Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev. 147.	V LMaH v som, i Mo 1917.
Leio XLV.
ss Velja po pošti« 3
ta oslu letu naprej . . K 26'— t a eo meseo „ .. „ fl'20 za Nemčijo oeloletno. „ 29-— za ostalo Inozemstvo „35'—
V	LJubljani na domi
Za oelo leto oapraj.. R 24'— Ea bd meseo „ .. K 2'—
V	oprav) prelemam oietseno „ 1-80
s Sobotna Izdaja: =
Za uelo leto.....K 7'—
za Nemčl|o celoletno. „ 9*-» ta ostalo Inoionulvo* „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) ■a enkrat . . . . po 30 v ta dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
: Poslano:--
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Ishaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red.
__Uredništvo |e f Kopitarjevi nliol Štor. 6/m.
Rokopisi se oe vračajo; nefranklrana pisma ec se —> sprejemajo. — Uredniškega telefona štev 74 -=»
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je T Kopitarjevi nliol št. 8. — Račnn pošta« hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boBn.-\iero. št. 7563. — Upravniškega telofona št. 188.
Vodstvo S. L. S.
Radi viseče strankine zadeve je treba, da takoj skli-čem strankino vodstvo.
Poživljam tedaj vse tiste korporacije, ki imajo po strankinih pravilih pravico nas\'c-tovati člane v strankino vodstvo, da to nemudoma store.
V	Ljubljani, 29. junija 1917.
Dr. Ivan Šusteršič načelnik kranjske S. L. S.
Avstrija koraka na Eelo mirovnega Hitenja.
Dunaj, 29. junija.
Z gosposko zbornico se ne moremo veliko pečati, ker je to skupina gospodov, ki zastopajo, kakor je dobro povedal dr. Krek, sami sebe. So pa med temi možmi tudi, ki jim ni mogoče odreči priznanja na znanstvenem polju. Zato se primeri, da tudi iz te gosposke zbornice včasih pride kaj, kar zasluži ime: to je ideja!
Profesor dr. Lammasch je znana avtoriteta v kazenskem in mednarodnem pravu ter priznan pacificist. Ta mož je danes govoril v gosposki zbornici in reči moramo, da se njegov govor še lepše bere zraven prazne slame grofa Thuna-Salm, ki še vedno živi v lepih časih iz leta 1914.
Dr. Lammasch se je bavil z mirovnim vprašanjem. Povdarja važnost trenutka za zunanji in notranji mir. Kar nam je v inozemstvu največ škodovalo, je bilo na-ziranje, da Avstrija zatira svoje narode, vsled česar mora propasti. Ti predsodki so bili tudi med vzroki vojske. Kdor te predsodke podpira, škoduje Avstriji, zavlačuje vojsko. Vse moramo storiti, da bo parlament delal. Nastopiti moramo proti vsem tistim, ki na tihem ribarijo za oktro-aji. Najsi bi bili oktroaji po vsebini še tako upravičeni, kot oktroaji so škodljivi na zunaj in znotraj.
Ena najvažnješih določb vsake mirovne pogodbe je amnestija, ki s pajčolanom pozabljenja zagrne preteklost. Taka amnestija ni potrebna le za mednarodni, marveč tudi za narodni mir.
Po dolgem času takozvanega ex lex stanja moramo zahtevati, da se zopet uveljavi ustava in zakon. V teku treh let mo-raličnega stradanja, smo šele spoznali vrednost ustave. Zato ne moremo odobravati nasveta, ki ga je dala vlada cesarju, naj ne priseže na ustavo. Ustava je sicer potrebna reforme, a ta je v zvezi z mirovnim vprašanjem. Avstrija je država več narodov. Temu stališču odgovarja pred vsem svoboda, samouprava in samoodločba narodov.
Zavzema se. za personalno avtonomijo.
Narodnostna ideja je ideja svobodnega pokreta, Stari Rim je zveznim narodom — to niso bili podvrženi — pustil mnogo njihovih posebnosti, da celo pravic, le vojni in denarni davek so morali plačevati. In v novejšem času je država, ki se seveda na njo le neradi sklicujemo za vzgled, ki pa je šla vsem drugim državam z dobrim vzgledom naprej: Anglija. Kje je njena moč? V dominijih, v Kanadi, južni Afriki, Avstraliji, kjer je centralna sila najšibkejša. In kje je Anglija najšibkejša? Tam, kjer je centralizem najhujši: Na Irskem in v Indiji. Marija Terezija, največja vseh avstrijskih vladarjev, je Avstrijo bolje poznala ko njen ženialni, ali premalo praktični sin.
V	nadaljnem govoru se peča z vprašanjem, kako zagotoviti trajni mir: Ancksije niso več prava politika v času, ko so se narodi zbudili. Mir brez aneksij pa ne izključuje strategičnih mejnih poprav ter izmenjav ozemelj po obojestranskem dogovoru in s privoljenjem dotičnih narodov. Dalje je proti politiki oboroževanja. Treba
je sklepati pogodbe, ki vežejo države, da se oboroževanje zmanjša in mednarodni spori mirno poravnajo. Na tem imajo interes vsi narodi sveta, In to bi bil morda edini dobiček te grozepolne vojske, vojni dobiček, ki bi se ga ne držala kri narodov in prokletstvo človeštva, marveč zmaga krščanstva, ki sicer vsi o njem govore, a malo njih se po njem ravna, zmaga krščanstva v smislu prizadevanj papeža Benedikta XV.
Ko bi velesila, katere moč se je ravno v tej vojski izkazala, prostovoljno, jasno in nedvoumno ter brez pridržkov postavila program: Mir brez aneksij, omejitev eboroSenja, enakopravnost narodov, mir-ra poravnava bodočih mednarodnih sporov, bi s tem storila najboljši korak v dosego častnega in trajnega miru. Če bi se vlade drugih držav obotavljale, ljudstvo bi jih prisililo v to. Državi, ki razvije prapor miru v tem smislu, bodo sledili narodi te in in one strani. Le Avstrija more biti ta velesila. Naš veliki zaveznik je preveč izpostavljen nezaupanju, ljubosumju in sovražnemu javnemu mnenju inozemstva. Zakaj pa je lord Cecil ravno te dni izjavil, da si Anglija rešitve avstrijskega vprašanja ne misli nujno v razbitju Avstrije — možna je z angleškega stališča še druga ugodna rešitev. Zaupam v modrost in človekoljubnost cesarjevo, da bo Avstriji dano, doseči to moralično zmago. Bog obvaruj našega državljanskega cesarja, in kmalu kakor upamo, našega mirovnega cesarja!«
Iz nemških ust — čudovite besede in edino zdravilo našega časa.
(Seja dne 28. junija 1917.)
Danes je bila zbornica soglasno ene misli: Vlada jo je z včerajšnjo svojo več ko nerodno izjavo strahovito polomila. Celo zelo trezni in vedno mirni lojalni poslanci so izjavljali, aa kaj takega niso pričakovali ter da jih je vladina izjava zadela kot pest v obraz. Ko bi ministrski predsednik ne bil izrecno izjavil, da govori v dogovoru in imenu zunanjega ministra, bi moral človek misliti, da je izjavo sestavil kak dnevni pisarček s šibko ljudskošolsko izobrazbo. Tako pa je vsaj javnosti naravnost nerazumljivo, kaj je gotovim ljudem bulilo v glavo, da izdajajo take izjave. Prav dobro je ta protislovja osvetlil v svojem današnjem govoru dr. Rybar v imenu Jugoslovanskega kluba. Šaljivci, ki jih vkljub žalostnim razmeram celo v parlamentu ne manjka, so danes raznesli, da se je dr. Sei-dlerju primerila v včerajšnji izjavi neljuba pomota. Ko je Seidler vpraša! Czernina za svet, kaj naj odgovori, mu je ta vrgel na papir nekaj misli, »šlagerjev«. Te misli naj bi ministrski predsednik lepo obdelal, kakor se spodobi in v lepi obliki povedal v zbornici. Seidler pa je zamenjal koncept in mirno prebral, kar je bilo namenjeno le njemu v poduk. — Stvar pa ni tako smešna, marveč bridko resna. Vse se zaveda, da je vlada napravila veliko napako, ki bo nam najbolj škodovala zunaj. Jn najbolj žalostno pa je to, da bodo — no, recimo — neprevidno ali nerodnost — drugih trpeli najbolj tisti, ki niso nič zakrivili in ki bi imeli dovolj soli v glavi, da bi bili pravo pogodili, čc bi jih bil kdo vprašal. Baje je tudi tej nerodni vladini izjavi pripisovati, da je cesar danes nenadoma poklical k sebi parlamentarne voditelje: Izmed Jugoslovanov je bil danes pri ccsarju vitez Pogačnik. Veliko zadoščenje jc vzbudila cesarjeva izjava napram poslancu Hau-serju, da hoče skleniti mir čimpreje mogoče.
Ukrajinski govornik.
Pri današnji razpravi je govoril prvi Ukrajinec (socialni demokrat) poslanec Wityk, ki je dejal, da po včerajšnji izjavi pri nas nima nihče nobene besede, nc ljudska armada, ne ljudstvo, ne parlament. Ljudstvo mora mirovno vprašanje samo vzeii v roke. Diplomacija se ne zaveda, da vojska danes ni več boj za meje, marveč da je tu že začetek preobrata. Ko bo grof
Czernin šel na mirovni kongres, tam ne bo imel tako prijetnih uric, kakor so bile leta 1815 na dunajskem kongresu. Ruski delavski svet je sklenil stopiti v pogajanja le z demokracijo vseh narodov. Tudi Ukrajinci se bodo udeležili tega splošnega narodnega mirovnega kongresa. Zahtevajo svobodno Ukrajino. Naša zbornica je sklicana le zato, da so odprli doslej zaprte ventile in jo bodo poslali domov, če se jim bo zdelo, Tega pa naredi ne smejo dopustiti, marveč zahtevati, da parlament in narodi v tem parlamentu odločajo o vojnih smotrih.
Cesar in mir.
Krščanski socialec Hauser pravi, da ni nobena debata vzbudila toliko zanimanja kot mirovna razprava. Parlament se mora vedno tako obnašati, da vsakdo vidi resno željo po miru. Vladina izjava gotovo ni bila spretna. Tudi zunanji urad se mora naučiti, kako se občuje s poslansko zbornico. Da mi v tej zbornici govorimo o miru, ni to ocl strani zunanjega ministra nobena usluga, ki bi jo bil on storil nam. Saj mi itak vemo, kaj je zapisano v državnih temeljnih zakonih, tega nam ni treba šele razlagati. Seveda so dejanja grofa Czernina boljša kot njegove besede. On se resno trudi za mir. — Mirovna prizadevanja v zbornici imajo močno ozadje v našem plemenitem gospodu in cesarju. Njegovo Veličanstvo hoče mir k?.kor hitro mogoče. Naš cesar je mirovni cesar in želim, naj bi se plemenita želja našega mirovnega cesarja kmalu uresničila.
Nato govori zastopnik Jugoslovanov dr. Rybar.
Govor dr. Ryba?a.
Pisatelj dr. Briickner pravi v predgovoru k neki vojni brošuri, da je sedanja vojska — vojska razočaranj. Tako bridko razočaranje smo doživeli včeraj in z nami vsa monarhija in morda celi svet, le da je v sovražnih deželah to razočaranje bilo prijetno presenečenje. (Res je!) Ko je pred nekaj meseci na vzhodu vzplamtel strašni plamen revolucije, ki je v brezp-imernem zmagoslavnem poletu uveljavil demokratično misel ter v najkrajšem času prevrgel stoletja stari prestol samodržkega carja Rusov, tedaj je tudi naša, sicer tako svetu odtujena diplomacija odprla svoja trdno zaprta okna ter spustila v svoje prostore svežega zraka. Tedaj jc naša diplomacija, naš zunanji urad, zmago demokracije prijazno sprejel, pozdravil in takorekoč ofici-jclno priznal. Da še večl Če so naše informacije prave, je zasluga ravno zunanjega urada, da smemo tu zborovati, da je sklican državni zbor. Še več se je zgodilo! Habsburžan, pač prvi Habsburžan, je v slovesnem dokumentu, v preslolnem govoru izjavil, da hoče vladati v duhu prave demokracije. Jn sedaj primerjajte s temi izjavami včerajšnjo izjavo, ki jo je naš ministrski predsednik podal v imenu in kot zastopnik zunanjega ministra. Kratko povedano, pravi zunanji minister, v zadevah miru in vojske imajo narodi in njih zas.topniki molčati, odločitev o miru in vojski je odvisna izključno od monarhove volje. Kakor je to od neke strani bilo že povdarjeno, je stvar formelno pravilna, če so hoteli povdariti dejstvo, ki izhaja iz državnih temeljnih zakonov — toda lc formelno je pravilna. V stvari sami pa ni pravilna. To dokažem pozneje. Ampak kako se sklada s tem duhom prave demokracije, o kateri je govora v prestolnern govoru (odobravanje), če imajo narodi dolžnost le molčali, ko gre za njih najvažnejše, najbolj krvave interese? Zunanje ministrstvo pa je v protislovju tudi s samim seboj, ugovarjalo si jc samo sebi in samo sebe dementiralo. Gospodje se bodo gotovo še spominjali na — skoro bi rekel — slovesno izjavo z dne 14. aprila. Tedaj je korespondenčni urad bil pooblaščen, objaviti naslednjo izjavo:
»Vlada avstro-ogrske monarhije je dobila na znanje izjavo provizorične ruske vlade, priobčeno dne 11. aprila t. 1. Povzela je iz nje, da Rusija nima namena, vladati nad drugimi narodi, jemali jim njihovo narodno dedščino in zasedati šiloma tuje ozemlje, marveč da hoče trajnega miru na podlagi pravice narodov, da si sami določijo svojo usodo. (Čujle! Čujtc!) — Av-stro-ogrska vlada je iz tega razvidela, da
hoče provizorična ruska vlada doseči smoter, ki se krije z onim (Čujte! Čujtel), ki ga je označil c. in kr. zunanji minister v svojem interviewu kot vojni smoter »v. stro-ogrske monarhije.«
Izjavo zunanjega ministra je včeraj gospod poslanec Seitz zavrnil s tako plame-nečim protestom, da bi le oslabil vtis teh njegovih izvajanj, če bi mu še kaj dodajal. Toda potrebno se mi zdi na podlagi znanstvene knjige dokazati, da naziranje zunanjega ministra, ki je je podal v tej izjavi, ne odgovarja mnenju tudi mirnih znanstve-t nikov in navajam moža, ki ni na glasu revolucionarnega pisatelja, marveč se večkrat celo preveč približuje stališču gotovih državnikov. To je Tezner v svoji knjigi »Deti Kaiser« (Cesar).
Govornik nato navaja citate iz Tezi nerjeve knjige, ki pravi, da tudi teh cesar* jevih pravic — sklepati mir in napovedati vojsko — ni smatrati tako, da bi se vla-i dar pri tem ne imel ozirati na ljudstvo in njegove zastopnike. »Državni zbor ima pravico izražati svoje mnenje v primerni obliki tudi napram aktom cesarjevim.«
Prepričan sem, da naziranje včerajš« nje izjave ravno z ozirom na besede pre-stolnega govora ne odgovarjajo niti stališču našega cesarja. Prepričani smo, da naš vladar, naš mladi cesar, ki si je tako hitro pridobil simpatije narodov, noče vladati po vzgledu samodržkih vladarjev, ampak da hoče biti ljudski cesar. Take izjave pa mu niso v uslugo. (Pritrjevanje in ploskanje.) Da, celo prepričanje bi izrazil, da niti zunanje ministrstvo ni tako hudo mislilo. Stvar si razlagam tako, da jc te — mijo rečeno — nerodne izjave kriva odtujenost zunanjega ministrstva, ki jc tuji parlament in svet. Minister, ki ni odgovoren, se ne meni za ljudstvo in parlament. Francoskemu ali angleškemu zunanjemu ministru bi se to gotovo ne bilo primerilo, ker mora računati z razpoloženjem ljudstva. To je tudi dokaz, da s sedanjo ustavo, z delegacijami in neodgovornim skupnim zunanjim ministrom ne pridemo dalje. Če hočemo Avstrijo na novo preurediti, moramo tudi to spremeniti. (Živahno odobravanje.) Če pa se motimo in čc jc bila izjava res tako mišljena, je potrebno, da danes jasno in odločno povemo, da narodi danes niso več objekt, marveč tudi subjekt vladanja. (Živahno odobravanje.) In posebno z jugoslovanskega stališča izjavljam čisto odkrito, da si pravic samoodločbe ne damo vzeti. (Pritrjevanje) in da bi vlada, ki bi te pravice ne priznavala, tudi v tej zbornici sploh ne dobila večine. (Pritrjevanje.)
Nato sc govornik peča z izjavo nemških nacionalcev, ki jo je podal dr. Stolzl. Spominja Ncmcc na 1. 1848., ko so se borili proti absolutizmu, čegar posledice v tej vojski zagovarjajo.
Dr. Stolzl je dejal, da ima država ara-vico živeli in vslccl tega pravico, v skčajih sile izdajati take odredbe. Toda tuJi narodi imajo pravico živeti (Veliko »dobra-vanje) in jim logično gre potem tadi pravica, v slučaju sile rabiti moč. (Živahno odobravanje.) To ni le moja teorija, marveč tudi teorija naših državnifcov, ki so priznali pravico ruske revolucije. Če to pravico priznate Rusiji, jo morate dosledno tudi povsod drugod. (Živahno odobravanje.)
Ali se hoče nemški rarod istovetiti z izjavo dr. Stolzla? Na tal način je sporazum in mir mecl avstrijskimi narodi nemogoč, kar pa je nujno potrebno, čc iiočemo doseči zunanji mir. (Veliko odobravanje.)
Miru — menim — nc želi nihče bolj ko jugoslovansko ljudstvo. Ni ga danes Jugoslovana, ne to ne onstran državnih meja, ki bi ne koprnel po miru. Jugoslovani smo gotovo bili bojevit narod do zadnjih časov, to so povzročile rarmere in zgodovinski razvoj. Toda dovolj kj-vi smo prelivali, dovolj krvi za se in pa druge. Sedaj hočemo enkrat mirnega dela. Mi, ki smo čitnmo, da jc sestavljena »auf Grund von toliko časa bili trdni zid proti poplavam azijskih tolp, med tem, ko se je zapadna Evropa mirno razvijala ter si tvorila svojo kulturo, hočemo tudi enkrat mirno delati, da razvijemo svojo kulturo. (Živahno odobravanje.)
dele ko nas Jugoslovane. Poljska in rusin-ska mesta še stoje, in v njih se razvija še živahnejše življenje ko pred vojsko. Pa pojdite na Balkan, v sovražne dežele, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in videli boste, da so od nekoč cvetočih naselbin, vasi in mest ostale le podrtije. To se ni zgodilo radi vojne potrebe, marveč pri nas so opustošile vse lastne oblasti svojevoljno, ki so divjale proti vsemu, kar nosi slovansko ime in to na način, kakoršnega Evropa še ni videla od bitke na Kosovem polju. Kam pridemo? Mož je ločen od žene — otroci, mladeniči in starci so odpeljani v ujetništvo, ki spominja na grške in rimske čase. Omenjam le, da so iz Niša in okolice odpeljali Bolgari nič manj ko 30.000 Srbov v Malo Azijo. Uničevalni in iztrebljevalni boj se bije zoper nas. In zato se obračamo na našo vlado in vlade ententinih držav, naj v interesu ohranitve Jugoslovanstva napravijo konec temu divjanju in prelivanju krvi. Ententa pravi, da se bori za to, da reši Srbijo. Srbijo morda boste rešili, a Srbov in Jugoslovanov ne boste rešili, ker ne bo nikogar več, ki bi se mogel veseliti blagoslova miru.
Da se taka strašna vojska, ki pomeni stanje najhujšega barbarstva, ne ponovi več, je potrebno, da o vojski in miru ne odloča le eden, marveč narodi. Demokracija je na potu ne le v Rusiji, mar'/eč tudi v osrednjih državah. Demokracija bo pomagala in nam prinesla trajni mir. (Veliko odobravanje in ploskanje. Govorniku ča-stitajo.)
Naslednji govornik je poslanec Lond-zin, šlezijski Poljak; dalje Sommer (nemški nacionalec), ki se prepira s socialisti in obsoja vladino izjavo, češ, da je stilistično pogrešena; in Ukrajinec Trylovskij, ki se peča s Poljaki ter zahteva avtonomijo za Ukrajince.
Katoličani naj slede papežu v mirovnem prizadevanju!
Govornik kršč. socialcev Mataja se pridružuje izvajanjem poslanca Stojana in Hrubana ter pravi, da je treba apelirati na katoličane celega sveta, naj slede pozivu sv. Očeta. Izjava ministrskega predsednika je bila ponesrečena. Trših kamnov ljudstvu še nikdar niso podajali mesto kruha. Niti enega stavka priznanja ne obsega vla-dina izjava. Toda gospoda ministrski predsednik in zunanji minister se nahajata v težki zmoti, če menita, da pravo samood-ločitve narodov ni v zvezi z mirom. To pravo je geslo sedanje vojske in čas je, da ta kamen spravimo s pota. Zmota pa je tudi, če vlada misli, da bo sama določala svoj program. Ta program določajo razmere, ki se ne menijo za namene in meje posameznih vlad. Če pa ne pride kmalu močna vlada, kmalu ne bo rešilne poti iz tega vrveža.
Govorili so še dr. Bugatto (Italijan), Cziakowski, Dembinski, nakar je bila razprava končana. Glavni govornik Heine se je odpovedal besedi. Prihodnja seja bo v torek 3. julija.
Interpelacije.
Poslanec J a r c je vložil interpelacijo radi konfiskacije dr. Krekove brošure: »Di^e Siovenen und Kroaten«, ki je lanskega leta izšla v Jeni na Nemškem. Brošura ima namen seznanjati Nemce z razmerami med Jugoslovani. Toda nemško armadno vodstvo je brošuro zaplenilo. Nato seveda je bila brošura tudi pri nas zaplenjena. Tako počenjainje je nespametno, ko je vendar jasno, da Nemci sami žele spoznati ta vprašanja, ki so — saj v Avstriji — težišče notrarj'h in zunanjih problemov. Se bolj nespametno pa je taki ravnanje, če pomislimo, da je dr. Krek tiste misli, ki jih vsebuje b:ostra, in zraven še precsj več, mogel nemoteno objavit v članku o jugoslovanskem vprašanju, ki ga je prinesla •najnikova številka nemške revije »Siid-ceutsche Monatshefte«.
Očsek za zopetno zgradbo in prenovitev po vojski porušenih krajev.
U podnačelnika tega odseka je izvoljen p»slanec Fon.
Justični odsek razveljavil vladno § 14 na-rtdbo glede vojaških sodišč.
Poročevalec dr. Ofner je predlagal, da se razveljavita obe cesarski naredbi z julija in novenbra 1914, ki določata, da smeio vojaška sodišča soditi civilno prebivalstvo. — Predlog je bil soglasno sprejet- Nemci so st glasovanju umaknili.
Vladni komentar k mirovni izjavi ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja v -avstrijski zbornici.
Dunaj, 30. junija. (Kor. ur.) Današnji »Fremdenblatt« prinaša uvodni članek, ki razpravlja o mirovnem vprašanju in o samoodločbi narodov ter podaja veliko komentiranemu odgovoru ministrskega predsednika v seji dne 27. junija sledeče nojas-nilo:
Besede ministrskega predsednika pl. Seidlerja so bile naperjene proti vmešavanju sporazuma v naše notranje razmere, razume se pa samoobsebi, da niso bile naperjene proti pravicam naših lastnih narodov, sodelovati za sklep miru in za preureditev našega notranjega državnega re-
da. Odgovor je imel značaj obrambe proti sovražnim napadom na naše državno življenje, ni pa hotel napadati naše lastne ustavne ureditve. Če razumemo v tem smislu opazko o pravici krone, sklepati mir, pomeni to, da je v razmerju do naših sovražnikov volja monarha na podlagi ustave in samoobsebi umevne odgovornosti skupne vlade po vladarju izražena, ne sme pa biti omejena z izrazom: »samoodločevanje narodov«, ki je pri sporazumu tako priljubljen.
Kakor je razvidno iz ponovnih izjav skupne vlade, je bila vodilna smer izjave ministrskega predsednika, doseči zaželje-ni, častni mir v popolnem sporazumu z narodi Avstro-Ogrske. V prepričanju, da moramo biti v mirovnem vprašanju vsi ene misli, ni hotela vlada staviti nobene ovire sodelovanju postavnega zastopstva narodov na polju mirovnega problema. Junaštvu naše armade in požrtvovalno zadržanje naših narodov v zaledju sta našla pri vseh merodajnih činiteljih državnega vodstva popolno vpoštevanje in najglobokej-?o hvaležnost. Jasno je, da pričakuje vlada po teh junaških činih popolnoma mirno sodelovanje narodov in soodgovornost parlamentov za dosego miru, onega miru, ki naj zajamči narodom trajen mir, jim zagotovi svoboden razvoj in pot do blagostanja.
Posvetovanja ministrskega predsednika Seidlerja.
»Narodni Listy« poročajo: V torek, dne 26. t. m. je pričel ministrski predsednik dr. pl, Seidler že ob 8. uri zjutraj v parlament in se je posvetoval s predsednikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem in članom parlamentarne komisije zastopstva Jugoslovanov dr. Krekom. Nato se je posvetoval dr, pl. Seidler s predsednikom Češkega Svaza poslancem Stanekom.
Poslanci pri cesarju.
Dunaj, 29. junija 1917.
V četrtek so bili zastopniki posameznih parlamentarnih strank nenadoma poklicani k cesarju v Laxenburg. Od »Jugoslovanskega kluba« je bil sprejet od cesarja vitez Pogačnik, ki je danes zopet pri cesarju kot član predsedstva državnega zbora.
Danes je bil sprejet od cesarja tudi član Jugoslovanskega kluba profesor Spin-čič. Kakor čujemo, se želi vladar od njega informirati o jugoslovanskih zadevah in tudi o Bosni in Hercegovini.
Od Čehov je bil sprejet včeraj poslanec Stanek, ki je bil izredno zadovoljen. Izražal se je v parlamentu o svojih vtisih pri cesarju: Zelo sem zadovoljen. Imamo res ljudskega cesarja.«
Avdijence so gotovo v zvezi s sestavo bodoče vlade. Cesar se hoče sam informirati o željah narodov. To priliko pa je tudi porabil cesar, da iznova izjavi svojo željo po miru, posebno z ozirom na nesrečno vladino izjavo prejšnjega dne.
Vitez Pogačnik je poročal cesarju o političnem naziranju »Jugoslovanskega kluba« in njegovih zahtevah po narodni avtonomiji. Glede rekonstrukcije vlade je izjavil Pogačnik, da bi Jugoslovani ne bili zadovoljni z ministrom brez portfelja, marveč da Jugoslovani zahtevajo resortnega ministra in naj bi se po ogrskem zgledu eventuelno število resortnih ministrov pomnožilo.
Sosposkfl znorofco.
Dunaj, 28. junija. (Kor. ur.) Ministrski predsednik dr. Seidler se je predstavil gosposki zbornici in je podal enako izjavo kot v poslanski zbornici. Nato je pričela zbornica debato o adresi na cesarja, kot jo je sestavila tozadevna komisija. Zbornica sprejme z živahno pohvalo in ploskanjem načrt adrese, Adreso bo predložila deputacija, obstoječa in sestavljena iz predsedništva zbornice in iz članov adres-ne komisije. Volitev v delegacije se izvrši v prihodnji seji. Sklep poslanske zbornice o podaljšanju mandatov se izroči stalni politični komisiji. Nato preide zbornica k proračunski debati. Govorijo člani gosposke zbornice Plener, Pininski, Sieghart, dr. Lammasch, Thun - Salm, vitez Bilinski in grof Auersperg.
Dunaj, 29. junija (Kor. ur.) Knez Lob-kovic razpravlja o posameznih žalostnih slučajih v armadi, kjer so posamezniki s svojim zadržanjem škodovali celokupnemu narodu. Obrača se proti osvobodilnemu programu entente. Govori nato baron Aehrenfels o kmetijstvu posebno v razmerju do Ogrske.
K besedi se oglasi poljski knezoškof Jeodcrowicz. Sklicuje se na izjavo generala Dillerja, da ni mogoče govoriti o izdajstvu poljskega naroda. Če govorijo Poljaki o narodnem združenju enotne Poljske, ni še lo nelojalnost in izdajstvo nasproti monarhiji. Govornik napada ostro Nemčijo in povdarja, da ni vseeno, če bo Poljska pri-klopljena Avstriji ali Nemčiji. Radi posameznih ostrih izrazov, posebno £lede razmerja do Nemčije, pokliče predsednik knez
Furstenberg govornika k redu ln zavrača odločno njegove trditve. Generalni polkovnik Danki naglaša, da ni našla armada pri poljskem uradništvu in poljskem ljudstvu vselej podpore. Celo posamezne okrajne glavarje so morali disciplinirati radi sovražnega zadržanja nasproti četam.
Dr. pl. Bilinski opozarja, da bi uradništvo lahko boljše postopalo z ljudstvem.
General baron Diller polemizira proti Izvajanjem kneza Auersperga, ki očita Poljakom izdajstvo. Govornik se je mudil dve leti in pol na bojišču, a ni doživel nobenega slučaja izdajstva.
Govorijo še Guttmann, dr. Foft, knez Bawrinski, knez Auersperg in dr. pl. Ko-rytowski.
Ogrski Mm\ zbor.
Budimpešta, 27. junija. (Kor. ur.) Grof Andrassy je nastopil ostro proti Čehom. Povdarjal je, da so Čehi vrgli sedaj v avstrijskem parlamentu krinko raz obraz in da so nastopili sedaj javno s svojimi blaznimi zahtevami. Deklaracije Čehov v zadnjih sejah avstrijske zbornice pomenijo Ahilovo peto monarhije. Andrassy naglaša: V okvirju monarhije je narod, ki ima skomine po naših krajih. To dejstvo je zmožno, če se bo razvijalo v tej smeri, popolnoma omajati trdna tla dinastije. An-drassy opozarja, da je za Ogrsko in za zaveznike Ogrske povzročila brezparlamen-tarna doba velikansko škodo. Tudi dejanje dr. Adlerja je težak simptom za brez-parlamentarno dobo v Avstriji. — Ministrski predsednik grof Esterhazy izjavlja med drugim: Kar se tiče napadov od strani Čehov v avstrijskem parlamentu, naj bo zbornica prepričana, da ne simpatizuje noben odgovoren činitelj niti oddaleč s temi neodgovornimi elementi. Vlada bo vedela v obrambi enotne ogrske nacionalne države pokazati ono moč, ki jo lahko sme pričakovati nerazdeljeno javno mnenje Ogrske. — Nato se fprejme štirimesečna idemni-tetna predloga v smislu sklepa finančnega odseka z 141 proti 127 glasovi.
Zbornica razpravlja o podaljšanju ogr-sko-hrvatske finančne nagodbe.
Grof Štefan Tisza se izjavi proti radi-, kalni volilni reformi na Hrvatskem, in sicer z ozirom na nevarnost, da bi utegnila nova volilna reforma kaliti bratska čuvstva madžarskega in hrvatskega naroda. Predloga o nagodbi se sprejme.
Novi tirvasKl bon.
Budimpešta, 29. junija. (. u.) »Magyar Tudosito« poroča z Dunaja: Cesar je zaslišal danes v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Morica Esterhazyja. Na predlog ogrskega ministrskega predsednika je imenoval cesar za bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije bivšega višjega stoliškega predstojnika poslanca Antona Mihaloviča. Novi ban bo danes ob pol 5. uri popoldne v I,axenburgu prisegel.
Dunaj, 29. junija. Novega bana je cesar po zaprisegi sprejel v posebni avdien-ci. Rojen je bil novi ban 1. 1868. Obiskoval je gimnazijo v Osjeku; vstopil je na to v dunajsko Terezijanišče. Prvi dve leti je pravosodje poslušal na Dunaju, pozneje je študiral v Gradcu, kjer je tudi napravil zadnji dve državni izkušnji. Leta 1898. je vstopil v stoliškoupravo v Osjeku. V Dolnjem Miholjcu je bil izvoljen prvič za poslanca v hrvatski sabor, ki ga je tudi odposlal v ogrski državni zbor. Novi ban pripada hrvatsko-srbski koaliciji. Nasproti nekemu časnikarju je izjavil novi ban: Ne želimo drugega, da se kakor dozdaj, tudi v bodoče ohrani čista nagodbena postava med Hrvatsko, Slavonsko in Dalmacijo z Ogrsko. Obljubilo se nam je tudi, da bo tako ostalo. Kar «e tiče načrtov grofa Esterhazyja o volilni reformi, je novi ban izjavil: Hrvatski sabor je že pred leti pozval vlado, naj predloži demokratično volilno postavo temeljem enakosti in sploš-nosti. Zdaj, ko se povsod opazuje demo-kratiziranje, je upati, da se bo tudi svoje-časni sklep hrvatskega sabora izvedel.
O novi letini na Hrvatskem je izjavil, da krušno žito prav dobro kaže in da se brezpogojno pričakuje dobra letina, če ne bo slabega vremena.
Prosioziirsivo.
1717—1917,
(P, Marijofil Holeček.)
Prostozidarstvo slavi letos dvestoletni jubilej svojega »vzvišenega kulturnega« delovanja.
Dne 24. junija je preteklo namreč 200 let, odkar so se cehi »prostozidarjev« prelevili v lože »prostozidarjev« in zamenjali zidavo pravih templjev z zidavo simboličnega templja — človečanstva. Ta dan 1717 je bil namreč izvoljen prvi veliki mojster angleške velike lože: Anton Saye,r (London).
Ker deluje framasonstvo v duhu, ki naravnost nasprotuje krščanskemu svetov-
nemu naziranju, je gotovo umestno, da si to Cerkvi in državi nevarno družbo vsaj v glavnih potezah ogledamo.
O začetku prostozidarstva krožijo različne vesti, ki pa ne vzbujajo bogve koliko verjetnosti. Prostozidarski zgodovinar Fin-del trdi, in to je tudi najbolj naravno in dosledno, da se je sedanje prostozidarstvo razvilo iz zadružništva nekdanjih »prostih zidarjev« po poklicu, ki so se zbirali v cehih. Član takega ceha, ki je užival mnogo
firostosti in predpravic, je mogel postati e prost in pošten državljan — zidar po poklicu. Ti cehi prostih zidarjev so se pojavili v začetku srednjega veka. Načeloval je cehu mojster, ki je imel tudi sodno pravico. Žive priče umnosti in delavnosti prostih zidarjev so veličastne stavbe, s katerimi se lahko ponaša srednji vek. Proti koncu srednjega veka so pa ti cehi izgubili svoj glavni namen in pomen. Jeli so pešati in izumirati. Vendar so se ohranili na Nemškem, prav posebno pa na Angleškem do srede 17. stoletja. Da bi ta stara institu-cija popolnoma ne prenehala, so začele prvotne zidarske lože sprejemati tudi člane, ki niso bili zidarji po poklicu. Imenovali so jih »massons accepted«.
Lože so zasledovale sedaj izključno zabavni namen.
Nad Angleško so viseli v 16. stoletju črni oblaki političnih in verskih bojev, ki so izbruhnili z vso močjo in besnostjo proti Rimu in Stuartom in ki so prevrgli ves takratni državni in družabni redč V tem kritičnem položaju se je nesrečna vladarska hiša Stuartov začela naslanjati na lože in se jih posluževati kot agitacijskega sredstva v boju s političnimi nasprotniki, Zato je lože vpeljala tudi v posamezne polke. Nastale so polkovne lože. Oranžisti so zbirali okoli sebe v isti namen lože, ki naj ib jim pomagale v boju s Stuarti in Rimom, Tako sta nastali dve nasprotni si struji fra-masonstva.
Poleg politike je na daljni razvoj prostozidarstva vplival v prvi vrsti deizem, ki je s svojim evangelijem o absolutni avtonomiji človeka v duševnem in nravnem, pravnem in političnem, družabnem in državnem redu kmalu (1660—1730) prekvasil ves kulturni angleški svet. Umevno je, da je novi duh zavladal tudi v ložah, kamor so ga zanesli častni udje, ki so si vsled višje omike in večjega števila kmalu pridobili nadvlado nad prvotnimi zidarji.
Razloček med »starini« in »mladini^ se je vidno manjšal. Ločilo je »jakobitske« in »oranžistovske« lože samo še vprašanja o dolžnosti vere v Boga. A tudi ta brez-dvomno načelni kpor ni mogel preprečiti končnoveijavne spojitve obeh struj v »združeno veli ko ložo angle« šk o« (1813).
V Londonu je torej stekla zibelka svetovnega prostozidarstva. Odtod se je y kratki dobi nekaterih desetletji razširilo framasonstvo po vsem svetu v mogočno, dobro organizirano, skrivno družbo (24.000 lož in nad 2 milijona udov), katero je prostozidarsko glasilo »Acacia« (Pariz) v štev, 65. leta 1908. sledeče definiralo: Framasonstvo je cerkev, ki nasprotuje katoličan-stvu; je cerkev svobodne misli, ki nasprotuje dogmatični cerkvi!« Skala, na katero je sezidana ta cerkev svobodne misli, pa je konstitucija iz leta 1723. Ta konstitucija, katero je sestavil Anderson, zameta v prvem členu vsako dogmatično vero in priznava le univerzalno — katoliško — vero, v kateri najdejo zavetje vsi ljudje brez razločka narodnosti, vere in plemena. V drugem členu pa poudarja načelo: »Narod je prvi vladar, suveren.«
Cilj, za katerim stremi framasonstvO, je ateistična svetovna republi-k a. Da bi pa dosegla ta cilj, je napovedala ložaCerkvi in monarhiji, oltarju in prestolu, brezobziren boj. Razkristjanjenje vsega, socatlnega in političnega, zasebnega in javnega življenja, pa naj olajša loži boj in pripravi pot k zmagi,
Framasonstvo sicer tega noče priznati, A zgodovina Cerkve in revolucij nam kaže ložo v tej pravi luči. Zato je rimska stollca že opetovano svarila državnike in kristjane in jih opozarjala na nevarnost frama-sonstva. (Klement XII. 1. 1738, Benedikt XIV. 1. 1751; Pij VII. 1. J 814 in 1821; Pij
VIII.	leta 1829; Gregor XVI. leta 1832; Pij
IX.	leta 1846; Leo XIII. leta 1884.)
In rimski papeži se niso motili, Frančišek Crispi potrdi to z besedami: »Šli smo v Rim, da bi podrli 1800 letno drevo katoličanstva.« Še jasnejše pa se izrazi Ads. Lemmi v okrožnici iz leta 1887: »Dan, ko je bila strta svetna oblast papeža, je izključno dan prostozidarstva.«
A boj lože velja tudi monarhiji, ki je po mnenju prostozidarstva drugi zadržek »svetovne republike«, katero hoče loža udejstviti s pomočjo revolucij. Brat Chios-sone je v loži »Sodalirate« (1907) sam to priznal, ko je rekel: »Prekucijska podjetja, ki so sc vrstila od leta 1821. naprej, so delo prostozidarstva.« Španski profesor Moray-ta je na ložinem shodu v Parizu (1900) izjavil: »Španska republika bo mogla kmaii-pozdraviti francosko.« Znano je, da vir dajo v Lizaboni masoni in da so bili v m1 doturškem komiteju sami vneti pros * zidarji. In v naši monachiji so se čule
za — Petofi — Budimpešta) besede: »Mo-narhična izmišljotina je podobna verski dogmi, kateri se veruje iz praktičnih razlogov, čeprav naravnost nasprotujejo resnici!«
Kdor nepristransko presoja delovanje framasonstva v zgodovini človeštva, pride do prepričanja, da je framasonstvo društvo, ki pod plaščem »kulture in človekoljubja« zelo uspešno deluje socialno in politi č n o za uresničenje svojega cilja. To nevarnost, ki preti prevreči ves dosedanji državni in družabni red, so spoznali poleg Cerkve tudi posamezne države in so to mednarodno družbo prepovedale. Tudi v avstrijski državni polovici framasonstvo ni državno dovoljeno. A kljub prepovedi uživa loža v naši domovini toliko prostost, da je brat Widrich Robert očitno rekel v loži »Pionier« (Dunaj): »Precej višje, kakor v Nemčiji, stoji prostozidarstvo v Avstriji. Prodrlo je veliko globokejše v skrivne glo-bočine kraljevske umetnosti. Mogoče je ravno prepoved sreča zanj, mogoče da ga ravno prepoved varuje pred nevarnostjo omalovaževanja prostozidarske misli,«
Najlepše pa nam jc pokazala moč in vpliv framasonstva na politiko in diplomacijo in sploh na javno mnenje svetovna vojska.
V sporazumu so združene vse one dr-kojih diplomacija je delovala pod
zave,
iz
vplivom in pritiskom framasonstva, ki Londona in Washingtona vodi vso zadevo vojske oziroma miru. Saj je znano, da sta angleška loža m diplomacija v najtesnejšem stiku, da je Wilson sam vnet prostozidar in da so angleški dvor in vodilni možje močno zastopani v angleški združeni vel. loži. Dokazano je, da si ie Alfons Co-sta, predsednik portugalske ljudovlade, začrta! v svoj program boj na strani sporazuma kot glavno točko. Znano je, da je tirala Italijo v vojni ples »mala peščica nacio-nalcev in prostozidarska loža«. Tudi v Madridu se je loža na vse kriplje prizadevala, da bi prisilila vlado k vojni napovedi na strani entente, Znano je, kako stališče .je zavzelo framasonstvo glede rimskega , vprašanja in kake zahteve z ozirom na Avstrijo, katero hoče razdeliti in na Nemčijo, katero hoče uničiti. Kako se vse te zahteve in to stališče natanko ujemajo s ciljem framasonstva?! Zato tudi ni pretirana trditev, da ravno framasonska diplomacija v .Longonu in Washingtonu zavlačuje vojsko in nasprotuje miru, ker je prepričana, da bo svetovna vojska strmoglavila zadnja dva zadržka svetovne republike, ki prideta še v poštev, namreč osrednji velesili. Naj bi si naši državniki dobro zapomnili besede, ki jih je pisala nesrečna Marija Antoinette svojemu bratu avstrijskemu cesarju Leopoldu II,: »Varujte se pač tam doli vseh prostozidarskih zvez! Gotovo ste bili že opozorjeni! Na ta način hočejo ti zločinci (monstres) priti v vseh deželah do svojega cilja. Bog naj varuje pred tako nesrečo mojo domovino (Avstrijo) in Vas!«
Venizelovo ministrstvo.
Atene, 28. junija. Venizelos je sestavil kabinet, v katerem je sam prevzel predsedstvo in vojno ministrstvo. Repulis je notranji minister, Politis zunanji minister, Konduriotis mornariški minister, Dingas za nauk in bogočastje, Negropontis finance, Spyridis narodno gospodarstvo, Papa-nastas promet, Tsirinakos pravosodje, Em-brikos prehrana.
Atene,'28, junija. (K. u.) Venizelovo ministrstvo je bilo zapriseženo.
Venizelos za zbližanje med Grško in Italijo.
Milan, 29. junija. (K. u.) »Secolo« poroča iz Aten, da namerava Venizelos takoj sestaviti komisijo, ki bo imela nalogo, preiskati nasprortstva med Italijo in Grško in jih rešiti ter tako v splošnem interesu omogočiti zbližanje med Italijo in Grčijo. Venizelov prihod v Atene je povzročil nemire med Venizelovci in kralju zvesto stranko. Vmes so posegle francoske in ruske čete in upostavile mir. V Attiki je sedaj porazdeljenih približno 40.000 vojakov zaveznikov. Venizelos meni, da bo kmalu kos položaju. Nadkomisar Jonnart ni tako optimističen, posebno ker so kraljevi pristaši v Peloponezu aretirali veliko Vcnizelistov, jih pretepli in pred improviziranimi vojnimi sodišči obsodili. Princ Nikolaj odpotuje v Švico, princ Krištof na Angleško.
Atene v varstvu bajonetov.
Amsterdam, 28. junija. »Times« poročajo iz Aten, da so zasedli vojaki vse vhode v mesto. Akropolis je zastražen, v Parthenonu tabore mali oddelki.
ipi m srHs&ep kralja ie m sr®sa
Na južnem laiki«.
pričenja rusko vojno vodstvo novo ofenzivo, katere cilj vendar ni nič drugega kot
aneksija tujega ozemlja.
« « ,,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. junija. Uradno:
V	gališkem odseku severno od Dnje-stra je sovražna artiljerija trajno živahno delovala. Poizvedovalni oddelki sovražnika so na več mestih brezuspeSno skušali nastopati. — Nekaj uspešnih zračnih bojsv.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29, junija. Uradno:
V	Galiciji sc je zviša! boj; sicer se ni nič poročalo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. junija. Veliki glavni stan:
Na vzhorinogališki fronti se nadaljuje živahno streljanje.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 30. junija. Wolffov urad poroča: Na vzhodu je povišano napadalno delovanje rnske artiljerije med Stryno in Dnjestrom v našem močnem protiučinkova-nju prenehalo.
Curih, 28. junija, ljajo srbsko poročilo,
Curiški listi objav-po katerem je letos
spomladi napadla častniška liga kralja Petra in prestolonaslednika. Med člani lige in kralju zvestimi častniki se je vnel boj. Srbsko armado so morali zato umakniti tri mesece iz Sarrailove armade. Na smrt so obsodili osem častnikov, med njimi vojvodo Štefana, druge so obsodili v večletno ječo.
mmi
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija. 28. junija. Uradno:
Pri Mogleni, na desnem bregu Var-darja, pri Alčaku Malem in ob spodnji Sirumi pri Jenikoi smo z ognjem odbili sovražne poizvedovalne oddelke.
lapoesKi ultimat Združenim državam.
Genf, 28. junija, Pariški diplomatski krogi zasledujejo s skrbjo vedno slabše razmere med Američani in Japonci. Lansing je pred letom poslal kitajski vladi noto, v kateri jo je pozval, naj postopa složno z revolucionarji. Japonci so to smatrali za neopravičeno vmešavanje v japonske koristi. Med Tokijem in Washingtonom so se menjale zelo ostre note. Končno je poslala Japonska ultimat Ameriki, ki je za-. hteval, naj se Amerika na Kitajskem des-interesira. Združene države so morale odnehati, Lansing je obljubil, da se v bodoče ne bo več vmešaval v kitajske zadeve.
Na morju.
Angleške izgube v podmorski vojski.
Amsterdam, 29. junija. (K. u.) »Alge-meen Handelsblad« poroča iz Londona, da je izjavil državni podtajnik Kellawy v svojem včerajšnjem govoru v Birminghamu, da je izgubila Anglija v tej vojski do zadnje nedelje po podmorskih čolnih 449 ladij, ki so obsegale po več nego 1600 ton in 71 manjših ladij. Del izgubljenih ladij se mora nadomestiti z novimi ladjami .drugače bo 'akota prisilila Anglijo, da se vda.
Berlin, 28. junija. Uradno:
V angleškem Kanalu, na Atlantskem oceanu in na Severnem morju so naši podmorski čolni zopet potopili 24.500 ton.
Načelnik armiralnega štaba mornarice,
Pred vojno napovedjo Grške.
Lugano, 28. junija. Poroča se, da bo Grška glede na pogodbo s Srbijo osrednjima velesilama napovedala voisko. .:.
Amerika nabavlja puške.
Washington, 27. junija. (Kor. urad.) »Central News« poročajo: Vojni minister Baker je zahteval 9-5 milijonov dolarjev kredita za nakup strojev, ki bodo izdela-vali puške.
Ameriške nasilnosti proti nevtralcem.
Rotterdam, 28. junija. Ameriški zvezni svet bo zaplenil vse žito, ki so ga kupili nevtralci. Nevtralci dobe le toliko žita, kolikor ga bo preostalo, ko bo preskrbljena Amerika z zavezniki. — »Newyork Sun« pravi, da pričakujejo v ameriškem zunanjem ministrstvu radi te omejitve za-pletl.jaje z nevtralci.
V Franciji pričakujejo ameriške čete.
Rotterdam, 28. junija. Reuter poroča: V torek pričakujejo v nekem francoskem pristanišču prvo transportno brodovje z ameriškimi četami.
iz italijanske zbornice.
Curih, 28. junija. (Kor. ur.) Italijanska zbornica je rešila v javni seji enomesečni začasni proiačun skoraj brez razprave,
Curih, 27. junija. (Kor. ur.) Število govornikov v tajnih sejah italijanske zbornice je vedno višje, V zadnji seji so izpopolnili sicilski govorniki; govoril je tudi bivši zunanji minister marki Capelli. Italijanski kralj je ostal v Rimu, kjer počaka, kako bo izpadlo zasedanje parlamenta in če bo vlada ostala ali ne.
Italija odpovedala trgovinske pogodbe.
London, 27. junija. (Kor, ur.) V poslaniški zbornici je izjavil državni zakladnik Bonar Law, da je odpovedala italijanska vlada vse trgovinske pogodbe, izvzemši dveh. Tudi francoska vlada namerava odpovedati trgovinske pogodbe. Anglija se tudi peča s tem vprašanjem.
Priprave za novo ruske ofenzivo.
Dunaj, 30. junija, (K, u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: »Zuricher Post« objavlja iz Ženeve došlo brzojavko z naslednjim poročilom: Po zanesljivih, v Pariz došlih poročilih se rusko vojno vodstvo sedaj na svoji jugozapadni fronti resno pripravlja, da zopet prične lani prekinjeno ofenzivo. V ta namen je rusko vojno vodstvo zbralo znatne sile na avstrijski fronti; artiljerijo primerno ojačilo in se trudi, da kljub vsem težkočam notranje organizacije poviša izdelovanje municije, — Čudno se zdi, da se te vojaške priprave vrše ravno na avstrijskem ozemlju. To poročilo meče značilno luč na sklepe o miru, ki jih je petrograjski delavski in vojaški svet pred čisto kratkim čosom storil, fa:n se izremo. zahteva mir brez aneksij in sedaj
Sklep splošnega zbora liozakov.
Petrograd, 27, junija. (K. u.) Agentura: Na splošnem shodu kozakov so soglasno odklonili vsako misel na poseben mir in izjavili, naj se vojska v popolnem sporazumu z zavezniki nadaljuje do popolne zmage.
Prostovoljna revolucijska armada v Rusiji.
Petrograd, 28. junija. Na poziv vojaškega odposlanstva črnomorskega brodov-ja, vitezov sv. Jurija, zastopnikov kaza-kov in drugih vojaških in socialnih organizacij se je ustanovila prostovoljna revolucijska armada.
Narodna skupščina,
Stockholm, 29. junija. Po poročilih iz Petrograda je začasna vlada določila volitve za ustavodajalno narodno skupščino na 30. septembri. Skupščina je sklicana za 13. oktober.
Proti samostojnosti Finske,
Stockholm, 29. junija. (K. u.) Pelro-grajsko časopisje brez izjeme pobija odločitev finskih socijalnih demokratov o samostojnosti Finske kot nezaupnico proti ruski demokraciji. »Rječ« se boji, da ne bi Finska prišla pod tuj vpliv. Rusko vzhod-nomorsko obrrežje bi bilo vedno ogroženo, »Rabočaja Gazete« se boji, da ne bi bila Finska po umaknitvi ruskih čet operacijsko opirališče za sovražno ofenzivo.
Položaj v Sevastopolju.
Amsterdam, 28. junija. »Times« poročajo iz Odese 22. t. m.: V Sevastopolju je zdaj zopet navidezno mirno. Admiral Pu-kin je orevzel poveljstvo nad mornarico. Zaprte častnike, med njimi generala Kol-čaka in kapitana Smirnova, so izpustili iz zapora,
Odprava vojnih sodišč v Rusiji.
Petrograd, 27, junija, (Kor. ur.) Agentura: Začasna vlada jc odpravila vojna sodišča.
Poročnik voditelj ruskega mornariškega ministrstva.
Petrograd, 27, junija, (Kor. ur.) Agentura: Začasna vlada je imenovala poročnika Lebedeva za voditelja mornariškega ministrstva.
Pomanjkanje živil v Varšavi.
Krakov, 27. Z ozirom na vedno večje pomanjkanje živil je varšavski mestni svet sklenil, da bo na javno pomoč navezano prebivalstvo evakuiral iz glavnega mesta. Mesto more preživljati tretjino prebivalstva. Ljudske kuhinje dajo vsak dan 350.000 kosil. Teh 350.000 oseb bo moralo sedaj po veliki večini zapustiti Varšavo.
Francosko časopisje proti Rusiji,
Francoski listi pišejo, da je Rusija za sporazum izgubljena. Pišejo nenavadno ostro proti novi Rusiji, češ, da je ozkosrčna in sebična, da misli le na svojo svobodo in da ne pomisli, da so odkupili njeno prostost Francozi in Angleži s svojo krvjo.
sedanje nastope. V Pittsburgu je demonstriralo do 60.000 oseb. Izgredi so bili posebno hudi, ko so izkušali demonstracije motiti pristaši vojske. Več uredništev in tiskarn so razbili. Deloma je moral prekiniti obrat glavne železniške proge, ki vodi v Ncwyork. Žrtev je bilo veliko. Poulična železnica je morala 24 ur počivati. Demonstraciji je sledila 24 ur trajajoča splošna stavka. V Baltimorah je demonstriralo 50.000, v Filadci.fiji 60.000 oseb. V Chi-cagu so demonstrirali proti Wilsonu. Govorniki so poudarjali, da je Wilson s strojnimi puškami v desnici in z evangelijem v levici sramota za Združene države,
Angleže pripravljajo na brezuspešen konec vojske.
Curih, 27. Iz Londona se poroča: Pred nekaj dnevi je vodja angleške civilne službe Chamberlain izjavil, da ima ruska revolucija vsaj to dobro, da oprosti entento odgovornosti nad izjalovljenjem vojske. Sedaj se miru ne more več smatrati kot poraz entente in kot zmago osrednjih držav. Po mnenju angleških krogov hočejo na ta način počasi pripraviti angleško ljudstvo na brezuspešen konec vojske.
V Stockholmu brez r,veze s Petrogradom.
Stockholm, 28. junija. Stockholmski napori za mir so zdaj končani. Glavni razlog, da se zdaj v Stockholmu nc more ničesar storiti, je, ker sc ne ve, kaj nameravajo Rusi, Kurirji delavskega in vojaškega sveta v Stockholmu nimajo že nad osem dni nobenih zvez s Petrogradom. Izjalovili so se vsi poizkusi, da bi dobili kaj poročil od tam. Najbrže so izbruhnili v Rusiji novi, besni boji, vsled katerih je brzojavna zveza popolnoma prekinjena. Angležem in Francozom kakor tudi vojaškim misijam so njih vlade svetovale, naj zapu-slc Rusijo.
Poročila o m ni.
o .neuspeli' oeneraia Sveiozarja pl. BoroeviCa.
Pod naslovom Neuspehi generala Bo-roeviča« prinaša »Rječ«, glasilo kadetske stranke, daljši članek, v katerem ga opisuje v pravi »sporazumni luči«. V Avstriji da je nastal strah; begunci iz Trsta so se že pojavili na Dunaju, kjer so povzročili pravi nered. Avstrijska vlada da je zahtevala z največjo hiti-ostjo pomoč od Nemčije, ali Hinder.burg da tega na noben'način ne more storili. Na koncu pravi dobesedno: »Skeptiki, ki niso pripisovali italijanski ofenzivi nobenega pomena, -torej niso imeli prav.« S tem stavkom je ftostal viden tudi izvor, iz katerega črpa »Rječ« svojo modrost. Ker je Italijanom razžalje* na čast od njihovih ljubih zaveznikov4, ker ti niso hoteli verjeti v herojska dela l>italU janske vojske, napenjajo vse moči, dtf rezultatu, kakor priznavajo sami Italijani^ dosedaj največje soške bitke, pridobe tisti pomen, ki jc potreben za njihov prestiž, Da ta cilj dosežejo, lažnjivo pripisujejo neuspehe lastne generalitete nasprotnikom; seveda se danes temu ne more nobeden čuditi. Ta italijanska umetnost izkrivljenja je že itak dovolj znana. Ni nikakor nezanimivo, da se je »Rječ« naenkrat postavila v njihovo službo, ker je bila v prejšnjih časih izmed vseh ruskih časopisov »Rječ« tisti list, ki je o italijanskih uspehih poročal z največjo skepso. Kar se pa tiče »neuspehov« generala Boroeviča, je prejel ta pred celim svetom najvišje odlikovanje od vrhovnega vojnega gospodarja habsburške monarhije. Cesar in kralj Karel je že desetkrat tako »brezuspešnemu« generalu Boroeviču podelil eno izmed najvišjih vojaških odlikovanj, ki se v Avstriji sploh more podelili, komanderski križ vojaškega reda Marije Terezije. Breuspešnih generalov v Avstriji na tak način nc odlikujejo, Kako sc postopa z v resnici brezuspešnimi generali, to ve najbolj Italija iz lastne izkušnje. Italija more zabeležiti izmed vseh vojskujočih se držav, čeprav se vojskuje eno leto manj, da je odstavila največ višjih častnikov.
Odmev avstrijskega mirovnega predloga, Stockholm, 29. junija. (K. u.) Tukajšnji listi prinašajo glasove ruskih listov o zadnji avstrijski mirovni ponudbi. »B ržebie Vcdomosti« prcdbacivajo pomanjkanje odkritosti. vj.iabOf aja Gazela« jo označuje kot dvoumno, meni pa, da Rusija in njeni zavezniki ne morejo brez vsega iti preko izjav dunajske vlade.
Velikanske mirovne demonstracije v Ameriki.
Berlin, 28. junija. »I.okalanzeiger« javlja iz Malmo: Londonski listi poročajo, d aso bile mirovne demonstracije v severni Ameriki resnejše, kakor se je poročalo. V Pittsburgu, Baltimorah in v Philadel-phiji so demonstracije prekašale vse do-
Razi poroči!a.
Kazen vklepanje v spone.
Dunaj, 30. junija. (K .u ) »Das Armee-verordnungsblatt« poroča: Cesar je izdal naslednje povelje: V dopolnilo mojega povelja z dne 2. marca 1917 odrejam, da se odpravi kazen vklepanje v spone. Baden, dne 19. junija 1917. Karel 1. r.
Kitajska in Nemčija.
Genf, 29. junija. »New York Herald« javlja: Novo kitajska ministrstvo je odklonilo napoved vojske Nemčiji. Predsednik je odobril sklep, ne da bi bil vprašal parlament.
Angleži metali bombe na Oljsko goro.
Berlin, 28. junija. Šest angleških letal jc vrglo 2.6. t. m. 70 bomb na Oljsko goro pri Jeruzalemu. Noben človek ni poškodovan. Škoda na stvareh je majhna.
Spominjajte se Borim liesuiicev!
Dnevne novice.
f Cesar in cesarica sta se danes odpeljala v Monakovo, da obiščeta bavarskega kralja.
-f- Odlikovanj?. Cesar jc kranjskemu 'deželnemu predsedniku Henriku grofu At-temsu podelil vojno dekoracijo h komtur-nemu križcu Franc Jožefovega reda z zvezdo.
. — Imenovan je za ministrskega tajnika v notranjem ministrstvu okrajni glavar dr. Jožef Ferjančič.
»BogoIjubova< štev. 7 za julij se razpošlje šele prihodnji teden zaradi tehničnih ovir v tiskarni, nastalih vsled pomanjkanja plina.
-f- Germanizacija. Najhujši sovražnik Avstrije je tisti, ki hoče proti naravnemu razvoju njenih narodov uporabljati umetno silo. Avstrijska misel je misel pravičnosti. Zato germanizacija, ki je posebno v obmejnih krajih pa tudi na Kranjskem pričela v vojnem času precej živo cveteti, ni v avstrijskem smislu. Nam je treba predvsem sedaj točno zbrati vse germanizatorične poizkuse zadnjega časa, treba nam je o tem točnih dejstev in prič, da se more proti takim izrodkom smotreno, resno in uspešno nastopiti, kakor se je nastopilo na primer za čast naše deželne zastave. Prosimo naše čitatelje, naj nam točno zbero vse podatke o germanizatoričnih poizkusih in ger-manizatorični sili. Niti najmanjše stvari nc prezreti! Ni sedanji čas samo za tožbe — čas dela je tu, čas pravice!
K smrti g. ljubenskega župnika Gašperja VJlmana se nam piše: Rajni gospod je bolehal samo 4 dni. Umrl je za grižo. Pogreb je bil veličasten. 38 gg. duhovnih so-bratov ga je spremljalo na zadnji poti in ^ elika množica ljudstva s šolsko mladino. V cerkvi mu je govoril v slovo g. dekan-kanonik Novak, zadušno sv. mašo je daroval njegov sošolec frančiškan p. Otokar. Pri odprtem grobu se je poslovil v imenu polarne brambe načelnik g. Ambrožič. Blagi pokojni naj počiva med svojimi ovčkami v miru!
—	Novice iz Device Marije v Polju, 2S. junija 1917. Dne 27. junija smo imeli po dolgi uničujoči suši hud naliv in nevihto. Popoldne se je nebo stemnilo in od severozahoda jc prihrula nevihta, med katero je padala tudi toča. Hvala Bogu, ni naredila škode. Strela, s katero je bilo nebo posebno darežljivo, je vžgala kozo-Icc Janeza Klešnik iz Zaloga, kateri je deloma pogorel. Dež je okrepil izsušeno zemljo. Fižol in krompir bi bila brez dvoma popolnoma uničena, ako bi ne bilo še nekaj dni dežja. Sedaj je upati, da bomo teh sadežev še nekaj dobili. Sena pa se je pridelalo komaj polovico od lani. — V noči od 25. na 26. junija se je ponesrečil na postaji v Zalogu delavec Janez Veretik iz Zgor. Kašlja, 17 let star. Vlak mu je poškodoval levo nogo, katero so mu v stopali odrezali. Tudi je na levi roki in desni nogi močno poškodovan. Vendar je upati, da bode mogel ostale ude še rabiti. — Dne 25. iunija je vlak na postaji Zalog poškodoval nekega vojaka z Ogrskega. — Nekaj posebno novega je tudi, da se letos zeljne sadike prodajajo po 7 kron 100 komadov. Navadna cena je bila 20—40 vinarjev za 100 komadov.
—	Promoviran je bil v četrtek dne 28. junija na češki univerzi v Pragi doktorjem prava iur. cand. Bratina Fran iz Kri-žcvec na Štajerskem.
—	Baron Skerlecz gre na bojišče. Od zanesljive strani se poroča, da bo odšel bivši hrvatski ban baron Skerlecz, kakor hitro bo rešen službe, kot poročnik na bojišče. Pridrži si pa svoj saborski mandat, ker hoče aktivno sodelovati pri posvetovanju hrvatskega sabora. Večina hrvatskega sabora namerava poslati barona Sker-lecza v ogrsko poslansko zbornico ali pa v ogrsko gosposko zbornico.
Kako se godi našim na Ruskem? Iz Tare v Sibiriji je poslal g. poročnik Aloj-z i j S e d e ; g. setri dve karti o tem. Prva od 20. marca slove: »Tukaj je razven revolucije vse po starem. Vse gre v normalnem miru naprej. Ne boj se nič, ker nas čuvajo republikanski vojaki, čeprav tudi tega ni treba.« Druga karta z dne 19. aprila se glasi: »Dobivamo 6 do 8 mesecev stara pisma, silno redko 2 meseca. Veš, vojni ujetniki so pač živi pokopanci, nismo več za nobeno rabo, spadamo med staro železo, Udali smo se v svojo usodo. Za (namreč zločinca, ker je prečrtano) je bolje, ve vsaj, za koliko časa je zaprt, a mi...«
K naznanilu v tukajšnjih dnevnih listih glede pošiljatev živil na vojne ujetnike v Rusiji, se poroča od strani deželnega go-spejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko, da naj se naročila za živila n e pošiljajo Rdečemu križu na Dunaj, temveč samo Rdečemu križu v Ljubljani, Strosmajerjeva ulica št. 1 (II. državna gimnazija) I. nadstropje, soba štev. 53.
—	Poštna vest. Gdčna. Ljudmila Čer-novšek je imenovana za poštno oficijantko v Ljutomeru.
— Stranke, ki so dale Antonu Kuštri-nu mlajšemu iz Gorice denar in vreče v svrho nakupa živil, katerih pa potem niso dobile, naj se zglasc pri c. kr. deželni sod-niji, oddelek VIII,, vrata št. 95, I. nadstropje, da dobe vreče nazaj.
Policijo za otroke so uvedli v Szege-dinu, kjer se istotako kakor povsodi opaža vedno večje moralno propadanje mladine. Policijsko službo so poverili več sto gospodom in damam iz vseh krogov prebivalstva, ki opazujejo zanemarjeno mladino pri vsem njenem početju in preprečujejo kaz-njiva ali nenravna dejanja, Težje slučaje naznanijo nadzorstveni oblasti za mladino.
Angleži moli UomUe no Sv. Goro.
Berlin, 28. junija. Listi poročajo: Šest angleških letal je vrglo 26. t. m. 70 bomb na Sv. Goro. Ran/en ni bil nihče. Škoda ni velika.
Mlinske novice.
I j Deseta soška bitka v iilmu. Od c. kr.
dež. šolskega sveta za Kranjsko smo prejeli: Ces. in kralj, višje armadno poveljstvo, vojni tiskovni stan, je po tovarni Sascha-Film kinematografiral ljute boje, kateri se dogajajo na italijanski fronti. Ta izvrstni film se predvaja od dne 2 9. j u -n i j a do 3. j u 1 i j a t. 1. v »Kino Central. Od c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko se ta zelo patrijotični film šolski mladini kar najtopleje priporoča:
lj Smrtna kosa. Umrl je danes šef tukajšnje tovarne zvonov g. Albert Samassa star 84 let. — Umrla je soproga tukajšnjega gostilničarja in hišnega posestnika g. Tomaža Bizilja gospa Metka Bizilj stara 39 let. — Umrla je gospa Josipina Deu, vdova mestnega živinozdravnika, stara 47 let.
lj Osebne vesti. Gospod Janez Sajovic, dosedaj tajnik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani, je prevzel vodstvo »Kranjske podružnice nižjeavstrijske deželne življenjske in rentne zavarovalnice« v Ljubljani. Gospoda vodjo vsem toplo priporočamo.
lj Po smrti odlikovan. Nj. Veličanstvo cesar je 4. aprila t. 1. v izvrševanju letalske službe pred sovražnikom onstran soške fronte nenadno preminulemu pomorskemu kadetu Pavlu Geduldigerju sinu g. generalštabnega zdravnika dr. Ed-munda Geduldigerja v Ljubljani, v drugič podelil enostavno spono k srebrni hrabro-stni svetinji prvega reda.
lj Tridesetletnico svojega službovanja pri mestnem magistratu obhaja danes Josip Herzog. Vstopil je v službo k mestni' policiji dne 30. junija 1887 in bil imenovan definitivnim leta 1892, nadstražnik je postal leta 1897., vodja mestne policijske straže pa leta 1898. Ko je bila policija podržavljena, je ostal pri mestnem magistratu, kjer še danes službuje. Čestitamo.
lj Občinski svet ima sejo prihodnji torek.
lj Umrl je dne 29. t. m. v dež. bolnišnici Ernst Katzensteiner, 19 let stari pre-mikač na drž. železnici iz Spod. Šiške, Savska ulica 245.
lj Razdelitev salam na rmene izkaznice B. V ponedeljek, dne 2. julija, bo mestna aprovizacija razdeljevala goveje salami iz cerkve sv. Jožefa na rmene izkaznice s črko B, 1 kg stane 4 krone in odpade na vsako osebo po en četrt kilograma. Določa se naslednji red: od 2. do pol 3. štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 400, od 3. do pol 4, štev. 401 do 600, od pol 4. do 4. štev 601 do 800, od 4. do pol 5. štev. 801 do 1000, od pol 5. do 5. št. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. štev. 1201 do konca. Pripraviti je drobiž.
lj Pri zrelostni preizkušnji, ki se je vršila na c. kr. moškem učiteljišču dne 28. t. m. pod predsedstvom g. c. k. dež. šolsk, nadzornika vladnega svetnika dr. Bezjaka, je bil aprobiran gojenec IV. letnika Vanič Ivan iz Krškega. Že med šolskim letom so bili iz istega letnika aprobirani sledeči gojenci, ki so bili odpoklicani v vojaško službo: Herbst Pavel iz Ljubljane, Kresal Alojzij iz Ljubljane, Lenarčič Ivan iz Ljubljane (z odliko), Menart Viljem iz Ljubljane, Okorn Jožef iz Škofje Loke, Skender Emil iz Ljubljane, Soklič Rudolf iz Ljubljane, ŠkorpikAlojzijiz Ljubljane (za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom z odliko). Letošnji abiturienti imajo deset sošolcev-vojakov, ki še niso mogli priti do zrelostne preizkušnje; dva, Černe in Galič Ivan, sta padla meseca junija lanskega leta na tirolskem bojišču.
lj Prijave za petrolej za mesec avgust. Stranke iz Črne vasi, Hauptmance, Ilovice in Karolinške zemlje dobe tiskovine v ponedeljek, 9. julija do srede 11. julija. — Ostali mestni prebivalci se vrste po abecednem redu in sicer dobe tiskovine: v ponedeljek dne 9. julija stranke od A. do H, v torek dne 10. julija stranke od I do P, v sredo dne 11. julija stranke od R do ?;. — Prošnje je vlagati do četrtka dne 12. julija. Zamudniki dobe tiskovine v petek dno 13. i iulija ter morajo vložiti prošnje do sobote j
dne 14. julija. —- Stranke se opozarjajo, da se strogo drže označenega reda. — Starim prejemnikom prošenj ni treba koleko-vati, nove pa morajo biti kolekovane s ko-lekom za 2 K. Tiskovine se dobe ob uradnih urah tam, kakor dosedaj, bivša Gal-letova hiša, I. nadstropje, soba št. 5 (nasproti mestne posvetovalnice).
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Bolha, žel. skladiščni mojster, 49 let. — Katarina Košir, bivša vrtnarica, hiralka, 71 let. — Marija Kladnik, občinska uboga, 63 let. — Peter Gorjup, posestnikov sin, 17 let. — Emil Gabrič, črkostavec, 19 let. — Josip Dušik, hiralec, 63 let. — Alojzij Prohinar, sin sodnega vratarja, 19 let. — Sestra Amalija Cikhart, usmiljenka, 63 let. — Jožefa Levičar, rejenka, 1 dan. — Antonija Šcnica, kočarjeva hči, 3 leta. — Antonija Ohitsch, bivša kuharica, 76 let, — Marija Šusteršič, kamnosekova žena, 41 let.
lj Umrl je v Gradcu po daljši, težki bolezni mornariški nadkomisar gospod Josip Pire iz Ljubljane, vitez Franc Jožefo-vega reda.
lj Zasebni uradniki obrti, trgovine, industrije itd. imajo danes ob 8. zvečer sestanek v prostoru Okrajne bolniške blagajne, Turjaški trg št. 4.
Poskušen samomor. 25letni železniški uslužbenec Franc Tomšič v Spodnji Šiški si je pognal kroglo iz revolverja v prsi. Tomšiča so prenesli težko ranjenega v deželno bolnišnico.
Žejni tatovi. V noči od sobote na nedeljo so dosedaj še neznani tatovi vlomili v klet trgovca z delikatesami na Jurčičevem trgu g. M. Ravtarja ter pokradli nekaj likerjev in šampanjca. Tudi v trgovino so skušali priti, kjer naj bi bili dobili še kaj za prigrizek, a se jim ni posrečilo.
lj Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se pri Ivanu Šuštar, sodni sluga, ju-stična palača, I. nadstr,, soba št. 83.
Stolno zastopstvo avstrijsKili irževii uradnikov.
Avstrijska društva državnih uradnikov so v varstvo svojih skupnih koristi ustanovila stalno zastopstvo. Temu zastopstvu, ki ofcsega celokupno avstrijsko državno uradništvo, pripadajo: Zveza aka-demično izobraženih državnih uradnikov, društvo avstrijskih sodnikov, osrednja zveza avstrijskih društev državnih uradnikov, državna zveza avstrijskih društev srednješolskih ravnateljev, državna zveza avstrijskih srednješolskih društev, zveza nemških srednješolskih učiteljev v Avstriji, klub čeških državnih uradnikov v Pragi, zveza avstrijskih društev državnih računskih uradnikov; društva vpokojenih državnih uradnikov in učiteljev, gospodarsko društvo akademikov v javni službi. Navedene organizacije sestoje iz društev oziroma odsekov, ki se raztezajo po celi Avstriji in štejejo med svoje člane pripadnike vseh avstrijskih narodnosti. Stalno zastopstvo avstrijskih državnouradniških društev je v svojih zadnjih sejah sklenilo, nemudoma napraviti korake na vladi in v parlamentu, da se olajša beda, v katero je zašlo državno uradništvo vsled draginje. Že pred vojno je plača državnih uradnikov komaj še zadoščala za pokritje najnujnejših življenjskih potrebščin. Že takrat je bil položaj državnih uradnikov zelo žalosten, Sedaj je postal vsled silne draginje, ki je zvišala cene najvažnejšim živilom povprečno za 500 odstotkov, naravnost obupen. Dosedanja državna podpora ne more stiski državnih uradnikov v nobenem oziru odpomoči. Celokupna dosedanja draginjska doklada znaša za neoženjenega državnega uradnika XJ. činovnega razreda mesečno 16 K 33 v., VII. činovnega razreda 19 K; za oženje-nega uradnika brez otrok v XI. činovnem razredu mesečno 28 K, VII. činovnem razredu 50 K; za oženjenega uradnika z dvema otrokoma v XI. činovnem razredu 39 K, v VII. činovnem razredu 79 K. Da se s tako draginjsko doklado, ki znaša 50 vin. do 2 K 60 vin. dnevno proti 500 odstotnemu zvišanju cen nič ne opravi, je jasno ko beli dan. Seclaj je dovolila vlada uradnikom do VII. plačilnega razreda enkratni prispevek po 120 kron do 300 kron. Koliko si more kdo pomagati s takimi zneski v času, ko stane ena sama obleka 250 do 300 K nikakor ne izpolnjuje teh pričako-žavni uradniki so upravičeno pričakovali izdatnejšega zvišanja draginjske doklade; sedaj dovoljeni enkratni prispevek po 120 do 300 K nikaor ne izpolnjuje teh pričakovanj, marveč se mora označiti kot docela nezadosten. Posledice bede med državnim uradništvom se kažejo že sedaj na pretresljiv način: Nezadostna prehrana, popuščanje telesnih in duševnih sil, rastoče zadolževanje, neodoljivo pogrezanje v bedo. Stalno zastopstvo avstrijskih društev državnih uradnikov smatra zato za svojo dolžnost, da se obrne na vlado in parlament z nujno prošnjo za pomoč.
MarotSaSfg „S
Gospodarske Beležke.
Medu se pridela največ na Ogrskem; prodaja se sedaj po 12 kron.
Čebelarjem na znanje. Odbor osrednjega čebelarskega društva se je pečal v zadnji seji 28. t. m. z vprašanjem o ceni medu. Izrazil je strokovno mnenje, da je vreden 1 kg medu z ozirom na sedanjo vrednost denarja in z ozirom na sedanjo ceno živil vsaj 10 K.
Prodaja žrebet. Pri c. in kr. poveljni-štvu trenske skupine št. 137 na zbirališču v Tivoliju v Ljubljani se bode dne 2. julija 1917 ob 9. uri dopoldne prodalo dražbe-nim potom okoli 41 žrebet. Dražbe se smejo udeležiti samo kmetje, ki se bavijo z rejo žrebet in ki se morejo izkazati z izkaznico pristojnega okrajnega oblastva. Izre-čno so izključeni trgovci s konji.
Plemenski prasci se bodo oddajali pri Deželnem mestu za vnovčevanje živine v Ljubljani dne 2. julija ob 8. uri dopoldne na pristavi Cesta v mestni log št. 15. Vsi oni, ki imajo že naročene prasce in tudi tisti, ki jih še hočejo nabaviti, naj se oglase ob določeni uri.
Primorske novice.
Zajednica presv. Srca Jezusovega za Trst in okolico ima svoj sestanek v četrtek, 5. julija, ob navadni uri. Predsedstvo.
Kje je pet let stara Marija Zidarič?
Deželni odbor goriški, sedaj na Dunaju VIII., Schlesingerplatz 2/ftl., išče pet let staro Marijo Zidarič iz Deskel hiš. št. 31, hčerko Jožefa in pokojne Cecilije Zidarič; Deklica je bila svoječasno ranjena na nogi po odlomku granate in prenesena v žensko bolnišnico goriško. Ko so izpraznili to bolnišnico, je bila tudi Marija Zidarič prenesena. Vsa dosedanja poizvedovanja o njej pa so ostala brezuspešna. Kdor kaj ve o tej deklici, naj nemudoma sporoči deželnemu odboru na zgoraj navedeni naslov..
Tržaška mladina. Nedavno se je vršila v Trstu sodna razprava proti 52 dečkom in deklicam pod 18 leti, ki so vzajemno iz-* vrševali razne tatvine in goljufije. Zlasti so plenili zapuščena stanovanja. Denar so po-, tem zapravljali po gostilnah v družbi nič^ vrednic. Na razpravi, ki se je vršila v Tr-< stu, je bilo zaslišanih nad 100 prič. Mladoletni obtoženci so s svojim cinizmom na-, pravljali pretresljiv vtis, Kam jadramo ? tako mladino?!
Rio de Janeiro, 28, junija. (Kor. ur.) Reuter: Brazilija je preklicala dekrete o nevtralnosti v vojski med zavezniki inf Nemčijo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. \
Težke baterije so z vidnim uspehonl obstreljevale angieško-francosko pristani« ško trdnjavo Diinkirchen. Več ladij je kar, najhitreje pobegnilo. V odgovor je sovražnik obstreljeval Osterde. Vojaške škode nI bilo.
Angleške jarke ob obrežju je obstre« Ijevanje po naši artiljeriji in metalcih min močno porušilo. Po mirnem dopoldnevu je včeraj proti večeru streljanje v nekaterih' odsekih na frontah na Flanderskem in pri Artoisu precej oživelo. Jugovzhodno od Nieuporta so naše napadalne čete razpo-dile belgijsko stražo. Pri Hooge se je po« nesrečil sovražni poizvedovalni sunek.
Južno od ceste Cambrai—Arras je imel Anglež pri čiščenju nekega jarka pri vestialskih in renskih četah znatne izgube na ujetnikih in mrtvih. Na predpolju naših postojank severno od St. Quentina so se večkrat razvili mali boji naših čet z angle« škimi oddelki.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Ob Harinsannsweilerkopfu so poizve« dovalni oddelki našega virtemberškega polka z vpadom v francoske jarke ugrabili večje število ujetnikov.
Načelnik generalnega štaba.;
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. junija. Veliki glavni stan}
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na Flanderskem so le v nekaterih od« sekih živahnejše streljali. Besni boji so se razvili včeraj med La Bassee-prekopom in Scarpe.
V prostor, ki smo ga že pred dolgim časom opustili kot bojišče, ki sega v sovražni prostor zahodno in jugozahodno Lensa, so danes zjutraj ob cesti iz Arrasa izvedle močne angleške sile napad, ki je ostal sunek v zrak.
Zvečer je napadlo več divizij med Hul-luchom in Meričourtom in Fresnoyem de Cavrelle po bobničem ognju.
Pri Hulluchu kakor tudi med Loosom in cesto Lens—Lievin smo pregnali sovražnika z ognjem in protisunkom. Zahodno Lensa se po ljutih bojih z našimi prednjimi stražami nov sovražni napad ni več razvil,
Pri Arionu se i<* ^onolnoma razbil njegov prvi napad, katerega je izvedel posebno odločno.
Tu je iznova napadel, ko je privedel ojačenja. Tudi ta napad smo izjalovili z ognjem in s protisunkom.
Med Fresnoy in Cavrelle je vzdržaval sovražnik svoje naskakovalne valove, ki so se začetkom rušili v ognju topov z velikimi izgubami zanj, tako da je pošiljal v boj nove čete. Po ljutih bojih v bližini so sc Angleži trdno ustalili v naših nasprednej?ih črtah.
Naše čete so se izvrstno bile. Sovražnik je v obrambi, ki je dobro delovala, izgubil veliko krvi.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na Chemin des Dames so popolnoma uspeli pri utrdbi de Malmaison, južno Courtecon Aillese krajni sunki, južno Cer-ny pa večje podjetje westfalskih polkov. Francoske postojanke so tam naskočili v širini 1000 metrov in vzeli z naskokom žilavo hranjeni predor, ki so ga držali proti besnim protinapadom. V celoti smo v teh bojih ujeli nad 150 mož in zaplenili več strojnih pušk.
Na zahodnem bregu Moze se je izvedel skrbno pripravljeni napad na zahodnem slemenu višine 304. Po kratki pripravi z ognjem so vzeli poznanjski polki s krepkim navalom francosko postojanko na obeh straneh ceste Malancourt—Esnes v širini 2000 metrov in v globočini 500 metrov. Sovražne napade, ki so sledili, smo odbili pred pridobljenimi postojankami.
Danes zjutraj je neki wiirtemberški polk vzel z naskokom v gozdu Avocourt 300 metrov široki del postojank francoskih utrdb. Dozdaj smo na obeh vpadalnih točkah našteli 550 ujetnikov. Plena še nismo prešteli.
Francozi zosedli
Solun, 27. junija. (K. u.) Reuter: Francoska konjenica je zasedla mesto Am-phissa (Salona).
Bern, 28. junija. (K. u.) »Temps« javlja iz Soluna: Tebalčane razorožujejo dalje. V Larisso-Trilio so zopet pripeljali tri železniške vozove pušk.
Cadornov neuspeh na Tirolskem.
Amsterdam, 27. junija. »Hat Vader-land« piše: Boji v Suganski dolini so vele-važni. Iz te doline vodi veliko potov na Tridentinsko, Železnica iz Bassana vodi do Tridenta za velikimi avstrijskimi utrdbami pri Roveretu in Lavarone. Cadorna bi nad osvojil to vhodno točko, a vztrajna avstrijska obramba je že njegov načrt preprečila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. junija. Uradno:
Poleg že sporočenih ujetnikov smo pri zopetni osvojitvi Monte Ortigara zaplenili 52 strojnih pušk, 2 metalca min, 7 topov in 2000 pušk.
Stotnik Hoyrowsky je 26. junija nad Vipavsko dolino zbil dva letalca.
Načelnik generalnega štaba,
Dunaj, 29. Uradno:
Jugovzhodno Gorice in v odseku Plocken je sovražnik živahnejše streljal s topovi.
Italijansko uradno poročilo.
27.	junija. Na Asiaški visoki planoti in .^ri Monte Oitigara so boji včeraj poneha-vali. Nekaj točk bojnih postojank, ki so bile popolnoma porušene in ljuto obstreljevane, ne da bi se jih moglo braniti, nismo med morilnim osredotočenim sovražnim ogniem več zasedli. Ujeli smo 46 mož in 1 častnika. Pri Monte Zebio je delovanje patrulj dalo poved kratkemu streljanju. Na ostali fronti je naša artiljerija obstreljevala avtomobilske kolone v okolici Sv. Lucije pri Tolminu in na Krasu in je preprečila promet ob cesti Brestovica—Mohorini,
28.	junija. Bojevanje se je včeraj omejilo na artiljerijske akcije, ki so bile pri Colbriconu, na sedlu med Monte Croce in Monte Carnico, vzhodno od Gorice in na Fajtovem hribu posebno ljute. Od sovražnika v noči od 26. na 27. junija poskušeni napad na prelaz Agnella, katerega smo na Asiaški planoti pred kratkim osvojili, je bil nenadoma odbit.
Južnoitalijanska pristanišča zapria.
Curih. 29. junija/ »Corriere della Sera« poroča, da so vsa južnoitalijjanska pristanišča za ves nevojaški promet zaprta. Italijanske čete na tripolitanskem obrežju obrežju so vkteali in gredo na italijansko severno fronto.
Kriza Bosellijcvega kabineta.
Lugano, 29. junija. Zbornična skupina nacijonatoe akcije je s 45 proti 4 glaso-
vom sklenila, da je izprememba ministrstva potrebna. Tudi reformistična zbornična frakcija je z veliko večino sklenila glasovati proti ministrstvu. Zato je nadaljnji obstoj vlade dvomljiv.
Narodni kongres italijanskih vojnih buj-skačev,
Lugano, 29. junija. Rimski intervenci-jonistiški osrednji odbor vabi intervenci-joniste h narodnemu kongresu v Rimu, ki bo 1. in 2. julija. Kongres naj pregleda vse intervencijonistiške sile Italije.
KI Hepunci v Bruck« on IM
Velik praznik za nas begunce je bil 17. t. m., na tretjo pohinkoštno nedeljo. Deželni glavar, msgr. dr. Ftfjdutti, je pel sloverno sv. mašo. Z ostalo preč. duhovščino in asistenco preč. bruŠkega dekana V. Grbauerja je slovesno ponovil posvetitev goriške nadškofije pr^sv. Srcu Jezusovemu in obenem povečal tudi slavje 200-letnice kronanja svetogorske Matere božje, koje lepa slika visi v oltarju, razsvetljeno. od blestečih, električnih žarnic. Popoldne je slovesno sprejel 62 deklet v Marijino družbo, na način, katerega bodo dobro pomnile Marijine hčore. Dalje si je visoki gost še ogledal nekatere barake, kjer se je na lastne oči prepričal o žalostnem stinju begunskih družin. Za odločne nastope, ki jih v tem oziru zastopa naš deželni glavar, bodi mu na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Odkar smo v barakah, ni bi i o še nobenega (!) slovenskega poslanca niti na ogl^d, kaj šele na pomoč, izvzemši znanega delavnega deželnega poslanca preč. g. Rojca, ki je pa moral v svojo faro. Dovolj žalostno poglavje!
21. junij — sv. Alojzij! Nebeško kra-ccn dan, ko je približno 230 otročičev prejelo prvo sv. obhajilo. Novi pomočniki pri Gospodovi mizi, da čimpreje pridemo do rešitve — zaželjenega miru! Po sv. opravilu so bili otroci lepo in dobro pogoščeni: begunska kava in krožnik črešenj, da so se jim od veselja kar oči lesketale. Bog jih ohrani v cvetu, dušnem in telesnem!
To vse in še marsikaj drugega se je godilo pod vodstvom blagor, g. Evg. Zupančič, ki si je postavil s svojim neumornim delovanjem za blagor slovenskih beguncev neminljiv spomenik, ki nas je ko-nečno sedaj zapustil in odšel na odlično mesto v ministrstvo. Prišel pa je te dni njegov naslednik, dr- Engelhard, komisar na bruškem glavarstvu, ki bo, kakor smo trdno prepričani, čeravno, žal, ni Slovenec, vendar imel smisla za potrebne begunske zadeve.
V M
Budimpešta, 28. junija. Sinoči so bile velike demonstracije pred klubovim lokalom narodne delovne stranke. Hišo, v kateri se nahaja klub, so obmetavali s kamni. Niti ena šipa ni ostala cela. Včeraj so delili po tvornicah letake, ki so trdili, da je Tisza s svojo stranko označil delavstvo s sodrgo, ki se boji delati in da se take psovke ne morejo več mirno prenašati. Okoln 8, ure zvečer je korakalo nad 20.000 delavcev, ki so manifestirali za splošno volilno pravico in demonstrirali proti Tiszi, proti hiši delavske stranke. Demonstranti so nosili črno krsto z napisom: »Tu leži Tiszova volilna pravica.« Sledil je shod, nato so napadli klub delovne stranke. Električno železnico so prisilili, da je morala prenehati voziti- Demonstranti so splezali nato na strehe voz in so od tam metali kamne.Nato so se podali demonstranti,ki se jim je pridružila tudi sodrga, na Rakoczyjevo cesto, kjer so tudi ustavili električno železnico, jo poškodovali in pobili okna sosednih hiš. Taki prizori so se ponavljali tudi na Elizabetni in na Terezij-ski cesti. Na cesti Cesarja Viljema so vlomila mlada dekleta v trgovino moških oblek in so oplenila izložbe- Na Andrassy-jevi cesti je bilo opustošenih več trgovin kakor tudi v drugih mestnih delih.
Ob pol 8. uri zvečer je prišel v klub delovne stranke grof Štefan Tisza. Posrečilo se mu je, da se je preril skozi množico, ne da bi ga bili spoznali. Kamni in železni drobci, ki so jih metali v klub, so ranili, a ne močno, več članov delovne stranke. Policija je večkrat nastopila, a demonstrantom ni bila kos in jih ni mogla razgnati. Male skupine so razgrajale pozno v noč.
Budimpešta, 28. junija. Šele danes je mogoče pregledati škodo, ki so jo povzročile demonstracije. Razsutih je 75 kavarn; razbili in oropali so tudi trgovine več zlatarjev. Škodo cenijo na več milijonov kron. Plenilci so začeli takoj prodajati zaplenjeno blago. Operna kukala so podajali po kroni, zlatnino po 20 do 50 kron. Na cestah, kjer so bili izgredi, ni nobena trgovina ostala nepoškodovana. Ljudje so posebno razsajali proti modnim in proti trgovinam s čevlji. Na hiši zavarovalnice »Hungaria«, kjer ima svoj sedež delovna stranka, ni ostala nobena šipa cela. Uredništvom^ listov »Az Ujsag«, »Az Est« in »Pesti Hirlap« so pobili vse šipe.
Tudi na seji ogrskega državnega zbora 28. t. m. so razpravljali o izgredih.
Na tej seji je odstopil predsednik zbornice pl. Beothy. Nato je govoril poslanec Teleszky od delovne stranke, ki se je pečal s pouličnimi demonstracijami 27. t, m. Napadal je vlado, ker je dovolila ljudski shod, kateremu so sledile demonstracije, zahteva! je, naj vlada zabrani, da se taki dogodki ne bodo ponovili in da naj se škoda popolnoma vrne.
Ker je odpotoval ministrski predsednik na Dunaj, je odgovarjal notranji minister pl. Ugron, da se vlada zaveda svojih dolžnosti in da bo skrbela za osebno in za materijelno varnost ljudi. Kar tiče demonstracij, je izvedel 27. t. m. popoldne, da namerava organizirano delavstvo demonstrirati proti Tiszovi delovni stranki in proti dvema časopisoma. Delavske voditelje je prosil, n^.j opuste nameravano demonstracijo, a ker so izjavili, da tega ne morejo, jih je prosil, naj prirede demonstracijo na dvorišču mestne hiše. Ukrenil je, da je bila pripravljena policija in vojaštvo da se ohrani red. Kljub temu ni bilo ob 7, uri zvečer na najbolj kritični točki nobenega policista. Ministru je višji mestni glavar v Budimpešti poročal, da je zipo-vedal policiji, naj nastopi, če bo množica agresivna.
Jasno je, da svojih navod'1 niso izvedli, Po končanem shodu se je približno 3000 oseb popolnoma mirno razkropilo, a tistih 2000 oseb, ki so se zbrale pred klubom Tiszove stranke, ni moglo, kar je značilno, krotiti 300 stražnikov in 60 stražnikov na konjih. Izgledi so se izvedli ravno na tistih cestah, ki sem jih zapovedal za-stražiti. Skupine 15 do 20 oseb so korakale po cestah in so delale škodo, ne cla bi bila navzoča straža nastopila. Uvedel sem najstrožjo preiskavo; na odgovor sem stavil tudi višjega mestnega glavarja, ki je odstopil, kar sem tudi sprejel.
Minister je dalje naznanil, da je zapovedal, naj se škoda takoj ceni. Vlada jo misli poravnati- Izgredniki bodo strogo zasledovani. Vlada bo z vso silo skrbela, da sc taki dogodki v bodoče ne bodo ponovili in bo poizkuse v kali zadušila.
Sejo so nato zaključili.
Budimpeštanski višji mestni glavar odstopil.
Budimpeštanski višji mestni glavar (šef policije) je odstopil. Notranji minister je poveril vodstvo budimpeštanske policije začasno Ladislavu Sandorju, Dr. Voda je Tiszov pristaš. Dolže ga ,da je pospeševal izgrede, češ da nova vlada ni sposobna vzdržati reda. Razvrstil je policiste tako, da jih ni bilo prav za prav nikjer, kjer so bili večji izgredi. Niti na cesto ni šel, tako da je državni tajnik Palugyay sam prevzel vodstvo policije, a ko je zahteval telefonska pojasnila od policijskega ravnateljstva, mu niso niti odgovorili.
Škoda pri demonstracijah v Budimpešti
znaša nad en milijon kron. Demonstranti so oplenili 206 trgovin jn razbili 80 kavarn. Zaprti razgrajači so stari 14 do 23 let. Zaprli so tudi nekaj žensk.
Pri trpečih na želodcu in črevih, žolču in jetrih, ki jih mučijo huda za- ! prtja s tvorbo plinov v črevih, prenapetost, zmanjšana slast do jedi, glavobol, slab okus v ustih in nerazpolože-nje, poživi raba naravne „Franz-Josef" grenčice zanesljivo, prijetno in naglo delovanje organov v spodnjem delu telesa.
Za boleče ode je vtiranje s Fellerjevim bol lajšajočim rastlinskim ftuidom zn. „Elza-fluld" prava dobrota. Fluid poživi kroženje krvi in živahneje krožeča kri zopet hitro dovede gorlcoto, gibčnost in dobropočutje v boleče ude. — Ta odlična lastnost „Elza-fluda" se pohvalno omenja in je težko najti kako drugo vtiralno sredstvo, ki bi bilo bolj pripravno za bol lajšajoče masaže. Vrhu vsega tega je pa tudi to domače zdravilo jako ceno. Seveda po pošti ni mogoče poslati manj kot 12 steklenic in stanejo iste na vse krajo prosto poštnine samo 7 K 32 vin., 48 steklenic 12 K 38 vin. Edino pristno se naroča le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 134 (Hrvatska). — Kdor trpi vsled revmatizma, protina ali skrni-ne, navadno trpi tudi vsled zaprtja. Takt naj bodo tedaj opozorjeni na Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice zn. „Elza-krog-ljice", ki se labko naroče istočasno z „Elza-fluidom". (i škatljic stane prosto poštnine K 5-57 in naj bi bili obe navedeni domači zdravili vedno pri roki. — Fellerjev pristni mentolov črtnik zn. „Elza", ki jo dober za migreno in stane 1 K, se lahko priloži pošiljatvi. (—fe—)
Poslano.
si Mi pospttiii, pnjiPi ip. sitiiifiiii
Zboli izredno razširjenega delavnega polja našega podjetja nain v trenutku še ni mogoče dognati končnega številnega rezultata, ki ga je dosegla po družbi »Anker« započeta akcija v prilog 6. vojnemu posojilu; toliko pa moremo že danes z vso gotovostjo dognati, da so tako pri naši glavni poslovalnici v Gradcu kakor tudi pri centrali na Dunaju ter ostalih' podružnicah dosedanja podpisovanja daleko presegla naše najdrznejše nade iu da bode znašala skupna vsota vseh družbi prijavljenih podpisovan ogromno število 350 milijonov.
Ko nas prešinja zelo razveseljiva zavest, da smo ob skrajni napetosti vseh sil državi izkazali v teh težkih odločilnih dneh dragoceno pomoč in jej nakazali sredstva, ki bi bila sicer bržkone neporabljena, mejtem ko sedaj enako služijo velikemu namenu kakoi zasiguranju mnogih rodbin, se nam narekuje prijetna dolžnost, da se iz celega srca zahvalimo vsem, ki so kakorkoli pospeševali naše podjetje. V prvi vrsti rtaj velja naša zahvala vsem slojem prebivalstva, ki je od vsega početka izkazovalo našemu prizadevanju najdalekosežnejše zaupanje; dalje oblastvom za njihovo dejansko podporo, vojno-preskrbnim uradom, šolskim oblastvom, mnogim javnim korporacijam in tobačnim trafikantom, prav posebno pa še našim stalnim sotrudnikom za njihovo neumorno, požrtvovalno delovanje, in ne najzadnje dobrohotnosti časopisja, ki nam je omogočilo, da smo mogli pojasniti svoje namene vsem ljudskim slojem in jih pridobiti za našo stvar,
Ker se je naše podjetje razširilo proti vsemu pričakovanju, nam ni bilo mogočo izstaviti dokumentov tako naglo kot sicer, vsled česar se opozarja tem potom z vsenl povdarkom, daimajooddnevapodpisq popolno veljavovsa došla nam ztH varovanja, četudi še niso bili izro^ čeni potrebni dokumenti.
Ker zahteva prav izredno veliko dela preizkus in izgotavljanje zavarovalnih pogo« deb, smo za štirinajst dni skrajšali do 31. julija tekočo oficijelno prijavno dobo, vendar smo pripravljeni sprejeti in rešiti tudi še po 15. juliju 1.1. došle prijave.
Pri tem nas navdaja upanje, da se bo tudi ta rok porabil za številne prijave na naše vojno-posojilno zavarovanje, posebno iz premožnejših krogov, in združujemo a to nado še enkrat svojo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so se v polnem umevanju vzvišenih ciljev s svojo skrbljivostjo in sodelo* vanjem udeleževali tudi pri našem delu za nabiranje 6. vojnega posojila.
Ako mogočna gospodarska sila naša monarhije še v tem letu prinese vroče za-željeni mir, smemo mi in vsi, ki so posredno ali neposredno pospeševali naša stremljenja, nositi v srcu razveseljivo zavest, da smo po svojih močeh pripomogli, privesti našo do* movino do tega blagoslovljenega dneva.
Glavna poslovalnica družbe »HN&ER« Gradec, Raubergasse 20
Glavno zastopstvo za Kranjsko Ljubljana, Prisojna ulica 1.
hMUStoHiNiitNiiiiu. Š& ces. ln »r?!!. Opusi, otlitanslri.
m minil u intii m iiiiu
avi trgaiije revmo sso lschlas
ojasnila in prospekti zastonj.
32. c. ^r^J^5vnaJoterija
za vojnoskrbstvene dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima
21146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
S8a»ni ctobHek znaša zoss.sao kron.
Žrebanje bo Javno na Dunaju dno 26, julija 1917. Srečka stane 4 krone! - Srečka stana 4 krone!
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, lil., Vordere Zollamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce sreCk zastonj. Srečke se poiiljajo poštnine prosto.
Od c, kr. genoralnasa ravnateljstva drž. loterija
(oddelek za dobrodelne loterijo). 1575
srednje starosti želi stopiti v službo v	!
kako župniSCe ali k vpok. g. duhovniku.	|
ZmoJrm in vajena jc vsega gospodinjstva,	i Pr in ; c* D^nudbe •*•>
.blovcnca" pod šifro ..Kuharica" 1579.	!
koja je dobra kuharica, zmožna za vsako gospodinjsko delo, pa tudi pridna, varčna, vestna in malobesedna, so sprejme takoj ali tudi pozneje. — Pismeno ponudbo in podatke o dosedanjem službovanju in zahtevi plače na upravništvo Slovenca uod .Služkinja 1586<
)©©©3©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©0(
ponudim za okras javnih in zasebnih lokalov
S
y> wm~~ siuvmismu m\mm\ sv. mm m ivsusuisn ~ ©
/n Cene podobam brez okvira po K 20"—, lfv —, 7"—, 4'— in 1'5Q. — V mali rQ W obliki za šolsko mladež 100 komadov po K 4'50 in T—. •— Naročila naj sA 1590 se naslavljajo na: Metod Melicharek, Velehrad, Morava.
(.9	(9
)©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
PF" slovonsklb aposiolov sv. Cirila ln Mttila

eicic
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nad vse žalostno vest, da ie naša iskrenoljubljena soproga, predobra mati, hči, sestra in nečakinja, gospa
posestnika in gostilničarja soproga,
v petek dne 29. junija 1917 po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo ('ne 1. julija 1917 ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti. Pred škofijo št. lš, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinski rakvi k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah,
V LJUBLJANI, dne 30. junija 1917.
Tomaž Bizilj, soprog. Lojzka in MIcika, hčerki. Jožef Lnkman, oče. M.rija Kraljič, sestra. Uršula Jurkovlč, teta. Vsi ostali sorodniki.

Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
1594
Kupiti želim malo
z nekaj njivicami in travnikom, pri kateri bi se lahko redilo eno kravo. Želi _[ se tudi nekaj gozda za steljo. .	Ponudbe sprejema uprava
ikj^®^ „Slovenca" pod štev. 1583.
Kupim dobro ohranjeno
Rolo.
Ponudbe se prosi na upravništvo „Slovenca" pod »Žensko kolo« 1591.
Sprejme se krepak
1587
z vrtom
v Ljubljani, Galjev'ca štev. 3, se prostovoljno proda. Pojasnila dajo gospa Marija JanC; trgovčeva soproga v Šmarju pri Ljubljani. 1595
se takoj proda. Naslov se poizve v uprav? »Slovenca" pod št 1605 (ako znamka za odgovor.)
(s G letno prakso v slov. in nem. jeziku) &eg; w od 1. do 3. ure popoldne. Ponudbe z navedbo .honorarja na Veio Taler, Ljubljana, Marijin trg št. 1.
rnn

v neposrednji bližini mesta radi odsotnosti gospodarja. Naslov pove uprava lista pod št. 1555.
ve®
lahko, na pol krito in dobro ohranjeno
Jože Rozman, zasebni!: v Ljubljani, Gradišče št. 13, pritličje.	1602
gso pefc fcvi?3secsv stei
v Tomaževem iflf. 9 pri Ljubljani.
se zaradi čezštevila proda. — Cena 1800 kron. — Ogled v tovarni za klej, Sv. Martina cesta 50.	IMG
■ w w
1598 (3)
Biti mora zanesljiv, trezen, močan; tak, ki je bil pri tem delu zaposlen, ima prednost. Plača nad G0 kron mesečno s brano in stanovanjem. Vstop takoj. Ig. Paar, restavracija, Jesenice, Gorenj.
Na laški zemlji pod Monte Dodici je 14. junija ob 6. uri zvečer v zvesti obrambi domovine položil svoje mlado življenje v roke Gospoda naš iskrenoljubljeni sin oziroma brat

MM
ftlfil
eš&setisik, enssleSnI prosfonollec
Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 2. julija ob 10. uri dopoldne v frančiškanski župni cerkvi v Ljubljani.
proti dobri tedenski plači. Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana.
Vabilo 1574
na
redit! občni zbor
Hranilnice In posojilnice v Ribnici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bo vršil v nedeljo, dne 8. julija 1917. popoldne ob 3. uri
v zadružnih prostorih.
Dn evni red;
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
NB. Bi zgoraj sklicani občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležnikov.
stoji večkrat registrirna blagajna, ki se trenutno ne rabi. Tako kupi do preklica NaUonal iteiji-str.er-assen Geselschait m. b. H., Dunaj Vit., Siebensterngasse 31.
Za vse ljubeznjive dokaze srčnega sočutja povodom ne-nockmo-tljive izgube našega iskrenoljubljenega edinca
.sna, i i«
kakor tudi za poklonjeno cvetje in časteče spremstvo izrekata vsem cenjenim udeležnikom in darovalcem svojo srčno zahvalo Oton in Mara Drelse.
LJUBLJANA, dne 30. junija 1917.
dobro prodajalko, sprejme JOS. ERRATH, trgo^ vina mešanega blaga v Mokronogu, Dolenjsko
Maks Ssm^ssa, c. kr. komercijalni sve naznanja, da je njegov iskrenoljubljeni oče
m
Ponudite
Ko sta«
1573 (12)
hH
HSbv &&
H H
i' i/l S S®
•/m
v hlodih ali polenju edino tvrdki
¥inko Vabic, Žalec
Takojšnje plačilo proti duplikatu voznega lista. Kulantno poslovanje! Navesti je ceno, mtiožinu v vagonih i a rok oddaje.
danes zjutraj v 8b. letu svoje dobe preni V Ljubljani, 30. junija 1917.

Za Hi.
Pododbor Jugoslovanskega kluba je v sredo pod vodstvom deželnega glavarja d r. Š u s t e r š fč a interveniral pr! voditelju poljedelskega ministrstva sekcijskem načelniku dr. E r 11 u v zadevi živinskih dobav v južnih deželah. Člani odbora, o katerem smo že poročali, so poleg našega deželnega glavarja še poslanci R o š k a r in B r e n č i č iz Sp. Štajerske, dr. L a g i n j a iz Istre in dr. S e s a r d i č iz. Dalmacije. Deputaciji sta se pridružili tudi srednje-štajerska poslanca H u b e r in S c h w e i -g e r, ker so razmere v srednjem Štajerju precej enake onim slovenske Štajerske.
Posvet z vodjem poljedelskega ministrstva je trajal čez eno uro, Splošni položaj je najprej obrazložil deželni glavar dr. Šušteršič, kazoč na preobremenjenje južnih dežel s prevelikimi dobavami, ki se ukazujejo od osrednje komisije na Dunaju, nadalje na veliko razliko med cenami v primeri s sudetskimi deželami, zlasti pa z Ogrsko. Predložil je zahtevo, da se poravna cela razlika med našimi ino grsk i mi cena m i in porabiv celoti v prilog živinorejcem.
Posamezni člani deputacije so potem razlagali podrobne razmere svojih pokrajin. S posebno vnemo in točnostjo jc obrazložil poslanec R o š k a r razmere na Sp, Štajerskem in zahteval primerno remedu-ro. Ravno tako poslanec B r e n č i č. Z zgovorno besedo je slikal prežalostne istrske razmere poslanec dr. L a g i n j a. Poslanec dr. S e s a r d i č je označil položaj v Dalmaciji.
Voditelj poljedelskega ministrstva" v i-tezdr. Ertlje vzel vse pritožbe in težnje dobrohotno na znanje in izjavil, da bo s svoje strani vse storil, kar je v njegovi moči, da se krivice in neenakosti odpravijo. Dne 3. julija t. 1. sc snidejo na Dunaju zastopniki vseh dežel, da se v tej zadevi posvetujejo in pri tej priliki se bo marsikaj pojasnilo. Poudarjal je, da se potrebščina, ki je žalibog vsled vojske zelo velika, po pravičnem ključu razdeli na vse dežele po razmerju živinskega stanja, v deželi sami pa je porazdelitev stvar dotičnih posebnih komisij, ki poslujejo pri namestništvih, oziroma pri deželnih vladah.
Deputacija se je potem podala k ministru za ljudsko prehrano, generalu H o -• i e r j u, in mu je označila — kakor prej pri vitezu Ertlu — stališče kmeta glede živinskih cen in pokritja ogrske diference v prilog živinorejcem. Pri tej priliki se je poudarjalo tudi z vso odločnostjo, kako neutemeljeno se postopa pri.rekviziciji žita, krompirja in sploh poljskih pridelkov. Kmetu se ni niti to pustilo, kar neobhodno potrebuje v lastni hiši, in čestokrat se je celo vzelo seme! Tako postopanje je ne-čuveno, ker uničuje kmetijsko produkcijo, od katere edino zavisi prehrana ljudstva.
Tudi minister H o f e r je vzel izvajanja deputacije na znanje in je obljubil, da jih bo po možnosti upošteval v svojem delokrogu.
Slike z laškena bojišča.
Izza desete soške bitke.
Bilo je na predvečer praznika Vnebo-hoda. Solnce se je prijazno poslavljalo in nič hudega nismo slutili. Ponoči pa je začela italijanska artiljerija besneti proti ob-soškim vasem, posebno pa proti Poljubi-nju, katerega vzame večkrat na muho. Ljudstvo je prestrašeno vstalo in z otroci hitelo iz vasi, iskat zavetja po senikih in drugih skrivališčih. Drugo jhtro, na praznik Vnebohoda, je prišel nepričakovano iz Lubinja preč. gospod tolminski dekan, da opravi med nami, svojimi farani, sveto mašo. Zadržala ga ni velika smrtna nevarnost — saj so pokali topovi in divjali zrakoplovi — ne bolna noga, s katero je moral iti peš uro daleč. Za sv. mašo smo hitro pripravili priprost oltar pod neko skalo v Gadičih, vse drugo je gospod dekan prinesel s seboj. Duplina je bila tako nizka, da je moral gospod dekan stati z vpognjenim hrbtom. Še med službo božjo je priletela v bližino jame granata. Tembolj smo bili farani hvaležni našemu dušnemu pastirju, da nas ni pustil brez tolažbe v nevarnosti in nam je s sv. daritvijo naklonil obilo duhovnega veselja in novega poguma. Po opravljeni sv. maši smo se mu iskreno zahvalili in se s potolaženim srcem vračali na svoje deloma porušene "Bomove, proseč Boga, da bi preč. gospoda dekana še dolgo ohranil v naši sredi.
Ni bila šala.
Lahi so računali, da pridejo topot gotovo v Trst. Že 13. maja so začeli močno streljati, a prav razbesneli so še-le dne 23. maja, o obletnici vojne napovedi. Krog nas so letele granate vseh kalibrov, kamenje, drobci železa, da že ni bilo več prijetno. Napeli smo vse sile in z največjo brzino streljali na bližajoče se Lahe. Opazovalec nam je večkrat javil, kako smo v polno zadeli in kako frče po zraku laški infanterišli. Streljali smo neprenehoma ves dan in vso noč. Drugi dan pa prileti
jpetnajst laških letalcev, ki so krožili čisto nizko nad nami in metali bombe. Drugi letalci so po cestah streljali s strojnimi puškami na posamezne ljudi. Bila se jc bo>-ba na življenje in smrt in marsikdo se jc s skrbjo vpraševal, kakšen bo konec. Na mnogih krajih so goreli požari, posebno okrog naše baterije. Ponoči so požari razsvetljevali temo, vse je grmelo in bobnelo, ločiti ni bilo več r4j-ela od strela. Mi se nismo dali oplašiti in smo streljali kakor besni. Vendar so Italijani prišli nekoliko naprej, nakar je boj nekoliko pojenjal. Medtem smo se mi pripravili na protinapad in ga tudi srečno izvršili. V dveh dneh smo vrgli Lahe popolnoma nazaj, kjer so bili poprej in jih veliko ujeli. Osem laških ofenziv sem že bojeval tu na Krasu, a kaj takega Bog več ne daj! Pozdrav! Jožef Dolinar.
Letalcev pogreb.
Poleti v alpah niso šala. Ob vsakem poletu zastavi letalec svoje življenje. Ja-haški čin kneza Sapiehe, ki je poletel s Tirolske 5000 metrov visoko v Spezio in se vrnil brez trohice bencina, se pač enkrat posreči. Nadporočnika Linke-Crar-ford in grof Herberstein sta se vrnila iz Lasitane z 69 zadetki v aparatu.
Včeraj sta padla v zračnem boju s tremi Nieuporti nadporočnik Bock in njegov pilot.*Krogla je šla Bocku skozi celo telo in mu raztrgala v stegnu žilo odvodnico. Eno roko je pritisnil na rano, da bi zadržal iztekajoče življenje, z drugo je pa poizkušal izmeniti municijski pas na strojni puški. Kri ga je rdeče pobarvala.
In danes hočemo nadporočnika Bocka pokopati. Veliki avtomobili .mnogih letalskih stotnij stoje pred pokopališčem. Piloti, na prsih zlate hrabrostne svetinje, neso črno pobarvano leseno krsto iz kapele h grobu. Častna stotnija salutira, godba se tožeče oglasi, duhovnik govori pokojniku v slabi nemščini, mi pa stojimo odkritih glav. Opazujem svoje prijatelje. Četrtič sem pri njihovi stotniji, vedno so to mladi, veseli ljudje, toda razen poveljnika vedno drugi. Nekaj je bilo prestavljenih, nekaj jih je odšlo v pilotski tečaj ali so dobili lastno stotnijo, nekateri so padli. Tak mrtvec še vedno posega v naš krog: njegove stvari pošljejo domov, denar za menažo zaračunijo, starši in nevesta hočejo vedeti najmanjše podrobnosti, kako se je zgodilo, njegovi časopisi prihajajo dalje, njegova slika na «teni v jedilnici dobi opazko: »Padel.« V stotniji govore o njem samo toliko, kolikor je potrebno.
Eden letalcev kroži nad grobom, nato se pa šumno požene dalje proti sovražniku. Duhovnik pravi: »Pripravljen treba biti, to je vse,« Godba zasvira »Bog obvaruj ...«, dva vojaka, grobarja, se vzravnata iz groba in strumno stojita ...
Mravlje.
V A. smo dali ustaviti voz ter smo šli peš dalje proti prvi črti. Sovražni zaporni ogenj leži nad vasjo in cesto. »Vas« se pravzaprav ne more več reči — razvaline, pogorišča, granatne jame. Namesto škr-jančkov drobe svojo pesem granate, namesto žita seje smrt granatne drobce in celo mušice so jeklene. In vendar sem videl nepoškodovane jablane nastavljati sad in med zvitimi železniškimi tračnicami poganjajo žitne bilke. Stari ogrski črnovoj-nik, ki nas je vozil, jih nabira za svoje suhe konje. Če je v bližino pljusknila granata, je nevoljno stresel s svojo sivo glavo.
Ko smo se vrnili, je zamišljen stal sredi ceste, Z bičevnikom je delal črte v cestnem prahu. Videli smo: Truma mravelj je v kolonah šla preko ceste, nekatere so drvele sem, druge tja. Kjer je posegel mednje bičevnik, so se v zmedi ustavile. Nobena več ni hotela preko nevarnega mesta. Nekatere so se ga v loku ognile in šle po stranskem potu. lz zajezene trume ostalih so se čez nekaj časa izločile posamezne patrulje, ki so previdno preiskale nevarno ozemlje. Ko so dognale, da je vse v redu, so prihajale druge in polagoma se je zopet strnila cela vojska. »Čisto tako, kakor pri nas,« je mrmral stari ogrski Švab.
Oprezno jc potegni! konje izza neke stene. Sedli smo na voz in se odpeljali. Ob cesti so stala drevesca brez korenin; sama suha in mrtva, ščitijo življenje, ki se v kolonah noč in dan pomika na kraj razdejanja.
Nesreča na parniku. V reški luki so te dni štirje delavci na parniku družbe »Levante« strgali rjo, da bi ga potem nanovo prebarvali. Nenadoma se je razdrl oder, na katerem so stali, in vsi štirje so padli 5 metrov globoko. Trije izmed njih so dobili težke poškodbe, 61 letni Frančišek C.ovatin iz Drage je pa na mestu' izdihnil.
Pomorska letala v deseti bitki,
Iz -Čsterr. ung. Kriegskorresp.«: Bližina morja je igrala v bojih desete soške bitke važno vlogo in odkrito priznano, za nas neugodno. Lugansko ozemlje od Gra-deža do Tržiča nudi veliko ugodnost tam se nahajajočim sovražnim napadalnim sredstvom. Številni topovski materijal je bilo mogoče postaviti tam, tudi težke angleške
mornariške topove, ne da bi potrebovali varstva proti morju, ker plitva voda ob bregu zabranjuje močnejše armiranim in globlje segajočini ladjam približati se na uspešno strelno distanco. Vojna mornarica pa ni hotela zaostati v bojih za varstvo našega prvega morskega empoirja. Kar se ni dalo storiti na vodi, je bilo preloženo v zrak in pomorska letala so delovala ne-utrudljivo. Bile so to epizode v velikem okvirju bojnih dogodkov, ki so pomagale pri marsikaki odločitvi. Že tekom pripravljalnih bojev so pomorski letalci neprestano motili nabirališče italijanskih čet in njihova skladišča, zlasti so bile z morske strani sicer nepristopne sovražne baterijske pozicije pri Zdobi (izliv Soče) cilj neprestanih izvidnih napadov. Ko so dosegli sovražni napadi dne 24. in 25. maja svoj višek, so nastopili za porabo v plitvi vodi ploščati angleški monitorji kot skrajno levo krilo italijanske napadalne fronte v lagunah; njihovi težki, dalekosežni topovi so sodelovali v bojih na naše pozicije. Izvršil se je letalski napad na te monitorje, dva sta bila zadeta in te bojne enote so se malo umaknile. Predorne ceste pri Medji vasi, Flondarju, Štivanu, Devinu in Tržiču so obstreljevala pomorska letala z bombami in strojnimi puškami in razkroplje-vaal so korakajoče sovražne kolone. Ko jc ofenziva ponehala, so obiskala pomorska letala ozemlje za italijansko bojno fronto in obložila z bombami učinkovito barake, garniture železniške in izložišča v Zagraju. Generalni polkovnik Boroevič je poslal mornariškemu poveljstvu tako-le brzojavko: »Za uspešno in inicijativno sopomoč krabrih pomorskih letalcev kakor tudi za razumno in tovariško skupno delovanje z letalci na kopnem, ki je bilo posebno dragoceno na včerajšnji vroči bojni dan, prosim, da se sporoči tem vrlim letalcem zahvalo in moj pozdrav.«
Prvo sy. obliajiio neour.sklli cirok na Nižje Avsirijsiiera.
V Ganserndorfu na Nižje Avstrijskem se je 22. junija vršilo prvo sv. obhajilo naših begunčkov iz goriške okolice. Z velikim veseljem in s sveto pobožnostjo so se pripravljali za najsrečnejši dan svojega življenja. Globok vtis je napravil ta prizor na nas uboge brez doma, pa tudi na tukajšnje domačine. Toplo se zahvaljujemo tukajšnjemu kaplanu čast. g, Aleksandru Ten-scher ki se je veliko trudil in si prizadeval s pripravo naših otrok na ta najvažnejši dan. Posebej se zahvaljujemo naši gdč, učiteljici Merici Durjavič, ki se ves čas požrtvovalno trudi s poučevanjem naše mladine. Veliko nam pripomore tudi s tem, da prosi in skrbi za nas, ker si sami ne znamo pomagati v tujem jeziku. Bog stotero povrni vsem našim dobrotnikom! — Sovodenjske begunke.
Glasov! o nosili v lisi.
Č. g. Izaj Božič, vikar na Kamnem pri Kobaridu, sedaj interniral v »Offida, scuolc elementari, provinzia Ascoli Pičeno v Italiji, piše svojemu prijatelju Josipu Ivančiču v Šebreljah: Offida 24. 1. 1917. Dragi! Od 6. 6. 1915 do srede decembra smo bili Ka-nrenci v Kredu in Borjani. V Borjani so še sedaj Tvoji domači, kolikor vem, vsi zdravi. V Kotu je še okoli 150 Kamencev, ravno toliko jih je v Diano Marina, prov, Por-to Maurizio pri Genovi, Tukaj nas je okoli 30. Meni je umrla ljuba mati dne 27. 10. 1916 tukaj v Offidi. Jaz sem ravno takrat imel žoltenico. Torej od srede decembra 1915 smo bili v Ascoli Pičeno (mesto veliko kakor Gorica) do 28. 7. 1916. Od takrat smo v Offidi (mesto šteje 8000 duš), šest ur od Ascoli blizu Jadranskega morja; ravno vzhodno leži Metkovič v Dalmaciji. Piši mi naslove Tvojih ljubih bratov! Pozd ravi vse tiste mladeniče v mojem imenu, kojim pišeš, ki so doma s Kamna, Izroči moje srčne pozdrave vsem gg. duhovnikom! Gospodu dekanu Kunšiču še posebno. Spominjaj se mene, moje matere in nas v molitvah. Z iskrenimi pozdravi do svidenja!
Č. g. Ivan Leben, kurat na Libušnjem pri Kobaridu, Ljubljančan, sedaj interniran v Nughedu s. Nicolo, prov. Sassari, Sardegna, v Italiji, piše goriimenovanemu: Predragi! Pisal sem Ti skozi Švico, pa nisem dobil nobenega odgovora, najbrž nisi dobil mojega dopisa. Jaz sem tu ravno en mesec, in sem hvala Bogu zdrav. G. Fon iz Zapotoka mi piše, da je njegova mati hudo bolna in da bo težko okrevala. Pobit je zelo, moli zanj in za mater. G. dekan in kaplan v Kobaridu in gospodje v Kotu so vsi zdravi in pozdravijo vse na oni strani. G. dekan^ojec mi je že dvakrat pisal, drugi nobeden. Kje se nahaja g. Svitoslav Pre-mru od »Goriške Zveze«? Pozdravi g. dekana Kunšiča! Upam, da jc še zdrav. Pozdravi sploh vse gospode! Prosim povej g. učitelju Sivcu v Cerknem, da so njegovi v Breginju zdravi. Jaz sem mu pisal večkrat, pa ne vem, če je dobil. Pozdrav! Tvoj Ivan. — Nughedu s, Nicolo, 29. 4. 1917.
Iščejo se: Karolina Nikolaučič iz Ce-rovega (Brda) bi rada vedela za svojega
moža Janeza, ki je odšel k vojakom 20« maja 1915, od takrat nc ve nič o njem. Njen naslov: Karolina Nikolaučič (internata), Tronzano Vercellcse, Prov. Novara, Italia. — Kristina Prinčič iz Cerovega (Brda) bi rada vedela za svojega moža Štefana, ki je odšel k vojakom 20. maja 1915, cd takrat ne ve nič o njem. Njen naslov: Kristina Prinčič (internata), Albano Ver-celiesc, Prov. Novara, Italia. — Bernarda: Jackin iz Cerovega (Brda) bi rada vedela za svojega moža Jožefa, ki je odšel 20. maja 1915 z volmi k vojakom vozit; od takrat nc ve nič o njem. Njen naslov: Bernarda Jachin (internata), Bcttona, Perugia, Italia. — Marija Prinčič (babica) iz Cerovega (Brda) bi rada vedela za svoje sinove Karola, Virgila in Emilija, ki so bili odšli k vojakom in od 20. maja 1915 ne ve nič o njih. Nje naslov: Marija Prinčič (internata), Tronzano Vercellese, Prov. Novara, Italia.
iz Mm nasili sieniii junakov v Gradcu
nam pišejo:
Nekam oživljen jc tihi dom slovenskih vojakov slepcev »Odilien Blindenir.stitut« v Gradcu. Če čiovek ponovi obisk temu zavodu, ki je bil do nedavnega časa naši javnosti neznan, tedaj dobi. vtis, da se je tem junakom odprla širna domovina v ljubezni polnem čustvu. Srca rojakov in njih misli so vaše. Pojenjala jc pri njih in okoli njih ona svinčeno težka zavest pozabljenosti, obiski se množe, vse, vse v tej strašni temi, jim jc danes oživljena alegorija človekoljubja in dobrosrčnosti Slovencev v domovini. Bog plačaj! Slepi junak Ljubljančan, oče, Pavel Križnar, je prejel »zlato«. Lahko si mislimo, kako je ponosen nanjo. Z njim se vesele odlikovanja tudi vsi njegovi še ne odlikovani tovariši, ker kol najstarejšemu v njih družbi mu gre sedaj tudi v tem oziru prvenstvo. On je res pravi junak. Dobra volja, zdrav humor in l|ubav do mile nam Avstrije mu ie moralična opora za žrtev, ki jo je donesel domovini na oltar. — V, nedeljo dne 10. t. m. se je zbrala na inici-jativo neimenovanega slovenskega rodoljuba slovenska družba v zavodu samem in popeljali so iunake-slepce na kratko ra.z-vedrilo v Ragnitztal (zur Taube). Veselje je bilo gledati te junake, ki so saj za nekaj časa pozabili svojo prežalostno usodo. Zahvala za ta velehumanitarni čin gre v prvi vrsti imenovanemu rodoljubu, čast. dama.ni in gg. kuratom, ter vsem ostalim gospodom. V drugi vrsti pa slavnemu ravnateljstvu zavoda, ki je s svojim dovoljenjem za izlet pripomoglo, da se je dobro delo izvršilo. Na Sv, Petra in Pavla so jih zopet popeljali na malo razvedrilo. — K sklepu se še obračamo s prošnjo do slovenske javnosti radi pisalnega stroja za Antona Pleškota z Dobrove pri Ljubljani, ki bi se rad priučil pisati na navadni pisalni stroj, na onega za slepce že zna. S tem bi mu bila zasigurirana bodočnost. Darove sprejema č. sestra Klara Verhunc, Gradec, Odi-lien-Blindeninstilut, Leonhardstrasse.
Gospodarske Helelke.
Oddaja sena iz letine 1917 jc urejena po novi naredbi. Opozarjamo občinske zaupnike, ki jim je izročena naloga popisovanja množin, da naj ločijo pašnike od travnikov. Ako se vzame za podlago ploskev brez ozira na to, ali je pašnik ali travnik, se dobe čisto napačne številke. Zapišejo naj se samo travniki, ki se resnično kcise. V rubriki za »hmelj«, ki ga pri nas ni, se morejo zapisati pašniki, a seveda le taki, ki v resnici kaj užitka za pašo dajejo. Stelj-niki se sploh ne morejo upoštevati. Zdravo, §uho, nepokvarjeno seno se plačuje po 17 kron. Kmet dobi poleg tega za vožnjo odškodnino, ki znaša do 5 km daljave 1 K, do 10 km 1 K 70 vin. in čez 10 km 2 K za vsakih 100 kg. Ako vojaštvo samo odpe-ljuje, seveda ta odškodnina odpade. Če je seno pravilno v bale stisnjeno in z žico povezano, se priračuna pri vsakih 100 kg za stiskanje 1 K 60 vin. in za žico 40 vin. To velja za scr.o letošnjega pridelka. Vse množine, ki jih vojaški oddelki samostojno nakupijo, se morajo naznanit' Deželnemu mestu za krmila v Ljubljani, da se od deželne dajatve odštejejo. Brez dovoljenja deželnega mesta za krmila se iz občine vtin ne sme Seno oddajati. Med potrebnimi posestniki v občini je dovoljena prodaja do 500 kg, toda le s privoljenjem županstva.
— Dtva. Pred nekaj dnevi se je v Slovencu« razmotrivalo v nekako treh vrsticah vprašanje drv za prihodnjo zimo. Razgovor je bil sprožil pisec teh vrstic, ki je sam živeč na deželi za silo preskrbljen s kurjavo, pa vidi, da se gre tu za javnost jako važno stvar. Izvedelo se jc, da se je za aprovizacijo z drvmi vršila pri c. kr. deželni vladi enkela. Kaj se je tu ukrenilo, to na zunaj ni prodrlo. Po naši sodbi je začetek rešitve tega vprašanja v tem, da kmetje po deželi pripravijo dovolj drv, in to prav gotovo in hitro. Najlepši čas za to se je že zamudil, pa še je čas. Če hlaga ne bo, ne bo vse jamranje nič pomagalo. Če pa bodo drva, potem bo stvar že kako šla.
Rekviriranje živine pri nas in na Ogrskem. Zadnji čas je slišala javnost veliko pritožb radi prekomernega rekviriranja živine pri nas, dočim se postopa na Ogrskem mnogo zmernejše ter so zadnji čas ondi tudi cene zvišali. Sedaj poroča gra-škim listom z Ogrskega neki Avstrijec, ki pravi, da ima sedaj na Ogrskem in Sedmo-graškcm vsak kmet več goved nego pred vojno. Dočim so najprej po alpskih deželah brez ozira pobrali klajo in živino, so pa prizanesli ogrskemu in rumunskemu kmfetu, ki more sedaj, če hoče — sili ga nihče — prodali nekaj glav živine za 2 K pri kilogramu dražje nego alpski kmet.
Kalija je kalijev sindikat v Nemčiji spravil v prvih štirih mesecih letošnjega leta 4'4 milijone kvintalov proti 4-26 mil. kvintalov v istem času lanskega leta. Množina je računana z ozirom na čisti kalij. Povpraševanju ni bilo mogoče zadostiti.
Kriza v živilih se na Francoskem po-ostruje čimdalje bolj, ker ljudstvo ne pozna nikake discipline. Ko so bili vpeljani mesni dnevi, je ljudstvo silno navalilo na mesarje in so ti zato cene neverjetno zvišali. Tudi pri prodaji rib so bile zmešnjave in so se cene silno dvignile.
Nemška vlada zahteva prepustitev tujezemskih vrednostnih papirjev državi, in to pred vsem švedskih, danskih in švicarskih. Pred vsem se gre tu za uradne in poluradne papirje, kakor tudi za akcije in obligacije prvovrstnih bank, železnic, industrijskih podjetij itd. tfdor takih papirjev ne bi priglasil, ga kaznujejo z globo 10.000 mark in z zaporom.
VSofiji se je ustanovila kralj, bolgarska paroplovna akcijska družba »Dunav«. Soudeležene so kralj, ogrska akcijska družba za plovbo po rekah in po morju, I. priv, c. kr. donavska paroplovna družba, c. kr. priv. splošni avstrijski zemljiško-kreditni zavod in ogrska splošna kreditna banka.
ITngmvilAS ic sredstvo za pomlnjc-
rrainyaoi jcnjG lnSi ki rdeče, svetle
in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. DvrfirnS ie rožnata voda, lil 2ivo po-lCyUy»A rdeti bleda lica. Učinek jc Čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Povzetje 85 vinarjev več. Naslov za naToSTa
JHN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava.	2525
vgiašBvalec glase virjev In trgovec glas&ii
Ljubljana, Woliova ulica št. 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovlrjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špečielnl zavod za vplaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Vam plačam, akoVa-ših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
OiQ_R«alcOm Cena ločku z jam-IVIdaDdl^dIIl. stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4-50, 0 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschau
(Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
93
tambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovale!] kavčuk - šiambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Nikakega zobobola
vcC, nobenih noii brez spanju. „Fides" laj&a bol pri votlib zobeh kakor tudi pri najtroovrat. revmat. zobnih bole-
činah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri Kcuspehu denar nazaj 1 Cena K S — .1 tube K 5 —, 6 tub K 8-— - Nikako
________»obne prhline več. Snežno bele zobe
doseJete s X!IiIS zobno vodo. Takojšnji učinek. Cena K J, :>stekl.K5, KEHENV, Kaeehau 1. poŠt. pr. 12-Z.m Odrsko,
ali na račun se takoj prevzame v Ljubljani ali bližnji okolici.
Ponudbe pocl šifro »Kristina«, Dolenjska cesta 6, Ljubljana..
Vsakovrstne
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo uaročitev. Cono primerno nizke, postrežba, kakor jc v takom času najbolje mogoča. FR.CERAR, tov. slamnikov v Stobu, pošta in žel. post. Domžale pri Lj.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN MOVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
pleskarski in lika irski mojster
Rimska cesta IS
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča delu. Solidna in točna ppstrežba. 804
Ustan. 1910.
Henrik Weisz
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-. , , skih čevljev K 35.—, zakon, protokol K K 4g>_ in K50;
K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K 50.—, K 60.-, in K 70.—. Par čevljev za gospode K 45.-, K 50.-, K 55.-, in K 60. Beli moderni platneni čevlji za dame v vsaki velikosti. Cjviji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 Skatlja kreme za čevlje KI.—
želi za dobo poletnih mesecev brez zahteve plače, v svrho priučenja slovenščine mesta kot	1578
Ponudbe pod: Stefaner, St. Rupert pri Celovcu, Bahnstrasse 4'c.	-—-
z vrtom v Ljubljani, na prometni cesti,
urejena za več trgovin, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Pojasnila pri upravi lista pod 1529. — (Znamka za odgovor.)
naročite takoj 40°',, kalijevo sol! Cena K 22-80 za 100 kg iz postaje Zaleti. Z naročilom treba vposlati vreče! Razpošilja se po povzetju najmanj 100 kg.
Vinko Vabič, vele tržeč, Žalec, Južno štajersko.
Za odstotke garancija! Postrežba solidna!
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno f. 1293.
¥ Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polk, posestev, vrednostnih papirjev a!9 zaznambi na službene prejemke.
Vraiajo se posojila v 7>/a, 15 ali 29'/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Mo?Ja!i posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni «rg "A. 19, ki daje vsa potrebna pojasni
Zadruga tprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/j°/o«
Orušlveno lastno premoŽenje znaSa koncem leta 1915 519.348*40 kron. Deležnikov jo bi!o koncem leta 1915 1924 s 1S.S1S deleii, [ni reprezentujjejo jamstvene glavnice za 6,039.850 kron.
HHH
Mestna hranilnica v Radovljici Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici Posojilnica v Radovljici
dovoljujejo si tem potom naznaniti, da bodo pričenši z dnem 1, julija 1917 zjutraj za stranke uradovale
od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne razun v nedeljah in praznikih
ter prosijo, da blagovoli p. t. občinstvo vzeti to na znanje
Ravnateljstvo
Mestne hranilnice k Radovljici
Ravnateljstvo
Kmetska hranilnice In posojilnice v Radovljici
Ravnateljstvo
Posojilnice v Radovljici
liupn iuvuimi unnun $ m s u\\
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
• «
®
julija
i Prodaja se Karlovarski porcelan Na številni obisk vabi j ter posoda z a mleko iz pločevine.	Ivan Kus.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Zaloge v Ljubljani: A. Šafabon in Julius Elbent.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3 — porcija za rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg.1520


Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
»s Kramam
555555555555555555555555555555555555555555B555555555555
iz vin lnbtnerja pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že vet stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 >et starega 4 polliterske steklenice franco po pošti za 40 kron, mladega triletnega, Čudovito uCinkujoCega kot bol lajsa-joCe vribalno sredstvo pri trganju v udih, k polliterske steklenice za 32 kron; vino od 56 litrov viSje, rizling in rudeči burgundec liter po 3 K 60 v.
Benedikt Herti,
graščak, grad Golič, Konjice, Štajer.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate žeille (Mm)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustreženi lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutov tako draga, bode ta za osebe, ki imajo oprarvilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu,-pošta Domžale pri Ljubljani. 107
Službe išče
star 30 let, oženjen; vojaščine prost, pri posojilnici v kakem večjem kraju na Kranjskem ali Staierskem, zmožen bilanciranja in vseh v to stroko spadajočih del z 8letno prakso in z dobrimi spričevali. Poleg tega bi prevzel tudi službo občinskega tajnika, flbsolviral .Orglarsko Solo' iu .Glasbeno matico' v Ljubljani in jc zmožen poučevati pevsko društvo ter godbo na pihala in lok. - Ponudbe na upravo .Slovenca" pod Šifro: Marljivost 1567.
Krepar, šole prosti doček 3 čedno pisavo sc sprejme za
pri krojaškem mojstru in trgovcu Aloj. Rtcko v Donavvitzu pri Ljubnem, Gor. štajer. Prednost imajo taki, ki so radi vpoklica mojstra morati prekiniti učno dobo.
SALBE
Srbečico, potenje, solnžarico, hraste, | izpuščaje, kožne I bolezni, stare rane
odpravi hitro In iljurro
No umnžo In na diši. Mali 'uiSck B K, veliki lonček b K. družinski Ivnc k 9 K z navodilom, K te™ EpncJnjoSj jan-tsrsko milo i K. — Izngluje bpS Saaiier, lekarnar, Hagy KotCs St. 31.
Na prodaj sta dve skoro popolnoma novi dvovprežni usnjati
h » a s	s
(0111111
Zahtevajte slovenski cenik!	Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
tovarniška zalom s»sva8s*§h sfcrosev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi luxus-oprcine vedno v zalogi. Touk v umetnem vezenju brezplačen!
Ljubljana,	1304
!>!l:u !raniiS'x«!»kvc!i'i mostu, l<ivo, ob vod« tretji hiša. lOMna garancija I

prva priprostejša, druga jako fina. -— Natančnejša pojasnila daje g. Jože Roznjsr, Grndiš^o 13.
Proda se več iiovb
j <3 TO
j^l r s:..:: ■ - ■■■:;-.- -./: -' ..............- .- •	— —r—Ti*-ir-rTiM( *
fle puščajte otrok samih, da se požari omejJjol
%mnimmmxx._ iiiiiihmiiihiiiihiiii m i iiih i i » iiiiimi miniiiii hiiihiiiii i imuiiiu f
I	i
j g Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je |

*f
^Nlll
.iH
trn

od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J- P©gafesiik? :M"7
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13.
slovite tovarno „Umvath ' kakor miatilnlce, vrstila (gepelni), sinmoiezni-«*, čistilnik:, mlini za grozdje, stiskalnico za vino, travniške brane in
drugi poljedelski stroji.
Franc Kitti, Ljubljana, Martinova c. 2.

i J Lfi 2 U11 & A1 ti. LJ Vk
proti požarnim škodam in polodl)! ccrheoili zvenov
Ljubljana ::;: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprojema proti požarnim Škodam t 1. raznovrstne
izdelane stavbe, kakor t,udi Btavb? med ftasom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljsko pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge i kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od tatere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnpstni zaklad in udnlne, ki so znašale 1. 1012. 67,?,356 kron 17 vin., so poskočila kancem ieta 1913. na 730.147 kron 17 vin. Tedaj čimveejo zanimanje za ta edini sSorenski znvod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbo in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Pro:>eku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poveajeriki.	.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo. Ne puščajte otrok sramib, da se požari omejijo!
cerkveno orodje, celotne cerkvene
— oprave itd.----—
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Volna zspestua ura
natančno regul. in re-
pds. Nikel ali jeklo K. 12 — iti — 2U'— z radij, svetilu. kazališčem K 16 — 2u*— li 24— v srebrnem okrovu IC 18 — 24 — li. 28' —, z radij svet. kazal. K. Ho-— 3(1* — srebrna zapestn.ura na otast. K — 36*— 40"— M kar. zlata zapostna ura na elast. K 1(10'— K 120 — IC 140 — 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Prva tovarna ur lan Konrad
c. in kr. dvorni založnik LJriis št. 155:; (Češko.) Na željo so vsakomur zastonj pošljo moj glavni cenik.
Proda se 31/4 lcta stara
mr K0B1LH
tor kupi rabljen a dobro ohranjen
mr KOLESEL1 -m
ali kočija za enega konja. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1563 (ako znamka za odgovor),
0w££i sir,
polnomasten (vollfett) v sodčkih po 30—50 kg,
m&Sisiov
ter suhe češ pije pošilja I. Gigovlč, S.sak, trgovina drv.	1558
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
•v
Centrala na Dunaja. - Ustanovljena 1864. -33 poteznic, ItogaJ marijm irg - So. »a czsla. Delniški kapital 60,200.008 K Ressrve 17,?0OJ00 *
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige tei na kouto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrostovanjom. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanjo in prodajanje vrednostn/h papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depott) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15 Ustmena in iilsmeun pojasnilu (n nasveti o vse« v bančno stroko spadajočih transakcijah vscU ;
Najkulantnejše izvrševanje borznih narojil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrftrnbe (safes) za ognjovarno shranjovanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — 1'romese za vsa žrebanja .;rs=p'ncao. Siiaje (len uuiii v?i»:i na lirauilne knjižico dne 30 novembra 1918 ti 113,251.150.-,
.v; ^ '..i.,'«*: : mnar

1
1
Ljudska. posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, • sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po _
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mislih.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hrani nih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
i,,.,, i brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema t^idi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Kranjska deželna podružnica v Izbijam
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvere zavarovlnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nez^na in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po nrvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838-
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu.1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DDjtlO ZSSarooanie, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji, Marije Terezi e cesta St. 12.
Ctjristofov učni savod v Sjubljani
vpisuje v dnevne in večerne tečaje za šolsko leto 1917-1918 v Sodni ulici št. 1. ves mesec julij 1917 vsak dan od 2. do 8. ure zvečer. — Najbolje obiskovano zasebno učilišče. — Absolventi pridejo najhitreje k dobremu kruhu.
Ijaananaaanaani
obodni salon.
aaaaaDanaaapcnnancn
aC3C3E3C3C3E3CaC3C3C3C3C3a D
D 0
V zalogi
□
0 n
D 0
Jrac3izic3cac3c3cac3c3c3c3caiz2cz!ca
novi žalni klobuki.
g fl Cenjenim damam priporočam svojo zalogo
D S
D Q
a a o S
najnovejši^ slamnikov.
Odprto lu3i v opoldanskih urali. C«ne priznano nizl^e.
D D
0 D
□
G D D D
d a
Rozi ^abčič § g
Rimska cesta št. b
innnoaaanaanoannoaaaaoaaa
o a
D G
c a
^□nnnaaani luuaaaaaaaacnnaaaaaanaarm
& 6. Skaberne
L.
ffleslm trg št. to.

dobivate
v špecijalni trgovini za milo
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno I
Jas Ana
s svojimi 1S5 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sera jih dobila po li mesečni rabi pomade, ki sem jo Iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev laslšča, pri mošk<h krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjera do najvišje starosti.
Lonček po 6, 10 in 15 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila
Ana Csf Hag, Dunaj, I9 Kohlmarkt 11. tfci
sm
srn
C. iu kr. dvorni založniki
R. ZANKL SINOVI
Ljubljana
Resljeva cesta 1.	Marijin trg 1.
priporoča vse vrste olinatih, suhih in fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, čopičev, steklarskega kleja in
vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Seznami na razpolago..
ILIRSKA BANKA V L
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BRNČME TRUMSilKCIJE NflJKULilNTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOCl RAČUN PO DOGOVORU