikov. Ogorčeno se izprsuieio proti vsakemu, ki ne veruie. da bo prinesel sivi maistor z mora odrešenje naši državi in io spasil pred poplavo vseobče korupcije.
če ie kdo sovražnik radikalije in njenih izrodkov v obliki razva-ienih ministrskih detet, potem smo Orjunaši. Z veseljem smo spremljali borbo »kolektoria tuiih pisem :n državnih aktov« g. Draeiše Stoja-dinoviča proti sinku duševne veličine N. R. S. Z nič manjšim zadovoljstvom smo tudi opazovali razdiralno delo »oalanačkega intrigan-ta«. ki je stari radikalni fregati prizadejal v zadniem času marsikatero težko rano. čutili na nismo zanj prav nikakih simpatij, ker smo sc dobro zavedali, da ie nri vsem tem delu vendar naičrneiši med črnimi radikali in da so motivi ki so ga, vodili v borbo proti staremu Šefu vse preje, kakor preidealni. Potr-.iala nas ie v tem zavest, da ie mož s strupenim plinom preživel v vi-težki vojski radikalnega naroda celih dolgih štirideset let. ki so mu zapustila gotovo tudi primerne sledi...
To naše prepričanje ie potrdil poznani Pantelii Jovovič. ki ie v svoiem pismo na finančnega ministra Stoiadinoviča razkril, da ie spreiemal nd nieea denar za to. da ie pomagal s svojim listom Jovanoviču v borbi proti Pašiču. Kje ie jemal finančni minister ta denar, ne bomo razpravljali. Fakat na ie. da zbog tega podoirania Jovoviča ni priobčil Dragiša Stojadinovič strašnih dokumentov o korupciji finančnega ministra Stojadinoviča. ki ie indirektno nodpiral tudi L. Jovanoviča.
Da bi potem takim odrešiteljem verovali, tega si pa tudi ne more misliti oni. ki ima res pravi smisel za poštenost in brezobzirno pobiia-nie koruDCiie. Sicer na poznamo odrešilno delo Ljube še tudi s Soluna, kier smo se ob podpisovaniu obsodbe Apisa zamogli doveli jasno prepričati, kdo bi bil prvi za Paši-čem zmožen makar z orožtem dušiti »utopistično Jugoslovenstvo«.
Stran 4.
a u
Slov. 21.
Je najmodernejše nrejen* ter iirršnje na tlskarniška dela ed najpripro-atejšega do nijmodernejSega. - Tiska šotske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Iltutriraae knjige v eao- ali ;ečbarraeta tiska — BroSnre » malih la tudi največJIH nakladah, časopise, revije, mlad liste
| Kupujmo irt podpirajmo izvrstno jj
« Kolško cikorijo |
doma?! izdelek.
^^&s3E>s3f>sics^as©«B<acsac>a
R‘Iiesnberk. V eni zadniih številk ste omenili delovanip Ludovi-ka Cebrotia in ga zelo ostro obsodil. za njegovo Dočetie. Ker nozna-ino poštenost Orjune v borbi Vas naufoSatno. da čuietc še drug zvon. Gospod L. Ccbron ni vnisan po nicvrovi lastni iziavi v fašio in .ie Uidi odklonil vnis v to onranizaciio. katera tudi ne bo nikdar smela imeti vpliva pri Kmečki posojilnici v Rilicmbcrkii. Priobčujemo tudi ta Jruei trias v tci zadevi s pripombo, da bomo vso stvar rešili zelo rigorozno. potem nai že bo taka kakor ie. Smo za kaznovanie izdajalcev, smo i»a tudi eksemolnrični pouk onim ki hočeio morda za svoje osebne interese izigravati naše delo in kontrolo nad življenjem naših Primorskih rojakov.
RodoKubi ljubljanski in okoliški! Ne zabite svoie narodne dolžnosti! V nedeljo. 9. maia vsi na »Jurje-vanj?»!
Za zabavo in razvedrilo ie si-laino preskrbljeno. Za lačne in žejne želodce vsega dovoli. Odiralo se ne bo nikogar.	•
Torej, v nedeljo vsi na trrad!
CENJ. CIT ATELJE opozarjamo na Uannšnio orilogo »Navodila za nsbavn srečk na mesečno odplačevanje« tvrdke Y. E. R. C. v Ljubljani. Položnice so priložene v svrho nakazih nrveca obroka.
Zelo lepo ie. če ie liublianska železniška direkciia na našo tozadevno notico o črnožoltih narisih ukrenila vse potrebno, tako da nrihaialo sedai stroi iz delavnice z napisi v
naših državnih barvah. Tudi besedila na železniških vozovih ie treba v državnem ieziku sestavtfi. Tozadevno se ie v mariborski delavnici zelo mnogo grešilo na škodo našega mednarodnega Drestiža.
Mestni odbor Orjuna v Šiški poziva vse svoje članstvo, da se sigurno udeleži sestanka, ki se bo vršil dne 15. t. m. ob 8. zvečer pri Štepicu. Udeležba za vse članstvo obvezna.
Odbor.
Hlaoc? v državni delavnici Maribor. Kakor ie obče znano, ie v tej delavnici zaposlenih nekaj nepotrebnih Nemcev in Madžaronov. Večina od teh ne zna službenega jezika ali na ga sploh ne rabi. V tem DOeledu se izvaia tam velika pasivna resistenca. V zadniih časih Da se ie začelo malo boli pritiskati na te nrotidržavne elemente, tako da so se pričeli uč:ti službenega ic-zika V kolikor ie to v osmem letu naše države snloh dopustno. Dusti-mo zaenkrat na strani, žalostno ie to. da ie stopila hlapčevska narava Slovencev zopet na dan. «Čuie se namreč, da eni tam zaposleni Slovenci brezplačno podučujeio v državnem jeziku svoie nekdanje tla-Čitelte. Naše mnenie ie. da bi bilo dobro. Dreoustiti tako nodučevanie,
To morate čitati!
Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki
los. Reich
LJUBLJANA
PoSianski nasip 4 6.
Poizkusite in presenečeni bodete!
amoak proti Dlačilu. siromašnim dijakom. katerih ie gotovo kai v Mariboru. Tuierodci nai vendar kaj
oprema Mir. katalogov, teiiov io i. litin. Lastna tvoraica ielskib neko?.
plačajo, če se hočeio priučiti našemu ieziku zato. da z niim sluzjo Dri nas.
Šolski zvezki za osnovnejasrednie šole Risanke, dnevniki in beležim:?;.
. p. lukas
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
se priporoča za izdelavo prvevr-sinih škornjev, gorskih, lovskih, športnih ter vseh vrat luksuznih feuijev točno po meri Pesiieiba priiatao solita:.	[Mc	1Ktr,e
V ZLATOROG
TERPENTIN MILU
se nahajajo ilatniki po 10 frankov.
Zlatorog terpentin milo je boljle kot navadno milo,
je s terpentinom kemično vezano milo v najbolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelnjeta in se izpopolnjujeta: terpentin razkroji, milo jo izpere.
Uiinek Zlatorog ter-pentlnovega mila Je zato neprekosljivl
V najkrajšem času se je Zla« torog tarpentiitovo milo prikupilo vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrat prala z njim, ne uporablja več drugega mila. Da ca seznanijo z Zlatorog terpontinovfm milom tudi nafilril krogi, me od 1. avgusta 1923 v vsak tisoči komad Zlatorog ter-pentlnovega mila vpreSa 10 frankov zlatnik, ki med uporabo bliskajo pozdravlja pro* senečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je do sedaj ?.o naBlo.
Kupite,še danes ziata vredno milo In iščite zlatniki
Najcenejše in naj* . večje skladiSee dvo-| koles, m o t or j e v, —	—	otroSkih vozičkov,
Šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd
Prodaja na obroke. - Ceniki franko.   ~_______________________________
IS
TRIBUNA
F. S. L.
tovarna dvokoles* otroških vozičkov LJUBU AN A, Karlovška cesta St 4
____________________________r
Tvrdka F. Meršoi nasl.
sa nahaja sedaj
v Woifovi ulici 2.
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. Ustanovljena l. 1887.
$!«eHssg@in
V«
MAKO
ift
Sedem mesecev po smrti svoje žene, naše nepozabne mamice, nas je 4. maja ob 7. zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za večno zapustil naš ljubljeni oče, ded, brat, stric in tast, gospod
Jernej plem. Andrejka - Livnogradski
gardni podpolkovnik v p., častni občan občine Rova itd.
Truplo preblagega pokojnika se je blagoslovilo v četrtek, dne 6. maja ob 9. zjutraj pred hišo žalosti, Miklošičeva cesta 16, nato pa prepeljalo na Rova, kjer se je položilo ob 10. dopoldne v rodbinsko grobnico k večnem« počitku.
Sv. maše zadušnice so se brale v petek, dne 7. maja ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanenja in na Rovih.
V LJUBLJANI, dne 8. maja 1926.
Dr, Rudolf in podpolkovnik Viktor Andrejka, sinova v imenu ostalih sorodnikov.
Ljubljana, Duna|tka c. 36, zraven Jugo-Auto ------ mi ■■ iniliri u;.;.-.™—-------------
Novo otvorjena manufaklurna zaloga, prodaja vse oblačilno blago najceneje. Poskusite, ne bo vam žal.
Puch-kbiifa
2 IKIELII PiiMTIi.
Solile tene) Plailjivs »a oiirefie!
IGN. VOK
LJUBLJANA
Podružnica Novo mesto.
Ustanovljeno 1852
TEODOR KORN
(preje HENRIK KORN) Ljubljana, Poljanska centa S.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališko in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za k on ser ve.
RESTAVCtftCJA
LJUBLJANSKI
dvor
\
-jTr jr*tt3£3naNH
sm.
m
1
•JI
j
Josipina Srebre, roj. Potočin, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih sinov dr. Gvidona, Egona in Boža ter imenom svojih hčerk Josipine Schniderschitsch, Bogomile Pauer, Gvide Vtčič> Marijane Sernec in Pijo Škerlj, da je njen dobri soprog, oče, tast, stari oče in praded, gospod
dr. Gvido Srebre
v Brežicah,
dne 4. maja 1926 po kratki bolezni v 87. letu svoje starosti preminul.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil v četrtek, dne 6. maja ob 16 30 uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se je darovala v petek, dne 7. maja v tukajšnji farni cerkvi ob 9. uri dopoldne.
NAZNANILO.
Svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno sporočam, da sem z današnjim dnevom vsled bolezni opustil svojo pekarno na Dunajski cesti št. 5 ter isto oddal g. Ivanu Piskih’.
Za izkazano mi zaupanje se cenjenim odjemalcem tem potom zahvaljujem ter najtopleje priporočam svojega naslednika.
Z odličnim spoštovanjem Anton Preskar.
Glasom gornjega naznanila sem prevzel * danaSnjim dnevom
pokarno g. Antona Preskar ter prosim cenj. občinstvo, da tudi meni izkazuje isto zaupanje, katero je izkazovalo dosedaj mojemtl predniku.
Potrudil se bodem, da postrežem slav. občinstvu s prvovrstnim pecivom ter se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Ivan Piskar.
S
m
m m m sm m m m
Brežice, dne 8. maja 1926
Žalujoči ostali
GRADBENO PODJETJE
NO. DIMIČ IN DRUG
LJUBLJANA^
Bohoričeva ulica St. 24 |
HES«ig3aE'jgs».«p sai-K j: ur
I.astiik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani
Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: J o ž e S p a n.