DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 76. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 1st, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXX1I. V sredo se prične največje ljudsko štetje v zgodovini Zedinjenih držav V sredo je dan, ko bo spustil stric Sam nad 100,000 zapriseženih uradnikov nad ameriški na-'od, ki so prevzeli težavno nalogo prešteti 120,000,000 ali več °seb, ki danes bivajo v Zedinjenih državah in teritorijih. Ljudsko štetje bo dognalo, koliko ljudi je v Ameriki, koliko bilijonov dolarjev premoženja imamo, koliko je delavcev, koliko je uradnikov, koliko' vdov, koliko radio aparatov se nahaja v Ameriki, koliko je sirot, koliko je razporo-cenih, koliko imamo stricev, koliko tet, hčerk, sinov, bratov in sester in bogsigavedi kaj še vse! V sredo zjutraj torej začne 100, 000 uradnikov ljudsko štetje, ki se mora glasom ameriške ustave Vršiti vsakih 10 let. Ti uradniki bodo potrkali na kakih 30,000, 000 vrat in prosili za pojasnila. I Vse štetje v mestih mora biti go-Wo tekom 14 dni, le na farmah bo vzelo en teden več radi oddaljenosti prebivalcev. Glavni stan Cevnega urada v Clevelandu se Nahaja v 4. nadstropju Federal-' ne rezervne banke. Neko čudno ^ločilo stevnega urada pravi, da I se mora šteti kot živetvse one, ki jNrjejo od 1. aprila naprej pa «0 dneva, ko se oglasi števec v hiši. Nr. pr. števec pride v hišo aprila, in vsi, ki so v doticni ^iši umrli do 6. aprila, se ,mo vato zapisati kot živi. Da se pa to nekako balancira, pravi druga določba, da oni, ki so bili rojeni aprila pa do dneva,'ko se °&lasi števec, ne morejo biti zapisani kot živi, torej se' sploh ne štejejo. Ako bo vaš otrok rojen aprila, in se števec oglasi 10. aPrila, ga ne bodo šteli živim! Ljudje, ki se nahajajo v ječah, ^odo šteti kot člani družine, ako •lo imajo, ako pa! nimajo družine bodo označeni kot "prebivalci je-^e." Končno naj opozorimo na-Se ljudi, da dajejo točne izjave, da so vljudni in pravično vse po-Vedo. Vsakdo je pod kaznijo dolžan odgovoriti vsa vprašanja -p- Obsojen slepar se ne umakne iz urada Canton, Ohio, 29. marca. Carles Fromm, velik prijatelj fcovernerja države Ohio, ki je bil °bsojen v državne zapore, ker je s'eparil z javnim denarjem, je danes izjavil, da se ne bo odpo-vedal svojemu uradu kot okrajni komisar. Medtem je pa dr-?-avni pravdnik že izdal povelje, Slasom katerega je urad komi-®*rja Fromm proglašen neve-Javnim. Fromm pravi, da se ne ,J° Prej odpovedal, dokler mu ne ^Plačajo trimesečno plačo, ka-tero mu dolgujejo. Sodnija bo • aprila odločila, če se sme izdati ta svota. j^mmmttwtmitiiiiiiiiiiniiimmtu Vojna! Predsednik Hoover je bil yčeraj silno presenečen, ko ■ie dobil iz Londona brzo-•iav, da so Anglija, Francija, Italija in Japonska napovedale v%ojno Zedinjenim ^žavam. N e m u doma je ^klical konferenco svojega kabineta in poslal izvanred-Po'slanicq kongresu, kakemu je naročil, da takoj Naredi postavo, da.se upe-* .Je pripilna vojaška služba, ln da se poklice 5,000,000 ■^erikancev pod rožje. In Prosimo, danes je 1. april. Adam J. Damm kandidat za blagajnika, Sulzmann za okrajnega šerifa? Pri letošnjih volitvah v novembru bomo volili governerja, državne poslance in senatorje, kongresmane, sodnike, pa tudi vse okrajne uradnike v Cuyahoga county. Mnogi se že pripravljajo za te volitve. Te dni se je vrnil v' Cleveland vodja demokratične stranke, Burr W. Gong-wer. Dobil je precej spremenjen političen položaj, odkar ga ni bilo v Clevelandu. Tako n. pr. se zatrjuje, da namerava councilman Sulzmann kandidirati letos za okrajnega šerifa, in bivši mestni blagajnik Adam J. Damm pa bo kandidiral za okrajnega blagajnika. Tudi councilman William Kennedy se pripravlja za kandidaturo za okrajnega komisarja. Sulzmann je izjavil, da ga je že mnogo ljudi nagovarjalo, da prevzame kandidaturo za šerifa, toda se bo še premislil. Gotovo je, da pri primarnih volitvah lahko dobi večino nad drugimi kandidati. Mr. Damm je pa izjavil, da kljub govoricam do danes še ničesar ni sklenil, ali bo kandidat ali ne, dasi se dela na njega velik pritisk v tem ožini. Adam J. Damm je kot bivši mestni blagajnik in dolgoletni councilman ena najbolj poznanih osebnosti na politični pozornici mesta Cleveland. Brez dvoma je, da zmaga pri primarnih volitvah, in z gotovostjo se pričakuje, da zmaga tudi pri glavnih volitvah. No, o tem se bo še lahko pozneje pisalo. -o- Protest proti imenovanju sodnika Parker j a Washington, 31. marca. Ameriška delavska federacija je dvignila enoglasen protest proti imenovanju John J. Parkerja za zveznega vrhovnega sod nika. Delavska federacija pravi, da Parker ni sposoben biti član najvišje sodni je, ker je osebno prepričan, da so lastninske pravice bcrlj svete kot pa pravice posameznega človeka. Sodnik par-ker je v svoji lastnosti kot zvezni sodnik leta 1927 izdal sodnjo prepoved, v kateri je prepovedal unijskim premogarjem agi-tirati za pridobitev članstva med neunijskimi premogarji. Voditelji delavcev bodo šli protestirat drugi teden pred senatni odbor. Izvanreden praznik v vroči Afriki Fez, Maroko, 31. marca. Zamorci v severni Afriki praznujejo jutri' izvanreden praznik, ko bo namreč minulo 240 let, odkar je tedanji sultan v Maroku zapo-vedal 10,000 mladim zamorcem, da se morajo poročiti. Sultanovi vojaki so nagnali skupaj 10,000 mladih zamorcev in ravno toliko zamork, katere je potem sultan sam poročil. Potomci teh zamor-ccv praznujejo vsako leto na svečan način spomin na dotični dan.* Tedanji sultan je obdaril v letu 1690 vsakega novoporočena s kosom'zemljišča in z eno ka-j melo. Posebna razprodaja Pri Slovenski delavski zadružni zvezi se vrši od 1. do 5. aprila posebna razprodaja raznega grocerijskega blaga. Opozarjamo čitatelje, da preberejo tozadevni oglas. Zadružna Zveza ima svoje trgovine na 16721 Waterloo Rd., 667 E. 152nd St., in 6102 St. Clair Ave. wmmmmmnjjttjttmmmw) Farmarska mesta prihajajo na dan z resno izjavo proti prohibiciji Radio New York, 30. marca. Mesto Marion, Ohio, v katerem je bil rojen bivši predsednik Harding j ] je doslej edino mesto v državi Ohio, ki je oddalo večino za strogo spolnjevanje prohibicije. V tem mestu je glasovalo 402 osebi za prohibicijo, in le 275 oseb za'p ublaženje prohibicije, dočim j-sjjj bilo le 165 glasov, da se prohibi-1 -cija prekliče. Harding sam je j bil znan, da je rad pil. Zanimive i so pa številke, ki prihajajo iz farmarskih mest. Mislilo se je prvotno, da farmarji glasujejo j suho, toda zadnji podatki štetja, kot ga podaja ameriški tednik "Literary Digest," kaže obratno. N. pr. mesto Bismarck, S. Dakota, je glasovalo sledeče: 91 za prohibicijo, 111 za ublaženje prohibicije, to je, za lahko vino in pivo, in 119 za preklic prohibicije. Drugo manjše mesto za vzgled je Wilkesbarre, Pa. V > tem mestu je glasovalo 538 oseb! za prohibicijo, 887 za ublažRije slednje, in 1405 za odpravo. Za-! nimive so številke iz mesta] Plattsburg, N. Y., kjer se_ zbira newyorška a r i s t o kracija. Za strogo spolnjevanje prohibicije je glasovalo 89 državljanov, za ublaženje slednje 250, za odpravo prohibicije pa 299. Kakšno je ljudsko mnenje glede prohi- i bicije, bomo videli, ako navedemo rezultat glasov iz mesta Toledo, Ohio. Za strogo spolnjevanje prohibicije je glasovalo 1504 oseb, za ublaženje slednje 3345, in za odpravo pa 3819. Kako mo-r rejo suhači trditi, da imajo ogromno večino naroda za seboj. * Dva avtomobilista sta bila ubita preteklo nedeljo v Clevelandu. Zadnja seja Slovenskega radio kluba v Clevelandu je sklenila dati ljudem na glasovanje, katera bi bila najbolj primerna ura za naše ljudi, da se razpošilja slovenski radio program, i To se tiče slovenskega radio programa za prihodnjo sezono. Sedanji program se kenča z Velikonočno nedeljo 20. aprila, in se zopet prične nekako novembra meseca, razven ako se medtem kaj druzega ne ukrene. Radi bi pa vedeli, katere ure so najbolj prikladne za naše ljudi v Clevelandu ali kje drugje. Zato ste pa prošeni, da izrazite svoje mnenje in prinesete osebno ali pošljete po pošti ta "vo-livni listek" v urad "Ameriške Domovine." Večina bo zmagala. Treba se je takoj odločiti, ker moramo delati z radio postajo nov kontrakt. Napišite svoje mnenje tu: Jaz glasujem za sledečo uro: Od.................. do.................. Večina se-bo upoštevala in bomo dobili ono uro, kakor jo bo večina hotela. Ne odlašajte. Prinesite osebno ali pošljite po pošti na urad "Ameriške Domovine." • Devet ubitih, 60 ranjenih na izletniškem parniku na Columbia reki Vancouver, Wash., 31. marca, štirje so mrtvi, pet jih pogrešajo in nad 60 jih je bilo ranjenih, ko je trčil izletniški parnik Swan v neki drugi parnik na Columbia reki. Parnik Swan je vozil 300 izletnikov od nekega praznovanja proti domu, ko se je pripetila nesreča. O omenjenih petih osebah, ki jih pogrešajo, se smatra, da so bile ubite. Izletniki so na krovu veselo plesali in se ra-dovali. Igrala je vojaška godba na krovu. Godba jej-avno igrala veselo poskočnico, ko je zadela barka "Davenport," naložena z lesom, v izletniški parnik. Silni sunek je vrgel kakih sto ljudi v | vodo, toda so se rešili s plavanjem. Štirje plesalci so bili na ' mestu ubiti, pet jih pogrešajo, in nad 60 oseb je dobilo take poškodbe, da so jih morali odpeljati v bolnišnice. Nekaj časa je pretila nevarnost, da se potopijo vsi potniki, kajti ladja se je nevarno nagnila na levo stran, ] ko je sunek^rgel potnike na do-tično stran. Potniki so spoznali nevarnost in so begali semintja, da se je ladja končno vzravnala. Ob času nesreče je vlada na reki absolutna tema. Listnica uredništva Nocoj zvečer! Nocoj zvečer se vrši glavha tekma za prvenstvo v basketball igri med posameznimi društvi. Tekma se vrši med Sokolicami in KSKJ Flashes. Kdo bo zmagal? Ker je igra jako zanimiva, pridite pogledat. Nocoj zvečer v St. Clair kopališču. A. P. Ako ste ameriški državljan, in hočete dobiti svoje starše sem v Ameriko, lahko to naredite in dobite starše sem izven kvote, toda starši morajo biti nad 55 let stari, glasom najnovejše odločitve. — Nepodpisan. Na vaše vprašanje ne moremo odgovoriti, ker niste podpisali niti imena niti naslova. Prosimo, mi bi radi vedeli, komu ustrežemo! Zvezni urad za otročjo vzgojo pravi, da je mladina danes jako dobra Washington, 31. marca. The United States Children's Bureau je danes podal javnosti Statistiko, v kateri se trdi, da ni nobenih posebnih zločinov med ameriško mladino, kot se je to večkrat zatrjevalo. Urad podaja številke mladeničev, starih med 17 in 20 let, in sicer iz Chicage. Te številke kažejo, da moderna mladina ni tako zločinska, kot se to rado poroča v javnosti. Od leta 1920 pa do 1929 se je število mladoletnih zločincev v Ameriki znižalo za 11 procentov v primeri z isto dobo prej. Za primerjavo so vzeli mesto Chicago, v katerem je največ zločinov mladoletnih ljudi. Na razpolago je Statistika, ki zatrjuje, da so zločini med mladino v Chi-cagi ponehali. Enako ugodna poročila so na razpolago tudi iz drugih mest. Uradu so na razpolago sledeče številke: Posebna pažnja se je posvetila 972 izbranim slučajem mladoletnih zločincev. 1.1 procent jih je bilo obsojenih radi kršitve prohibicije, 12.2 procenta jih je bilo spoznanih krivim radi kršenja avtomobilskih postav, štiri petine vseh slučajev se pa nanaša na "nespodobno obnašanje" ali poškodovanje tuje lastnine. Leta 1915 je bilo v Chicagi 7509 fantov, starih manj kot 20 let, kaznovanih radi tega ali onega delikta, leta 1925 pa samo 5409. Enaka poročila prihajajo tudi iz drugih večjih ameriških mest. * A m e riško - Jugoslovanska Zveza v Minnesoti je v naši tiskarni naročila lepe članske karte. -o- Novi naročniki 'Ameriška Domovina" s hvaležnostjo bil ježi sledeče nove naročnike, katere je dobila pretekli teden: Louis Konjar, Lorain, Ohio. Ta se je naročil že prej, toda je bilo pomotoma ime izpuščeno. Mary Možic je plačala naročnino za Anton Hrovat-a v Jugoslaviji. Mr. Anžiček iz Gi-rard, Ohio, je poslal'sledeče; Sam Godec, Tonie Brezovšek, John Savar. John Prijatelj iz Madison, Ohio, je poslal naročnino za Mrs. Josephine Gorenc, Middlebranch, Ohio, Ivana Miš-maš je plačala naročnino za Jože Hočevar-ja v Jugoslaviji. Naročil se je nadalje Jim Modic, John Štih, Jos. černe, John Mi-lavec. Josephine Lausche-Weli' in Mary Udovich ste plačali celoletno naročnino za gospo Pavlo Lovšetovo v Ljubljani, in naročilo se je tudi dr. Miroslav Vil-har. Vsem prav iskrena zahvala. Nadarjen Slovenec Mr. Viktor Suhadolnik, sin Mr. in Mrs. Frank Suhadolnika, je napravil, kakor smo že omenili več lepih načrtov za vrtne grede in je te načrte poslal na cvetlično razstavo, ki se vrši te dni v Clevelandu. Njegov načrt, ki ga je napravil za vrt Mr. Poga-čarja, 14311 Darwin Ave. je dobil 4. nagrado. Za ostale je dobil pp. častno priznanje. Viktor Suhadolnik 'študira na univerzi v Columbusu za inženirja umetnega vrtnarstva, čestitamo na-dax'jenemu slovenskemu mladeniču. Banket Nocoj zvečer se vrši banket poznane posojilnice in hranilnice The Custodian Savings & Loan Association. Banket se vrši v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Policija je udrla v prostore Turnvereina, zaplenila in razbila vse V pondeljek popoldne se je splazil kapita n McMaster s svojo četo pri stranskih vratih So-cialer Turnvereina v notranje prostore in začel s svojim "delom." Poslopje, ki je kras mesta, se nahaja na 3911 Lorain Ave. Pred poslopje so zapeljali trjLiki, in kmalu so zaceli policisti nakladati sod za sodom. Policija je dobila v prostorih 182 malih sodov pive, 45 sodov vina in 97 praznih sodov. 18 oseb je stalo za baro in se sladilo nad pivom, ko je policija prišla. Toda "odjemalcev" ni nad legovala. Pozneje je šla policija v klet, kjer je dobila 7 velikih kadi za hranitev pive. Ena kad je bila prazna, šest pa polnih. Policija jih je razbila, štiri osebe, uslužbenci v Domu, so bile aretirane. -o- žalostna smrt rojaka V nedeljo zjutraj ob pol dveh je bil povožen od avtomobila poznani rojak Henry Myron, kateremu so po domače rekli "Maja-ron," dočim je bilo njegovo pravo ime Penko. Star je bil 40 let, stanoval je na 1095 Addison Rd. Nesreča se je pripetila na Addison Rd. in St. Clair Ave. V V Clevelandu zapušča ranjki tri brate in več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Parje, fara Zagorje na Notranjskem, kjer zapušča mater, brata in tri seistre. V Clevelandu je bival 22 let. Služil je v ameriški armadi tekom svetovne vojne, in zadnje čase je bil zaposljen kot pismonoša na pošti. Bil je član pevskega društva Zarja. Njegovo truplo bo ležalo v dvorani S. N. Doma. št. 1, staro poslopje. Pogreb se vrši v sredo popoldne pod vodstvom Jos. žele & Sons.. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin. Predavanje Jako zanimivo predavanje se vrši v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. v sredo 2. aprila, začetek ob 8. uri zvečer. Govorila bo Mrs. Charles Kit-chell o pionirjih Amerike, ki so odkrivali*nova pota kulturi. Je jako zanimivo, zgodovinsko in spremljano s premikajočimi slikami. Vstopnina je prosta. Piknik Zveze V nedeljo 31. avgusta, ki je peta nedelja v mesecu, je glavni odbor sklenil, da priredi piknik zveznih društev na prijaznih Go-riškovih prostorih na Green Rd. v Randall, O. Prosi se zvezna društva, da isti dan ne prirejajo veselic ali piknikov, razven ako so mogoče že zarentali prostore. Vreme Dečki *pri "the only Slovene daily between New York and Chicago" nas vprašujejo, koliko let je poteklo od 1908 do 1930. Še celo niklje nam ponujajo, če bi to izračunali. Ježeš so slabi računarji, da niti tega ne znajo sešteti. Vprašajte kakega fantka iz prvega razreda sv. Vida šole, pa vam bo povedal. No, in kaj za to! Policija se je oglasila na domu Franka Ipollito, katerega je aretirala, ker je bil obOolžen bi-gamije. Policiji je Frank izjavil: "Kaj se pa brigate za mene in za moje ženske! Radi mene še nobena ni stradala! Igralci "Pasijona" Jutri, v sredo, ob 7. uri zvečer se vrše vaje za prvo in sledeče slike v S. N. Domu. Pridite gotovo vsi igralci in tisti, ki bodo |zaposljeni na odru. — Režišer. msm « Demokrati pričakujejo dobiček iz napak republikancev z AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1ST, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAJJLY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 83 No. 76. Tue. April 1st, 1930. Ljudsko štetje in resnica. Meseca aprila se začne s splošnim ljudskim štetjem po Zedinjenih državah. Pod kaznijo je vsak prebivalec, državljan ali nedržavljan, primoran odgovarjati na vsa stavljena vprašanja, ki jih bodo stavili posebej zato najeti zvezni uslužbenci. Vse štetje mora biti izvršeno v 30 dneh, po vseh Zedinjenih državah. Mnogim ljudem delajo ali povzročajo vprašanja, ki jih bodo morali odgovarjati, skrbi. Je tudi precej rojakov med našim narodom v Ameriki, ki se zlasti bojijo, da bodo mora-i, povedati, kako so prišli v Zedinjene države, ali pa mogoče ljudsko štetje odkrije druge nerednosti, ki so ali osebnega ali kakega drugega značaja. Vsem tem ljudem naj bo v tolažbo povedano, da urad za ljudsko štetje nima ničesar opraviti z drugimi oddelki vlade. Postava direktno pravi in ostro zabičuje vsem onim, ki so zaposljeni pri uradu za ljudstvo štetje, da morajo biti vsa vprašanja strogo zaupne narave, in da se vsa nabrana statistika ne sme na noben način vporabiti v druge svrhe kot v svrho statistike. Če je kdo n. pr. prišel nepravilnim potom v Ameriko naj zato ne skrbi, ker ga ne bodo vprašali, kako je prišel Naj pa resnično pove dan prihodna, mesec in leto. Vsi uradniki za ljudsko štetje so pod prisego vezani da ne smejo nikdar nikomur izdati nobenih podatkov ali Statistik, ki so jih dobili od onih, ki so odgovarjali na tozadevna vprašanja. In ravno radi te zaupnosti pri ljudskem štetju, radi te strogosti, da se nabrane informacije ne smejo izdati' v nobene druge svrhe, kot v svrho ljudskega štetja, je mogoče dobiti podatke, katerih bi sicer ne bilo mogoče dobiti. Na primer, mnogo žensk neče povedati, koliko so sta re, kdaj so se poročile, in zopet nekateri gospodarji hiš ne čejo povedati, koliko so plačali za kupljeno hišo ali koliko najemnine dobijo vsak mesec od svojega posestva. Ne "bojte se uradnikov, ki bodo prišli tekom meseca aprila v vašo hišo v svrho ljudskega štetja. Pomnite, da so poslani od vlade Zedinjenih držav, da so pod prisego, da ničesar ne izdajo, in da so med njimi najboljši ljudje, kar se jih je moglo v danih razmerah dobiti. Odgovarjajte jim ta ko kot je prav in res. Noben drug oddelek ameriške vlade ne bo nikdar zvedel, kaj ste odgovarjali, kakor statistični urad za ljudsko štetje, Naselniški, državljani, davčni ali sploh kak drug oddelek ameriške vlade nima nobenega vpogleda v to statistiko. Še na eno stvar bi radi opozorili zlasti one, ki so tu, pa so prišli nepostavnim potom sem ali se sploh branijo povedati način svojega prihoda. Pomnite, da uradnik, ki vas bo obiskal, sploh vprašal vas ne bo, kako ste ,sem prišli, pač pa bo vas le vprašal, kdaj ste prišli. To vprašanje se stavi, da se določi koliko ljudi biva gotovo število let v Ameriki. Predsednik Hoover je v svojem proglasu glede ljudskega štetja povedal sledeče: "Edini namen ljudskega štetja je dobiti splošne statistične podatke glede prebivalstva Zedinjenih držav. Nikomur se ne bo zgodilo kaj hugega, kdor odgovarja na stavljena vprašanja^ Vsak uradnik štev-nega urada zapade strogi kazni, ako bi obelodanil kako informacijo javnosti ali vladnemu oddelku, ki nima stika z uradom za ljudsko štetje." Torej naj vsakdo sodeluje v tem, da bo ljudsko štetje tem bolj uspešno. To je v interesu vseh, vas samih, vlade in splošnega položaja. In o tem bomo o priliki še spregovorili. reč: Dne 29. avgusta 1906 se je v Knau'sovi dvorani več Slovencev in zbralo na klic urednika Nove Domovine (sedanjega urednika Ameriške Domovine), da se ustanovi Slovenska narodna čitalnica. Ta urednik je bil takrat izvoljen kar v dva urada, namreč: prvim tajnikom in knjižničarjem". Torej zakaj niste že takrat prepustili enega teh uradov za urednika Enakopravnosti? Nadalje se spominjam, ko-iko listov je bilo takrat naročenih za Slovensko narodno čitalnico, nič manj kot 44, toda Ena^ kopravnosti'ni bilo med njimi. Potem zopet, če se ne motim je bilo to pred 16 leti, je bil sklican shod, ozh-oma konferenca za Slovenski narodni dom v Grdi-novi dvorani, enkrat prej pa v Birkovi dvorani. In se še dobro spominjam, kako je deloval sedanji urednik Ameriške Domovine z drugimi zavednimi rojaki in rojakinjami, da so končno do segli svoj namen. Leta 1906 se je ustanovil prvi slovenski politični Itlub, meseca septembra, pri katerem je bil zopet prvi naš urednik Ameriške Domovine, ki je potem ves čas neumorno deloval, da so naši rojaki postajali ameriški dr žavljani. Vsak mi bo pripoznal, kdor je hodil v državljansko šolo^ da je bil in je najboljši učitelj, Mr. Louis J. Pire. In kdo je bil takrat poleg, kc se je ustanovila Slovenska Dobrodelna Zveza, na katero moramo biti vsi ponosni? Ali ni bil urednik Ameriške Domovine, ki je delal, pisal in bodril, da je organizacija tako krasno uspevala? In 3. rožnika, leta 1897 se je ustanovil Slovenski Sokol v Clevelandu, na podbudo g. Anton Klinca, urednica Narodne Besede, iz katerega lista se nastala sedanja Ameriška Domovina. Dne 11. septembra 1906 so tukajšnje zavedne rojakinje, kot Nežika Zalokar, Antonija Pod-lesnik in druge ustanovile žensko društvo Sokol z namenom, gojiti telovadbo in narodni čut. In kateri list je takrat pisal in bodril? Ali morda Enakopravnost? In še mnogo drugih narodnih del in ustanov je, pri katerih so sodelovali navdušeni rojaki in rojakinje davno prej, ko ni bilo o Enakopravnosti še nobenega sledu. In po mojem mnenju, gre tem možem vsa zasluga in priznanje, da je slovenska naselbina v Clevelandu to, kar je. Da bi pa šle zasluge uredništvu Enakopravnosti, teka pa ne umejem. Narod naj sodi in narod naj da plačilo po zaslugah. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, Ameriški Domovini pa obilo novih naročnikov. Fr. Sodnikar. mojega stričnika. Jaz mu redno pošiljam vsako soboto Ameriško Domovino. Piše mi, kako željno pričakuje list in se kar stepejo zanj, kdo ga bo prej čital. Torej vidite, da je list Ameriška Domovina res zelo priljubljen povsod. On študira sedaj za pravdnega doktorja. Pismo lahko priobčite, ker je precej zanimivo. Vas pozdravlja vaša zvesta naročnica Josephine Duich, 880 London Rd. * Ljubljana, 14. marca 1930. Draga teta! — Vašo pošiljatev časopisov, kateri je bilo priloženo pisemce, sem prejel. Prisrčno sem Vam hvaležen, da se me od časa do časa spomnete, in me s tem obdarite s prijetnim občutjem, ki se mi redko poraja z ozirom na razmere v kakršnih živite. Ogreje človeka bodrilna beseda; in kadar mu je najtežje, najbolj odleže.— Kar se slovenskih programov v Ameriki tiče, Vam povem lahko, da je bila ta misel in njena ostvaritev sprejeta v tukajšnjih merodajnih krogih z velikim zadovoljstvom in veseljem. Kajti vsak lahko spozna, kolike važnosti je bujenje in ohranjevanje prave narodne zavesti pri tako majhnem narodu kot j.e slovenski, ko vsak posameznik predstavlja sam po sebi nenadomestljivo vrednoto.' Zlasti pa velja to za Ameriko, ki je za. Slovence kot nekako morje v katerem se vtapljajo. Ne nameravam s tem kaj komurkoli očitati, ker vem: ni to osebna slabost, pač pa so razmere take, da nujno vodijo \ to. Saj večkrat pišejo po različnih listih o tem in govorijo na predavanjih, razpravljajo na sestankih, pa kaj, ko sredstev ni, pa tudi moči so v domovini sami krvavo potrebne. — Zato so tudi tukajšnji listi z navdušenjem pisali o tem in več ali manj stalno donašajo tozadevne notice in priobčujejo posamezne programe. Le škoda, da se dosedaj še nobenemu ni posrečilo ujeti do-tične postaje v teh krajih. Z veseljem pa priznavajo žrtve in podjetnost ljudi, ki zadevo vodijo. In želja vseh je, da izvajanje te misli ne zamre! Včeraj se je naš Francelj povrnil domov. Bil je pri meni tri dni. Porazgovorila sva se o razmerah v Vremski dolini in doma. Sicer nobene posebnosti, toda zame vsaka malenkost zanimiva. Prav nerad se je vrnil. Vražje so te razmere! Sam hrepenim po krepki besedi, pa sem moral njega krepiti. — Bil je tir-di pri teti Francki, največ pa z nami študenti, ki smo ga med to in drugo pesmico povpraševali o razmerah v Primorju. Dobro se je počutil med nami, da nam je bila bridka ločitev. Na mamino prošnjo je teta preskrbela vrbi-co-žalujko, da jo bo posadil med groba starega očeta in mame. — Ž veseljem je tudi pripovedoval, da je dobil od Vas pismo, kjer sprašujete koliko imajo kokoši. , H l^oncu, predraga teta sprejmite za Vaš god najprisrčnejša voščila od hvaležno vdanega Mirkota. razmišljanjih, o njegovih junakih, o njegovem jeziku in njegovem slogu. Tako razvijamo v sebi kritični duh in lahko precenimo, kaj je pisatelj želel doseči in v koliko je tudi dosegel svojo namero. Po romanu spoznavamo ljudi, posamezne ali v skupinah. V romanu srečavamo razna stoletja z njihovimi vrednostmi in napakami. Roman je živa zgodovina posameznega človeka, ki se nam prikazuje v razsvetljavi pisateljevega temperamenta. Da nam je pa všeč bolj ta ali oni pisatelj, je zato, ker je on udaril na struno, ki še najbolj odgovarja struni našega temperamenta. Dobrega okusa ne moremo meriti ne na metre, ne na kilograme, dober okus nam je prirojen, ali si ga pridobimo s samoizobrazbo. šola prebudi samo smisel za lepo, dopolnimo pa ga sami. "Lepo" je v šolski sobi šablona, pod našim osebnim pogledom pa pester in kompliciran mozaik. . -o- DOGODIVŠČINA KOMORNE PEVKE MARIJANA ŽELJEZNOVA -KOKALJ: PISATELJEV TEMPERAMENT IN NJEGOVO DELO DOPISI ----—-—..........—— Cleveland, O.—-Prosil bi vas za nekoliko prostora v listu sia ta moj dopis. V Clevelandu imamo že par tednov sem jako čudno vreme: enkrat dež in sneg in nevihta in zopet posije solnce tako, da se vedno spreminja. Tako vreme je jako neprijetno in nezdravo in zelo upljiva na živce, da ni prav nič čudnega, ako se komu v glavi zvrti in za* ene tako malo fantazirati. Pred par dnevi ml je prišel v roke list Enakopravnost in v njem sem bral jako čudne stvari, na primer : v prvi koloni, prva stran, v sredo 26. marca, št. j 70 piše takole: "Noben list ni napravil' za | Cleveland in okolico toliko dobrega, kot jei ravno dnevnik Ena- 1 kopravnost." Ali slišite, ljudje božji? Sme eno, kaj? Nadalje piše: . "Ako bi ne bilo tega dnevnika, smelo lahko trdimo, da bi ne bil slovenski Cleveland to, kar je danes. Da se je ta velika slovenska našel bina povspela v vseh panogah narodnega dela in življenja, gre zasluga največ na šemu listu.'' Poglejte si no, kdo bi si mislil, da v tako kratkem času pa toliko napraviti. No, to je pa res lepo,' o jej, o jej! Kako smo bili poprej zabiti in nazadnjaški, kaj ne? O kolika dobrota, da imamq take umetnike v naselbini, ki kar zapišejo, pa je vse postavljeno: Velika slovenska šola, slovenska banka, posojilnica, narodni dom, kulturna društ,va, politične organizacije, držav-Ijanstvo. O, koliko se naredi v tako kratkem času: Poglejte lip, možje, ki ste že tako dolgo tukaj, pa vam ne gredo nobene zasluge. Seve, znali je treba, pa se jih dobi. Ampak, g. urednik, sedaj sem pa jaz v "zosu." Jaz imam namreč nekaj zapisanega glede Slovenske narodne čitalnice, nam- Cleveland, O.—Tukaj vam pošiljam izpoljeno glasovnico za bodoče radio programe. Po mojem mnenju bi bila ura od 2. db 3. najbolj pripravna za vse. Za take ki hodimo drugam poslušat, kakor tudi za tiste ki imajo radio aparate doma. ženske imajo rade, da se po kosilu pomije in pospravi, da ne dobi poln sink posode za pomit ko pride domov ako gre radio poslušat. Prvi dopisnik radi ure, bodočih programov je nasvetoval od 11 do 12. Seveda, moškim je vstreženo naj bo kateri čas dopolcln^ ne pa tako ženskam, ki ravno tako rade poslušamo slovenske radio programe, kakor možje ali pa mogoče še rajše. Ta ura sploh ni prikladna za žensko, ker ima takrat največ opravka v kuhinji, ter bi kalil program tudi kaki ropot loncev in krožnikov, ker nir so narejeni iz gumija, če bo ta ura zmagala sem jaz trdno prepričana, da ne bom nobehega programa slišala, ter bom samo obujala doma spomine prejšnih programov. S pozdravom M. Gogala. Cleveland, O.—Tukaj vam pošiljam pismo iz domovine od Poleg pisateljeve nadarjenosti, ki je lahko mala, srednja, velika ali pa zelo velika, je važen tudi njegov temperament. Temperament daje delu posebnost, karakteristiko. Ako pozorno či-tamo leposlovna dela, zapazimo hitro, da ima vsak pisatelj svoj posebni način izraževanja in da v vsaki njegovi knjigi veje isti duh, isto razpoloženje. In če si tudi pisatelj še tako prizadeva, da bo v vsakem svojem delu drugačen, vendar povsod sili na dan njegov temperament, ki je njegov individualni pečat. Tako imamo najrazličnejše vrste pisateljev: vesele in melanholične; ironične in potrpežljive; mehke in strastne; humo-ristične in pesimistične. Pravimo, da ima vsak pisatelj svoj oosebni nazor o življenju, ali pa bolj po domače rečeno: vsak pisatelj gleda s svojimi očmi na življenje in svet. Vendar oči, ki gledajo v pisani svet, niso prave oči. Te mu samo fotografirajo zunanjost in to s filmsko litrostjo. Šele ko je sam in ko :ačne pregledovai filmirane vti-je, jih pogleda s svojimi notranjimi očmi. Te notranje oči so nekakšna očala, ki dajejo vsaki fotografiji posebnost pisateljevega temperamenta. Vzemimo za primer ta-le slučaj : Nekdo je vzel kokoš. Vsakdanji ljudje bi se najbolj zani-nali: kdo je ukradel kokoš; (onui je bila ukradena in kfedaj ie izginila. Moj Bog, to tudi ni ;ako strašen zločin, če kdo po-ie tujo kokoško. Je bil že lačen. Tak navaden dogodek je neznaten v življenju navadnih ljudi in v tej zadevi so zainteresova-ni samo: oškodovanec,- tat, kokoška in varnostna oblast. Čisto drugačen je pa tale prizor-:ek iz vsakdanjosti v očalih pi-lateljevih. Humorist bi napisal hudomušno in dobrodušno komično sto-■ijo o izgubljeni kokoški; melan-lolik bi objokaval pokvarjenost jueli, strastni pisatelj bi ognjevito dokazoval posledice pregrešnega prestopka; pesimist bi nodroval globoko in temno o pogubljenju človeštva; i-ealist bi samo hladnokrvno zabeležil dogodivščine brez sentimentalnih n filozofskih premišljevanj; na-uralist bi dokazoval teorijo o nasledstvu zločina, psihološki pisatelj bi zopet slikal samo duševno stanje, bodisi tatu ali pa oškodovanca; kak kriminalistični pisatelj bi napravil iz te neznatne zgodbe cel detektivski roman, a kak fantast pravo avanturo. Ako pisatelj preveč pusti, da ?e pretaka po njegovih delih njegov temperament, izgube njegova dela umetniško vrednost. — Največji umetnik - pisatelj j s Dostojevski in vsaka kritika priznava njegovo mojstrsko sposobnost romanopisca. On je ustvaril žive ljudi, ki žive res-rično življenje, a ne umetno, ne-laravno. Ravno tako je velik tuli Tolstoj v romanu "Vojna in nir," pa tudi v "Ani Karenini." Pravi romanopisec nima drugih ,:akonov kakor prost polet svoje jenijalnosti. Slavni so tudi-angleški romani, a francoski ro-nan je lepo zaokrožen, prijeten, iuhovit in preveč intelektualen. Nemci mnogo pišejo in njihovi romani se mnogo čitajo. Četudi ;o ti romani zanimivi, napeti — le to še ne pravi, da so njihovi pisatelji ,veliki umetniki. Prvi pisatelji vsakega naroda so vzgojili čitatelje. Prvi francoski romani so bili posvečeni sa-,no ženam, katerim so jih čitali ijihovi kavalirji. To je bila neka vrsta dvorjenja. Ko so pa :ačele čitati široke narodne mase, je roman dobil drugo obeležje. Pisatelj, ki je najbolj odgovarjal po svojem temperamentu duševnosti čitateljev, je bi! velik. In zato so pisatelji v 19. veku plezali po lestvici javnega okusa gor in dol in marsikateri izmed njih jc kaj hitro izginil iz repertoarja. Tudi naši slovenski pisatelji so mnogoštevilni. Pri njih se jasno občutijo poteze njihovih temperamentov. Kritika n a m jih pokazuje od vseh-strani. V srbohrvatskem delu jugo-slovenske književnoti nimamo vehkih pisateljev - umetnikov, ali pri vseh romanopiscih skoraj vidimo žig njihovega temperamenta. Ako ne čitamo romanov samo iz dolgočasja ali pa za zabavo, so nam romani lahko žejo dobra šola za širjenje naših vidikov o umetnosti, pisateljevi posebnosti, o njegovih pogledih, Nekejlnu newyorskemu filmskemu podjetju se je pred kratkim posrečilo, da je pridobilo komorno pevko gospo Marijo Jeritzo za nastop v tonfilmu. — Pevka je bila že v ateljeju, mikrofon je bil že pripravljen za snemanje njenega glasu, ko pristopi nenadoma k vodji snemanja neki gospod, ki se navzočim predstavi za Mr. Soudso, ki mora kot zastopnik neke gramofonske družbe, ki je v posesti od gospe Jeritze osebno podpisane pogodbe, po kateri ne sme nobeno drugo podjetje napraviti kakega posnetka ge. Jeritze, naod-ločnejše protestirati proti tej kršitvi pogodbe. Pokazalo se je res, da je gospa Jeritza pred kakima dvema letoma podpisala pogodbo, po kateri" sme samo ena newyorška družba reprodu-cirati njen glas. Na to je pa gotovo pozabila in sedaj je bila opomnjena na tako neprijeten način. Dober svet je zlata vreden. Zastopnik gramofonskega podjetja ni hotel popustiti. Pravica je bila seveda na strani gramofonske družbe. Vodja snemanja pa se je nečesa domislil, pustil j e odvetnika rentačiti, opravil dva, tri kratke telefonske razgovore — in stvar je bila v redu. Jeritza je končala program in odvetnik je moral popustiti. Gramofonska družba je sicer imela pravico do sprejemanja petja za gramofone, ni pa imela pravice nastopati proti snemanju zvočnega filma, pri čemer se glas enostavno sofoto-grafira. Snemke so še isti dan razvili in kopirali. Gospa Jerica je čez tri ure lahko poslušala dotični zvočni film, ki je sijajno uspel. Ce verjamete, al' pa ne... Dve prijateljici se že dolgo časa nista videli, pa se snidete neke nedelje pred SND, kamor sta bili obe namenjeni, da gresta pogledat neko lepo igro. Imeli sta še precej časa, pa sta se hitro zmenili, kaj je novega od časa, ko sta se zadnjikrat videli. "Ti, kako pa kaj šterakova Francka, ali je srečna v zakonu?" vpraša ena. "Jej, veš, tako ti povem, da je tako nazarensko srečna, da če se hoče katerikrat zjokati, da mora iti v "pičer šov." A Rojak jo je mahal domov iz marjaša. Deževalo je, da je bil marjašar kmalu ves premočen. No j a, če je že bil moker znotraj naj bo pa že zunaj. Zavije v ulico, kjer se je nahajala njegova hiša in takoj za vogalom naleti na svojega prijatelja,, ki je stal pred hišo, brez marele in premočen do kože. "Kaj pa stojiš zunaj na dežju?" vpraša marjašar. "M a r stopi pod streho, saj vidiš, da vse o tebe teče." "Veš," mu odgovori zaupno prijatelj, "moja žena poje gori v stanovanju, pa stojim na cesti; da ne bodo ljudje mislili, da jo pretepavam." A Farmer je pripovedoval svojemu sosedu: "Moj hlapec je bil pa gotovo v stari domovini v kaki pisarni." Drugi farmer: "Kako pa veš to?" • "že večkrat se je zmotil pri kidanju gnoja v hlevu, da je hotel zatakniti vile za — ušesa." . . A "Zakaj si pa tako žalosten, dragi prijatelj?" "Kaj bi ne bil žalosten, žena mi je odpotovala na počitnice in moral sem ne le sam kuhati, marveč tudi pojesti, kar sem skuhal." ANGLEŠKA VLADA IN LOČITEV ZAKONA V angleški spodnji zbornici je neki poslanec stavil vpraša nje, če-je možno, da bi se izpre-menila postava o ločitvi zakona. Predlagal je, naj bi se v to postavo vstavilo še to, da je tudi duševna bolezen, okrutnost in pijančevanje zadosten vzrok za ločitev zakona. Sir Wm. Jewitt je nato odgovoril, da vlada ne namerava spremembe postave v ločitvi zakona, vsaj trenotno še ne. Izjavil je, da so o spremembi, ki jo je omenil predgovornik, nekoč razpravljali v zgor. zbornici, da pa v spodnji zbornici ni bila sprejeta. Ker se pa medtem mišljenje ni spremenilo, ne more vlada zagovarjati, da bi v sedanjem p o 1 o ž aju parlament tratil čas z zadevo, ki nima nobenega upanja na uspeh. -p- * V Cincinnati, Ohio, se je podrla štirinadstropna hiša, pri čemur so bile tri osebe ubite in pet ranjenih. © Prihodnja nedelja je "Tiha nedelja." Mala Špelica je morala za domačo nalogo napisati imena vseh domačih živali. Med pisanjem je pa nenadoma skočila k mamici rekoč: "Mamica, kakšen pa j<3 dostojen izraz za svinjo?" A Sodnik: "Obtoženi, kar nič ne tajite. Stražnik vas je zasačil, ko ste pijanemu gospodu, ki je smrčal na klopi v parku, ravno sezuvali čevlje." Obtoženec: "Oh, gospod sodnik! Kako naj bi jih ne sezul. Gospod je tako milo ječal v spanju, pa sem mislil, da ga čevelj žuli." A "Moj sinko, ki je star sedem let, bo pa gotovo za poliemana. ko odraste." "Kako moreš pa to že sedaj vedeti?"' "Kaj ne bom vedel, ko pa vendar že sedaj tako rad spi." A "Radi vašega kašlja, dragi moj, ne smete piti ne vina, niti piva, niti žganja." "Torej mislite, gospod doktor, da bom smel odslej samo še kaš-ljati." A "Poglej, draga ženica, kako lepo blago sem ti kupil za obleko." "Koga, tej cunji praviš lep