DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE CHICAGO. ILL.. 31. DECEMBRA, (DECEMBER 31.) 1931. MM W. Mtk M LETO—VOL. XXVI ESTÄII OKRAJI V Fl UPROPASCENO GOSPODARSTVO JE POSLEDICA KORUPCIJE IN TATVIN Milwaukee edina izjema.—Razkrita podkupovanja in kraje. Javni nameščenci delajo že mesece brez plače V času, ko bi morala biti a-meriška mesta pripravljena nuditi prebivalstvu v potrebi čimveč pomoči, so sama potrebna —pomoči. V času "piosperite-te" in še prej so se čezmerno zadolžila, tako da dohodki niso več pokrivali tekočih izdat- demonstracijo, katere se je u-deležilo 15,000 ljudi. Tudi v Chicagu so se organizirali. Posledica je, da bo iskala oblast »nove vire v indirektnih davkih. Kam so šli milijoni, katere je plačalo ljudstvo v mešate in okrajne blagajne? Sodna pre kov in obresti, kaj še da bi se j.kava uprave takozvauega "sa-moglo kaj odplačevati na glav- nitainega" distrikta v Chicagu nico. To stanje so zdravili z je dognala krajo na debelo. Mi- Nova newyorika jetnlšmc» $12,000 000 Višanjem davkov, dokler ni prišel krah, ki je zadel nekatere občine tako občutno, da so v "konkurzu", ene pa dolgujejo že milijone dolarjev svojim delavcem na plačah. Philadelphia, ki ima že vrsto let koruptno upravo z republikansko označbo, je uia pragu bankrotiranja. Bankirji so ji odrekli kredite in v kolikor nudijo še pomoč, »tore to le pod svojimi pogoji. ' Isto velja za Chicago, kjer so mnogi davki neiztirjani. Sploh je ves davčni sistem v čikaškem okraju zagazil v veliko konfuznost, iz katere ga vlečejo sebični politikasi obeh sEFank, župan mesta, okrajni? odbor, governer države in le- lijone in milijone je šlo graf-tarjem v žepe. Mo se je dogajalo v upravi mest Chicago, New York in Philadelphia. Ljudstvo, ki vse to resignira-mo opazuje, bi lahko vedelo, da je izhod iz gnojnice grafta mogoči le, ako se posluži istega načina, kakor so se ga vo-lilci v Milwaukeeju. Vzrok, da ne ve, pa je v tem, da se poslužuje za svojo duševno hrano edino kapitalističnega časopisja, nad katerim bde veliki privatni interesi, ki se socialistične administracije boje prav tako kakor mali in veliki graftarji v političnih uradih. Gniloba v upravah ameriških mest kliči po očiščenju. Republikanci in demokratje so za- Država New York je »gradila blizu Attioe novo jetnišnico, ki jo vidite na tej sliki. Stane okrog $12,000,000. V nj« bodo preseljeni jetniki is starih zaporov, ki «o postali tesni radi večanja števila zaprtih kriminalcev. Ako bi poslali v zapor se velike tatov« in graftarje, bi tudi ta ječa postala v enem dnevu premajhna. Samo politični uradniki mesta New York, katerim zdaj posebna koiniaija odkriva grehe, bi jo lahko napolnili. PREMOGARJI V W. M. DELUJEJO ZA ZDRlP ŽENJE UNIJE S S. P. PAPEŽ POZIVA NA ZDRUŽENJE VSEH KRSCANSKIH VER Ogrska ne more več zmagovati bremena Ogrska mora odplačevati zunanjim upnikom na dolg in o-bresti od 50 do 55 milijenov dolarjev na leto. Radi nizkih cen žitu in splošne depresije ter Enciklika "Lux Verltatis" (Luč slabega gospodaistva te vsote !Vte *>™<>in* pritiskajo resnice) klič«s proteatante in več ne zmore, zato je progi a-pravotlavne pod vatikansko sila "moratorium", kar znaČi, okrilje. in posameznih držav, nego sko-ro vseh občin in okrajev. Radi tega zla stradajo milijoni brezposelnih in njihove družine toliko bolj. Republikanci in demokratje sami dajejo » svojo tatinsko "politiko" ljudstvu najboljši dokaz, da se bremena ne bo rešilo drugače kot z okle-nkvijo socialistične stranke. gislatura, za vodnike pa se jim vozili ne le gospodarstvo Unije ponujajo velebankirji. V Chicagu so učiteljice, učitelji in drugo osobje, vposlje-no v šolah ,brez plače že od meseca aprila. Vsega skupaj so jo v devetih mesecih prejeli le za pet tednov dela. Občina dolguje samo šolskemu osobju nad enaindvajset milijonov dolarjev na zaostalih plačah, kar je škandal, a ljudstvo se ne vznemij ja dosti, ker se je pač sprijaznilo s koruptnim gospodarstvom v upravi mesta kot z zlom, ki ga *ni mogoče odpraviti. Dalje dolguje čikaška občina in okraj Cook milijone dolarjev na zaostalih plačah mestnim delavcem, osobju v okrajni bolnišnici itd. Za krizo zvračajo krivdo drug na drugega, prava krivda pa je v koruptni, tatinski administraciji, ki je praznila blagajne. Medtem, ko ima milwauska občina milijone prebitka, ima čikaska vsekrižem ogromno dolga, istotako Philadelphia, Los Angeles, New York itu. V Los Angeiesu so 23. decembra poteKli bondi (posojilo) trem posebnim upravam, a v blagajni ni denarja in so zapadli. Philadelphia dolguje nad 600 milijonov dolarjev in Chicago še mnogo več. Vsa ta mesfta si hočejo pomagati iz zagate z večanjem davkov. Posestniki v Philadelphi-ji so priredili proti povišanju Obrat v ruski industriji Ruska industrija še ne pozna depresije, pač pa ji manjka tehnično izvežbaneua osobja. V letu 1932 jih mislijo najeti več tisoč v inozemstvu, ki bodo učili ruske delavce operirati stroje in izvrševati razna me-panična dela. V KATOLIŠKI MEHIKI SMATRAJO, DA IMAJO PREVEČ KATOLICIZMA Mehiko je katoliška dežela, v kateri je bila duhovščina skozi dolgo dobo vsemogočna oblast. To je minulo. Svobodomiselni, liberalni in socialistično misleči krogi vodijo v Mehiki ne le gospodarsko nego tudi duhovno revolucijo. Po revoluciji, ki je strmoglavila des-potizem in moč cerkve, «e vlada trudi dvigniti šolstvo in db enem ovira z raznimi restrikcijami cerkev, d od nje 'izposodil* par stotisoča-kov na nič in jo potem upropa-stil, bi se mu ne zgodilo drugega kakor zagovarjati bi se moral pred kako preiskovalno komisijo. ~ Prebivalstvo Francije Zadnje ljudsko štetje v Franciji izkazuje 41,834,923 prebivalcev, ali 1,091,076 več kakor pred petimi leti. V pariškem okraju so našteli 4,933,855 ljudi, med njimi 459,498 tujcev. Bančni polomi novembra Novembra 1931 je propadlo v Zed. državah 133 bank, katere so imele 70,371,000'obvez noeti. 9 t se bo vsa industrija izselila iz Oklahome, če bodo iniciativne predloge sprejete, pa so se zibali za delo. Sličen argument so kapitalisti «rabili in ga še rabijo v Wisconsinu. Vojni dolgovi Zed. državam Dvajset evropskih in drugih držav dolguje Zed. državam $11,598,501,461. To je bilo stanje dolga meseca decembra 1931. Dozdaj so vrnile $2,-672,580,897. Provinca Ontario v Kanadi je napravila s kontrolo nad prodajo alkoholnih pijač v letu 1931 okrog enajst milijonov dolarjev čistega za državno blagajno, in enako gre prebitek iz tega vira državi v drugih kanadskih krajih, kjer država kontrolira alkoholno produkcijo in distribucijo. V svetohlin&kih Zed. državah, kjer se ne pije nič manj kakor pred prohibicijo, pa gredo taki viri, kateri znašajo samo v mestu New York več »to milijonov dolarjev na leto, velikim butlegarjem, policiji, sodnikom, šerifom, suhaškim agentom, poslancem, aldermanom in drugim političnim uradnikom, namesto da bi jih dobila država, ljudje pa pošteno pijačo. -- ^eK*k,l 4 Hillquit pomaga vlagateljem propadlih bank Morris Hillquit, predsednik soc. stranke, je na shodu v Hartfordu, Conn., govoril o bančnih polomih in o korupciji, ki je z njimi v zvezi. Dvorana je bila polna delavcev, ki so večinoma nezaposljeni. Kar so imeli prihrankov, so v banki, katera je zaprla vrata. Hillquit je dejal, da bo vlagatelje delavce pravno zastopal brezplačno. . * * „ 1 TVOJ LIST. Delavec ali kdorkoli, ki hoče razumeti delavsko gibanje, mora čitati socialistične liste. Nov letak o bankah Soc. stranka je izdala nov letak o situaciji z ozirom na propadanje bank in sedanjo bančno kontrolo. Imenuje se "Stop Bank Failures!" Sto izvodov stane 35c in tisoč komadov $3. Ni majhna vsota V Zed. državah je v vseh unijah okrog 4,000,000 delavcev, kateri plačajo približno $250,000,000 asesmenta letno. AMERIŠKA "NEVIDNA VLADA" Po otvoritvi 72. konfnaaa jo poaobna aanatna komiaija Eoaliiala tako-»*.„. "modnarodno" bankirja m Wall Strelo, katori tvorijo amoriiko *W vidno vlado". V tvojimi finančnimi vplivi so v stanju •trmoflavit. marat-kalaro rlado na lam kontinontu in v Evropi. Ž» po voj«i «o raanim dooolam posodili «krof *••» milijard dularjo*. Rakli to, da čatudi kaka driava, npr. Nomčija, napova bankrot, voliko banko v Zad. dfiavab valod toga no pri* dajo v nmrnMl Mnogi mialijo naaprotno* in ¿o «o «ladnji V pravom, bi finančna Sfttruktura Zod. dri ar v takom slučaj« sfrmola it* t o na tla. Na •liki as lavi ja aonator D. I. Waiah, na daoni' jo s*is««r Tom Connalljr, v •rodi p« diru g Morfonrfro bančna biio nvogočni Tkanu W. Lam on t. 11z Newburgha v Clevelanda jmorilno orožje in uganjalo bo-gokletstvo s pozivanjem Boga na pomoč proti 'sovražnikom", ni krščanstvo, za kakršnega je Sedaj, ko se vrfi razprav«, kriiu\ ne«°Je kje naj se vrfi prihodnji\boi .»»f^čanatvo monarhov m a- JSZ., U članstvo kluba it. 28 .»L"1'-"t KrU.t.,Je ' JSZ. v Newburghu izreklo !™»>U«J". m pa. "ljubi svojega mnenje, da je Clevelarvd naj- 80Vrainika k*kor 8ame*a 8e primernejši kraj. Ak . se vrti, t našem mestu, bodo vožnji MILITARIZEM VELIKO EKSPERIMENTIRA sirotki povprečnega delegata nižji kot pa ako se vrši v enemu izmed orftalih nominiranih mest (v Milwau(keeju ali Canonsbur-(«). Ekonomski razlog je v tek ¿asih zelo važen argument v prilog Clevelanda. Drugič, Cleveland je priporočljiv za sedež IX. rednega abora JSZ. tudi iz razloga, da je tu velika jugoslovanska kolonija, katera šteje tisoče delavcev. Med njimi bi v pripravah za «bor in v času zbora lahko izvršili veliko agitacije kar bi koristilo našim štirim klubom v tem mestu in našemu fibanju v splošnem. Upam, da me bo članstvo JSZ. tega v polni meh zavedalo ter glasovalo na januarskem referendumu v prilog Clevelanda. m Za leto 1932 so bili v odbor kluba št. 28 JSZ. izvoljeni sledeči: Frank Hribar, tajnik blagajnik; Peter Segulin, zapisnikar ; Jos. Le ver in Anton deležnik, organizatorja. Klub je v letu 1931 dobro napredoval. Njegovim nasprotnikom to seveda ni ljubo. Ko bi »e zavedali, da je delavsko gibanje tudi njim v korist, ne bo tako trdovratno vztrajali pri svoji zmoti, nego se bi pridružili klubu. Karakteristično za &ecTahje čase je med nami to, da so u-vedii v Slovensko delavsko dvorano poučevanje veronauka. 2e ime dvorane pove, da ni bila zgrajena v verske namene. Dru-gic, rojaki, ki so verni, imajo tu tli v tem delu mesta dovolj pi*iikA pošiljati svoje otroke v vei-sko šolo. Toda začeli so s propagando, da se mora tudi sovražnika be'\ Škofje, prelatje in kardinali pa so v vojni in pred vojno govorili o junaštvu, o slavni junaški armadi in druge mili-tartaične fraze, v vojni pa so v imenu Boga blagoslavljali ka-none in navduševali sinove delavcev in kmetov za klanje. Zdaj delajo isto. Sloviti fuski mislec in filozof Lev Tolstoj je rekel, da vojna in krščanstvo sta nezdružljiva. Tudi kar se počenja s katolicizmom v Italiji, na Primorskem in Tirolskem, ni nikakršno krščanstvo, nego po zaslugi papeža in Mus-•olinija potvarjanje krščanstva. Delavska dvorana bi morala služiti napredku, zdravi delavski misli, me pa temi. Toda vseh dni ni še konec. Opazovalec. Na ábki je torpedo, t kakršnimi eo nedavno eksperimentirali pri vajah ameriške vojne mornarice blisu Concorda. V sebi ima dorolj sile xa razstrelbo «udi največje bojne ladje. Militarista v Zed. državah se veliko prizadevajo, da bi vlada tratila čimveč v izboljševanju priprav na mori tve in zahtevajo tudi, da »e zgradi kolikor mogoče mnogo novih vojni*» ladij. Z vzhodnoohijske konference JSZ Bridgeport, O. — Konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice dne 20. dec. v Bridgeportu je predsedoval John Rebol. Navzočih je bilo nad 20 zastopnikov, ki so re-prezentirali 6 klubov in 3 društva. Poročila delegatov so bila o gibanju povoljna. Nekatera društva so prenehala plačevati članarino v P. M., a večinoma jo spet obnove ko hitro postanejo boljše razmere. Razprave so bile zelo stvarne, posebno kar se tiče prihodnjega zbora JSZ. V vprašanju sedeža zborovanja je bila večina za Canonsburg. Odločilo bo seveda članstvo klubov. Obširna je bila razprava o Proletar-cu, ki je vsled krize zelo prizadet na dohodkih. Dasi je nato uvorano dati na razpolago ša konferenčna blagajna v sla- Za delegata na konvencijo ohij4ke soc. stranke je bil izvoljen Jos. Snoy. Vršila se bo 9.—10. januarja v Clevelandu. Po končanem zborovanju so nam sodružice postregle z dobrim domačim prigrizkom, so-drugi pa že veste s kom. Med drugimi so bile nj^zoČe naše stare korenine kot Nace Žleirf-berger, John Rebol itd. Hvala vsem, ki so pomagali z raznimi deli ali na druge načine. Za-vzemimo se ,da bo na prihodnji konferenci udeležba dvakrat večja nego na tej in da bodo poročila zastopnikov o agitaciji in napredku Še bolj ugodna. Poročevalec. \ cerkvene namene. Duša tega gibanja »o 'bili največ taki, ki so takrat ko so dvorano gradil rekli, "da 'far' tukaj ne bo imel nič opraviti..Brez bivših članov kluba št. 28 ni bilo pri tej akciji. Tako se je pokazala naprednost naselbine. Eni se radi pobahajo, da so boUši socialisti nego mi. Društva, katera imajQ delnice Delavske dvorane, so se prav vsa izrekla za poučevanja veronauka v tej dvorani, med njimi luui dva društva'SNPJ in eno OM. ^SPŽrr: Ko je j?i| na delničarski seji dne 20. dec. na-* .z na. i jen izid glasovanja, so začele pobožne mamic,» ploskati vsled veselja, da ni "greh" Zmagal... Po seji so me tolažili, da ima večina vselej prav iu tako je tudi zdaj pravilno naluaila. Vpraševal sem jih, ¿e je bila v pravem tudi ko je izvolila Hoover j a. Bili so v za-diegi in priznali, da se je zmotila. Ne gre se za boj proti krš-čanstvu. Mi nismo proti ver-1 jačati obstoječe, m kom niti jim ne branimo izpolnjevati verske ceremonije. Smo pa proti farizejstvu, katero zavaja narod v mračnjaštvo in ga drži s tem nesposob- renca pred IX. rednim zborom, nim zdravo mi'liti. Krščan- bo toliko večje važnosti. Izvo-stvo, ki je v zadnji svetovni lili bomo tudi delegata na zve-vojni vsekrižem blagoslavljalo zin zbor. bem stanju, je delegacija vseeno sklenila, da se prispeva $5 v podporo listu. Izvoljen je bil ponovno ves prejšnji odbor razen Pauline Glogovšek, ki je organizatorka za Blaine. Klub na Power Pointu je poslal pismeno poročilo. Vsled oddaljenosti (76 milj) jim je težko poslati delegata na vsako konferenco. Klubi so bili urgirani, da naj imajo od časa do časa priredbe, ker nudijo te najboljšo priliko za agitacijo in ob enem se z njimi razglasa klub. Tudi nekaj sredstev prinesejo v blagajno. Na zborovanju je bilo precej sodružic! Dobro znamenje, da se naše ženstvo probuja. Le tako naprej! Eni delegatje so priporočali, da naj se iz vseh naselbin dopisuje v Proletarca, da postane list čimbolj popularen. V razpravi o agitaciji se je naglaša-lo potrebo ustanoviti klube v naselbinah, kjer jih še ni in o- Prihodnja konferenca bo na Blaine. Datum določi tajnik sporazumno z odborom kluba na Blaine. Ker bo ta konfe- D. W. Hoan vabi I zbor JSZ v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Od. 1. januarja do 12. februarja se vrše v klubih JSZ. volitve o sedežu bodočega ali devetega rednega zbora JSZ. in Prosvetne matice. Izmed predlaganih mest je tudi Milwaukee. Ali je Milwaukee primerno mesto za obdržavanje našega zbora? Je iz sledečih razlogov Tu imamo veliko, kompaktno stovensko naselbino. Delegatom se ne bo treba voziti daleč od zborovalnega prostora. Konvencija socialistične stranke se bo vršila v Milwau-keeju. V našem mestu imamo člane strankine eksekutive in mnogo drugih prominentnih so-drugov, ki so pripravljeni pomagati k uspehu zbora. V Milwaukeeju ima stranka močno organizacijo in veliko somišljenikov, angleški socialistični dnevnik in tednik. Zupan mesta je socialist. Serif o-kraja je socialist. Tukaj je socialistično prepričanje cenjeno in delegati ne bodo izpostavljeni sovražnemu sentimentu, nego bodo sprejeti kot sodrugi od sodrugov. Delegatje bodo imeli priliko poučiti se, koliko se lahko doseže tam, kjer je vsaj nekaj socialistov v mestnem svetu, četudi nimajo večine. Z moralnega stališča Je to velikega pomena za našo organizacijo. Ali ne bodo šli delegati domov z zbora z večjim zanimanjem in z odločnostjo delati za socializem še bolj e-nergiftio, ko bodo videli, da socialisti v javnih uradih resnično delujejo za dobrobit delovnega ljudstva. Ali to dejstvo ne odtehta argumenta, da se bo morebiti prihranilo par desetakov pri vožnjah ? V Milwaukee se je naselilo mnogo naših rojakov, posebno s severa. Velika večina teh se ni udejstvovala v političnem gibanju. Kateri so se, so bili v drugih strankah. Vsled terorizma od strani delodajalcev in vsled drugih ovir so bili nedostopni za socialistično agita cijo. Sedaj, ko žive v drugih okolščinah, spoznavajo, da socializem ni tak bav-bav lkot so jim ga predstavljali drugi. Tudi s tega vidika bi bil zbor v milvvauski naselbini velike agi-tacijske vrednosti, in s tem za vso JSZ. Članstvo kluba št. 37 obljublja, da bo storilo vse za udobnost delegatov in za večji uspeh zbora. Iz gori navedenih razlogov vas vabi članstvo kluba št. 37, da se odločite in glasujete za MILWAUKEE kot sedež devetega rednega zbora JSZ. in Prosvetne matice. Našemu apelu se je pridru žil tud: župan D. W. Hoan, katerega pismo je bilo priobčeno v prošii številki Proletarca in sicer v slovenskem jeziku na pivi strani in v originalu na 7. strani. Za klub št. 37 JSZ., Albert Hrast. zabav so Katherine Beuk, John Rak, Oscar Godina in D. J. Lotrich. Izvoljeni so bili na seji mladinskega odseka. Na skupni klubovi seji je bil0 nominiranih deset Članov in članic za kandidate v upravni odbor Proletarca, izmed katerih bo sedem izvoljenih na občnem zboru meseca januarja. P. O. KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI Ulite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega uspeha? t3r> OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t Odbori kluba št. 1 JSZ Chicago, III. — Na seji 23. dec. so bili izvoljeni v odbore kluba št. 1 sledeči: Peter Bernik, tajnik-blagaj-nik; Charles Pogorelec, organizator; Joško Oven, zapisnikar. Nadzorni odbor: John Ko-pach, Andrew Miško in Justin Zaitz. Dramski odsek: Peter Bernik, Andrew Miško in Frank Zaitz. Odbor pevskega zbora "Sava" : Frank Alesh, predsednik; Anton Garden, tajnik; Filip Kmetec, arhivar. Publicijski odsek: Peter Bernik, Donald J. Lotrich in Fr. Zaitz. Odbor za aranžiranje predavanj in diskuzij: Ivan Mo-lek, Joško Oven in Frank Zaitz. Upravitelj klubove knjižnice, Charles Pogorelec. Delegatje kluba v centralnem odboru soc. stranke okraja Cook: Anton Garden, D. J. Lotrich, Charles Pogorelec, Justin Zaitz in Fr. Zaitz. Odbor mladinskega odseka: John Rak, tajnik; Johnny Ko-pach, zapisnikar; Oscar Godina, Organizator. V odboru za aranžiranje diskuzij, debat in To in ono pri nas in drugod Cleveland, O. — Dnevnik Cleveland Plain Dealer je v izdaji z dne 24. dec. priobčil članek pod naslovom Trift Makes Milwaukee Famous, v katerem daje priznanje upravi milwau-fckega mesta za njeno vzorno in varčno gospodarstvo. V članku navaja med drugim, da je pred leti postalo Milwaukee slovito vsled izbornega piva, ki so ga varile milwauškc pivovarne, sedaj pa -radi varčne in vzorne mestne uprave. Medtem, ko so mnoga druga mesta v bojazni pred bankrotom, je poslovno let0 v Milwaukeeju zaključeno z $2,370,000 prebitka v mestni blagajni. V Chicagu župan prosjači okrog bankirjev, da bi mu posodili vsaj toliko da bi mogel delno plačati mestne nameščence. V Milwaukee prihajajo mnogi raziskovalci,/ da na licu mesta proučavajo, kako je moglo to edino mesto rešiti finančno vprašanje na tako ugoden način med tem ko druga mesta ječe nad dolgovi in deficiti. Milwauški župan Hoan je v uradu že 14 let, kontroller L. M. Koteč k i pa služi peti 4-letni termin. Medtem, ko v drugih mestih politične uradnike menjajo, jih v Milwaukeeju, ako s0 dobri, obdrže. Ako na sejah kak ambiciozen politik pokaže svoje namene preveč agresivno, naleti na vroč in včasi buren odpor. Razkrinkajo ga preje pred no si more skovati kapital za svoje osebne koristi. V milwauškem mestnem svetu so razprave nemalokrat kričave, ker je razdeljen na socialiste in "nestrankarje". (See, "E.", v Milwaukeeju ni ne demokratov, ne republikancev, nego samo socialisti in proti-socialisti.) Zupan Hoan je socialist, kontroller Kotečki ni, ampak oba sta dobra čuvarja mestne blagajne. (Kotecki ve, da mora biti.) Dočim je v Milwaukeeju $25.96 davka na vsakih $1000 davčno cenjene vrednote, je v Clevelandu precej višji, četudi je Milwaukee v marsičem rado-darnejše kot Cleveland. Sole v Milwaukeeju so ene izmed najboljših. Tudi v šolskem odboru so zastopani socialisti. Milwaukee ima lepe parke, dober načrt za razvijanje mesta in razne javne naprave. Ne ra- dodamost milwauškega mesta, nego njegova pažnja v gospodarstvu mu širi splošen sloves. In pa to, da so socialisti že dolgo časa v sedlu. Kapitalistični listi ne dajo radi priznanja socialistom. Milwaukee je edino veliko ameriško meSio, ki nima finančnih polomov, me zločinskega vala ter korupcije, in to je dejstvo, ki ga kapitalistični tisk ne more skriti. * Jože Pezdirtz, ki je bil član in tajnik kluba št. 49 v času "dokumenta sramote", piše v "Enakopravnosti" z dne 21. dec., da bodo delavci v stanju uveljaviti svoje težnje le, ako se bod0 udejstvovali v republikanski in demokratski stranki. Jože že ve, kako se "rona". Vsaj blagajna kluba, katero je tiste mesece upravljal, je šla republikansko - demokratsko pot. Ni bilo priporočil, kako pomnožiti dohodke, ne akcije. Ako bi čital Proletarca in Prosveto (na katera ni naročen), bi vedel, da se ameriški delavci že vsa ta leta "UDEJ-STVUJEJO" v republiki in demokratski stranki, in to je vzrok, čemu NIČESAR ne dosežejo. Milijoni, ki so izvolili Hooverja. so večinoma delavci. Zdaj so deležni nagrade, pa ne prvič. Jože bi iz "E." same lahko razvidel, da se takozvani "delavski" voditelji, namreč voditelji unij kot so Green, VoH, Lewis, McLaughlin, Ma-hon itd. 'udejstvujejo" v republikanski in demokiatski stranki. Delavstvo ima od njihovega "udejstvovanja" samo škodo. • Ako bi bili delavci tako radodarni v socialističnih kampanjah in se udeleževali socialističnih sej in shodoy enako pridno kakor se v cerkvenih, demokratskih in republikanskih, bi mnogo hitreje napredovali. • Socialistična stranka v Clevelandu ni nominirala župan- skega kandidata, ker bi radi pomankanja gmotnih sredstev n« mogla voditi kampanjo v zadostnem obsegu. Urednik "E." je v skrbeh radi tega. Hudo mu je tudi za izgu-bljeni proporčni ssitem. Jaz dvomim v njegovo iskrenost, kajti njegovo im« je v odboru 333., ki »o indorsirali republikanskega kandidata Morgana. Cleveland Press že sedaj izprašuje Morgana, kaj bo napravil v slučaju izvolitve s policijskim načelnikom Barryjem. Na pozicijo ga je spravila Congwer-Masch-kejeva 40-60 mašina, istotako managerja Morgana. Dr. Waltz je dejal, da potrebuje Cleveland zdravnika, ne pa polkišna stare garde. Naš dr. F. J. Keim je med indorser-ji v odboru 333., ki so za po-litišna Morgana, in zato dr. Kern pač ne pride pod Waltzo-vo definicijo zdravnika. Treba bi bilo takega, ki bi znal izvesti drastično operacijo na telesu mesta, naš Frank pa je pokazal, da ne bi bil niti od daleč kos tako težki nalogi. Pristopiti k republikancem in priporočiti Morgana je pa čisto lahka stvar.—Frank Raifcick» Članstvu dr. št 81SNPJ Red Lodge, Mont. — Članstvu druš. Solnce št. 81 SNPJ naznanjam, da se vrše v bodoče rednft seje vsako 3. nedeljo v mesecu in ne prvo kakor do-zdaj. Prihodnja b0 v nedeljo 17. januarja ob 10. dopoldne v Stari dvorani. K. Erznožnik, predsednik. Silvestrov večer društva št. 1JPZS Milwaukee, Wi». — Druš. Sloga št. 1 JPZS bo imelo v četrtek večer v S. S. Turn dvorani Silvestrovo zabavo, na kateri boste videli tudi komično igro in polnočni prizor. Igrala bo Pavličeva godba. Vabljeni vsi. Poročevalec. KJE NAJ BO PRIHODNJI ZBOR J S Z? Od 1. januarja do 12. februarja se vrši v klubih JSZ splošno glasovanje, ki odloči, kje se bo vršil prihodnji (deveti) redni zbor JSZ in Prosvetne matice. Nominirana so tri mesta: Cleveland, O. Milwaukee, Wis. Canonsburg, Pa. Vsak član ali članica JSZ. lahko glasuje za enega izmed teh. Tajniki naj skrbe, da se udeleži glasovanja čimveč članov in članic. O rezultatu morajo poročati tajništvu JSZ. najkasneje do 20. februarja 1932, kakor se g-lase navodila v pismu tajnikom, oziroma klubom, ki je bilo poslano pred 1. januarjem. Največ agitacije za svoje mesto so napravili dozdaj milwau-ški sodrugi. Tudi milwauski župan s. Hoan navaja razloge, čemu je za JSZ. dobro, da ob-držuje svoj prihodnji zbor v njihovem mestu. Vzhodnoohijska Konferenca JSZ., ki je imela zborovanje 20. dec. v Bridgeportu, se je izrekla z večino glasov za Canonsburg. Klub JSZ. v Canonsburgu je v eni prejšnjih številk priobčil apel na članstvo, da naj se odloči za obdržavanje zbora med premogarji, kjer se še ni nobenkrat vršil.. Canonsburg je nekako v središču naših naselbin v zapadni Penni, ne daleč od Pittsburgha, toda vsi zunanji delegatje bi morali priti v Pittsburgh in od tu z avti ali z električno karo na cilj. V Canonsburgu, oziroma v sosedni naselbini Strkbane ima lepo, prostorno dvorano druš. "Postojnska Jama" SN- PJ. Klub zagotavlja, da bo zbor dobil med članstvom in somišljeniki v Canonsburgu in sosednih naselbinah vso oporo, ob enem pa bi zbor med njimi pripomogel k pojačanju aktivnosti v klubih in vzbudil zanimanje, katero je vsled polomov v stavkah, katerih niso krivi socialisti, vsled katotič-nosti v premogovniški industriji in zdaj še radi splošne krize nekako pojenjalo. Argumenti za Cleveland so, da s0 tu* štirje klubi JSZ., da bi se zbor vršil v največji slovenski naselbini, katera lahko nudi vse ugodnosti, in da bi zbor v Clevelandu koristil agitaciji za naš pokret lokalno in v splošnem več ' kot pa če se Članstvo odloči za 'kako drugo mesto. Vrhutega poudarjajo, da bi bili stroški zbora najnižji, ako se vrši v Clevelandu. Milwaučainje obratno doka-| zujejo, da bi bilo delegaciji v vzpodbudo, če bi zborovala v mestu, kjer so socialisti že leta močan faktor in je uprava deloma pod socialističnim vodstvom. Nikjer ne bi našemu zboru posvečali toliko pozornosti kakor v Milwaukeeju, se glasi zatrdilo. Članstvo naj vsa ta mnenja preudari in glasuje po svoji najboljši uvidevnosti. In nagla-samo ponovno: skrbite, da bodo glasovali vsi člani in članice. Razdelite glasovnice tudi vsem dobrostoječim članom angleško poslujočih (mladinskih) odsekov naših klubov in jim pojasnite namen in pomen tega referenduma. Tajništvo JSZ. Ženske in social!» stično glban]c Sheboygan, Wis. — V Proletarcu čitam: "Porodil o dogod-Vh v naselbinah pogrešamo.' Sklenila sem od svoje strani zadovoljiti urednika s takim posojilom. Ko je predavala tu Anna P. Krasna, je bila Fludernikova dve» ana nepričakovano napolnjena posebno žensk. Precejšnjo število jih je moralo stati, •ker so bili vsi sedeži vzeti. Govornico smo poslušali z zanimanjem. Beseda ji teče gladko bodisi v slovenskem ali angleškem jeziku. Njena izvajanja •o bila vseskozi podučljiva, posebno še za one, ki ne čitajo delavskih listov. To so mnoge ženske po predavanju same potrdile. Dasi jim je delavsko gibanje neznano, ker ne berejo njegovih časopisov, so vendar uvidele, da so članice tega razreda in da morajo trpeti krivice in težo predsodkov prav tako kakor vse drugo delavsko ženstvo. Nedvomno si je vsakdo žele!, da bi imel priliko tako govornico slišati večkrat. Vsi go se vračali iz dvorane zadovoljnega obraza, izražajoč se pohvalno o njenem govoru. Poleg drugega nam je govornica poljudno pojavila, kaj je socializem. Apelirala je na ženske, naj se ne ogibajo socialistične organizacije nego naj se uveljavljajo v nji in pomagajo med delavstvom v borbi za boljše razmere in za treblje-nje predsodkov proti ženstvu. Njen apel je segel ljudem globoko v razum, a vzlic temu se težko odločijo napraviti u-sodni korak v organizacijo. V istem smislu kakor govornica je apeliral na nas Anton Vrčič in drugi socialistični agitatorji. Delavski listi nas uče enako. Vprašanje tudi je, kako u-gladiti pot, po kateri bi bilo omogočeno vsaki delavski ženi pristopiti v klub JSZ. Precejšnja zapreka so prispevki. Ako je mož član kluba, njegovo ženo članarina ne stane veliko. Ce pa ni, a bi žena rada pristopila, ji je težko zmagovati polne prispevke. Na neki seji se je pogovarjala o tem večja skupina žensk. Razmotrivale smo o tej stvari. Ena je konstatirala, da si upa dobiti v klub najmanj deset članic, ako bi bila manjša članarina. Pritrdile smo ji. Na pikniku prošlo poletje je nanesel pogovor na isto vprašanje. Možje so imeli svojo zabavo, družba nas žensk pa je posedla p0 travi. V pomen-ku pravi ena: "Cemu se ne bi me ženske organizirale v posebne klube, kakor jih imajo v drugih organizacijah?" Bilo nas je sedem v skupini in vse smo soglašale, da bi bili ženski klubi v JSZ. jako na mestu in pokretu v izdatno pomoč. Res je nekaj mož, ¿uteri imajo v klubu svoje žene in to je v največ slučajih tudi vse. Dotične članice sft klubovih sej večinoma ne udeležujejo. Mislijo si: Kaj bom hodila med moške sama na sejo, ker nobene druge nft bo. Take članice so mrtve za klub. Izjema je, v kolikor pomagajo na klubovih priredbah. Vse pa bi bile veliko bolj agilne, če bi bile v tvojem ženskem klubu in bi se vežbale v agitaciji. Ako jim lahko izročajo tako odgovornost druge organizacije, ¿emu ne bi mogle imeti iste pozicije v JSZ? Sedaj pa še nekaj o članarini. Kak delavski govornik večkrat pravi, da plačevati 50c mesečno v prid delavskega gibanja ni veliko. "V resnici ni. A vendar je težko za delavsko ženo in mater, katera je odvisna edino od moževega zasluž- ka. Recimo še, da te njen mož s stranko ne strinja, a o>na je zanjo navdušena. Marsikak mož je brezbrižen. Ce se hoče žena brigeti za delavsko gibanje, svobodno ji, a on se ne bo. Toda vprašanje je, kako dobili 50c mesečno za članarino. Mož bi jih ji moral dati, pa se bi mu jih zdelo neznansko Škoda. So možje, ki ne čitajo nika-kih listov in ne verujejo ne v to ne v ono stranko. Samo tarnajo nad slabimi časi in čakajo, da se bo svet sam izpreobr-nil in da se bomo nekega lepega dne kar naenkrat znašli na boljšem koncu sveta. _ Taki ljudje v resnici ne zaslužijo boljših časov. Vsak o-trok, ki začne hoditi v prvi razred ljudske šole, ve, da si mora plačo vsakdo zaslužiti. Boljši ekonomski red si mora delavstvo zaslužiti z bojem za njegovo zgraditev. Nerazumljivo mi je, kako morejo ¿e da* nes odraščeni ljudje pričakovati, da se bo svet kar sam od sebe preokrenil v boljše ali fine razmere. Peščica se trudi pridobiti delavstvo v organizacijo, da ai z njeno pomočjo priborimo boljši kruh, če že ne zase, vsaj za naše potomce. Ali večina je brezbrižna. Mar res ne maramo odpraviti krivic in gorja, ki tepe človeštvo? Peščica ljudi ne bo mogla odpraviti zla, ako bodo drugi sedeli doma, čakali in zabavljali čez socialiste. Le v skupnosti in složnosti je zmaga, ne pa v medsebojnem prerekanju. Ako se te resnice zavedamo, moramo storiti svoj korak . v organizacijo. Nihče nam ne bi mogel pozneje očitati, da smo stali ob strnai, ko so drugi delali in se borili za boljši družabni red. Vsakdo, ki ima volilno pravico, bi moral smatrati za svojo največjo dolžnost glasovati socialistično in agitirati za socialistično listo ter platformo. Tudi tisti, ki še niso državljani, bi lahko pomagali. Veliko je še polja za širjenje "Prole-tarca", kateri je res vzoren delavski list. Mnogo prilike za aktivnosti dajejo naši klubi, ki vrše razen agitacijskega tudi kulturno delo. Imamo literaturo, s katero bi se morali izpopolnjevati svoje znanje in navajti k čitanju vse, s katerimi prihajamo v dotiko. Udeležba je velik pogoj za dober u-speh klubovih priredb. Razprodajte zanje kolikor največ mogoče vstopnic v predprodaji. Naša največja naloga pa je vzgojevalno delo. Človeka žalosti, ko naleti na agitaciji na toliko zaslepljenih ljudi. Prideš v hišo, ponudiš vstopnico na delavsko prireditev, pa se začn0 izgovarjati, da ni denarja, da so slabi časi itd. Kake tri priredbe imamo na leto, in vstopnina k vsem skupaj je malenkostna. Ali zaslepljeni ljudje imajo denar za vse drugo, samo za delavsko gibanje se jim zd: škoda vsakega centa. Temu bi se veliko spremenilo, če bi imeli v JSZ. več aktivnega ženstva. Dvomim, da ga bomo dobili mnogo več v obstoječe klube, zato ponovno priporočam, da naj se bodoči zbor peča z sugestijo o ustanavljanju ženskih klubov v JSZ. Delavska žena. GANGSTERSKA JUSTICA peno sovražijo. Nič zato, kaj- tej priliki spomnil "Prokstar- 'socialistična stranka te ne vpra-ti "Proletarcu" je v zadoščenje ¡ca" in nabral med udeleženci ša za vero. Ona vabi vse delavce, da se (bore proti 1 .. cam, ne pa proti kaki veri. Cujem pogoato argument, da vera moira bati. Zatrjuje, a' "tako, kakor so ga »Urši učili, bo on učil svoje otroke." Nasprotniki delavskih interesov to, da je ves čas DELAVSKI liatu v podporo lepo vsoto, list. Zameril se je najbolj ko- ' Rojaki, kateri še nimafte dr-ristolovcem in onim, ki varajo žavljanskih pravic, ljudstvo. To mu je le v kredit se, da si jih dobite, in tak list je vreden naše naklonjenosti. Vsi naročniki in čitatelji "Proletarca" kaikor tudi drugo občinstvo je vabljeno, da pride v četrtek večer 31. dec. na Silvestrovo zabavo kluba Ši. 1. — P. O. V vaitkft amarialok m «-t »k, v katerik operiraj« v runk "«Miauinaal»" volilu karkoli gangstorjov, imajo tudi svojo juatioo. Gaagstsr, ki as pada s prspooodasM» obrtjo, poč no saoro iskati "pravico" na sodišču ali pri policiji, ako mu konkurira njagov tokmoc na "aogsMlsmanaho" mi^i Pomagajo si raditoga s umori. Zaznamovano «rtov poaokajo kjorkoli in j« ubijajo. Tok konoc jo storil tudi mWb najbolj ananik amoriikik gangstorjoa is višjik plasti Jack Diamond s N*w Torku. Slika pokasojo, ko ga nalagajo ubitaga v policijaki to«. čemu naj bo zbor JSZ v Milwaukeeja Milwaukee, Wis. — Kje naj se vrši bodoči zbor JSZ.? Klub št. lil je na redni seji meseca decembra izjavil, da je Milwaukee v ta namen najbolj priporočljivo. Kot znano, je Milwaukee izmed velikih ameriških mest edino, ki ima socialistično upra- U8petl* vo. Je edino veliko mesto v Zed. državah, ki ima nad sedem milijonov dolarjev prebitka v blagajni, Druga so večino- potrudite Čimprej toliko bolj za vas. Želja članstva soc. klubov je, da bi bili bolj aktivni. To bo mogoče, ako dobe več članov. Isu porinili v ospredje ljudake Ne pozabite, da ima naš klub miselnosti to vprašanje o ne- št. 5 JSZ. svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v meBecu na Franklin Borough v Slov. domu. Nove člane z veseljem sprejema. Rojaki, ki se zavedate krivic in teže obstoječega sistema, pridružite se mu! Ne pozabite resnice ,ki jo je izrekel že Kari Marx, da osvoboditev delavskega ljudatva je stvar delavcev samih. Proletarcu, JSZ., Prosvetni matici in našemu gibanju v obče želim v bodočem letu velik Letni računi Oglesby, 111. — Z decembrom ma zadolžena do vratu in ban- Zaključujejo velike korporaci- flHIHMMMMMPIHIMI Slovo starega leta Nanticoke, Pa. — Leto 1931 je zatonilo v večnost. Delavcem ni zapustilo ničesar razen krizo, brezposelnost, znižanje plač, eno leto več postaranosti in izčrpanosti. To je vse, kar lahko smatramo za naše divi-dende. Kdo je 'kriv, da nimamo delavci od svojega dela drugega kakor bori zaslužek za vsakdanjo eksistenco? Delavska masa sama, ker je brezibrižna, ker se noče učiti in edino godrnja v nejevolji. Nasprotniki So organizirani. Uče se iz strokovnih revij, imajo predavanja v trgovskih klubih, skrbe za dobro propagando v kapitalističnih listih, delavec pa se povečini pouka brani in še ponosen je na svojo nevednost. Ce še nikoli poprej, bi se moralo ljudstvo vsaj v minulem letu naučiti, da brez organiziranja v svojo politično stranko ne bo iiflelo ničesar drugega kakor krivice in veliko mi-zerije. Ali bomo vedno topo gledali, ko nas razred trotov guli in izkorišča do skrajnosti? Delavec trpin,' skleni: "Dovolj je tega!" In ko napraviš ta sklep, je tvoj drugi korak v -soc. stranko, kjer se boš boril za boljše življenske razmere. Proč z zavajalci, nacionalizma in z vsem, kar inam škoduje! Ravnajmo se po Kari Marksovem apelu, ki je dejal, "delavci vseh . dežel, združite se!" Dolžnost delavcev je, da mržnje opuste in da propagirajo solidarnost in bratstvo. To je vse dosegljivo, samo volje in malo energije je treba. Dokler se bomo ravsali med seboj, ne l o napredka. Slovenski delavci lahko veliko storimo za probu-jo ne le med slovenskim nego tudi med drugorodnim delavstvom. Naš cilj je preobrat. Vreden je, da gremo zanj v boj vsi! In POTREBNO je to! Iz dobljenih izkušenj se učimo, da gospodar ničesar ne da, iko ni primoran. Oblast nas ne upošteva, ker je pod vplivom kor-poracij. Vzlic temu je moč v naših rokah. Koncentrirajmo jo v klubih, v soc. stranki in v agitaciji za socializem! a Na seji našega novega kluba dne 20. dec. smo se precej pogovorili o našem delu in nalogah ter izvolili za leto 1932 sledeči odbor: John Vitez, tajnik-blagajnik; Frank Pipan, zapisnikar; Henrik Pečarič, organizator. V nadzornem odboru sta Frank Kovach in Fr. June. Seje kluba so vsako tretjo nedeljo v mesecu v Fr. Ko-vachevih prostorih. Somišljeniki! Delavske žene! Pridružite se našim vrstam! Postanite člani in članice soc. stranke! Naš klub naj bo tudi vaš klub! Henrik Pečarič, organizator. krotirana. Delavcem nudi v Je letne račune in inventarje, slučajih stavk največ protekci- Dasi Je kriza, so korporacije je in opore. Imamo de»et po-M6^ 1930 iz svojih rezerv iz-tilancev v zakonodaji, ki so v plačale več in večje dividende nji vpliven faktor. I kot kdaj poprej. Pravijo, da \ko se boste odločili za Mil-¡bodo letos manjše, a vendar vvnukee, bo imela delegacija bodo znašale ¿tetine milijonov priliko spoznati od blizu delo dolarjev, medtem ko so delav-socialiStov v praksi. Za dvora- ci ,ki so jih nagromadili skupaj, ne i.ismo v zadregi. Postrežb \ večinoma v pomankanju. članom zbora bo dobra in sprejeli jih bomo kot brate in so- Delavci pa vzlic tem dejstvom žive svoje borno življe- druge. Zelja našega kluba je, nje brezbrižno dalje. Večinoma da glasujete na referendumu'so zadovoljni z drobtimami, ki meseca januarja za Milwau-|jih mečejo kapitalisti bodisi v kee. Ako bo »naše mesto se- obliki znižanih plač ali pa v dež bodočega zbora, sm0 pre- miloščini. Drugi so za odpra-pričani, da bo to povečalo agil- Vo takih razmer in vabijo de-nost za JSZ širom Amerike, javce v u nameTi v socialistič-kajti pregovor pravi, "besede varnosti za vero. Naj ima človek svojo vero, ali pri tem naj nikar ne pozabi, da je dolžan radi sebe, svoje družine in tovarišev delavcev postati ZAVEDEN delavec ter se boi iti proti sedanjim neznosnim razmeram in za boljši ekonomski red, kakor *a propagira socializem. To, kar je bilo dobro pred 25. leti, v marsičem danes ni več dobro. Vse na svetu se izboljšuje in ravno tako tudi zmanje narodov. Mi moramo naprej? ne pa^stati na enem meetu. Josephine Pohar. S seje kluba št. 49 Collinwood, O. — V prejšnji številki so bila objavljena imena članov odbora kluba št. 49. Naj bo tu v izpopolnitev nave deno, da je bil izvoljen za klu-bovega zastopnika na delniških sejah Slovenskega delavskv/a doma Louis Zgonik in ravno tako za delegata na konvo ciji ohijske soc. stranke, ki se bo vršila 9.—10. januarja. - DaljA je bilo sklenjeno, da se prispeva Proletarcu v podpora $10. Klub šteje 34 članov. Zastopnike v City Central komiteju se opozarja, da se *eje vrše vsak prvi in tretji pon-deljek v mesecu ob 8. ¿večer ▼ prostorih kluba št. 27. F. B. mičejo. vzgledi vlečejo". Joe Vidmar- "New Leader" aagloiki aocialistiini todnik. Izhaja v New Yorku. Naročnina 92 na leto, $1 na pol lata. Najboljše umjevaa aa*l*ékt socialistični Hst T Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga ata. Naročite si ra todi vi. Narodni-no tanj sprejema "Prolstaree". Klub stal vas vabi na Silvestrovo zabavo Chicago, lil. — Ker je to leto za delavce še veliko slabše kakor marsikatero prejšnje, se bomo ad njega poslovili toliko |veselejše! Vrag vzemi tako leto! Poslali ga bomo kamorkoli na zabavi kluba št. 1. Kje bo? V Lawndale Maso-nic Temple, W. 23rd St. in S. Millard Ave. Kdaj? V četrtek 31. decembra. Zabava se prične ob 8. zveče* Kdo bo igral? John Koche-var in njegovi godci. Vstopnina? Ce si nabavite vstopnice v predprodaji, so po 35c, pri blagajni pa 50c. Klub vam zagotavlja, da boste dobro postreženi in da ne bo imel nihče vzroka za dolgočasje. Ves prebitek je namenjen v tiskovni fond "Proletarca". List je v tej krizi prizadet kot na en ali drug način vsak drugi. Oglaševalci ga ne podpirajo. Mnogi naročniki ne morejo pri najboljši volji obnoviti naročnine. Izdatki lista so pa znižani le v upravi, med tem k0 so v tiskarni 'kakor so bili. "Proletarec" ima veliko nasprotnikov in nekaj jih je, ki ga vsled svoje zapeljanosti stru- Maškaradni bali v prid soc. stranke Chicago, lil. — Dnevnik "Forward" v Chicagu priredi v soboto 2. januarja s sodelovanjem okrajne organizacije soc. stranke v Ashland avditoriju na S. Ashland Blvd. in W. Van Buren St. veliko maškarado, katere prebitek gre za strankino agitacijo v Chicagu. Vstopnice v predprodaji^ so po 50c in z njimi je plačanfcUr di varderoba. Pri blagajni je vstopnina 75c. Vstopnice «i nabavite v uradu Proletarca ali pa pri tajniku kluba št. 1. Izbrane maske dobe nagrad v vrednosti sedem sto dolarjev. Videli boste na tej priredbi maske v skupinah in posamezno, kakršnih še niste imeli priliko opazovati na nobeni naši prireditvi. Videli boste tudi nastop čeških delavskih telovadcev v maskah. Pričakuje se velik po-set ad «trani delavstva vseh narodnosti. Take skupne priredbe so nam potrebne. Slovenski in drugi jugoslovanski delavci, pridite v čimvečjem številu! Ne pozabite si nabaviti vstopnic v prej označenima krajema. Kogar veseli, je vabljen, da pride na veselico ma-ekiran. Zabaval se bo. Odbor, ki bo Oddajal nagrade, bo strogo nepristranski. P. O. no organizacijo. Ali brezbriž-neži navajajo le izgovore in trditev, da "ne bomo nikoli nič jiaredili", zraven pa smo še zelo "proti veri". Ni jim mogoče dopovedati, da je naše gibanje tukaj zato, da se bori za de- Nov klub JSZ na antracita V Nanticoke, Pa., kjer se med drugimi nahajata Henrik Pečarič in John Vitez, je bil ustanovljen nov klub JSZ. Pro-vizorični tajnik je Jojin Vitez. Zdaj ima JSZ. dva kluba na lavske interese. Kapitalist ne1 antracitu, namreč enega v vprašuje, kakšna je tvoja ve- Forest Cityju, in drugega v ra, kadar te izkorišča. Tudi Nanticoke. \ '.^Mf .'Af W WW WW /.Vf Mf ) Vf Mf Mf I »t W W ' Vf7 'f VELIKA MAŠKARADNA VESELICA ä 3 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. M« tlakama , Slovoasks», Hrvaška«, SI Talk—, Čotka», Poljska», kakor tod| v AngloSkaoi la N Nala poaoknoet so tisk«»i»e a SORODNIKOM V STAREM KRAJU boste zelo ustregli, ako jim naročite AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" Pošiljatev izvršimo mi. Posamezen izvod stane za stari kraj $1.12. H vV •J Razno iz Johnstowna Johnstown, Pa. — Druš. "Triglav" št. 82 SNPJ. je pristopilo v Prosvetno matico s 50c mesečne članarine. Ta korak društva je pozdraviti. Želim, da bi dobilo mnogo posnemovalcev. a Dne 9. dec .sta dobila ameriško državljanstvo (druri papir) sodruga Anton Vidrich in Martin Lovko. To ju je tako razveselilo, da ¿ta povabila v soboto 12. dec. večjo družbo na zabaven večer. Prostorna J. Miklavčičeva hiša, v kateri se je zabava vršila, je bila veliko premajhna, Ribničanov pa na žalost ni bilo, da bi jo razširili. Hudomušneži so rekli, da je to Lovkova-Vidrihova oh-cet in tudi poročili so ju, kar pa ni držalo, ker sta oba ostala na svojem prejšnjem boardu. Sodrug Kobal pa se je tudi ob januarja ASHLAND AUDITORIUM W. Van Buren St in Ashland Blvd. CHICACO, ILL. Ves prebitek gre v prid soc. stranke v čikaškem okraju. Vstopnice v predprodaji 50c pri blagajni 75c. NAD $700 VREDNOSTI NAGRAD Z A MASKE. Slovenci in drugi Jugoslovani Vo vabljeni, da pridejo na to delavsko prireditev, v velikem številu. Vstopnice dobite v uradu "Proletarca" ali pa pri tajniki kluba št. 1. t £ POTEM KO I TEMELJITO Pridite gotovo! iWlWà*»iViw èWlwêWéwêWiWiWéW>W M s prevdarite vse okolseine, hos!e » prišli do zaključka, da je vaš denar ret najbolj varno naložen v KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, VU. jqprpwTO&irt- w. 4 PROLETAREC laJaj* I s kaj a v»ak četrtek. a»»ka D«lav»ka Tukrut Druika. Ckicac*. 111. Glaaiia Jagaalovantk* SocialUtita* Zveaa NAROČNINA ta Zedinjene driav« in Kanado ta cela lote SI GO; «a pol leta $1.76; Tt ietrt leta $1.00. — aa coio loto $3.60; sa pol leta $2.00. Vri rokopM te oglati morajo biti v našem uradu naj-patn»Ja da pondeljka popoldne aa prioMitev t itavilki tekočega tedna. PROLETAREC MHafcod rrary Thuiaday by the Jugatlav Wtrkmaa't Publishing Co., Inc. * Eatabliahed 1906.______ ____________________________ Prank Zaita Manager ______ Chariot Pogorelec United SUBSCRIPTION RATES: MMl Canada, One Year $8 00; SU MtoAkt _ Month« $1.00.—Foreign Co ant H et, Oae Tur $8.60; Six Month» $2.00. Add. PROLETAREC W. 2#th St., Chicago, III. Rockwell 2»«4. IZ STAREGA V NOVO LETO Milijoni proletarcev, .ki so pred letom dni se upali, da se prosperiteta kmalu pojavi iz svojega skrivišča, spoznavajo bridko resnico, da nimajo v sedanjem sistemu nič dobrega pričakovati. Niti dela za malo plačo se ne dobi. In vse, kar delavec želi in pričakuje, je delo s primerno plačo. Slavospevi velikim kapitanom industrije, "ki so zgradili Ameriko", so čisto utihnili. Legende o velikem inženirju, "strebru prosperitete", ki je svoj čas "prehranjeval milijone ljudi", nihče več ne ponavlja. Svet je v ekonomskem polomu—v veliko večjem obsegu in voz kapitalizma gk>bokeje zavožen, v blato kakor pred letam dni. Kaj naj ima delavec v takem položaju sploh pri-čaKOvati? Nič drugega kakor nadaljno po-slauševanje življenskih razmer. Gospodarji, ki so vzlic polomom še vedno na visKU blagostanja, obdani z zlatom, živeči v palačah in deležni vseh dobrin, ki jih more nuditi življenje, razmer v prid ljudstva ne bodo izboljšali. Niti jih ne morejo, tudi ako bi jiih hoteli. •Prišli so do točke, s katere ne moi-ejo naprej ne nazaj. Ljudstvo pa gine v prisiljenem brezdelju in bedi. Delavec lahko ob sklepu leta napravi samo en pameten obračun in sklene račun z onimi, Kateri so krivi sedanjega stanja. Da naj slovo vsemu, kar podpira kapitalistični sistem in stopi v naraščajočo četo onih, ki BODO zgradili NOV EKONOMSKI RED. Drugega iznoda delavstvo nima. Ali za kapitalizem, ali pa prou kapitalizmu! Ali za vojne, an pa za odpravo vzrokov, radi katerih naslajajo. In vzrok je kapitalizem. Ali za nadaljevanje mezdnega suženstva ter blazne ekonomske odvisnosti od gospodarjeve milosti, ali pa za uredbo, v kateri bo delo in kruh VSAKEMU ZAGOTOVLJENO. Skub za obstanek, ki spremlja delavca od mladih let do konca, pod kapitalizmom osta-V socializmu izgine. ne. Dokler ostane sedanji sistem, ne znači prehod iz enega leta v drugo ničesar. Sele kadar pridemo iz sedanje v novo dobo, nastane za človeštvo res novo Novo leto! "PROLETAREC" V 27* LETU S prihodnjo številko stopi "Proletarec" v 27. leto, kar je v zgodovini delavskega časopisja med Jugoslovani bodisi tu ali v starem kraju izredno redek pojav. Samo en jugoslovanski delavski list izhaja dalj kakor ta. Imenuje se "Radničke Novine", izhaja v Beogradu, in zastopa socialistične smernice, kolikor mu je v mejah jugoslovanskih zakonov mogoče. "Proletarec" je v Zed. državah drugi najstarejši slovenski list, kateri ni noben-krat menjal gospodarja. Prvi je "Glas Naroda". Je eden najstarejših delavskih listov v Zed. državah .neglede v katerem jeziku so tiskani. Mnogo je bilo ustanovljenih pred njim, a so večinoma prenehali in novi jemljejo njihova mesta. Le malokateri se ohrani pri življenju. "Proletarec" živi in ORJE. Polja ima še veliko, dela zanj je mnogo, zato bo oral ini sejal dalje. Program mu je danes enak, kakor v prvi številki: Borba za delavnska prava, poraz kapitalizma, zgradba socialističnega reda! Mesec dividend Dasi }e kriza in četudi so dohodki korpora-cij radi nje izdatno znižani, ibodo januarja in februarja 1932 plačale skoro vse ftrilično visoke dividende, ene celo do dvajset odstotkov • skozi vse leto. Leta 1930 so bile vzlic krizi dividende večje kot kdaj prej, in tudi I. 1931 so bile visoke, ker imajo kompanije Stotine milijonov dolarjev rezerve, iz katerih se izplačuje "dobiček" (oni pravijo "dividende") onim, ki ga niso napravili. Samo za delavce ni nikjer nobeme RAZKOŠEN "DOBRODELNI" PLES V CHICAGU H 1 « V čikaškem ^vditoriju, v katerem je bilo prej operno gledališče, ae je vršil pred dvema tednoma velik dobrodelni plea, na katerega je imela dot top le izbrana višja družba. Samo vrednoat draguljev, ki to jih imeli na tebi "tociety" dame, je znašala milijone. Martikdo, ki je zdaj brez tta- novanja ali v pomankanju vtled brezdelja, je pomagal a tvojim dolgoletnim delom do milijonov, ki jih poaeduje denarna aristokracija. V povračilo je priredila "dobrodelni ples" tebi v razkazovanje in zabavo« Lahko bi brezposelnim ret pomagala, ali to ni njen pravi namen. Zenstvo v preteklosti in sedanjosti Po raznih virih priredila Anna P. Krasna Ko sem pred več meseci obljubila podvzeti predavateljsko turnejo, sem se zavzela, aa nekoliko natančneje pregledam zgodovino ženstva, ne toliKo radi turneje same kakor radi svoje sigurnosti. Vedela sem, da bom govorila našemu žen-stvu, ki je povprečno bolj malo seznanjeno s kakršnokoli znanostjo ali zgodovino in zato tudi nisem nameravala mučiti svojih sodelavk in sodružic z učenimi besedami ali s kakimi težko pojmljivimi podatki iz znanosti in zgodovine. Že naprej sem vedela, da se bom o-mejila na preprostost in sem to tudi storila. Sklenila pa sem, da o priliki porabim zanimive snovi, ki sem jih nabrala ob študijah zgodovine ženstva, kakor tudi potom čitanja raznih knjig, v katerih je na različne načine obdelano "žensko vprašanje", ki je tako staro kakor civilizacija sama — že v prvih, nam poznanih civilizacijah so se bavili intelektualci, državniki in drugi s tem kočljivim vprašanjem, ki dela svetu še danes preglavice. V seriji člankov bom skušala izvesti svoj sklep in upam, da bom s tem našim Čitatelji-cam ustregla. Razumljivo je, da se bom izražala v docela radikalni, a po nobenih predsodkih vezani misli. Tudi ne mislim podati sledečih izvajanj na akademski način, pač pa le Značaj in napredek generacij je odvisen od ženstva, kajti ženstvo je tisto, ki rodi in vzgoji slednjo generacijo, vzgo- spol vseh bitij prednost v ohra- njenju in izpopolnjenju rase. Nekateri biologi celo trdijo, da je ženska prva pričela hoditi ji v tisti dobi, ki navadno do- pokoncu, ker je našla ta način loča ves miselni napredek vsa- hoje pripravnejši za prenaša- ke generacije. nje svojih detet. Biologična 2 enak a, individuj. možnost ženske torej že sama- _ . , , , , obsebi daje ženski lastno indi- Splošen pregled zgodovine idualno6t kajti brez te „jene prepriča vsakogar, ki hoie bi- moMi w bilo ohranjenj člo. ti dosleden in prav:čen v raz-jveJk plemena nem0(f0|e. V pojanju, da je bila ženska skoz knjjgi ..pure SocMogy.. piše dolge dobe podrejena mosKe- |Lester F \Vard, da žena je ra-mu svetu v toliko, da se ni ni- sa in zaU) ^ pIemenakeKa vidi. ti smatrala kot individualno ka zavzema mesto visoke važ-bitje v pravem pomenu besede ; lM)ati y TOcialnem napredku bila je lastnina moškega. To druibe ,n enako daje ženfjki izjavo najjasnejše potrjuje de- najvažnejše mesto v istem ozi-finicija ženske v neki veliki ru 01iva Schrinerf ko piše> da enciklopediji, ki je izšla pro- z vsako generacijo gre vse člo-ti koncu osemnajstega stoletja. yeštV() skozi žensko telo, kakor Definicija se glasi: "Zena, sa- skozi oblikovalnik, ter se spet mica moškega. Glej mož." —1 V radikalnem izrazu bi rekli enostavno: Poskrbimo, da bo oblikovalnik izpopolnjeval sebe, potem bo oblikoval istočasno tudi socialni napredek človeštva. Danes, ko se na splošno misli, da ima ženstvo vso indivi- * » dualnost in svobodo, ki bi si jo moglo želeti, se zdi skoro nepotrebno razpravljati ali govoriti o kakem ženskem vprašanju. Saj si mnogi moški celo domišljajo, da je skrajni čas, da se ženske potisne nazaj v njih "ženske sfere", ker po njih mnenju napredek le zadržujejo in ovirajo njegov razmah. Celo sedanja kriza se Često zvrača na ženstvo, češ, da je pojav ženstva v industriji in politiki, ter drugod povzročil zmedo in brezposelnost. Ni prvič v zgodovini, da se meče krivda slabih časov na ženstvo. Zgodilo se je to že večkrat. (O tem pozneje.) (Nadaljevanje prihodnjič.) Javna dela v Franciji Dne 4. dec. je francoska zbornica odobrila načrt, ki določa vsoto $139,000,000 za pojavlja z neizbrisnimi znaki, javna dela, da zmanjšajo brez-Dovolj neovrgljiv dokaz fizične ki jih je vtisnil oblikovalnik... | poselnost. podrejenosti in čvrsto pritrjen pečat inferijomosti — kaj naj bi bila žena drugega kot privesek moža, saj je izšla iz njegovega rebra! ? Bajko o rebru so brezdvoma skovali moški, da so lažje dominirali ženskemu svetu, kajti vzlic vsej podrejenosti in podjamljenosti je žena vseeno imela v sebi neko tajno moškemu svetu nerazumljivo silo, katere ni bilo moči podre ZA VARSTVO TUJERODCEV PRED ZAPOSTAVLJANJEM , . , , , ..__!,„.. moči ni mogel uničiti ali docela kot delavka, ki sodi to kar ima . . . ..." xUi . • zatreti v njej, ker je ni razu- priliko proučiti in pojmiti po J J svojem lastnem razumu m J"®1; P®* Pa vedno ,e 8lUtl1'Zf. zmožnosti in ne naziranju dru- * * *•»<> Prepričati, gih, zmožnejših. |da ker ^ «labejša telesno je Omenim naj tudi že v uvodu, nara™^ da mferuorno bit-da naslednja izvajanja niso kl Je <> ,z njega ™ za" spisana z namenom cepljenja to nJe&ova last. Prav verjetno kakih skupnih smotrov, kakor Je'da 8e Je ° se je v nekaj slučajih napač- rod,la tak,h motivov. Po-no razumelo moje prigovarja- zneJe» ko Pridem na razne de-nje ženstvu, da se druži, kjer '»nicije zgodovinskih podatkov, mogoče v lastne skupine in tako se ,bo zde,° io mnenje docela dela z večjim uspehom za na- «oto\o in verjetno, predek delavstva. Ne, niti z KaJ Pa Pravi k tej stvari bio-daleč ne. Pokazati želim le, ko- logična znanost? Biologična likor je mogoče v nekaj član- znanost nam je dokazala, da kih, da je res potrebno lastno življenje se pričenja z organiz-udejstvovanje ženskega sveta,! mom samice, ozir, da je ženski tako z ozirom na ženstvo samo apol obstajal že od prvega po-kakor za dobrobit družbe v .¿etka biologičnega življenja, F. L. I. S., ki je ustanova za informiranje listov, katere izdajajo tujerodci v neangleških jezikih, se je zavzela za pro- dit7p7po7noma7n"trajno ~ m<- tektiranif. priseljencev pred tafizična skrivnost ženske du- zaP;*tavljanjem pri delu in pn še je ostala moškemu svetu ne- de ,tvi P°*»ore bednim brezpo-rešena uganka. Ker te njene *ehxl™ ^lavcem. V ta namen se obrača na vse čitatelje ne- angleškega časopisja za sodelovanje. V svoji okrožnici pravi med drugim: "Po vsej deželi se nabirajo skladi za podporo nezaposlen-cev. Ti skladi bi se morali razdeljevati po potrebi. Kadar gre za človeško bedo, bi bilo sramotno razločevati med državljani in inozemci. Utegne biti umestno, da se od pomoč omejuje na ljudi, ki stanujejo v tem aH onenl mestu, ali med temi stanovalci samimi bi se ne smelo delati razlike med inozemd in državljani. Isto velja glede dela. V nekaterih državah so v veljavi zakoni, ki prepovedujejo zapo-sljenje inozemcev na javnih je delo v splošno zadovoljstvo, je krivično odpustiti ga le za to, da se namesti državljan. F. L. I. S. in druge organizacije skušajo boriti se proti krivičnemu zapostavljanju ino-zemca. Ali bi hoteli čitatelji I tega lista pisati na F. L. I. S- in ' objaviti vsak slučaj, o katerem vedo, (1) kjer je bil inozemec v privatnem podjetju odpuščen zato, da se namesti kak državljan, (2) ako je bil nedržavljan odpuščen od vladne—federalne, državne ali mestne—službe zato, ker je inozemec, ali (3) ako ni brla dana pomoč iz javnih ali privatnih skladov iz razloga, ker je dotičnik inozemec. Izvolite navesti ime in adre-so delodajalca ali vladnega de-partmenta, ki je odpustil ino-zeca, kakor tudi ime in naslov organizacije, ki je odtegnila podporo. Jamči se tajnost glede imen piscev. Pišite nam v angleščini ali pa v svoji materinščini- Pošljite pisma na F. kakor za donroDit družne viviu»icnrga zivij^nj«, V ,7 7 . . :r. . . i «o« « A 7---- splošnem. Kadar napreduje wn je bil moSki spol nekak gradnjah ali v javni službi ali L. L S., 222 1-ourth Avenue Ženstvo v miselnosti, se bliža tudi kulturni razvoj k popolnejšemu razmahu in družba kot celota napreduje.. poznejši domislek narave. Ker vsaj dajejo prednost državlja šc je življenje razvijalo iz niž-,n°m- Ako inozemec v privat-jih form v višje, torej potom' ni službi ali v službi držav, kjer evolucije, ima naravno ženski ni takih omejitev »izvršuje svo- New York City. Vaše sodelovanje bo pripomoglo k pravičnejšemu ravnanju z inozemci. Raad Lewis, ravnatelj. Zpfrviu delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN (Nadaljevanje.) Zato so seveda bili pro'ii javnemu delu in začelo se je tajno sestajanje, skrivnostno raz-govarjanje; — temna noč, temni hodniki, kleti in težko pristopna zborovališča, gesla za navzočnost pri sestankih — to je vleklo in ugajalo—Največ skrbi je bilo pač s preskrbo-vanjen/denaftTa. Romantično puntarstv0 idealnih mladih duš je iznašlo tu "revolucionarna sredstva": pridobiti denar z najradikalnej-šimi sredstvi, neizvzemajoč rop, tatvine, u-mor... Najprej pa mora dati vsak pripadnik vse, kar more dati. Za svete cilje revolucij-skega boja je treba dati zadnji krajcar. V "Spominih" češkega socijalnega demokrata Guste Habermanna je brati o tem prav ginljive stvari. Tako o očetu in redniku večje familije, ki je dal vodilnemu sodrugu svojo hranilno knjižnico, češ, vzemi iz hranilnice, samo en goldinar ali dva pusti, da bomo lahko zopet vlagali. "Če bi več imel, bi več dal." • - ' w j t Prav mnogo prahu je vzbudila tkzv. Mer-stallingerjeva afera na Dunaju, ki je imela • prav posebno obiležje. Povdarjalo se je, da je bila naloga obtožencev Jožefa Engla in 28 njegovih sodiugov, da skrbe za denarna sredstva v svrho propagande socialističnih revolucionarnih idej in da sta Jožef Engel in Franc Pfleger 4. julija 1882 opoldne na Dunaju v VIL okraju, v Zieglergasse št. 8 napadla tovarnarja Jožefa Merstalingerja in ga omotila in okradla gotovine 220 gld ter raznih dragocenosti v vrednosti 782 gld. Obsodba je seveda bila kruta: Engel in Pfleger na 15 let, Berndt na dve — drugi so bili oproščeni, ker se jim ni moglo nič dokazati. V tej aferi je vzbudil precej pozornosti Josip Peukert, pleskarski delavec. Smatrali s0 ga takrat za vodjo takratnega revolucijonarnega gibanja. Bil je zelo inteligenten. Govoril je poleg nemščine, francosko, angleško, špansko in italijansko. Bil je urednik časopisa , "Die Zukunft", osrednjega glasila nemških socijalnih demokratov. Pozneje je v Ameriki izdajal anarhistični časopis "Autonomie", kjer se je bojeval proti teorijam Mosta. O njem so bila razširjena mnenja, da je bil sočasno revolucijonar in policijski špijon. Ha-bermann ,ki je bil z njim skupaj na delu na Dunaju v osemdesetih letih in pozneje v Ameriki, trdi, da je bil Peukert absolutno pošten bojevnik za delavsko stvar. — Bil je silno agilen. V Ljubljani je bil na agitaciji in je pridobil v delavskem izobraževalnem društvu za svoje pristaše večino članov počenši z Francetom Železnikarjem. Peukerta je policija zelo preganjala. Bil je več v ječi kot na prostem. Enako se je godilo tudi drugim socijalistom. Proces se je vršil za procesom. V Gradcu n. pr. se je vršil januarja 1884 proces proti 23 anarhistom, med kateihna sta bila Slovenca: Kari Hubmajer iz Ljubljane in Miha Kovač iz Konjic. Obtoženi so bili da so hoteli izvršiti atentat na "presvitlega ce3arja." Časopisi so pisali o strašnih rečeh in obtožba je bila seveda bombastična kot običajno. Obsodba se je glasila: "zaradi motenja javnega miru" so obsojeni: Kappauf na 3 in pol leta, Krainer na dve in pol leta, Schrank na 2 in pol leta, Hartel na 1^4 leta, Schneider na 2 leti, Schleik in Ledinek vsak na 13 mesecev, Rogenbauer in Huber vsak na 18 mesecev, Lindtner na 3 leta. Drugi vsi, tudi obtožena Slovenca, pa so bili oproščeni in izpuščeni. Razprava je trajala 20 dni. "Slov. Narod" je o tem v dopisu iz Gradca 26. junija 1884 poročal v svoji 184. številki tako-le: "Po trinajst dni dolgi obravnavi, je sinoči porotno sodišče izreklo svojo sodbo o krivdi tri in dvajsetero zatožencev, na katere je svet pazljivo gledal, ker nosijo na sebi pečat mej-narodnih nevarnežev, anarhistov. Štiri ure so potrebovali porotniki, predno jim je bilo mogoče oddati glasove o vsakemu posamičnem zatoženci in za vsako njemu zapisano kaznjivo dejanje. Konec pa je bila ta le: Hudodelstva veleizdaje, silovite izpremem-be vladavine bili so vsi zatoženci oproščeni. Tu je šla posamezniku jako trda; le pet jih je bilo oproščenih soglasno, šesterim pa je manjkal do krivde le jeden glas Vprašanje glede moteža javnega miru je bilo potrjenu pri Kappaufu (11 glasov), Krainerji (11), R. Hartlu (8),Schranku (10), Sleiku (10), Schneiderji (11), Ledineggu (8), Roggenbauerju (8), Huberji (11), Lindnerji (12). Teh deset je torej spoznanih za krive. Vprašanje glede poskušenega atentata na našega cesarja za njega bivanja v Gradci lani, so porotniki zanikali pri vseh zatožencih. Razdajanje tiskovine "Delavcem Avstrijskim" se je potrdilo pri zatožencu Schranku, a vzelo se je, da je bil popolnoma vinski. Razdajanje časopisa "Freiheit" je večina od zatoženca Huberja odvrnila, tako tudi od zatoženca Karla Hubmayerja, Ljubljančana in brata bosenskemu Hubmsjerju. Vprašanje glede skrivnega podpiranja u- \ bežnikov po Krainerji se je s 6 glasovi zanikalo, soglasno pa se je potrdilo vprašanje glede nakupa sumnega usnja pri zatoženci Streitu. (Dalje prihodnjič.) m IV. VUK: SKOZI OKNO VLAKA (Mimobežnc vtisi in epizoda z mojega potovanja.) (Nadaljevanje.) "Ce so to vae korenine, ne vem" je odgovoril Zdravko. «Vem pa, da korenina drevesa *aje ve* ognja in vročine, kakor hren in mrkev. Povej mi, kaj vam je ljubše: ogenj ali' hren ?" Pogledala ga je nato in rekla • "Oboje. Ali vse ob svojem ¿asu." ** 'Pohorjanka ste," je vzklik nil Zdravko. "Pozdravljeni j zato... Bal sem se že, da vas je izpridil Dioklecian." . "Kaj vraga vedno s tem Dio-klecianom," je rekel France. ,4Mar je res to kaj takega, da treba vedno govoriti o tem?" •Prav imaš," je rekel Zdrav- ljalo - - , . . . vredno, zakaj ugajalo mi je. Kakor maslo. saj je bil Solin blizu Bihača loltarjem, niste vedeli, da je tu-stolnega mesta hrvaških kra-'kaj iz nje, tiare j ena ograja. lj»v. Torej — vaš nevestin venec je Gotovo so že grški kolonisti bil iz ograje." v dobi IV. stoletja pred Kr., ' "Gotovo. In trejbalo je prej kakor v Trogirju, ustanovili tu- to ograjo odstraniti predno se kaj sftaro ilirsko naselbino. V Je prišlo na vrt," je odgovorila II. stoletju pred Kr. bilo me- tfospa Marija in ga ni pogleda-sto Solin še pomembno mesto. lft« Zdravko pa je popravil la-Dioklecian je pogostoma bival se in vprašal: "In kdo je od-v njem, ko je zidal svojo pala- »tranil ograjo?" — "Tisti ki čo. saj si je celo ogledal zato J^ imel korajžo," je odgovori-tudi kamnolome na Fruški gori. la z izzivalnim glasom. Pozneje so Solin napadli Goti 'Zares, trebalo je precej ko-in Huni, zato je bil to trdnjava ™jže," je odvrnil Zdravko z z dvojim obzidjem. Leta 639. tflasom ,ki j« zdrževal zbadlji- vost. "Zares," je ponovila gospa Marija in pokimala z glavo, gledaje Zdravka. "Zares," je dejala še enkrat. "Gorenje bi je ne imel," je dodala z nasmehom, v katerem je bila nagajivost. PRIDNI JOHN D. ROCKEFELLER po Kr. so ga Avari razrušili in se od takrat ni več pozidal. Izkopine kažejo, da leži antični Solin 2—a metre pod sedanjo zemeljsko plastjo. Da ko in pokazal na trto, polno se razvaline niso pozabile, je grozdja, ki se je ravno priprav-j vzrok ta, da je Zemeljska plaši k cvetu. "Tole je več bila v prejšnjih stoletjih ma- li IZ LIN $ P L I T A V SOIN TROCIR. njša, takšna, da ni zakrila vsega, ter so iz nove plasti moleli stebri in drugo obzidje. Kdor je videl Pompeje, bo primerjal Solin s Pompeji m bo takoj videl, kaj je vzrok propasti Pom-pej in kaj Solina. Med tem ko Ne govorite," je dvignil glavo Zdravko. "Splitski dalmatinec ni za Gorenjce." Rivijera je v času hrvaških kraljev igrala pomembno vlogo. Bila je obljudena že izza rimskih časov, ko je cesar Cas ne dopušča m z njimi tudi sredstva, ogledati si vse, je Vezuv zasul Pompeje in je K^vdU kakoV se rovori t,, na kar bi človek rad Ali treba vi- tako konserviral da je sedaj iT^ ^T^Sedaj se" deti vsaj tako, kakor na filmu odkopano mesto lepo vidno, je iz tega mirtineKa cv^tja zJeIe_ kinematografa. Zato smo na- Solin propadel radi Avarov ki nja in srebrnih *jk in ^^ jeli avto, da nas popelje v So- so ga razrušili. Tudi je bilo 'morja smehlja Jdem be„h ya_ lin in od tam po nvijen Ka- Pompej majhno mesto, ki se ga ^ da uko imenujem te našel-* štelov v Trogir. Zakaj govo- je lahko izkopalo, a Solin je |bine> kalere veže obrežna ce_ rili so nam v Dubrovniku in še bilo cvetoča metropola s polmi- sta_trogirska — med seboj v Hercegovnem, da kdor vidi ¡lijona prebivalcev. Poganski Svoječasno jih je bilo trinajst', kljub vsemu pritisku in alepari- valeč, ljudstvo, 'ki se zvija pod jam dobil oa ljudstva Jiezaup- gilo davčnega vijaka, ki je res mco In to svojo jezo daje občutiti predvsem tistim, ki so odvisni od njega. Ali je to vredno pohvale? In "dobroie" diktature vele-srtaKih vojaških škornjev? Državno gospodarstvo je zavoženo bolj kot kdaj poprej; po zaslugi diktature je država zabredla v veliko gospodarsko in finančno zagato. Ali je to vzorno gospodarstvo? neznosen. "Sokol kraljevine Jugoslavije" tudi stane državo lepe milijone. J'a kaj zato, saj rodijo "korist": mladino strojijo v utilitarističnem duhu. To je potrebno — zaradi ljubega miru... In koliko je še drugih izdatkov, ki jih ne bi bilo treba! Ali je vse to vredno hvale, takšne hvale, ki so je polna Brezposelnost je pod dikta- usta ameriških jugoslovanskih turo narasla in delavstvo je na "patriotov"? Ne in ne! Po-slabšem, kakor je bilo popre- sten človek ima za vse to saje, kapitalisti so pa na bolj-mo grajo, najostrejšo grajo. In šem. • | nič drugega razen graje tudi za Draginja je večja kot je bi- "patriote" med nami, ki ližejo la popreje: moka se je podra- prah in blato s škornjev, ki žila, ker je država napravila pritiskajo k tlom ljudstvo v Ju-velike izgube z žitnimi manipu- goslaviji. Sicer pa dvomim, da ladjami in konzument je tista so vredni tudi tega, graje po-ovca, ki mora trpeti za vse; štenega človeka; tudi pomilo- 0j„i kralj John D. RockafeJUr «I. jo i« 93 l«t star. Časopisju ja ia vidno zanimiv pradmot radi avojoffa starata slovasa in bogaatva. V politiki in * vodstvu oljnaga truata ga j« naslodil njegov sin John D. mL, aCari Rockaf allar pa m vsako limo zabava v Floridi. Slika ga pradstavlja tam v dvah pozah. Smatran jo ia vodno za najbogatajiaga, ali vsaj en«ga izmod par najbogatejiik ljudi na svatu. K 44 Split, a ne Trogira, je kakor templji, krščanske cerkve, are-če vidi Rim, a ne vidi papeža, ne in mnoge druge krasne stav-Menda je taka prislovica znana be so vidne v razvalinah. po celem svetu, zakaj ko sem bil v Turkestanu, tam v centralni Aziji, so mi govorili: "Kdor je v Turkestanu in ni videl Samarkanda in ne njegovih mogočnih Tamerlanovih stolpov in mošeje, je kakor da se je rodil in ni živel. Ker ti stolpi in mošeja je naš Rim." In da dokažem, da živim, sem si ogledal vzhodni Rim z vsemi slovitostmi Tamerlanove mogočnosti in slave. In da do-kažemo, da živimo, smo sedaj vkljub kratkemu času sklenili, dg vidimo Trogir. Zato, hajd, kateri avto nas popelje. In bilo jih je mnogo, ki bi nas popeljali, vendar smo vzeli samo tistega, ki je naložil nas petero z gospo Marijo! Zakaj Sarajevo nas je izučilo, da ni praktično in tudi ne dobro deliti se radi avtomobila. Šlo je skozi brajde vinogradov, preko hribčka z razvalino . Odkrivajo sedaj zopet te stavbe iz tistih dni, ko je Rim, najmočnejši izmed mogočnih umiral, ko so stari bogovi voje-vali zadnji boj z novo prihajajočim... Ogledali smo si veliko pokopališče, kjer se vidijo stebri in velika bazilika. Razvaline am-fiteatra, ki je bil velik, dajejo vtis, da so Rimljani zidali zares vsP z ono mogočnostjo in veličino, kakoršni so se držali sami. Se sedaj se vidijo sedeži v tem amfiteatru. Pri trogirski cesti, kjer nas pelje avto počasi, vidim0 tako-zvani zid cyklopov, kakor pravijo. Ta zid se vleče paralelno ob cesti tri kilometre proti za-padu, skoro do Kastela Suču-rac. Podoben je "Dolgemu zidu", ki je nekoč Atene vezal s Pireneji, nam objasnuje šofer. Od kod je zvedel 0 pirenejskem "Dolgem zidu", ga ni- PATRIOTIČNI MANUr NEKATERIH LJUDI čuvajnice — stolpa Glavičina,1 sem vprašal, dasi se mi je zde- bil ki spominja na čase, ko Je Solin v rokah Turkov. Kmalu smo v Solinu. Če bi se peljali s čolnom po še dolgo ne bi pripluli. la zanimiva ta primerjava. Avto pa drvi naprej, po trogirski cesti, po obrežnem ro-morju, bu — rivijeri, katero čuva go-Tudi z!r°vje Kozjak pred ostro burjo vlakom, ki vozi, bi tako kmalu tako skrbno, da napoči tukaj ne prišli. Zato je avto res mo-| zima pozno, a pomlad se za-derno sredstvo v tej modemi i ¿ne zgodaj. Ob obrežju ra-dobi, ko treba vse hitro, hitro, »tejo najlepše oljke, bršljan Po navalu Avarov je bil So-jeleni in venča debla. Lovo-lin okupiran od hrvaških kra- nka raste kot plevel. Iz mirte ljev. Cerkev sv. Marije je bi- in granatnih jabolk (šipka) so ls v X. stoletju od Helene, že- narejene ograje, ne kralja Miroslava, celo re- "Eh," reče Zdravko, kazaje stavrirana ter je bila grobnicama cvetočo mirto. "Gospa Ma-hrvaških kraljev. Razumljivo,'rija, ko ste z mirto stali pred KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA LETO 1932 SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA. 1.) Koledar Cankarjeve dražbe za. I. 1932. 2.) Zver se Je prebudila. Povest. Spisal Liam OTlaherty. }.) Po solnčni Španiji. Spisal Martin Anderson Ne*o. 4«) Orači. Povest. Spisal Angelo Cerkvenih. VSE ŠTIRI KNJIGE ZA 1.12- Naročila pošljite "Proletarca". ali danes jih je samo še sedem, ter se prve štiri navadno imenujejo trogirski Kašteli. To so: Stafilič, Novi, Stari in Lukšič. Ostali trije pa Splitki Kašteli: Kambelovac, Gomilica, Sučarac. Med Novim Kašielom in Tro-girjem proti goram je rezidenca hrvaških kraljev, Bihač, sedaj samo še razvalina. "Po zgodovinskih tleh dirja j avto," je pripomnil Matevž. "Vsa tla so zgodovinska, kjerkoli smo," odvrne Zdravko. "Vam ni nikdar kaj prav," reče gospa Marija. "Pozna se, da ste zares Gorenje." (Dalje prihodnjič.) ^ilvestrova Zabava klnba fe 1 JSZ V ČETRTEK 31 * DEC. LAWNDALE MASONIC TEMPLE S. Millard in 23. cesta CHICAGO, ILL. Igra J. Kochevarjev orkester. Vstbpmice v prodprodaj» 35c. Pri vratih 50c. Piše IVAN JONTEZ. Med rojalki v Ameriki jih je vseh pravic. Diktatura mu je nekaj _ k sreči ne preveč — v/.ela svobodo. Vso. Niti toki so videti zelo zadovoljni s liko mu je ni pustila, kolikor je sedanjim diktatorskim reži- je imelo pod vlado Dunaja in mom v Jugoslaviji. Tako za- Budimpešte! Celo telovadne dovoljni, da ne morejo prehva- organizacije, v katere dunaj-liti tega režima in njegovih ski l^žim ni drezal, mu je vze-"dobrot" in da se mu na vse la ter mu namesto njih začela pretege klanjajo in prilizujejo, vsiljevati po fašističnem vzor-ln čeprav so ameriški državlja- cu skrpucanega "Sokola kra-ni, pošiljajo izjave podaniške ljevine Jugoslavije". Kulturna udanosti in du.« Večkrat kar v imenu iz- jim je pustila kvečjemu mož- sladkor se je podražil, ker država rabi denar in da naj ga revež, ki je največji konzu-ment sladkorja; cigarete in tobak slabše kvalitete so podražili — državna blagajna je prazna ali revnejši kadilci, ki kadijo cenene cigarete in tobak, naj jo pomagajo spet napolniti. In medlem, ko je šla draginja gori, so šle plače doli. Država je odtrgala deset odstotkov od plač svojim uradnikom in nameščencem. Da privatni delodajalci sledijo vzgledu režima menda ni treba posebej pripominjati. Večja draginja, manjše plače. Zakaj? Ker je državna blagajna prazna. Kdo jo je izpraznil? Preveliki izdatki. Kakšni izdatki? O, izdatki so pa vsake sorte. Vojska na pr. požre malene polovico vseh državnih izdatkov. Jugoslavija mora biti pripravljena, pravijo njeni milita-risii. Za vzdrževanje miru jim je potrebna velika armada. Za bi mogel lahko in zaslužijo popolno vati jih ne najbolj še preziranje. Slepim se morda odprejo oči, zapeljani se lahko spametujejo, «neumne mogoče kdaj sreča pamet, toda GARJEVE KOZLE JE TREBA IZOLIRATI! zvestobe_Beogra- društva je ali razpustila ali pa kanone, bajonete »strojnice, tan- " ke, letala in vojne ladje mora Beljenega"naroda, čeprav niso nost bednega životarjenja. Po- biti denar — za kruh lačnemu to pooblaščeni od nikogar, litične stranke, potom katerih ljudstvu če je ali ne... Država ..... 1 "------" mora biti do zob oborožena — stroške za blazino oboroževanje naj nosi ubogi davkoplače- Kadar obiščejo staro domovi- se je ljudstvo udejstvovalo v no, kar ne morejo prehvaliti državni notranji in zunanji po "modrih" Ukrepov diktature in litiki—sicer slabo, ker je le njene "pametne" politike; go- prerado nasedalo demagogom spodarjenje režima se jim se- in sleparjem, toda priložnost veda zdi na moč "vzorno". V je imelo — je diktatura zatrla. Ameriki sledijo pozivom jugo- Ali je to vredno hvale? slovanskih konzulov in njego- o novopečeni "ustavni svo-vih plačancev ter ginjeni in na- bodi" sem že pisal. Povedal v dušeni do skrajnosti proslav- 8em, da je vse skupaj navadna Ijjijo "jugoslovanski četrti žu- farsa. Norčevanje iz ljudstva In človek, ki to vidi m in njegovih pravic. O "svobod-siiši, se vpraša: Kaj je tem lju- nih" osmonovemberskih "volit-dem? Ali so bolni? Zdrave- Ivah" sem tudi zapisal, da so mu človeku se takšno počenja- bile samo pesek v oči inozem- Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad. Street Tol. 147». JOHNSTOWN. PA VVWWVVVVWVVVVVVVWWVVVV Milwaukee Leader Najve*Ji ameriiki soctettsti-ini dnevnik.—Naracninai $6.00 na let«, $8.00 za pol lota, $1.10 » tri meeece. Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. uje upira. Bolni so, bolni! Nekatere stvu; da so bile volitve na Madžarskem mnogo bolj svobod- muči častihlepnost: ti so zme- ne, ker tam je opozicija vseeno rom pripravljeni smešiti se za lahko prišla do izraza; da so ceno publicitete. Bolezen dru- bili jugoslovanski volilci, ki so gih se imenuje koristolovstvo: šli na volišča, v to prisiljeni, ti so zmerom na prodaj najviš- ker se jim je grozilo z reduk- jemu ponudniku. Spet drugi cijami in drugimi slabimi po- bolehajo na zgagariji: ker jih sledicami. Da je bila moja to- zadevna trditev resnična potrjujejo najnovejše vesti iz Ju- "volitev" niso hoteli udeleži-Režim je jezen, ker je drugje ne marajo, so se zatekli v "jugoslovanski tabor", kjer je vsak zgagar dobrodo- goslavije, ki govore o redukci-šel. Vsi skupaj pa bolehajo na jah državnih nameščencev, ki neznačajnosti. se Pošten in pameten človek ne ti. bi mogel početi kaj takega: hvaliti nekaj, kar nobene pohvale ne zasluži; in se hlapčevsko klanjati tuji (za vsakega ameriškega državljana) diktatorski vladi, ki z vojaškimi škornji gazi po pravicah nesrečnih državljanov. Jugoslavijo vlada vojaška diktatura. Narod te diktature ne mara. Toda rešiti se je ne more, ker ima diktatura za seboj puške, bajonete, strojnice in topove. Zato mora trpeti in molčati, dokler diktatura samo sebe ne uniči. Ali je to pohvale vredno? Ali graje? Od 6. januarja 1929 dalje Ije ljudstvo v Jugoslaviji brez Phone Lawndale 4872 Dr* Otis M« Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop, izvzemši nedelje. Royal Bakery ; SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, htttnik. 1724 S Sheridan Rd^ No. Chicago, IU. Tel. 6624. Gospodinje, »«htevajU ▼ tife**-nah kruh k naie pekarna. i \ ff rr........... ^V Pristajajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročita «i d.avnik "PROSVETA" Stane u cel« lato $S.SS, p«i lata $3.00. Ustanavljajte nova dratora. Deeet ¿lanov(ic) je treba ia novo druitvo. Naslov ta Ifat te u tajništvo le: Z«S7 S. LAWNDAI.E AVE.. CHICAGO. ILL. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU 1 ujjjjffffffffffffrrr ............. vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postreiejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronirirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proletarca SLOVENCEM PRI POROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St^ CHICAGO, ILL. (V bližini srede SNPJ im Prelelerce.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASEK, laatnik. f " ■ -—-——--rrc-rcrercrrcc*-rw>sju VINKO ARBANAS 1SSS W. IStk St., Ckkaca, 111. Telefon Gaaal 4141. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice ss pl«ee, «vadka, pas raka itd. ---------rrrrrr f ffl FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2009 S. Lawndale Are^ Chicago, IU. Tal. Crawf«rd 1SS2. Pristna Is eksena desseia jedila, mama. P« i Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijake namene poiljemo sto isvodo* "Proletarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imate ▼•¿jo sejo, veselico» shod, predstavo ali kako drugo in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Poiljite naročile pravočasno! \> SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Seje kltfba it. 232 JSZ. ae vrl« vsako drugo nedalje v mcsccu ob 10. dopoldne v dvorani drultva "Don», vina" na 14. «eeti. Sod«-u*l, prika-jajte rodno na in pridok»ve>te klubu novih ¿lanov, da ne te nattn ustvarimo močno poetojanko J. S. 2. Somiiljenika vabimo, da — nam pridružijo. SocialistWna stranka je v tej daiali edina dalavska stranka • konstruktivnim programom, s kata-im »i dalavstvo Ukko pribori kslji« bodočnost is končno oSvefcodttev la mosdna tu i ■©•ti. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tal. Lawndale 2012 A. H. Sk ubic, predi. — J. P. Korecky ta j. V naii tiskarni sorska "Prolotarac' ~ TT* MMM» E. ZOLA: ï Poslovenil Etbin Kristan. ^ ^aA - g ^ A ^ . AA«i*aêiÉàâÉéli ▼▼▼ ™ ▼▼ ^ w w ~~V * * (Nadaljevanje.) Pierre, presenečen od praznote te neme palače, je iskal vratarja, slugo, in ker se mu je zazdelo, kakor da je huàknila senca mimo, se je odločil in šel skozi drugo obočje ter prišel na majhen, ob Tiberi ležeč vrtec. S te strani je kazalo povsem enolično pročelje le tri vrste simetričnih oken. Ali vrt mu je s svojo znn* aiarjenostjo še bolj skrčil srce. V sredi je t>ila zrastla iz zasutega basena visoka zeieni-ka. Med zamršeno travo so le oranže s svojimi dozorevaj očimi zlatimi sadovi ozinače vale črte drevoreda, ki je imel obrobljati grede. Ob desnem zidu, med dvema velikanskima lovorjevima drevesoma je stal sarkofag iz drugega stoletja ; reljev je kazal iene skrune-če favne, nebrzdan bakhanal, poželjiv lju-baven prizor, s kakršnimi je propadajoči Rim rad luasil svoje grobove. In ta v žleb izpre-menjeni, vzvišeni marmorni sarkofag, ves zelen, je lovil tenek curek, ki se je izlival iz velike, ob steno pričvrščene tragične maske. Nekoč je molela odtod nekakšna loggia s hodnikom in stebri nad Tibero ; ali ko so obzidali reko, se je zvišal tudi breg; terasa je ležala že mnogo niže od novih tal, sredi med razsipinami in obležalimi nesklesandmi kamni, sredi zauikrne puščave in podrtij, vsled katerih je bil ves okraj podoben ogromni ropotarnici. Ali sedaj je bil Pierre trdno prepričan, da je videl senco suknje. Vrnil se je na dvorišče in je ugledal ženo, ki je mogla šteti okrog petdeset let, pa ni imela niti enega belega lasu na glavi; bila je bolj nizke rasti in je gledala prav živahno in veselo. Ko pa je uzrla duhovnika, je dobil njen okrogli obraz z malimi, jasnimi očmi nekako nezaupljiv izraz. Pierre je zbral svoje neveliko znanje italijanščine in se je dal takoj spoznati. "Gospa, jaz sem abbe Pierre Froment." Toda ona ni počakala, da odgovori, temveč je dejala v dobri francoščini z nekoliko o-kornim, zavlačečim nagla&kom, ki je doma v Ue-de-France. "A, gospod abbe I Vem, vem, pričakovala sem Vas. L>a, Francoskinja sem," je nadaljevala, ko jo je začuden pogledal. "Zdaj živim že petindvajset let v tej deželi, pa se še nisem mogla navaditi njenega spakedranega jezika." Zdaj se je Pierre spomnil, da mu je bil vi-kont de la Choue pripovedoval o tej služkinji Viktorini Bosquet. Bila je Boseronka iz Aunn-eauja in je že dvaindvajset let stara prišla z jeticno damo v Rim. Njena gospodinja je nenadoma umrla, ona pa je ostala vsa obupana, kakor da je med divjaki. Zato se je vdala z dušo in s telesom grofici Ernesti Brandini, roj. Boccanera, ki je bila pravkar porodila in jo pobrala z ulice ter dala svoji hčerki Benedeti za otroško deklo. Mislila je tudi, da se nauči od nje francosko. Viktorina, ki je bila zdaj že petindvajset let v družini, se je povzpela do vloge gospodinje, dasi je bila povsem nei-• zobražena in je imela tako malo jezikovne nadarjenosti, da je lomila v občevanju z ostalimi posli, če je zahtevala služiba, grozovito italijanščino. "Gospodu vikontu se torej dobro god' ?" je nadaljevala z odkritosrčno familijamostjo. "Tako ljubezniv jel Vedno naB veseli, če o-stane v naši hiši, kadar pride sem. Vem, da sta dobili princesa in kontesina včeraj pismo, ki je napovedovalo Vaš prihod." Zares, vikont Philibert de ls Choue je bil vse uredil za Pierrovo življenje v Rimu. Od starega, krepkega plemena Boccanera ni bil nihče več živ razun kardinala Pija Boccanera, njegove seSire, princese, stare device, ki so jo iz spoštovanja imenovali donna Serafinr., potem njene nečakinje Benedete, katere mati je že odšla za svojim soprogom, grofom Bran-dinijem v grob, in končno njenega nečaka, kneza Darija Boccanera, čigar oče, knez Ono-frij Boccanera, je umrl, in čigar mati, rojena Montefiori, se je vnovič poročila. Vikont je postal vsled slučajne poroke nekako sorodnik te obitelji; njegov mlajši brat je namreč poročil neko Brandinijevo, sestro Benedetinega očeta. Vsled tega je večkrat kot naslovni stric stanoval v palači v ulici Giulia, ko je bil še grof živ, pa se mevid orničuj« metropolitan«!" dUtrikt amryorilaafa mnU «a bliinja okolica. Obssga vsega •kopaj 2,541 kv. milj in itaja 10,901,424 pro-biralcar, ali «no desetino r«oC« prebivalstva to MoJa. spodarsko gibanje, ali v tej deželi "individualizma" in po-mankanja kolektivne miselnosti je še vedno v povojih. Tendenca gospodarskega razvoja pod kapitalizmom je združevanje. Namesto tisočerih malih samostojnih trgovin so nastale milijonske ikorporacije, katere imajo trgovine širom dežele. Vzlic boju, ki ga vrše proti njim mali trgovci, »e chain sistemi in department trgovine jačajo in izpodrivajo lastnike malih prodajalen.___ V boju proti trgovskemu monopolu velekapitala bi si ljudstvo lahko izdatno koristilo le s kooperativami. Ljudje, ki kupujejo, bi morali biti tudi lastniki prodajalen. S to tendenco so nastala konzumna društva, in eno teh se je leta 1913 ustanovilo tudi «med Slovenci v Clevelandu. Med začetnimi pionirji je bil meni dobro znani Martin Pogorelec, ki si je dobil izkušenj v zadružništvu že v starem kraju. Za- Priredbe klubov J. S. Z. in drugih sec. organizacij i g ffffrrrrrffrffffffffffff,,^! JANUAR. CHICAGO, IU--V »oboe» 2. januarja velika maikarada »ec. sr> gaaisacije okraja Cook v A«klaa| avditoriju. CLEVELAND, O. — D ram. lu «d. sek kluba it. 27 JSZ. r p rise H w ae-daljo 31. jen. Gorki jo* o drama "Na dnu". FEBRUAR. BRIDGEPORT, O. — Priradba kla-ba it. 11 JSZ na postna aokate C februarja. WEST ALL1S, WIS. — Domala «a-bara kluba U. ISO JSZ. v Kralja* dvorani * sobot» S. fabruarja. CHICAGO, ILL. — Dram«ka grad. •tava kluba it. 1 v nadalja 7. f» bruarja v dvaraai ČSPS. MAREC. CANONSBURG, PA — Ksafareo-ca JSZ. aa sapadae Panna v nadalja 27. marca v dvorani drui Postaje» •ka Jama SNPJ. CHICAGO, ILL. — V »obete 2. marca prireditev kluba it 1 f dvo> TRGOVCI SO ZAPOPADLI KORIST ORGANIZACIJE DELAVCI PA NE Zadružne prodajalne med Slovenci v Clevelandu Piše Anton Vicic V "Am. Domovini" z dne 21. j di tUte narodne usUnove mu dec. in v "Enakopravnosti danillUo v pomočt katere eksi3tira. pozneje je bil objavljen cia-,jo radi takozvanega narodnja- nek, v katerem so naglašani m-|štva v njih se delavftvo od_ ________________________________ teresi slovenskih, oziroma ma-. vaja ^ irazredne|fa pojmova.|Tudi trgovine, ki prodajajo na lih trgovcev inobjasnjenivzro-1 nja avojih interegov Take u. i debelo, zadrugam niso naklo-ki njihovega or^nl^iranja v stanove so torej v bistvu v po-'njene in so jim delale že veli- sistemu 'kakršen je. |kokrat občutne ovire. Skupini ..... Vae priznan je tistim trgov- aa ved nih zadružnikov pa gre cem, kateri vedo, da je mesto priznanje, da je njihova pro-vsakega delavca v delavskem dajalna težkoče premostila in gibanju in to gibanje oni na en se v svojem domu znatno po-ali drug način podpirajo. Ali večala. kot že rečeno, takih trgovcev Eno prodajalno (št. 3) ima ni mnogo. ta zadruga tudi na St. Clairju, V interesu odjemalcev je, da toda med odjemalci nima toli-kupujejo tam, kjer dobe dobro ko opore, kakor bi bilo v njih blago po najnižjih cenah. O interesu potrebno. V tem delu tem je bilo v Proletarcu že mesta je samo šest članov za-več člankov in v njih konstati- druge, kar je zelo malo. Za- drugi v Clevelandu so določili r*mi ?.NPJ; apor#J tedaj |5,000 kapitala in del- rr1 nicam ceno $20. V odboru takrat je bil med drugimi tudi John Grošel, ki je danes predsednik slovenske zadruge. Svojo prvo prodajalno so otvorili na E. 152nd cesti. Služila je za bazo širjenju zadruge, za-popadeno v tem, da je otvar-jala v raznih delih slov. nasel~ bine podružne prodajalne. Sla je skozi težke preizkušnje, kajti mnogi ljudje so jo sprejeli nezaupno ali pa brezbrižno, trgovci pa so se je zbali in ji napovedali velik konkurenčni boj. Narodnem trgovskem Naslov članka je, "Zakaj morajo biti naši trgovci orgafltzt-rani". Na to vprašanje si člamok odgovarja, da zaradi skupnosti interesov v konkurenci s po-družnimi (chain) trgovinami in vsled gospodarske krize. Združeno se v tekmi laglje u-pirajo močnemu pritisku chain sistema in ob enem si sporazumno lajšajo konkurenčni boj med seboj. Med vzroki, ki jemljejo privatnim malim trgovinam prednost pred podružnimi, so navedene tudi knjižice, namreč prodajanje blaga na upanje. Naš mali trgovec daje rojakom blago na kredit, a v drugih trgovinah morajo plačati vse sproti. Ker ne plačajo vsi odjemalci, značijo taki dolgovi za trgovca izgubo, katero seveda zvrne na one odjemalce, ki plačujejo. Članek apelira na občinstvo, tla naj slovenske trgovce pa-tronizira, kajti oni podpirajo narodne, kulturne in cerkvene ustanove in so vsled tega vredni ljudske naklonjenosti. Združenje je trgovcem v prid, kakor bi bilo delavcem, če se bi organizirali v protestiranje svojih koristi. Slovenski trgovci v Clevelandu delavskemu gibanju v večini niso naklon je ni. V svoji zmoti mislijo, da je delavsko gibanje nekaj slabega >n nevarnega. Ne razumejo, da čimboljše bi se godilo delavcem, toliko več prometa in koristi bi imele od tega tudi prodajalne. To, da trgovci podpirajo cerkve, delavstvu ni v korist. Tu- APRIL CHICAGO, IU--V nedelje 24. aprila koncert "Sava" v dvoraai SNPJ. CLEVELAND, O. — V nedelja 10. oprila koncert "Zarja". MAJ. MILWAUKEE, WIS — Prvomaj-*a proalava kluba it 37 JSZ. v nadel jo 1. maja ▼ S. S. Turn dveranii CLEVELAND, O. — Dne 1. maja prvomajska «lavnoet v Slov. nar. dali«. (Tajnika klubov prosimo, da nam •poroda datume rrejik i Hi uvrstimo v ta «aaaam.) ramo, da si bodo slovenski trgovci pu-bliko ohranili z moderniziranjem svojih trgovin. Njihovo geslo mora biti: 'Pri nas dobite enako blago kakor v chain in drugih velikih trgovinah in naše cene povprečno niso nič višje kakor njihove." Apelirati samo ha narodni sen-timent ne bo prineslo zaželje-nega rezultata. druga bi mogla uspešno tekmovati in nuditi odjemalcem prednosti samo tedaj, če bi ljudje svoje potrebščine kupovali v njeni prodajalni, ako pa ji ne dajo toliko prometa, da bi z lahkoto pokrivala upravne izdatke, je potisnjena na neugodno mesto. Dobro bi bilo, če bi delavci o tem veliko razmišljali, da si bi našli pravilne odgo Kar se tiče delavcev, imajo vore na vprašanje, ^kje in ka- v vprašanju trgovine svoj poseben interes, ki se od trgovčeve- j^ii v oliko i Hzliku)(?. ' Vslcdti^ ga posebnega interesa je nastala zadružna prodajalna. Zadružništvo je k0 si lahko najboljše koristimo?" DOBER VZGLED. SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM Sejo kluba it. 27 JSZ. «a vri» prvi potek v mesecu ob 7:M ¿enakega odssks prvi tersk ■ novembru, drug «i« pa skupaj s klubom v avgustu, sktebm m decernbHu. Ura Uta. Mladinski aagieiki odsek vsak petek isv« ga ob S. sveče r, vso v klubovik storib v S. N. D. S odru g i in gtnje, agitirajta in pridobivajte no-vik članov in članic klubu ter aevfli naročnikov naieanu glasilu Proletarcu. V organizaciji in isobnssbi je nais moč. Daj dober vzgled drugim s v nekaterih e-item, da postaneš aktiven član vropskih deželah mogočno go- delavske organizacije. Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga KLETARSTVO" 1 SPISAL Bohuslav Skalicky. (S 85. slikami.) Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. Cena $1.75 Naroča se ▼ KNJIGARNI PROLETARCA 3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. y» m i.-x m yj fn pyq fjaa m fjftf/u mi«« m»« mffiry*- h vf U t Mt mi mï Mt >,y% [ <1 [ Vf / ' • John Metelko, 0. D. C P re iščem s oči in določimo očala < 6417 St. Clair Ave.v CLEVELAND, O. Dr. John J. Zarertnik PHYSICIAN and SURGEON Offic« hours at S724 W. 26th Stro* Tai. Crawford 2212. 1:80 — 3:30 — 6:10 — 8:30 Dail? at Hlavaty'a Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80-6:00 p. m. daily. Except Wod. and Sunday only bj appointment«. tesWfeece Tel.: Crawford 8440 Anton Zornik HERMINIE. PA Trgovina a meiaaim blagem. Pači In pmlei «troji naša posr h n ost Toi. Hermlnlo 2221. -—PREDSEDNICA VINCENCIJEVE DRUŽBE Povest o hinavski pobožnosti in strtih dušah. Spisal jo je Angelo Cerkvenih ŠESTNAJST drugih povesti, OSEM opisov in člankov, DVANAJST pesmi, OSEMNAJST informativnih spisov in statističnih podatkov, PETINPETDESET slik, portretov, ilustracij in mnogo drugih raznoterosti vsebuje sedemnajsti AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR letnik 19)2. VSI, KI SO GA CITALI, SE O NJEMU POHVALNO IZRAŽAJO. STANE $1. KOLEDAR JE VEZAN V PLATNO. ___— ......___ A ...... " ' * ------^Pr. - - - Za večja naročila POPUST. — Pišite na naslov: "PROLETAREC", 3639 W. 26th Street, Chicago, IU. S i \ • t t à «V. à I » < A,', k\ I,/A lili delo F. Smitha, kateri vsled bolezni ni bil prisoten. M. Ne-manič je (blagajnik društva od začetka in je zanj veliko storil posebno dokler je 4mel svoj OfrbdzberJSPD Chicago» 1M- — V Chica*u sta dva večja «tavbinska in posojilna druAtva, katera sta iz- ........ ....... ........... ključno slovenska. Eno ima 8tan na 22. in Lincoln cesti. Dr. glavni stan v osrčju slovenske a. Furlan se je izkazal v di-/are, drugo Pa na zapadni slira- rektoriju za preudarnega sve-ui v' lawndalskem okraju. Ini- tovalca in v svojih nazorih je ciifttor obeh je bil Joseph Ste- bil, kakor bi se izrazil Ameri-bUy» M je tajnik Jugoslovan-,kanec, "independent", zato je skeg» stavbinskega in posojil- marsikoga neprijetno dirnilo, John Teran, M: Maitz, Fr. Klun, John Kobi itd. Kobi je zelo zaposljen z deli v društvih in uniji, ali včasi naj 1* najde kako urico za dopis. Upam,' da bodo te vrstice zdramile tudi prej omenjene, da se spet oglasijo. Jaz bi rad dopisoval, pa mi to delo ne gre dobro od rok.—Rudar, nega društva od kar je bilo u--tanovljeno. Dne 21. dec. je imelo v dvorani SNPJ. občm zbor, ki je imel vzlic temu, da «e je vršil na neprikladen večer, primeroma dobro udeležbo. Predsedoval je John Zvezich, podpredsednik direktorija, ker je predsednik Frank Smrth bolan. Po dosedanjih pravilih tega droštva občni »bor ne voli predsednika seje. Bil je pa sprejet predlog, ki spreminja to točko pravil v toliko, da voli predsednika seje občni zibor tam in sicer lahko javno z rokami, če ni ugovora ,v slednjem slučaju pa z delnicami. Tudi ko ni bil ponovno izvoljen. Na njegovem mestu je zdaj John Olip, ki ima v poslih, kakršne bo vršil že mnogo izkučenj, in je direktorij dobil v njemu dobro moč. V marsikaterem stavbinskem in posojilnem društvu so člani direktorija le "yes-men" tajnika, ker jih je s pomočjo večine poverilnic, ki jih dobi od Članov, izvoli. O direktoriju tega društva je poročal občnemu zboru tajnik Steblay, da je delal v prošlem letu zelo dlodfcno in da so drug z drugim lahko izhajali. Največ vsled burnosti seje prvi dve uri seje so del- olUtuj u r** ■— w--------— — «. 7.;misnik»ria «i v bodoče iivo- niiarji glasovali večinoma ta U občni «bor «am. Na tej seji Olipa, ki je bil radi omenjenih j« vodil »spisnfk Anton Tro- edini kandidat. Prodrl je z iar dosdaj p» ponavadi tajnik, malo večino, kar pa se ni akasalo *a P rak- Cul sem posneje, da so po tično ker mora tajnik mnogo starem običaju zgovorni ljudje Doaeiati v razprave in dajati začeli z govoricami o "zaro-*?£jnila ti" in slično. Tako ugibanje in Na občnem zboru 1930 je domnevanje druitvu ne koristi, bil sprejet predlog, da izvolijo niti ne blaži na«protstev Eni nadzorni odbor člani na seji. kot drugi bi morali paziti, da. Pri teh volitvah ima vsak član ne nasedajo besedam kakega 1« en irlas neglede na itevilo zakrknjenega razdraienca. ki delnic Ta način volitev nad- svojih osebnih nvrženj me more zornega odbor. je v enih stav- krotiti v nobenemsVučajn. Sku-binskih društvih bil uprfjan ra- pina, ki to. se predala brezpo-ditega, da tajnik bodisi sam ali gojnemu vodstvu takega fana-JS?„; z direktorji ne izvoli .tika, .bi povzroči . ikodo sebi o» „M nadzornega odbora s .n druStvu v celota _ Domočio poverilnic, katere mu J. S. P. D. j« nasa ustanova daio večino glasov. V JSPD. ni z blizu 1400.000 imovine Das. Sk, Z se M bodisi tajnik smo v krizi, beleži napredek v lS^torjTbrani!rtalceg.vo- financah. Ako si obdrži med fi ne™ sistema pri nadzornem članstvom potrebno zaupnost, odboru, ker nimajo ničesar akri- bo tudi v bodoče dobro izhaja- vati a vzlic temu je nastala pri 'O- tej točki takoj po prečenju Dana je bila tudi sugestija J • u ohčneira sprememtev imena, kar bi ZMjSSk. SeT olajšalo napredek društvu med ^ So 'JugoslovaMko^ naj se m oredlog oziroma sKiep je , ttrt „, ... ; namreč iz zapisnika izpuščen, bi imenovato »Progress ah kaj TaTnik je trdil da ni bil nikoli sličrega. Direktorji so se ra-S/ vsaj pravilno ne, nad- "n enega s tako spremembo £r»i odbor pa je bil itak izvo- ""ena strinjali, a vprašanje so nači- d»*1 v odločitev občnemu zbo-ljen po prej omenjenem nact pravilno Ta je bil »u, četudi ga pravila ne dovo- *ar J« pravilno. ia je dii K Glede tega vprašanja ^^enja da je sedanje ime do-seja ni mogla priti do soglas- ¡*>" >n bo ostalo.-F. Z Zdelo «e mi je, da je tajnik K Likarjevi 51-letnici Cleveland, O. — Dne 6. dec. je naš somišljenik Josip Likar v večji družw of this add, rot off and mail with ramittance to SOCIALIST PARTY OF AMERICA 549 W. RANDOLPH ST. CHICAGO, ILL. [ — - .....— - A Jugoaiav Weekly Devoted to the letere#t of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. pmlrtarcr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1268. P<*lUhW » Wl W. Wit St CHICAGO, ILL., DECEMBER 31. 1931 VOL. XX VL Would War End Slump? The talk in the street is that no one knows what caused the present depression, but that a new war would bring back prosperity. Lies, lies, lies! Socialists and others puedicted the disaster that would inevitably follow the flouting of the laws of humanity by financial, economic and political rulers. It is well known that the collapse was due to selfish competition and unjust monopolization of natural resources. The processes by which wealth has been concentrated in the Hands of a few have been un>-derstood and explained. The mad rush for profits induced employers to introduce machinery to supplant human labor. The railroads employed 184,772 fewer men in 1929 than in 1913 though their business had doubled. Other industries adopted labor-saving devices; unemployment naturally followed. Robots spend nothing in the stores, create no demand for goods, ride on no trains; they are strikebreakers scabbing on workers; profitable for particular corporations but reducing the 'buying power of the nation. Moft of the unjust practices of the money-mad have been supported by the government at Washington. If there had been no worldwide depression business would have come to grief under American financial dictatorship, speculation, manipulation and deception. There is ample money in the worki, ample food and resources for comfort and emjoy-ment. The depresion has come because production, distribution and consumption have not been equitably adjusted. Another war might 'bring temporary prosperity, but would add heavier debts to an overbuadened world, resulting in greater disaster, or even the end of civilization. —The Arbitrator. Socialism in Texas and Kansas Texas still has the best open forum movement of any state I've seen. The interest in Socialism is deeper and more intelligent than it was two years ago. There is no organization corresponding to the interest—a matter in which, alas, Texas is not unique. I attended somewhat encouraging organization conferences im Houston and Waco. In many cities in Texas and elsewhere, properly chosen and trained organizers could get far. They would have to know local conditions, understand the terrible problems of tenant farmers as well as of industrial workers, talk the American language, avoid an overdose of Socialist theology, but be sound Socialists who can make clear the difference between Socialism and the kind of revived Jacksonian democracy which Govenner Murray of Oklahoma is trying to pull off. This goes for Kansas and lots of other states as well as Texas. A present Kansas is feeling the reviving influence of Haldeman Julius's activity. His "Freeman", edited by Fred Warren, is attracting wider influence. » It's a lot better stuff for Kansas—and the rest of the states—than the pabulum furnished by the famous "goat gland" Dr. Briinkley, almost elected governor, on a platform of promising something for everybody including putting lakes in every part of Kansas. To take advantage of this revived interest ami push organization is our main job. In this matter the national party has fallen down in the face of difficulties and above aHl poverty—'but difficulties we can and must surmount. The main job of the next convention must be with more vigorous and effective action on a planned national strategy. -^-Norman Thomas. Public Concerns Every man should be a Socialist who believes that the public has a greater interest in public concern« than any private person. What are public concerns? The nation's railroads are public concerns. The nation's electric power industries are public concerns. The nation's food industries are public concerns. All of the large-scale industries upon which the nation's life depends are public concerns. The plan of Socialism is that these industries ahall be owned by the public for the common ffopd. Only under such a plan of public bwfcership can the industries be run steadily, keeping all the workers employed and giving them the full value of what they produce.—The American Freeman. Seeing what sn swful scare a few thousand hunger hikers threw in the White House, we just wonder what would have happened If the Pope had been among them. Sllllilllliiiiiiiii"............. l||li|M EARCHLIGHT ° nun.............. «I Donald Lotrich h.......ill With the increasing activities of |with Mayor Hoan as he say« that It the Socialist party and its various 'j* • W" y°u»* P**?1* unit« necessarily come« a demand for in^e aml learn he reasons for ' Milwaukee s enviable position, We more funds. Our units must undertake every conceivable means to raise sufficient funds to keep working. Without money very little could be accomplished. The workers have very little to contribute, and we do not have wealthy members so we are continuously pressing for funds. We in Cook County, have the good fortune of having an able secretary and the united support of the Forward an influential Jewish daily which is sponsoring a massive mask ball on January 2. at the Ashland Auditorium, the entire proceed« to be directed into the Cook County Socialist treasury. We should all be happy in this unity and assist to hope Mayor Hoan tells them that honpsty and service brought about by Socialism are responsible for the merits'„of Milwaukee's system. And you comiudes, spread this message; let the workers learn what Socialism was able to do in Milwaukee so that it can be applied to other cities. 'Don't just read this notice and then pass PUNISH BOTH After the elections in Great Britain ame the elections in our own country. One can derive from them more amusement than enlightenment. We have been true to our trd^itiyi of moving, with almost pendulnrHve automat icity, from one ddfiinant party to the other. Having given Hoover the largest vote ever received by a Republican candidate for president, we are now deserting him and swinging back to the Democratic party. The elections last November were only for local and state officers. But the swelling Democratic tide carried away from the Republicans congressional victories in the elections to fill vacancies. We are true it as another matter of fact. It is , worth spreading. Use it especially lto tradition and habit , now when the cities are in such a 'disastrous financial predicaoseat Socialist Club No. 1 J. 6. F. held iU annual meeting last Wednesday night and re-elected Comrade Peter make this mask ba'll a grand" affaiV, ¡Bernik iu •««■etary-treaeurer for an annual money raining event The anotbtr yiMr< Upo:i ,ecel,,t of 11 only trouble is that too many of our 'communication from Detroit it was comrades take this undertaking too *age * debate among the easily. We know that everybody *e,,ior »^'»^»^tives of our club cannot be in the front lines of "go-|anJ club So' U4 Detroi~ getters". Some hunt gifts, distribute • • • literature, write, talk and seU tickets We have hope that the New Year and give every spare moment of time m»y better than the old. What to make the affair a success. Many it will bripg we do not know. If we do nothing at all. But if you folks will just attend, on Saturday, January 2, we will be satisfied. Tickets are 50 cents in advance, including wardrobe; 75 cents will be charged at the door. Buy your tickets at the offices of Proletarec, 3639 W. 26th Street. Socialist Club No. 1 of the Jugoslav Federation is promoting a New Year's Eve dance for the benefit of Proletarec. It has been an annual event with our club for many years j . _ .. u 1o00 therefore, it is novel only in that the *** oi our Convention in May 1932. all had health, happiness and u job it wouldn't be so bad because from all that we should be able to teach the people to establish their political existence. Not having happiness because their are no jobs and being only half healthy it is in order to hope that all the readers may have work during the coming year. Health and happiness will come with the privilege to work. Members of the Jugoslav Socialist Federation are to ballot upon the net proceeds will be turned over to »«^ing takes place during and incur paper. We learn of many young 1,n* Jan- t0 Jan. 1, to Feb. 12, 1932. folk/whowill be*with u*. on Thu^daP !1U*or Ho*n of Mllwauke" fav\.fit evening December 31, at the Lawn- to ^onmlly invite our *^ration l