Nacistične korenine koroške sedanjosti
(Poročila na2.in5.strani)
VESTNIK
Poštni urad 9020 Cetovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev
P. b.b.
LETNtK XLH.
CELOVEC, PETEK 15. MAJ 1987
ŠTEV. 20 (2327)
Po raigovoru s koncierjem:
Pogovorjeno pogojonjo novo pri!o:nos!?
V Dobrii vasi obnoviti mdrugo!
Ustanovitev posebne deiovne komisije pri Uradu zveznega kancierja, v kateri bodo sodetovaii ministra Loschnak in Neisser kot predstavnika obeh koaiicijskih strank, zastopnik ustavne stužbe ter predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev. Ta komisija naj bi do jeseni izdetaia operativne predtoge za reševanje odprtih vprašanj.
Tako bi iahko na kratko zajeii giavne rezuitate prvega uradnega razgovora, ki ga je ime) minuti petek zvezni kander dr. Franz Vranitzky s predstavniki slovenskih osrednjih organizacij.
Slovenska detagacija, v kateri so bih Feliks Wieser in Marjan Sturm za ZSO, Matevž Grilc in Franc Wedenig za NSKS, predsednik Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju Stanko Gregorič ter poslanec zeleno-alternativne liste Karel Smolle, je kanclerja seznanila s trenutnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem in mu razložila njene potrebe in predloge. Poudarjeno je bilo, da je kljub ponovnim opozorilom slej ko prej vrsta problemov nerešenih - od dvojezične trgovske
akademije do otroških vrtcev pa od enakopravnejšega upoštevanja pri oddajah radia in televizije do državne podpore za kulturne dejavnosti manjšine. Glede osnovnega šolstva pa je
delegacija naglasila, da koroški Slovenci vztrajajo pri skupnem dvojezičnem šolstvu, ki gaje treba izpopolniti in izboljšati.
Kancler Vranitzky je po enournem razgovoru izrazil določen optimizem, pri čemer je menil, da mu je z dogovorom o komisiji uspelo premakniti dosedanji zastoj. Sicer pa je poudaril, da bi morali ob koncu dvajsetega stoletja v tako majhni državi, kot je Avstrija, ob vseh problemih, ki jih ima, rešiti tudi manjšinsko vprašanje. „Če pa bi se izkazalo, da v tem vpra-
Predsednib ISO Feiiks Miesen
„Vioda bo mondn pokmnti, če ji je do spomiumnegn reševanja'
,,Razgovor je bil delovnega značaja in je služil pregledu vseh odprtih vprašanj. Pri tem smo ugotovili, da dosedanja politika malih korakov ni bila uspešna in daje za Avstrijo sramotno, da toliko let po podpisu državne pogodbe in veljavnosti zakona o narodnih skupinah praktično ničesar ni napravila za rešitev odprtih vprašanj."
Tako je razgovor s kanclerjem komentiral predsednik ZSO Feliks Wieser, ki je menil, da je edini konkretni rezultat tega srečanja ustanovitev delovne skupine. To priložnost pa moramo izkoristiti in zdaj je naša naloga, da do jeseni ponovno oblikujemo naše predloge za rešitev odprtih vprašanj, kot so osnovno šolstvo, vrtci, trgovska akademija, radio in televizija vključno pretvorniki, finančna podpora za kulturne in druge dejavnosti manjšine, pa tudi pripombe na zakon o narodnih skupinah, katerega sestavni del so sosveti, ki pa je potreben temeljite novelizacije.
..Pristojno vlado moramo pripraviti do tega, da bo končno uvidela potrebo, da brez reševanja odprtih vprašanj ne bo več šlo," je poudaril predsednik ZSO. „Vlada bo morala z dejanji pokazati, če ji je do korektnega dialoga z majšino in do sporazumnega reševanja odprtih vprašanj." Pri tem je Wieser dejal, daje imel ob razgovoru vtis, da se kancler Vranitzkv zaveda resnosti in pomena manjšinske problematike.
šanju nismo sposobni najti skupne rešitve, bodo drugi začeli dvomiti o naši sposobnosti reševanja veliko hujših problemov, ki nas še čakajo," je dejal kancler, ki je posebej glede šolskega vprašanja še dodal, da model, ki ga je izdelala koroška pedagoška komisija in so ga podprle vse tri dežel-nozborske stranke, v sedanji obliki ni sprejemljiv, temveč je potreben temeljitih sprememb.
Svojo oceno razgovora s kanclerjem so podali tudi predstavniki slovenskih organizacij (tozadevno izjavo predsednika ZSO Feliksa Wieserja objavljamo na posebnem mestu - op. ured.). Predsednik NSKS Matevž Grilc je med drugim opozoril, da bo od rezultatov delovne skupine, za katero so se dogovorili s kanclerjem, odvisna tudi odločitev glede vstopa v sosvet. Tajnik ZSO Marjan Sturm je v zvezi z novo delovno skupino dejal, da koroški Slovenci od sedanje vladne koalicije pričakujemo vsebinsko nove rešitve, ki ne bodo pogojene z nacionalistično ožino, v katero je vjeta narodnostna politika na Koroškem. Vstop v sosvet pa bi bil po njegovem mnenju možen le, če bi to olajšalo reševanje problemov v skladu z voljo in interesi narodne skupnosti. Povezavo med reševanjem odprtih vprašanj in vstopom v sosvet je nakazal tudi poslanec Smolle, ki je dejal, da bo od uspešnega dela nove komisije odvisno, ali se bomo koroški Slovenci po dolgoletnih diskusijah zdaj dejansko odločili za sodelovanje v sosvetih - za korak, ki ga je on sam pod določenimi pogoji že vedno zagovarjal.
Dokončno sodbo o novi priložnosti za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj bo seveda izrekla šele bodočnost - namreč potek in rezultati pogajanj v omenjeni delovni skupini. Koroški Slovenci smo tudi tokrat poudarili svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje. Zdaj je v prvi vrsti odvisno od vlade, ali bo dialog dobil novo kvaliteto in s tem izgled za uspeh, ali pa bo spet ostalo le pri spodletelem poskusu.
V soboto so v Dobrii vasi odprli slovensko kmečko-gospodarsko zadrugo. Sicer je bila to ponovna otvoritev zadruge v tem južnokoroškem kraju, saj je bila zadruga v Dobrii vasi prvič ustanovljena leta 1948. Zaradi premočne konkurence je morala tedaj svoje poslovanje ukiniti. Zdaj seje našlo več iniciativnih domačinov, ki so z reorganizacijo zadruge prispevali k temu. da bodo kmetje iz Dobrle vasi. Žitare vasi in Skocijana lahko nakupovali v domačem kraju (Berite poročilo na 5. strani).
„0dmev bi bi! medno negativen "
Potrč in Schnnti o šoistvu in gospodarskem sodeiovnnju
,Jzredno negativno bi prav gotovo odjeknilo v Sloveniji in Jugoslaviji uvajanje koroškega pedagoškega modela proti volji narodne skupnosti", je prejšnji teden v Celovcu povedal Marjan Potrč, predsednik slovenske skupščine. To bi imelo zelo neugoden odmev tudi v uradni politiki. Svojo jasno obrazložitev stališča Slovenije do koroške manjšinskošolske politike je Potrč podkrepil še s prošnjo gostiteljem-predstavnikom koroškega deželnega zbora - naj jim razložijo in tolmačijo vzroke in stališča za sprejetje koroškega pedagoškega modela v Koroškem deželnem zboru.
Josef Schant!, predsednik Koroškega deželnega zbora, pa je v odgovoru dejal: .,Morem samo poročati o nastanku sklepa, ga obrazložiti in se postaviti za sklep deželnega zbora". Delegacija slovenskih parlamentarcev je torej dobila neposredno pojasnilo o nespremenjeni koroški drži do manjšinskega šolstva, „kjer ni važna samo zunanjost, temveč je treba videti tudi vsebino." (Schantl). Koroška stran pa je z določenim presenečenjem poslušala jasne besede predsednika Potrča, ki je v zvezi s šolskim vprašanjem še enkrat poudaril, da je Jugoslavija sopodpisnica državne pogodbe in je s tem prevzela tudi določene obveze in pravice v zvezi z zaščito manjšine.
Pravtako je odjeknila ugotovitev Potrča, da je manjšinsko vprašanje pač preizkusni kamen odnosov, še posebno, ker so koroški časopisi v zadnjem času pisali predvsem o zadržanosti Slovenije in o tem. da šolsko vprašanje ni več „vroče železo".
V ostalem sta Schantl in Potrč soglasno ugotavljala, da so gospodarski in drugi odnosi med obema deželama oz. državama zelo razveseljivi. Industrijska kooperacija poteka normalno, mešana podjetja so ena izmed oblik sodelovanja, glede sredstev, ki jih potrebuje tovarna Obir za boljšo zaščito okolja, pa je Koroška zagotovila, da bo Obir obravnavala enako kot vsa podobna podjetja. Delegaciji sta razpravljali tudi o boljšem sodelovanju v turizmu (skupno reklamiranje, boljše izkoriščanje letališča Brnik), za zmanjšanje deficita v blagovni menjavi pa je slovenska stran predlagala olajšane carinske pogoje za plasiranje jugoslovanskega blaga v Avstriji.
Skupščinska delegacija se je srečala tudi s predstavniki obeh političnih osrednjih organizacij koroških Slovencev in zavzeto razpravljala o šolskih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih skupnega kulturnega prostora.
PREBEHilE
na
strani
2 Šentjakob: Zaprisega vojakov pred simbolom nemškega nacionalizma?
2	Dunajski simpozij
o manjšinski problematiki na Koroškem
3	Koncertna dejavnost v Pliberku
4	Materinske proslave
5	Nacisti - borci za osvoboditev Avstrije?
6,7 Vseavstrijska podpora skupni dvojezični šoli
8 Indijanci za bojkot olimpijskih iger Calgary88
AvsfrtjsAa državna pogodba at z njo 7. člea a; saato „Magaa Charta" tore; VcllAa hsitaa AorošAth 5/ovea-cev v /rnzatfevaa/tVt za aresalčevaaje aarodaostalh /travic, zeta več /e /tal! stz/tbo! z/aage aad aaclztaota, satiro/ svobozle, tle/aoArazzje a; aeodvl-s/tosa.
KorošA! Slovertc! sva a poaosal, tla .srt /rrtta/avfsača! Itorcl, /tarazata, .s .svrt/att bojc/a prispeva/! /c ztaag! /tari aaclzatoat la A' te//; A država! /togodla, A acodvl.satr.sa la savcre-ao.sd /J v.strt/c. .Saj je AlosAovsAa deAlaractja Iz leta 1945 A o; pogoj za aeodvl.s/to.st la savere/;ost od Avstrije Izrecao za/tteva/a ajea lasat! prlspeveA za o.svo/roddev. KorošA! partlza/tl so .s A a/raj z ataoglat! Itorcl av.strrj.sAe la dragllt aarod/to.sa to za/ttevo ca.sato !zpo/a!/t.
Tega zgodo vla.sAcga dejstva la tel; zas/ag AorošAlat 5/oveaceat la s/t/olt vseat aatljrtšlstoat ttlhče ae atore vzeti, pa čeprav javao ataeaje aa KorošAeta astvarja dragačao s/lAo, čeprav daaes do/očeal Arog! v dežel! fdatljo protrjašlst/cae Itorce la žrtve aaclzata, frlattjo vse tiste, Al so že v
letllt 1942 do 1945 vedeli za svoje dolžaostl. Zgodo vlasAo dejstvo je, da je aeatšA! aacloaallzeat aa fsoro-šAeta v leta 1938 aeposredao preše! v straAtare aacloaa/soclallztaa. M'Ao-gar /te Arltlzlrazao, A! je v tedaajllt častit pač Iz taAdi a/! dragačallt razlogov sodeloval a/! atora! sodelovat!
v te/t straAtaralt. ostro pa zavračaato tiste, A! še daaes, več Aot 49 let po drag! svetova! vojal, govorijo o svo-jllt „jaaaštv!h" v aeatšA! vojsA! alt' se Izgovarjajo, da so tzpolajevalt /e svojo dolžaost.
Mr KorošAeat prav v zadaje/a časa opažaato določeao reaesaaso aeatšAoaacloaalae atlselaost! la to v teat satls/a, da se /tolj alt ataaj odArlto de/a za rehabilitacijo jašlsttc-aega olrdofrja v zgodovla! aaše dežele. To se prlčae pr! zlogasal/t sreča-/tjllt Itlvšl/t 55-ovcev, sega preAo čaš-če/tja la odllAovaaja vldallt aaclstov la dosega vtšeA v šAaadalozal
žalitev! aeAega T. AlacAa po od/lAo-vaaja tlstlli, At so v zadajllt daelt vojae (la draga svetovaa vojaa se je v Evropi več dal po & ataja Aoačala prav aa KorošAeta) prišli olt žlv/je-aje, za zaslage za osvolrodltev Avstrije.
D/tžalajeato ajlltovo start ravao
taAo, AaAor o!rža/aje/ao vse žrtve drage svetovae vojae, Aajt! vsaAa žrtev je /rila žrtev preveč. Toda aa drag! sfraar atoraato vedeti, da so /aaog! Iztaed tlstlli, A! jllt aašteva MacA, že v 30-tlh letllt vstopi/! v taArat še 1/egalao aactoaalsocla/1-sttcao straaAo ter so pozaeje sodeloval! pr! Izseljevaaja AorošAllt 5/o-veacev la pr! zasledova/tja odporal-šAega gll/aaja. VtšeA aesraataost! pa je, da je AorošA! ata/! časopis, Ar je objav!/ predlog za odllAovaaja, zapisa/ eaeata Iz/aed predlaga/tllt Aot poAllcao ozaačbo „arada!A gestapa" prav taAo aedolžao, Aot b!
šlo za AaAšaega aslažbeaca reclato celovšAega /aaglstrata.
Vse te /jad! pa aaj b! za „zas!age za osvoboditev Avstrije" odllAova! zvezat' predsedalA Wa!dhe!/a, A! je s svojo preteAlostjo tad! sata posta! vel/Ao breate za atedaarodat agled aaše države. Res prav! predlog ob praveat časa/
Očltao je, da polpreteA/a zgodo-vlaa prehiteva KorošAo, zato a! aaAljačje, da prav v teta treaatAa določe/tt Arog! zahtevajo segregacijo la /očevaaje v šolah. Ta zahteva lata svoje Aorealae v aetašAoaacloaalat atlselaost! v dežel! la AorošA! S'!o-veact se borao potradll, da borao deatoAratlča! Avstriji pojasal/1, Ado stoj! za zahteva/a! po šolsAeta apartheida la AaAšae zgodovlasAe Aore-ttlae lata. Kajti Iz zgodovlasAlh IzAašea verao, da je b!/ aeatšA! aacloaallzeta aa KorošAe/a vedao asraerjea tad! prot! Avstriji. Zato je s šo/sAlta vprašaajera aa daevaera reda tad! vprašaaje deraoAractje la v teta stalsla tad! vprašaaje državae pogodbe la 7. č/eaa, vprašaaje atlr-aega sožitja obeh aarodov v deželi.
M.S(.
Oh obieinici driovne pogodbe:
S šoiskim vprašanjem je na dnevnem redu tudi vprašanje demokracije
ŠKANDAL!
Avstrijska vojska -za nemško Koroško?
t
JJXLD^iJJcc





Pred zgornjo ..spominsko ploščo" bo danes zvečer moralo zapriseči okoii 1500 vojakov na avstrijsko ustavo. Prav na tisto torej, ki obvezuje Avstrijo, da bi moraia prepovedati vsakršno poiitično agitacijo v smisiu nacionaisociaiizma, saj je prav antifašistični boj koroških Slo-vencev in avstrijskih demokratov šele omogočil, daje postala Avstrija po anšlusu in zlomu velenemškega rajha spet svobodna in neodvisna. Prav to antifašitično izročilo avstrijske državne pogodbe pa uradna Avstrija vedno spet blati in zatajuje, medtem ko desnoekstremne in
nemškonacionalne sile podpihuje. To dokazujejo udeležbe vidnih politikov na raznih srečanjih SS-Kame-radschafta, avstrijskega Turnerbun-da, na srečanjih Ritterkreuztriiger-jev, na Ulrichsbergu,... Pa tudi prav Šentjakob v Rožu je doživel v zadnjih letih že dosti takih prireditev.
Začelo pa se je že leta 1937, ko so ob odkritju šentjakobskega spomenika bili med govorniki tedaj še ilegalni nacisti, za časa hitlerjevega divjanja pa je bil npr. vodja tedanje prireditve Karl Fritz SS-Obersturm-bannfuhrer, slavnostnega govor-
nika otvoritvene prireditve leta 1937 Maier-Kaibitscha pa gotovo ni treba več posebej predstavljati. In na tem spomeniku je tudi tabla, ki jasno potrjuje politično mišljenje tistih, ki so ta spomenik postavili. Napis „Fur ein deutsches Kiirnten fanden den Heldentod im Rosen-tal" (za nemško Koroško so našli herojsko smrt v Rožni dolini) je zgovoren dokaz za to, daje ta spomenik čisto v smislu voditelja abwehrkam-pfa Steinacherja, ki se je že tedaj po lastnih izjavah boril za Nemčijo, ne pa za Avstrijo. Zato tudi ni čuda, da so ilegalni nacisti pojmovali odkritje spomenika leta 1937 kot svojo zadevo, kar so podkrepili tudi s tem, da je močna delegacija ilegalnih nacistov marširala ob otvoritvi. Pa tudi ni slučaj, da so imela prav združenja in organizacije, ki hočejo zastrupiti klimo med narodnimi skupinama na Koroškem, svoje,prireditve v zadnjih letih prav pred tem spomenikom, in prav tako tudi ni čuda, če je npr. predsednik FP Jorg Haider prav pred tem spomenikom dal svojo politično napoved: ..Koroška bo šele svobodna, če bo nemška!"
Prav pred tem protiustavnim spomenikom pa bodo danes zaprisegli avstrijski vojaki, tista vojska, ki bi morala skrbeti za integriteto Avstrije. To pomeni jasno kršenje ustavnih določil, hkrati pa tudi zlorabo avstrijske vojske za nemškonacio-
nale, protiavstrijske namene. To pa je tem boli hudo, ker obstajajo prav v občini Šentjakob spomeniki, ki spominjajo na tiste, ki niso padli v boju za nemški rajh ali za ..nemško" Avstrijo, temveč za osvoboditev Avstrije izpod jarma nacionalsocializma.
Na ta dejstva opozarjata tudi SPD „Rož" v Šentjakobu in krajevna organizacija KPA v skupnem letaku gospodinjstvom, v katerem tudi protestirata proti zlorabi vojske ter
zahtevata, da namenijo polaganje vencev pred spomenike borcem za osvoboditev Avstrije žrtvam nečloveške, z nemškim nacionalizmom povezane politike. SPD „Rož" in KPA pa protestirata tudi proti zadržanju župana, ki bi se moral kot politični predstavnik dvojezične občine zavzemati za mirno sožitje obeh narodnih skupin, ne pa se zavzemati za pospeševanje nemškonacionalne, proti mirnemu sožitju naperjene politike.
!zjava ZSO
Prireditev v Šentjakobu se uvršča med tiste prireditve, katerih je v zadnjem času na Koroškem vedno več in ki potekajo v več ati manj odkritem vzdušju nemškega nacionalizma. Spomenik, kije namenjen vsem tistim, ki so padti za nemško Koroško, ni samo provokacija za koroške Stovence, temveč tudi za vso demokratično Koroško in Avstrijo. Spomenik je bit namreč postavtjen v duhu nacizma in antiavstrijstva, kajti site, ki so State za tem spomenikom, so bite hkrati tudi grobo-kopi prve avstrijske repubtike. Zato je totiko botj škandatozno. da bo avstrijska vojska, po ustavi zadotžena braniti svobodno, neodvisno in antifašistično Avstrijo, imeta pred spomenikom prireditev, na kateri bodo vojaki dati svojo vojaško zaobtjubo. Ravno nerazčiščen odnos do pretektosti je v zadnjem času v mednarodni javnosti ob primeru zveznega predsednika Watdheima razburkat duhove. Zato je neodgovorno, da ravno v teh dneh organizirajo vojaško zaprisego v Šentjakobu in s tem riskirajo, da bo mednarodni ugted naše dežete utrpet še večjo škodo. Zato pozivamo zveznega predsednika VVatdheima kot vrhovnega poveljnika avstrijske vojske, da to prireditev prepreči v interesu Koroške, v interesu Avstrije in ne nazadnje tudi v svojem tastnem interesu.

fHr 5te ičnt^RHungefeter bes Tfbtoe&rfčimpfecsičtirenmalee tn 0t. 3atob t. am 4. unb 5. September 1937
Rdmtnčr Rteu^e tragen!
<87? m ata y, če?? 4. <8eč?e???Z!er
Rattttntr 2tn;ugt ttn& tttad)t:n trbtttn! i
<SčbmfMitr im Koftntat, tnt;tin&t! um Ut)t. SadtHauf pan. Tttnotbflon unč Sctlatb nad) St. 3atob. Saddttagtr (inb <5timat:' ttcut pan t: 3abtm auftpatta abnt Unttrfdntb bta Stanbta.
10 Ui?r:	ber Rampftlattcn um Koftnbcd?. 3amm<!pun!t btin/
3<t?u!bautt mKoftnbd(t), S^brung RaH §riQ.
11. Rnfpratbč bts Dtrtrtttre bta Bamtncr <Sci"iatbunbt8 Hauptmann MtaitrsRaibitfd?.
! ak^imik k-taka /a odkrit je spomenika !eta !937
Dunajski simpozij o koroški manjšinski probiematiki
Preprečimo povratek v srednji vek
Simpozij, ki ga je organizirato študentsko zastopstvo fakuttete za duhovne vede dunajske univerze, je v dvodnevnem sporedu referatov in detovnih krožkov nakazat razsežnosti koroškega narodnostnega konflikta ter mehanizme protimanjšinskega deto-vanja tako skrajno desničarskih in netnškonacionatnih krogov kakor tudi uradne dežetne potitike na Koroškem.
Haider naj pove resnico!
V petek 8. maja so bita na sporedu uvodna predavanja predstavnikov manjšine ter univerzitetnih strokovnjakov.
Vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, dr. Avguštin Malle, je orisat potek in trenutno stanje razprav o skupni dvojezični šoli. Zahteve koroških svobodnjakov in KHD-ja po ločevanju so do teta 1985 tudi nekateri koroški uradni krogi še označevali kot segregacijske. Takrat ustanovljeni zvezni strokovni komisiji - pedagoška in pravna - s svojimi izsledki vendar nista mogli zadovoljiti želja koroških strank, ki so pričakovale nekaj argumentov za nekakšen prikrit način ločevanja. Tako je kmalu navrh anonimna komisija KHD-ja izdelala (modificiran) ločevalni model, ki se je dejansko le malo razlikoval od nekaj tednov pozneje predstavljenega modela uradne deželne komisije. Le ta je torej (po naročilu strank) izdelala predlog, ki v bistvu ustreza željam KHD-ja.
Tajnik ZSO, dr. Marjam Sturm, je ta izvajanja dopolnil še z razmišljanji o splošnem ozadju in zgodovini narodnostnega konflikta na Koroškem, ki daje dejansko zgodovina germanizacije, pogojene predvsem prek gospodarskih in političnih interesov. Vloga nemškega nacionalizma in razvoj manjšinskega konflikta na Koroškem sta kristalizacijski točki za deničarski trend ter reakcionarno in fašistoidno ideologijo.
tzpotnjevanje dolžnosti in biološka čistost
Popolnoma nov pogled v kontmutteto protislovenskih ideologij je podal univ. profesor za humano biologijo na Dunaju, dr. Horst Seidter, v akademsko izvrstno izpiljenem referatu. Začenši z oceno (trenutno ..popularnega") pojma „izpolnjeva-nja dolžnosti", ki da očitno danes ne služi spoznavanju, marveč opravičevanju preteklosti, konkretno torej opravičevanju fašizma, je dokumentiral nacionalsocialistično rasno ideologijo in delitev ljudi v biološko čiste nordijske tipe in hiološkt) nečiste, manjvredne tipe. na primer Žide ali Slovane. Zadnje so po takratni dikciji označevali z vzhodnim tipom, za katerega naj bi bilo karakteristično, da je zavidljiv in da tendira k boljševizmu. Čeprav so Slovence najprej po nacistični zakonodaji ocenili kot arijcem podoben tipus, so kljub temu leta 1941 - po izsledkih in naročilih posebne komisije - Začeli z deportacijami; na Koroškem je ta komisija ocenila 90% Slovencv kot ..eindeutschungsfahig..."
Profesor Seidler je s tem v zvezi podčrtal vprašanje o tem. kakšne notranje posledica so ta dogajanja zapustila v prizadetih ljudeh in v kakšnih psihičnih situacijah se nahajajo pripadniki manjšine (tako mlajše
kot starejše generacije) v današnjem času navala na dvojezične napise in ponavljajočih se restrikcij glede uporabe slovenskega jezika. Avstrija da ni samo marsikaj ..pozabila", ampak da mnogočesa sploh ni vzela na znanje in tako očitno sploh ni v stanju razumeti nekaterih - nenazadnje od negativnih izkušenj v 3. rajhu pogojenih -reakcij z zelo predirljivimi dejstvi: tudi danes nadvse vpliven del politične javnosti postavlja Slovence ob rob. Ali so to zdaj
Desetletja so nam trobili, kakšna vzorna demokracija so ZDA. Vse, kar prihaja od tam, je nebeška mana. Rešili so nas najprej nacionalsocializma in nato - kar je še bolj važno -tudi komunizma. Dobrote Marshallovega plana, Coca cola, bombe v Koreji, strupeni plini v Vietnamu, pershing rakete v zahodni Evropi, orožje za morilske tolpe v Nikaragvi: vse v prid svobodi zahodnega sveta, vse v prid obrambi pred komunistično nevarnostjo.
V tem smislu je pisal časopis z velikim obzorjem, kakor se rad imenuje, pod glavnim urednikom Schulmei-strom; tako je pisal list malega formata z uredniško posadko od Sta-berla do samozvanega koroškega kulturnega papeža Finka; tako je zvenelo dan za dnem iz ust avstrijskih radijskih in televizijskih komentatorjev od AlfonsaDalme tja do Klausa Emmericha.
In kaj šele notranja demokracija v ZDA, kako ta funkcionira, da je zgled svobodnemu svetu, upanje sužnjem za železno zaveso. Ameriški predsednik, senat in kongres si medsebojno gledajo na prste in se statno kontrolirajo; če to ne zadostuje, je tam še neodvisno pravništvo, ki lahko vse prepreči ali zapove; in če tudi to
odkrito protimanjšinske sile. ki uporabljajo psovko ..titopartizani" ali pa mnogi mediji, ki enostransko in zavajalsko konstruirajo ..beograjsko orientacijo" koroških Slovencev ter nekakšno njihovo projugo-slovansko držo - oboje implicira misel, da se manjšina samo navidezno priznava k Avstriji in da je pravzaprav le tuj in sovražen element v deželi. Krog je iznenada spet zaključen z ..ugotovitvijo' nacionalsocialistične rasne ideologije: tendenca vzhodnega, slovanskega tipa k boljševizmu... Daje ta miselnost tudi danes skoraj še dobesedno navzoča, dokazujejo statuti Scrinzijeve stranke NFA (Neue frei-
omahuje, imajo tam še veliko tradicijo ameriškega tiska, ki razkrinkuje brez ozira na stan. barvo, raso in osebo, ki je sploh garant ameriške demokracije, če samo omenimo „Washing-ton Post" ali „New York Times".
Tako vsaj smo bili doslej poučeni o komplicirani ameriški ustavi in še bolj komplicirani ameriški stvarnosti - in smo bili pomirjeni: Amerika je zvest čuvar naše varnosti. Pa se nenadoma izpred Bele hiše v Washingtonu
pokaže na televizorju Klaus Emmc-rich s kislim obrazom in sveto jezo v glasu, ko citira Sveto pismo ..Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" (Luka 23,34).
Kaj seje zgodilo? „Človeku, ki mu svet zaupa", je ameriška vlada prepovedala vstop v ZDA, ker obstaja upravičen sum - tako ameriške oblasti - da je bil zapleten v vojne zločine v Jugoslaviji in Grčiji.
Ne, take nehvaležnosti si Avstrija res ni zaslužila. Je mar premalo rito-lazila pred ameriškimi oblastmi, je bila kdajkoli dvomljiva nevtralna zaveznica ZDA v koncertu mednarodne politike? Si mar niso Schulmei-
<9?/A?;?' sc je 7drg Z/?;;Jc?' sAoAaca/ /M /??'cJsc?/?;;'šA;' s?o/čeA: svoZ7oJ??)ašAte .s??w?Ae, s/????/?? med ??/'egove /?r?.sc/mo /v J/';?/?/je?; e ..konjičke", da ??a v.se .st?Y??;;' grozi .s ?ož/?am; d? z oZ?fož/?am;. 71?di svojo zadnjo tiskovno konje-renco v Cc/cnc?? je izkoristi/ za negovanje tega svojega „Z?oZ?Z?y/'a".' medtem ko je namestnik?? deze/nega g/a-varja Frfi/idatterjM napovedo/ toždo v zvezi z de/jaško tovarno ce/n/oze, je kanc/erja F?Y???;tzkega odtoži/ kršitve pogodde in to v zvezi z zadnjim razgovorom s predstavniki koroški/? S7o-vencev, kjer je di/a domenjena ttstano-vitev posedne de/ovne skttpine, ki naj di odravnava/a odprta vprašanja s/o-venske manjšine, predvsem šo/sko prod/ematiko.
Pa se je puščica, ki jo je Haider izstre/i/ proti kanc/etjtt, spremeni/a v d?????era??g. Kajti kršitev pogodde (deri? f?*;'.s*f?*a?;A:a?*sA:egapakta iz /eta 7976) je davno pred Fra?;?7zA:)'m zagreši/a prav Haiderjeva .st?Y???ka, ko je že pred /eti kot prva za/tteva/a sprememdo manjšinskošo/skega zako????.
Če pa je tnis/i/ Haider še kakšno drttgo pogoddo, pote??? more diti to /e
stri, Staberli in podobni oblikovalci avstrijskega javnega mnenja dan za dnem izmišljali vedno nove argumente, ki so govorili v prid ameriški imperialistični politiki širom po svetu? In zdaj, ko so samo enkrat pričakovali malo hvaležnosti, da bi ZDA vsaj v notranji zadevi Avstrije enkrat sledile tudi argumentom avstrijske žurnali-stike, pa se izkažejo tako nehvaležne!
Zdaj ni več židovski ,.World Jehwis Congress" tisti zlobnež, ki osporava
Waldheimu nedolžno vest, zdaj je vsa uradna Amerika na tej liniji: predsednik Reagan, kongr , senat, sodišča, tisk - vse v rokah določene „!ohby", kakor seje izrazil Otto Schulmeister, da ne bi obsojal ..svetovnega židov-stva" in se tako izpostavljal očitku antisemitizma.
Vsa zatrjevanja, da ho ta „kampa-nja" po volitvah sama od sebe propadla; vse denuncije, da je ta „kam-panja" samo delo nekaterih židovskih zlobnežev na pobudo avstrijski socialistov, vse to se je izjalovilo. Celo zadnjih heroični rešilni poskus predstavništva Centra narodnih skupnosti v Avstriji pod vodstvom poslanca
?ojcr? Jogovor - m ?eJaj sv? ycvcJa oJveč r.sc A'o??;;'s;)'c ??? Je/otme sA;?/??'-??e, če /e ?*ešf/ev že tmap?*e/' Jogovo?*-)e??a m sAZc??y'c??a. Za?o Ha?<r/c?)a jatmo pozivamo, ?/a p?*?r/e ??a Ja?? z ?*e.s?;;co,' ???????)š;??.sAa vpraša??)a se ??am zJ;)o p?eveč t'až?;a, Ja Z?/ mog/t m/?*??o g/e-<7a?;', AaAo ?:cAa?er; Z/uJ/e o/? ??)?/? zaJošča;'o si'oj?m ose/)?:?'??; ??ag??)e-??)e???.
5/cer pa oJgovor ??a rpraša??ye, AaAo se //??J/'e HatJer/evega /cova sp/o/; morejo Mve/jav/ja?/, ??ajc/emo v ;'z.s/e?/A;?/;, Jo Arafer?'/? je pr/š/a s/;??p;'??a j;?žr;o??'ro/sA:?7; aZ?aJc??i?A:ov, A?/ je razZ-sA.ova/a vzroA:e za ??arašča??je rrac/o-??a/?zma ??? ??eojaš/zma ??a 7??ž??em 7'??'o/.sAe??:. 77go?ot ?7? so ??amreč? č/m ??tzje je .sf?m/e ?'zoZ?raz/?e ?'?? o/? vešče??o-s??, č/m .s/a/)š? je .soc;'??/??? po/ožaj m z??a??je jez/Arov, fem Z?o/j r?egnf/ve?; je oJ?;o.s Jo r??a?;jš;'??.sAe zašč/fe ??? moč-??ejše je ?!?;?';'oria/;'.s?;'č??o ??az;'ra??je. PoJoZma raz?.sA:at'a Z?/ gotovo ???J? ??a KorošA?em pr/veJ/a Jo zar;?r??;u?7; ugotovitev - ??e Z?/ prv/č oJA?r;7a, Ja ??ac;'o-?!a/;.sf;č?;?t?; ge.s/om s/eJ;jo sa???o /ju-aje, A?/ so s/aZ?o a/; e??o.stra??.sA?o ,sez?;a-t?je??; .s pro/?/?'m?;t;A'0 ;'?? ??je?;;Z? ozaJtj .sp/o/; ?;e poz?;ajo.
Smolleta, ki je - kakor je takrat poročal ..Profil" - obiskalo Wa!dhcima, da bi mu izstavilo čisto vest, se je izkazal zaman.
Očitno bomo morah v prihodnosti živeti s predsednikom, ki se ga svet izogiba kakor kuge, kot je tozadevno pisal neki nizozemski tednik: v ZDA ne sme, Kanada je ameriški ukrep pozdravila, belgijski kralj je dal jasno vedeti, da Waldhcini pri njem ni zaže-ljen, Velika Britanija je sporočila, da ne pričakuje obiska avstrijskega predsednika; dobrodošel je doslej samo v Jordaniji in na Madžarskem.
Največja usluga, ki bi jo lahko storil Waldheim Avstriji in avstrijskemu ljudstvu, bi prav gotovo bil njegov odstop. Ker pa tega ni pričakovati, ostane - tako zatrjujejo strokovnjaki - edina možnost, da toži ameriške oblasti oz. ameriški tisk zaradi obrekovanja, če ima res čisto vest. Za ta korak pa se doslej še ni mogel prav odločiti, menda zato, ker je preveč ponosen in se noče pravdati z vsakim novinarjem. Agument, ki je vse prej kot prepričljiv. Tak ponos ga je verjetno odlikoval že med drugo svetovno vojno, ko je deloval kot nemški oficir v Jugoslaviji in Grčiji.
fra-fer
(Jo//e ??a 7. sfra???)
^oksirusintpo/ijajchilatudipoflijskitt^kusijaasoKkcmsprasaitju.
(f<)to:f'eferfyriu))
Wa!dheim: tožba a!i odstop?
Koncertna dejavnost v Pliberku
Vigredni koncert „Podjune"
Mešani pevski zbor „Podjuna-Pli-berk" je tudi letos vabil na že tradicionalni vigredni koncert k Schwarzlu. S prebujeno spomladjo si pliberški pevci tudi z domačo pesmijo zbirajo novih moči za poletje in za bodočnost.
Predsednik zbora, ravnatelj glavne šole Herman Germ, je pozdravil navzoče in jim izrekel prisrčno dobrodošlico.
„Podjuna" je sestavila zanimiv spored in privabila mnogo ljubiteljev pevske in instrumentalne glasbe. Le malokdaj je slišati ob takem koncertu toliko pohval in simpatij do zborov, pa najsi je bil to MePZ „Podjuna", katerega vodi znani strokovnjak Tone Ivartnik. otroški mladinski zbor Mlada Podjuna, ki ga uspešno vodi Mira Zdovc, Tamburaški ansambel iz Loč, pod vodstvom Erike Wrolich ali ansambel flavtistov iz pliberške glasbene šole pod vodstvom Hilde Logar.
Posebno všeč je bila navzočim „Mlada Podjuna" s svojimi pristnimi pesmicami, deklamacijami in ljubkostjo, katero more posredovati le otroško srce. Kot mlade lastovke so zapeli ti mladi pevci in pevke, ki so lahkotno odpirali srca navzočih. Prepričani smo in upamo, da nam bo ta mladi rod še večkrat v dostikrat mračno vsakdanjost prinesel teh
pomladnih žarkov in da nam te „la-stovke" nikoli ne bodo odletele.
Koncert je bil obenem posvečen materinskemu dnevu, kar so izražale tudi deklamacije. Posebno prisrčno pa je bilo, ko so navzočim mamicam dekleta „Mlade Podjune" delili rdeče nageljne, ki jih je darovala Posojilnica Pliberk.
Z velikim zadovoljstvom smo se vračali na svoje domove, polni lepih trenutkov. Iskrena hvala vsem prire-
Jutri bo v Schwarzlovi dvorani v Pliberku drugi koncertni dogodek v teku enega tedna. Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka je povabilo na koncertno prireditev mešani pevski zbor Skupnosti Italijanov iz Izole in moški pevski zbor Libela iz Celja. Skupaj z njimi pa bo nastopil tudi domači moški pevski zbor Foltej Hartman.
Znano je, da zbor „Foltej Hartman" že dalj časa sodeluje na pevskih srečanjih „Primorska poje" in tako spoznava pevske skupine Slovencev iz Italije in italijanske iz Jugoslavije. Mešani pevski zbor Skupnosti
diteljem koncerta in vsem nastopajočim.
Škoda je le, da se ob tem lepem vigrednem koncetu nihče ni spomnil še enega našega velikega praznika, ki smo ga praznovali prav na 8. maj, ko smo pred 42. leti premagali rjavo tiranijo in postali spet svobodni. Takrat je. naša prepovedana pesem spet zadonela in naše zatirano ljudstvo od Podjune, preko Roža do Zilje se je veselilo lepših dni.
Dajmo mladim tudi to sporočilo. Prepričan sem, da bodo potem še bolj in zavestneje zapeli, kot takrat, ko smo praznovali naš veliki maj.
-ikej
Italijanov iz Izole je eden izmed zborov, ki sodeluje na pevskem srečanju Primorcev, jutri pa se bo prvič predstavil v Pliberku.
Zbor je bil ustanovljen leta 1975 in ga od 1980 naprej vodi zborovodja Claudio Strudthoff, docent na kon-zervatoriju „Giuseppe Tartini" v Trstu. Šteje okrog petdeset pevcev. Njegov repertoar vsebuje polifonske skladbe kot tudi narodne pesmi raznih dežel Evrope in izven nje, ki jih poje v izvirnem jeziku. Tako poje zbor v 9 jezikih!
Ne zamudite izrednega koncerta!
V soboto:
Gostovanje zbora iz Izoie
Mednarodni gledališki teden „Spectrum 87"
Od nedelje 17. 5. do petka 22. 5. bo Beljak skorajda prekipeval od gledaliških perdstav. Osmič je na sporedu mednarodni gledališki teden „Spectrum 87". Spored obsega 32 predstav, skupno bo 55 prireditev.
Letos se bo zbralo 27 ansamblov, med drugim iz Anglije, Grčije, Združenih držav Amerike, Češkoslovaške, Jugoslavije, Belgije, obeh nemških držav, Sovjetske zveze, Švedske, Francije, Švice itd. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji plesnega gledališča, fuguralnega in glasbenega teatra, in tudi gledališče mask se uveljavlja.
Prve prireditve bodo že v opoldanskih urah, nekatere pa se začenjajo šele ob 23.00. Mednarodni umetniki bodo nastopali v veliki dvorani in I. ter II. mestni dvorani beljaške kongresne hiše, druge uprizoritve pa bodo v delavski zbornici, v WIFI in še v drugih poslopjih.
S pantomimo in klovni za otroke med 6. in 10. letom bo nastopil „C!emi!s Clownzirkus iz Zahodnega Berlina, munchenska skupina „Cruppel-Cabaret" bo problematizirala o vprašanju telesno prizadetih, Francesca de
Martin in Vittorio Veneto uprizarjata ..Čistilko", nižjeavstrijski kabaretist JosefHader ponuja svoj „Taus-che Witze gegen Geld", komorno gledališče Stok iz Zuricha igra „Die Rattin" (na podlagi besedila Gunterja Grassa).
Tudi finančno je potek gledališkega tedna že zagotovljen: dežela Koroška prispeva 350.000 šilingov, iz zveznih sredstev je napovedanih 250.000 do 300.000 šilingov, mesto Beljak plača 314.000 šilingov. Pričakujejo pa okoli 10.000 obiskovalcev. Vstopnice so po 80 (za mladino) in 120 šilingov za odrasle. Pri nakupu šestih različnih vstopnic je popust pri ceni.
***
V torek, 19. maja 1987, ho oh !9.(K) v celovški mestni hiši Avstrijsko-jugoslovansko društvo odprlo razstavo del Jožeta Tisnikarja. Razstava ho trajala do 6. junija (od ponedeljka do petka med 10-12 in 16-18, v sobotah od 10-12 ure).
UNIKUM - dane bomo ostali kulture lačni!
.Ste žc s/Aa/;'? .S*/c žc ohč;;f;7;7 A/; pa .ste M; vsa/ wc<7 ksh/?;;, Ar so .sco/e-ča.sm TV;;;-ch;h na ce/ov^k; nnacvz; pogreša/;? 77.s/; o/tča^o van/a vret/n; kohček napredne, enakopravne /n razgledane Atdtnrne de/avnoV; nekje o/t rohu Ce/ovca, pa vendar po .svoj; dejavnost; pravcato osrčje mesta.
A'o/; k o ed/nstvendt prireditev je d do tam, prenekater; večer, ko si se zares odda/md v zavesti, da si vsaj nekdo apa povaditi v to provincialno g/avno mesto socia/no zavzete umetnike in ametnice, take ki jan kritika v/adajočega socia/nega partnerstva in nemiko/tac/oHahtc navdahnjene protimnnjsinske troedinosti ni taka, take, ki si sredi menda nemškega Ce/ovca zaapajo zapeti in izpovedati, da ,,^/otvcnAch" ni ..schiac/;", temveč da je grdo in neč/oveško /e preganjanje dvojezičnosti,... Aohko sej raznih so/idarnosmih in ant;j'a.s'istič-nih komitejev je dožive/ ta t/ni-c/ah/-seveda preden so ga aniči/i.
Toda zdaj spet raste apanje, da hi afegndo nastati nekaj podobnega, da hi se v b/ižini univerze oz. v sode/ova-
nju z njo spet rodi/o novo ka/tarno središče. Lokacije za to so znane, čeprav so oh predstavitvi načrtovanega projekta postavi/; še/e zamiš/jene nove stene iz „Obirjeve" ce/a/oze, vrata pa so bi/a iz nje izrezane /aknje. K/jab tema je bi/o čutiti, da projekt ni iz trte izvit, temveč da bi ob rea/izaciji utegni/ navdahniti marsikaterega obi-skova/ca, obiskova/ko; hkrati pa bi /ahko nudi/ tudi potrebno povezavo med znanostjo in umetnostjo,... Torej, /okactje so znane, vsebinski koncept jasen in dode/an, pa tudi ime ima ta otrok. CA/A*LA7 (univerzitetni ku/turni center), znano še ni /e, kako oz. a/; sp/oh bodo javni dejavniki (de-
že/a, zveza, občina,...) pomaga/i, da bi iz teh ce/u/oznih sten /ahko dejansko kma/a posta/e prave stene, med katerimi bi se zares /ahko odvija/a mM/n^h/tkc/ona/aa dejavnost. Tako bi po zamis/i /ahko CA/ACM nudi/ več možnosti na raznoraznih področjih ' raziskova/no de/o bi /ahko popestri/; s sprem/jajočimi ku/turnimi dejavnostmi, organizira/; predavanja oz. povezovanje teorij s prakso bi se tako /ažje razvija/o. Aapram takoimenovani „v;'sok; ku/turi" bi /ahko postavi/; enakovreden spored in enakopravno ponudbo z rednimi nastopi „ma/e umetnosti" vseh vrst. Aegiona/na (ne samo mestna) ka/tarna scena bi /ahko dobi/a nove pobude in ime/a bi mesto, kjer se bi /ahko razvija/; in nenazadnje bi ime/; tudi s/ovenski umetniki možnost nastopanja.
Ve/ja torej vsaj upati, da bo 77A7-ALA7 dobi/ potrebna sredstva za uresničitev ka/tarnega centra. Ador pa hoče narediti še kaj več, pa se /ahko ude/eži pri nakapa „de/nic" v ob/iki podpore od 700 ši/ingov naprej. .Sicer pa preostaja tudi še možnost, da vsak po svojih močeh prispeva k tema, da se bo potreba uresničitve tega projekta aktua/izira/a. Začetek je bi/ vsekakor spodbuden, in zavest, da je ob predstavitvi projekta v ve/ikosti / . 7 prav na dan osvoboditve zadone/a tudi s/o-venska pesem; da upati, da z CA7-ACA7-om tudi 5/ovenci in napredne ka/tare že/eči ne bomo več ostaja/; osam/jeni.
-ma
Muca Copatarica v gosteh
V nedeljo in v ponedeljek bo na Južnem Koroškem gostovala otroška skupina z Ribnega pri Bledu z otroško igro ,.Muca Copatarica". Vsebina igrice je povzeta po zgodbici, ki jo je napisala Ela Peroci. Muca je dobila v Majhni vasi svoje ime zaradi tega, ker je vsem otrokom, ki so zvečer puščali copate križemkražem, te poskrila, jih počistila in zašila, da so jih otroci dobili popravljene nazaj.
Prvi nastop bo v nedeljo 17. 5. 1987 po drugi maši v Šentilju v cerkveni dvorani (prireditelj: Katoliška prosveta). Popoldne ob 15.00 pa bo nastop v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu (prireditelj: Katoliška prosveta). V ponedeljek, 18. 5. pa so načrtovani štirje nastopi v otroških vrtcih: ob
9.00	v Šmihelu, ob 11.00 v Šentprimožu, ob 14.00 v Celovcu (Mikschallee), ob
15.30	pa vškofičah.
Tovariško
srečanje
bivših koroških partizanov
Zveza koroških partizanov vabi nekdanje borce in aktiviste s Koroške in iz Slovenije, ki so se za časa nacizma borili na Koroškem, na tradicionalno
tovariško
srečanje
ki bo v nedeijo 31. maja 1987 s pričetkom ob 10. uri v gostiini VVutte (pri Lucu) v Veseiah v Podjuni.
Tradicionalna srečanja -vsako peto leto je na Koroškem - so lepa priložnost, da se srečamo v tovariškem krogu in obudimo spomine na težke čase, ko smo se skupaj borili proti zločinskemu nacifa-šizmu. Po kratkem kulturnem sporedu bo poskrbljeno tudi za razvedrilo.
Prisrčno vabljeni!
Večer dveh Andrejev
..Odpovedujem se/igri patetičnih gest in/gledanju smešnih obrazov./Odpovedujem se/omamnim vabam življenja./Odpovedujem se/mizam razsodbe in besedam,/spočetim za jalove pravde." To je bil eden izmed verzov, ki jih je pesnik Andrej Kokot v torek v celovški Mohorjevi knjigarni bral iz svoje zbirke ..Kaplje žgoče zavesti". Nemške prevode pa je brala mag. Andreja Zikulnig. Pesnika Kokota je Vinko Ošlak predstavil poslušalcem kot človeka, ki se niti za hip ni podal v flirt z modo. ki je pesnikovanje merila po nedostopnosti svojega jezika. Njegova teža je v tem. da sporoča, kar nosi v sebi, Ošlak je dejal: To je možat, a ne grob; žalosten, a ne žaloben; otožen, a ne svetobo-len; tožeč, a ne obtožujoč glas slovenskega pesniškega daru na Koroškem." Ob kitari je Marja Feinig s slovenskimi melodijami občuteno začela ta večer.
V drugem delu je Franc Kattnig predstavil mladega akademskega slikarja Andreja Pavliča iz Ljubljane, katerega likovno delo obsega figuralno tihožitje in se razpenja do fantastičnega realizma. Umetnik dela predvsem z oljnatimi barvami. Statičnost njegovih slik je samo navidezna; v prvi vrsti se avtor sprašuje po minljivosti sveta. Vprašanja „od kod in kam?" so vedno prisotna. Njegova likovna umetnost je polna predmetov, ki simbolizirajo dimenzijo časa in družbenega razkorja.
Benetik v Velikovcu
Še do 30. maja je v Velikovcu na ogled razstava novejših del Rudija Benetika. V kavarni „Schwarz-Weiss" (Munzgasse 2) so razstavljene slike na papirju v mešani tehniki. Razstava ima naslov „Zoti". Predvsem med mladimi obiskovalci kavarne je doživela navdušen odmev.
„Gibljivi sledovi"
slika: Bvrnd Szuhncr
Prihodnji teden se izteka razstava del Karla Vouka v Kulturni taberni Pri Joklnu. Voukovi ..Gibljivi sledovi" so kot umirjen odtis vesoljnih tikov in kot pogled sveta iz ptičje perspektive.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek	Miadmskidom	SEN KRESNE NOČi	Slovenska prosvetna
15.5.	SŠD v Celovcu	nastopa: igralska skupina SPD Zarja	zveza in
20.00		iz Žeiezne Kaple	SPD Bisernica
Petek	kinodvoran.	AIDS-predavanje in pogovor	Katoliška mladina
15.5.	na Bistrici	Predavata: Rudolf Gallob, dr. Gerhard 01exinski v Podjuni	
20.00	v Rožu	pogovorvodi: Jože Vaieško	
Petek	farna dvoran.	MNOGO HRUPA ZA NIČ (W. Shakespeare)	Siovensko prosvetno
15.5.	v Šentjakobu	nastopajo: Igralci Slovenskega kulturnega	društvo Rož
20.00	v Rožu	društva ..Giobasnica". režija: PeterSticker	
Sobot.	farna dvoran.	MNOGO HRUPA ZA NIČ : W Shakespeare)	Katoliško prosvetno
16.5. 20.00	v Šmihelu	mži^P^erslkfr^^'^"""'	društvo šmihei
Sobot.	župnišče v	POGOVORNI VEČER (Stanko Oiip)	Katohška mladina
16.5. 16.00	Šentjakobu	(Leni BreitfuB-Valeško)	v Šentjakobu
			
			
			
Sobota	pri Trklu	KONCERT„ROŽ-PODJUNA"	Alpski klub
16.5. 20.00	Sele-Borovnica nastopajo: Ansambel Lojzeta Hledeta, Obirski vižarji, Plazniška dekleta MoPZ Kralj Matjaž, Trio Pavlič, Družina Lipuš, mešani pevski zbor iz Sel Po koncertu ples.		„Obir"
Sobota	Kulturni dom	NENAVADEN DOGODEK	Siovensko prosvetno
16.5. 20.30	naKadtšah	(Carlo Goldoni) Igralska skupina SPD Dobrač z Brnce	društvo Radiše
Nedelja	farna dvorana	MNOGO HRUPA ZA NIČ	Slovensko
17.5.	v Globasnici	(W. Shakespeare) Nastopajo: igralci SKD	kulturno društvo
20.00		Giobasnica. režija: PeterSticker.	Giobasnica
Krščanska kulturna zveza v Celovcu sporoča, da je opera „Gorenjski slavček", ki je bila načrtovana za nedeljo, 17. maja 1987, v Mestnem gledališču v Celovcu preložena na nedeljo, 27. septembra 1987.
Torek 19.5. 19.30	drHnL	SLOVENSKI NARODNI PROGRAMI	KatohškemdLovnem
Sreda	Posojilnica	SREČANJE Z GLASBENO ŠOLO [Z	Glasbena So,a in
20.5. 20.00	Pliberk	SLOVENJ GRADCA	^voMin°r'"°
Sreda	Tinje	VEČER SLOVENSKE PESMf	Katoliški dnm
20.5. 20.00		^dvojezišJ^mhf	prosvete Tinje
Četrtek	kulturna dvorana KONCERT MePZ JAKOB PETEUN GALLUS		Siovensko prosvetno
21.5.	na Bistrici	Marijine pesmi, protestantske pesmi,	društvo „Zila"
20.00	na Zilji	Siovenske umetne in narodne pesmi	
Petek	cerkev sv. Heme	ORGELSKI KONCERT	Slovansko kn.tnrnn
22.5.	Feldkirch-	Angela Tomanič	društvo, Glasbena
20.00	nerstr.70.Ceiovec		šola in KKZ
Sobota	ljudska šola	KONCERT - POMLADANSKI SPEVI	Siovensko prosvetno
23.5. 20.00	Zitar.vas		društvo Trta
Nedelja	pri Pušniku	POKUŠNJA MOŠTA	SPD Jepa-Baško
24.5.	v Ločah	Podelitev nagrad za najboljši mošt,	jezero in Slovenska
14.00		zabavni program; igra Trio Oraže.	kmečka zveza
Nedelja	pri Šoštarju	SLAVNOSTNI KONCERT ob 40 letnici	Slovensko prosvetno
24.5.	v Globasnici	obstoja društva nastopajo: MoPZ Franc	društvo Edinost
20.00		Leder Lesičjak, MePZ Peca, Globaški puebi. Za ples igrajo ..Fantje treh vasi".	vštebnu
Četrtek 28.5. 10.30	šenthpš	OTROŠKI DAN - Pod skupno mavrico	Katohška otroška
Četrtek	kulturni dom	KONCERT SLOVENSKE PESMI	Mešani cerkveni zbor
28.5. 20.00		Gostuje oktet „Zvon ' iz ZDA	Sr"""--
Petek	Modestov dom	KONCERT SLOVENSKE PESMI	MePZ Jakob Petelin
29.5. 20.00		Gostuje oktet „Zvon" iz ZDA	KKZ
Sobota	v Šentjanžu	„ZLATO JABOLKO,,	Siovensko prosvetno
30.5.	14.30	miadiiutkarji iz Žirovnice	društvo Šentjanž
	pri Toplicarju	„ZLATO JABOLKO,, in folkomi nastop	Siovensko prosvetno
	K^mvasl...o"'^'^^"^"'		društvo Gorjanci
Sobota	Ljudska šola	KONCERT SLOVENSKE PESMI	Siovensko prosvetno
30.5. 20.00	vBiEovsu	Gostuje oktet „Zvon" iz ZDA	društvo Bilka in KKZ
Nedelja	Dom sindikatov	ŠOLSKA AKADEMIJA ob 30 letnici	Gdhoršoiske
31.5.	v Celovcu	obstoja ustanove Spored: glasbeni in literarni skupnosti na Zvezni	
14.30		prispevki in pogled na 30 let nazaj; kot gostje	gimnaziji za Slovence

RAZSTAVE		
	Tinje	RAZSTAVA DELPEPPIJEWEIXELGARTNER-Katoliški dom NEUTRE IN ELISABETHE SČDERBERG	prosvete Tinje WEIXELGARTNER Grafike, oijnate stike in emajii. Odprta do 10. junija 1987.
do 31.5.	Kranj	RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PETRA PAULA VVIPLINGERJA
	Pliberk	RAZSTAVA DEL PROF FRANCA CEGNARJA
16.5. 19.00	Rožek	RAZSTAVA SLIK DR. KOLLERJA (Razstava bo odprta do 7. junija 1987, ob petkih, sobotah in nedeljah od 15.00 do 18.00).
do 22 5.	Pri Joklnu	GIBLJIVI SLEDOVI	Kulturno društvo Karl Vouk, mešana tehnika	Pri Joklnu
do 22.5.	„Schwarz-WeiB"	ZOTI Razstava del Rudija Benetika, mešana tehnika
Petek 22.5 20.30	MJ^nu^""	OKRASI	Kulturno društvo Otvoritev del Erwina Possarniga	Pri Joklnu
Razpis		
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost " v Piiberku razpisuje LETOVANJE NA MORJU od 28 juiija — 11 avgusta 1987 v Baški na otoku Krku v Jugoslaviji.
Prijave na nasiov: SPD ..Edinost" Joško Hudi, Nonča vas 81, 9150 Piiberk so možne do 30. maja 1987. Letovanje s prevozom stane 1700 šii. Otroci bodo ves čas ietovanja pod nadzorstvom vzgojiteljev in zdravnika. Podrobnejše infor macije na Posojiinici Piiberk (tet.: 0 42 35/25 83)
Letujejo iahko otroci od 8 - 14 tet.
Materinske proslave:
Spodbudna prireditev v Škofičah
Škofiški in okotiški otroci so proslaviti materinski dan že v petek popoldne. V Perdacherjevi gostilni v Holbičah se je zbrala množica radovednih in nestrpnih mater pa tudi marsikateri oče se je opogumil. Verjetno so imeli starši več treme kot otroci, ki so letos prvič nastopili na skupnem dvojezičnem materinskem dnevu. Kar okrog 60 jih je bilo.
Glavno vlogo je prevzel otroški vrtec, ki je bil tudi organizator. Otroci so zaigrali igrico o polžku, prepevali, recitirali, za zaključek pa izvedli še poskus izraznega plesa z rutkami. Za njimi je nastopil otroški pevski zbor škofiške ljudske šole, ob instrumentalni spremljavi harmonike in metalofona so peli pesmi v obeh jezikih. Vodila jih je učiteljica Marica Hartman, prireditve pa seje udeležil tudi direktor Meinzinger.
Za zaključek so se prvič predstavili flavtisti, ki zadnjih šest mesecev vadijo v vrtcu. Uči jih Simona Rov-šek. To so otroci, ki sicer že obiskujejo ljudsko šolo. Kar 14 jih je, že kar dobro pihajo in vse bolj izražajo potrebo po organizirani glasbeni šoli v Škofičah.
Resda je bilo tudi nekaj solzavosti in posladkanosti na tej prireditvi. Takšne so pač materinske proslave, toda ravno pri škofiški gre za nekaj več. Predvsem je opaziti občuten premik v smeri dvojezičnosti, pa tudi zgledno sodelovanje med vrtcem in ljudsko šolo. To pa zmanjšuje tudi predsodke do tovrstnega dela in krepi medsebojno prijateljstvo naših bodočih generacij.	J. R.
Poleg materinske proslave v Škofičah so prosvetna društva pripravila še nad deset podobnih prireditev, fzbor kratkih poročil naj da vtis o prizadevnem delu društev.
Materinski in očetovski večer na Obirskem
Kot v mnogih krajih tudi na Obirskem vsako leto pripravimo materinsko slavje. Na predvečer materinskega dne je dr. Avgust Brumnik, predsednik SPD „Valentin Polan-šek" v Kovačevi dvorani prisrčno pozdravil skorajda vse obirske mamice. Rade so prišle poslušat in gledat
svoje pevce, godce, igralce in recitatorje. Domači šolarji so marljivo vadili in z učiteljico Marto Polanšek spet naštudirali zelo prijeten spored -od primernih deklamacij pa tja do igrice „Cvetlični poklon". Instrumentalno so se predstavili Izidor, Engel-bert, Danijela in Milena, za pevske točke pa sta letos prvič poskrbela Dekliški kvintet in - kako bi moglo biti drugače - Obirski ženski oktet!
Povezovalec Emanuel Karničar se je vsem nastopajočim zahvalil za trud, občinstvu v dvorani pa za tako številčen obisk. Posebno pozorna poslušalka je s ponosom ugotovila, da ' je „vse, kar smo nocoj videli, slišali in doživeli, pognalo in zraslo iz naših korenin na domačih obirskih tleh..." Z rdečimi nageljčki so nato mame odhajale domov.
... na Radišah
je mladina s flavtami, ob klavirju in drugih instrumentih pripravila spored materam. Zapela jim je tudi mlajša otroška skupina pod vodstvom Heidije Tolmajer.
... pri Cingicu na Trati
so prireditev oblikovali otroci, ki so pod vodstvom Hanesa Schaschla zapeli v obeh deželnih jezikih, poleg učencev Glasbene šole pa je nastopil mladinski - bolje rečeno domači dekliški zbor pod vodsvom Lidije Oraže. Prisrčen pa je bil tudi nastop otroške gledališke skupine iz Kot-mare vasi.
Lipuš iz Strpne vasi, zapeli tudi moški pevski zbor iz Črne pri Kamniku, razvilo pravo družabno srečanje, na katerem je za ples zaigral še harmoni-kaš gostov iz Slovenije.
... v Bitčovsu
so matere dobile kot darilo od otrok poslikane cvetlične lonce z lepimi rožami, šolski in predšolski otroci so deklamirali, peli in zaigrali tudi senčno igro o rački (naučila jih je Rezika besedilo pa je bral Sigi Kolter). Ob spremljavi ansambla Stranje je na tej prireditvi pod vodstvom prof. Kovačiča zapel mladinski zbor. Materam je v pozdravnem nagovoru čestital predsednik „Bilke" Tomi Gasser, kot običajno pa jim je spregovoril tudi župnik dekan Leopold Kassl.
... v Šentprimožu
se v pozdravnem nagovoru predsednik „Danice" Stanko Wakounig ni spomnil nekih obrabljenih predstav o materah, temveč je v središče svojih razmišljaj vzel matere, ki z vsemi svojimi močmi vestno opravljajo ne samo gospodinjska, temveč tudi kmečka in druga poklicna opravila, poleg tega pa se vključujejo še v kulturno delo. Spored je oblikovala šolska mladina, otroci iz otroškega vrtca in mladinski zbor. Kava in torte, ki so bile pripravljene, so bile le še posrečen zaključek prijetne proslave.
... na Dvorcu
se je iz materinske proslave, na kateri so poleg domačih pevcev, družine
Tovarna celuloze Obir -Dežela preverja predlog
Kotmara vas:
občinska seja in 100-ietnica gasiicev
Prva seja kotmirškega občinskega odbora v letu 1987 je bila v sredo, 6. maja. Najvažnejši točki sta bila nakup novega bagerja in vozila za kotmirške gasilce, ki letos obhajajo 100-letnico ustanovitve. Novi bager bo dobavila firma MF in bo stal 756.000 šilingov; za starega je občina dobila še 300.000 šilingov. Novo vozilo Mercedes 310 bo stalo 675.000 šilingov. Imelo bo pogon na vsa štiri kolesa. 180.000 šilingov bo prispevalo deželno gasilsko poveljstvo.
Občinski odbor se je seznanil s poročilom nadzornega odbora in sprejel v službo Egidija Schwarza, ki je bil poskusno zaposlen že eno leto. Odobril je tudi služnostne pogodbe z OMV (novi naftovod) in najemniško pogodbo za neko občinsko zemljišče. Razširitev računalniške naprave bo stala 72.064 šilingov.
V soboto in nedeljo, 16. in 17.maja, bo v Tržiču 15. mednarodna razstava mineralov in fosilov. Na njej bo sodelovalo več kot 50 razstavljalcev iz Jugoslavije, Avstrije, ZR Nemčije, Italije, Švice, Nizozemske, Češkoslovaške, Poljske in Madžarske, ki bodo razstavljali in prodajali mineralno bogastvo z vsega sveta. Na ogled in naprodaj bo tudi nakit, izdelan iz dragih in poldragih kamnov ter izdelki iz kristalnega stekla.
Prireditev v Tržiču pa ne bo zanimiva le zaradi prikaza mineralov in fosilov, ampak tudi zaradi vrste spremljajočih razstav. Prav po teh se tržiška mednarodna razstava loči od podobnih razstav drugje po svetu, ki se omejujejo le na prikaz in prodajo mineralov in fosilov. Tako bodo v Tržiču podrobneje predstavili hidrologijo mineralnih vrelcev v Rogaški
Po koncu dnevnega reda je župan Josef Struger prebral še dva predloga, v katerih OVP zahteva razpravo o ustanovitvi občinskega otroškega vrtca in občinsko podporo pri raziskavah zemlje.
Ob svoji 100-letnici so gasilci v petek, L maja predstavili brošuro, ki prikazuje razvoj gasilstva v Kotmari vasi. Žal pa v njej-razen v dveh oglasih - ni zaslediti slovenske besede, čeprav je splošno znano, da je Kotmara vas dvojezična občina. Še druge novice: pred dvema letoma, jeseni 1985, je SPD „Gorjanci" praznovalo 100-letnico. V nedeljo, 3. maja so gasilci imeli dan odprtih vrat, v ljudski šoli pa je bilo mogoče videti zanimivo razstavo. Župnik Maks Michor je obhajal mašo v spomin vsem umrlim gasilcem.
Slatini, izdelavo kovanega denarja od rudnine do kovanca, Ohridske bisere in drugo.
Na račun bodo prišli filatelisti, saj si bodo lahko ogledali zanimivo razstavo znamk z vsega sveta z motivi mineralov in fosilov. Tudi zbiralci novejšega kovanega denarja večje vrednosti bodo lahko obogatili svoje zbirke, in sicer s priložnostnimi kovanci, ki jih bo prodajala zlatarna iz Majdanpeka v Srbiji.
Mednarodna razstava mineralov in fosilov bo odprta v prostorih osnovne šole v Bistrici, to je v bližini odcepa za Tržič z glavne ljubeljske ceste. V soboto bo odprta od 8. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure. Oba dneva bosta odprti tudi prodajalni Peka in Mercatorja na Deteljici v neposredni bližini razstavnega prostora.	L. S.
Predlog za investicije v Tovarni celuloze Obir na Rebrci (1,46 milijarde šilingov) bo dežela enako obravnavala kot podobne predloge drugih podjetij, je zagotovil deželni glavar Leopold Wagner prejšnji teden po obisku direktorja dipl. inž. Feliksa Wieserja, obratnih svetnikov in tehničnega direktorja dipl. inž. Karl-Heinza Hallerja. Dežela bo predlog čim-prej preverila.
Šele po izčrpni oceni ekspertov deželne vlade in po posvetu z zvezno vlado se bo odločalo. Pri svoji oceni bodo upoštevali tudi vsoto davkov, ki bi jih podjetje plačevalo, število zaposlenih, promet podjetja in nenazadnje tudi pomen za številne koroške kmete, ki prodajajo tovarni surovino.
ABC-vrhurtski dopust:
inozemstvo, Tauplitz, Garda jezero. Tel.: 0 42 76-43 49
***
ABC-ribiški dopust:
v superlativu Tel.: 0 42 76-43 49
Deželno
zborovanje KEL
Koroška enotna lista sporoča, da bo v nedeljo, 17. maja 1987, ob 14.00 uri v Slomškovem domu Mohorjeve družbe v Celovcu (10. Oktober-Str. 25/1) njeno deželno zborovanje. Zborovanje bo javno, volilno pravico pa bodo imeli delegati in delegatke KEL. Na dnevnem redu so: politično poročilo Karla Smolleta, predsednika KEL in državnega poslanca; poročilo deželnega tajnika Mihe Zablatni-ka; razprava in sklepi; volitve novega deželnega predsedstva idr.
MENJAVA DENARJA
Stanje v četrtek 14. maja 1987.
Za 100 dinarjev dobite	1.75 šil.
Za 100 dinarjev plačate	2.20 šil.
Za 100 lir dobite	0.96 šil.
Za 100 lir plačate	1.02 šil.
Za 100 mark dobite	694.30 šil.
Za 100 mark plačate	710.60 šil.
Mednarodna razstava minera!ov
rwi v * v
v irzicu
Dobria vas
Slovenska zadruga spet posluje
7. novembra 1948 je bil prvi občni zbor kmečko-gospodarske zadruge v Dobrli vasi. Nad 20 domačinov se ga je udeležilo, 22 pa jih je kupilo tudi delnice nove zadruge. Na tem občnem zboru je bil izvoljen odbor: predsednik zadruge je postal dr. Luka Sienčnik, njegov namestnik pa je bil Janez Miklav. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor, kateremu je predsedoval Janez Kuster. Že 27. februarja je predsednik poročal upravnemu odboru, da je dobrolska zadruga vpisana v trgovski register in da je obvezana odvzemati blago od Zveze slovenskih zadrug. Na odborovi seji 13. 3. 1949 so določili, da bo poslovni čas ob sobotah in nedeljah dopoldan, ter ugotovili, da bo potrebnega mnogo udarniškega dela. Že julija 1949 pa so sklenili, da bodo poslovali dnevno od 7. do 13. ure, ob sobotah pa bodo prodajali tudi umetno gnojilo. Tedaj je promet dobrolske zadruge začel rasti, in del prostora nekdanje Paa-rove trgovine, v katerem je zadruga poslovala, je bil močno obiskan.
Toda prva dobrolska zadruga je imela precej problemov: oskrba z blagom je bila komplicirana, želja dobrolskih zadružnikov po ustanovitvi slovenskega konzuma pa od deželnih oblasti z odlokom z dne 25. 5. 1950 zavrnjena. Poleg tega je bila konkurenca „nemške" zadruge zelo huda, levji delež dobička pa je morala prepuščati ZSZ. Ta ozadja so privedla do prenehanja zadružništva v Dobrli vasi.
Ko se je zdaj našel mladi domačin Franc Haschej, ki je začel oskrbovati
kmetije v občini z raznimi produkti zadruge v Globasnici oz. iz ZSZ v Celovcu, so tudi nekateri drugi začeli bolj obujati idejo zadružništva v domačem kraju, tako da se je porodila misel na ponovno otvoritev. Ko je bilo potem še rešeno vprašanje prodajnih prostorov, so začeli pripravljati reorganizacijo.
Zadnjo soboto je bilo tako daleč: na slovesni otvoritvi je današnji predsednik zadruge Franc Boschitz predal prostore njihovemu namenu in hkrati tudi zatrdil, da želi zadruga nuditi kmetom in domačinom dodaten servis, da pa seveda pričakuje tudi od uradnih struktur enako pomoč kot ostale firme istega tipa.
V tem smislu se je izrazil tudi navzoči podžupan Erich Roscher (VP), ki je pohvalil dobrolske zadružnike za njihov pogum, da tvegajo take investicije, ter da tako doprinašajo tudi k gospodarski krepitvi občine same, dodal pa je še, da je zadruga važna tudi za celotno območje na spodnjem Koroškem. Franc Haschej pa je ob zaključku pozval prisotne: „Dragi domačini, prosim vas, da po možnosti že kar danes sežete po stvareh, ki jih boste že v naslednjih dneh potrebovali. Zadruga naj postane res vaša redna postojanka, radi prihajajte k nam in poslužujte se v čim večji meri naših ugodnih ponudb!"
Otvoritve so se med drugimi udeležili tudi Franc Koncilija, Janez Wutte-Luc, Joža Habernik ter predsednik dobrolske Raiffeisen zadruge župan Josef Wutte. Spored pa so popestrili slovenski zbori iz okolice.
Franz Boschitz (predsednik zadruge v Dobrli vasi):
zelo opihnhiičeM, ha bomo z našo zadrugo Kapeli. Občani, prehv^en;	so M; zelo
navhašcni, ko w zveheii za njeno tcsfanovhev. Prva zadruga je bila v šinči vah. Vendar je sedanje mesto bo/j ugodno. V Dobrb' vas/ leži bo/j v središču območja, ki ga bočemo oskrbovati.
Že/ja po ustanovitvi je bi/a izražena od občanov samib. 5aj je ze/o težko dostav/jati manjše ko/ičine b/aga npr. iz Ce/ovca v naše kraje. Ze/o prav pa nam je priš/a tudi priprav/jenostpodjetnika Krasnika, ki nam daje svojo bivšo žago za zadružniške namene v najem.
Kupcem bomo nudi/i seveda predvsem b/ago za agrarne potrebe, škropi/a, gnoji/a, krmi/a, vendar tudi gradbeni materin/, vse za bišo in vrt.
Liani zadruge pa premiš/jujejo tudi o novib načinih kmetovanja. Nekateri kmetje so na južnem štajerskem že obisku/i kmetije, kjer pridobivajo zdravi/ne rust/ine. Pri nas imamo primerno k/imo, bi/o bi treba poskusiti tudi pri nas (meta, kami/ice, žajbe/j, me/isn.. .j. Odvzem večjib kobcin bi bi/ zagotov/jen, sušenje rast/in bi najprej oprav/jn/i kmetje sami. Najbo/j korajžni se bodo /oti/i de/a že Franc Boschitz	prihodnje/eto."
Franc Haschej (eden izmed organizatorjev):
„Znče/i smo /ani januarja, ko sem zače/ obde/ovati dobro/sko oko/ico s ponudbo g/obaške zadruge. Prodaja/ sem gnoji/a, in uspeh me je preseneti/; trikrat to/ikšen uspeh sem ime/, kot sem ga pričakoval, kajti naši kmetje so se oprije/i te možnosti, saj so na zvezo Katjjeisen bi/i že kar budi, ko pa jim je ta /e še diktira/a cene, širše ponudbe pa jim ni daja/a. Tako smo zazna/i, da so kmetje vese/i nove pobude, in od/očih' smo se za reorganizacijo zadruge.
Do/go in teme/jito smo razprav/ja/i o njej, nato pa sog/asno sk/eni/i, da zadrugo spet poživimo, šam sem zače/ nato podrobneje obde/ovati še področje Škocijana in kitare vasi, in tako smo spoznali, da moramo nujno ustanoviti zadrugo v Dobr/i vasi, saj potreb z en a/i dvakratnim obiskom preko zadruge v Globasnici ni mogoče pokriti. Vložili smo prošnjo na Zvezi slovenskih zadrug, ki nas je podprla in danes smo zadovoljni, da sta oba odbora naše zadruge sestavljena iz ljudi treh občin: iz Škocijana, kitare in Dobr/e vasi. Tako naše nova zadruga ni /e dobrolska, temveč južnokoroška zadruga.
Bilanca naših naporov v zadnjem polletju pa kaže, da smo na pravi/ni poti, čeprav bo potrebo še dosti de/a; toda tudi možnosti za razvoj so dane, saj kmetje radi sprejmejo ponudbo, če imajo možnost takorekoč nakupovati v svoji domači vasi."
Dr. Luka Sienčnik (predsednik prve zadruge in duhovni oče nove):
„š prvo zadrugo smo prišli v težave, ker hude konkurence nemške zadruge nismo mogli vzdržati. Mi smo plačevali za določeno robo že ob nakupu višjo ceno, kot jo je zaračunavala nemška zadruga v prodaji. Tudi nameščenca nismo imeli, saj nas je morilo tudi to, da je Zveza zadrug jemala kar dve tretjini našega dobička, s preostankom pa nismo mogli izhajati. Zato sem moral na koncu tudi osebno celotno zadrugo likvidirati, tako da smo zaključili sicer brez dolga, toda zadruge ni bilo več.
Ko so se zdaj nekateri kmetje odločili, da hočejo proizvajati nove produkte, smo začeli tudi razpravo o reorganizaciji naše zadruge. Te kmete sem najprej povezal tudi s proj! Šušnikom v Prevaljah, ki jim je dal še nadaljnjo pobudo za pridobivanje zdravilnih rastlin. K sreči pa smo imeli tudi Franca Nascheja, ki se je začel za to zanimati in nato pri naših kmetih začel že tudi prodajati določene stvari. Naši ljudje pa so pokazali zelo veliko zanimanje, tako da smo sklenili obnoviti zadrugo.
Danes lahko že izhajamo iz tega, da naša zadruga more graditi na nekem temelju stalnih dobaviteljev in kupcev in le tako smo lahko tudi tvegali obnovo zadruge, šam zelo optimistično gledam na razvojne možnosti, predvsem ker imamo zdaj tudi oporo v Zvezi slovenskih zadrug."
Martin Wastt (občinski odbornik EL Dobrta vas):
„Tep slučaj je, da obnavljamo zadrugo v Dobrli vasi ravno ob 73. letnici smrti Janeza Šuma/ta, nekdanjega župana Dobrie vasi, ki je leta 7599 skupaj z župnikom Podgorcem ustanovil južnokoro-ško zadrugo v šinči vasi. To daje otvoritvi še dodaten zgodovinski okvir.
Kot občinskega odbornika me zelo veseli, da se ustvarijo nova podjetja z novimi delovnimi mesti.
Za manjšino pa je še posebno važno, da se ustvarijo takšna delovna mesta, ki ne pospešujejo asimilacije in ki koristijo slovenskemu kulturnemu, političnem^ in gospodarskemu razvoju.
Z domačimi delovnimi mesti se vsaj malo ublaži popolno odtujevanje od domače grude.
Pričakujemo, da bo zadruga prava servisna služba za tiste, ki so jo ustanovili, in za kmetje iz okolice. Že preveč je takih organizacij, ki ne služijo več prvotnim namenom kmetov, in ko se drugi bogatijo na račun kmeta.
Zadruga bo zanimiva predvsem za kupce s področja 3inče, Žitare in Dobrie vasi. Ustanovljena pa je bila seveda za vse kupce. Prav gotovo pa bo okrepila samozavest narodne skupnosti. Vsaka zadruga je važna narodna opora. V občinski politiki čutimo to, ker nam danes priznajo /e toliko, kolikor sami prispevamo."
Martin VVastt
Dr. Luka Sienčnik
^ / Franc Haschej
VSUMCl DMFM" Z<3 DFD17F F dfužu/j?
„V senci rturtt" se je imenovalo serija člankov nekega Lorenza Mačka, ki jo je v zadnjih tednih objavila koroška „K!eine Zeitnng". /z te „sence miru" pa je prav ista „Kleine Zeitnng" stopila že večkrat: bodisi ob prevzemu oblasti ddrga llaiderp; v FP, bodisi ob novih odkritjih iz preteklosti IVn/dheima, bodisi ob raznih revonšističnih, nemškonncionninih in desnoekstremnih prireditvah širom rlvstrije,... /z te „sence miru" pa je „Kieiae ZeilMMg" s svojim glavnim urednikom -Stritzlon: vred stopila tudi ob najnovejši ..senzacionalni" vesti: ..Mačkova peticija zveznemu predsedniku". „Kleine" stopa na svetlo nemira z vestjo, da bo menda Mačk naprosil JValdheimn, naj posmrtno odlikuje 125' koroških odvedencev z ..odlikovanjem za zasluge za osvoboditev /Ivstrije". In „K7eine"sessvojim glavnim urednikom -Strifziom vred (ali pa morda samo on?j veseli it; objavlja imena teh ,,/terojev". Da so med drugimi na Mačkovem seznamu ljudje kot ..Franz JTanke (32), Fenm-ter bet' der Gestapo" jih ne moti, kaj šele dejstvo, da je npr. med navedenimi 26 osebami iz Pliberka kar 22
Popravek
V čtanku ob 60. letnici Rada Janežiča so biie v prejšnji števiiki Sioven-skega vestnika pomotoma navedene kot rojstni kraj Svatne pri Šentjakobu. V resnici je bii slavjenec rojen v Lesah, še boij točno v Breznici.
takih, ki so deloma že leta 1931 pristopili k NhDAP (glej tabelo), od ostalih štirih pa se je npr. predlagani Peter Paschl kot občinski sekretar še posebej izkazal ob izseljevanju .Slovencev v tem kraju.
Že ti primeri sami zgovorno kažejo na to, koga želijo odlikovati „za zasluge za Avstrijo", oziroma o tem, za kaj še danes očitno smatrajo /tvstri-jo: kot del nemškega nacističnega raj-ha. Zato je gotovo umestno, da se ob poznavanju zgodovine in izročila /1 vstrijske državne pogodbe vprašamo, kako je to sploh mogoče, da skuša „K!eine Zeitung" rablje človeštva, ki so bili deloma že v ilegali člani nacistične stranke in za časa Mitierije povečine stali v sprednjih vrstah nacističnega režima, proslavljati kot ..osvoboditelje /Ivstrije". Mar avstrijska ustava sploh ne velja več? ,Se /i vstrija nikoli ni obvezala, da bo vsakršno oživljanje nacizma, vsakršno poveličevanje nncitične miselnosti prepovedala (N.S-Verbol,s'ge.relz)? Kaj torej dela državno tožilstvo? Zakaj ne ukrepa proti takemu poveličevanju? Zakaj glavni urednik .Slri/zl ne onemogoči objave takega oživljanja nacizma, ko pa zna sicer tako „izvrstno" metati kritična pisma bralcev v koš? Moče sam delati prav tako politiko? /Hi hoče tudi on poveličevati tiste, ki so hoteli iz /Ivstrije narediti del Tlitier-jeve Nemčije, ki so se borih prod /tv-striji? /Hi pa hočejo celo izrabljati H thhhcbnoio i/; preteklost drugd: za to, da bi se ta protinvstrijski nacistični duh spet razpasel po /1 vstrtji? Bi se
morah čuditi, če bi torej pod geslom „ghhn vkup štriha" hoteli privesti /S vs-trijo nazaj v njeno najtemnejšo dobo, če bi hoteli spet poživiti teorijo o prev-zvišeni arijski rasi... ? Ni Koroška primerno gnojišče za to? Za nekaj pa se da tako pisanje prav gotovo odlično izrabiti; namreč za ustvarjanje nemira, pa čeprav pod geslom „v senci miru".
Kaj menijo v uradu zveznega predsednika?
Zvezni predsednik Matdheim se ne da motiti. Njegoš tiskovni referent Kristian o Mačkovi peticiji nič ne ve. Poveže nas pa z namestnikom direktorja kabineta Dr. Luterottijem. Tudi ta nič ne ve o tej peticiji, zato nas poveže z ministeriainim svetnikom Schcdebijem, kije predstojnik urada za odiikovanja. Ta pove, da tudi njemu ni nič znanega o kaki tovrstni peticiji, pouči pa nas še, da zvezni predsednik sam itak ne more odiočati o osebah, katerim naj bi se podeiiio to ati ono odtikovanje. Kdo potem? To more te zvezna vtada ati pa poseben konzorcij pri sociatnem ministrstvu. Je čtanek v „Kteine" torej te btuf, ati pa poskus, kako dateč tahko gredo v nemškonacionatni propagandi?
.Kteine Zeitung'
dejansko/tatsachtich*
Marianne Bergter Barthna Breitenhuber Maria Drugovvitsch Frieda Khrenfetder Ferdinand Fteischmann Antonia Fotakovsky Betty Gtavvar Johann Gratze Maria Gratze Magda Hotzinger Wittibatd Juvvan Ferdinand Kania Maria Kania Etse Konrad Maria Mory Othmar Mory Maria Petrei Leopotd Sadjak Etise Steinig Hansi Stiutz Dora Skutt Phitipp Zwick
Hausfrau
Gendarmeriebeamter
Hausfrau
PostangesteHte
Zoilbeamter
Hausgehitfin
Baumeistersgattin
BrauereiangesteHte
Hausfrau
NSD AP Mitgtiedsnummer 7.789.322 Gestapobeamter, NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.075 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.078, Beitritt: Marž 38 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.084, Beitritt: 1936 NSD AP-Mitgtiedsnummer 5.024.969 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.087, Beitritt: 1936 NSDAP-Mitgtiedsnummer6.144.094, Beitritt: 1.1.34 NSDAP-Mitgtiedsnummer 901.461, Beitritt: 1.5.1932 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.090, Beitritt: 1636
Stuhenmadchcn bei Gtawar NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.089
ZoHbeamter AngesteHter bei Leitgeb Hausfrau Pensionistin Hausfrau Kaufmann Hausfrau
Sparkassenbeamter
Postbeamtin
Lehrerin
Forstmeistersgattin
Kaufmann
NSDAP-Mitgtiedsnummer 7.441.909 NSDAP-Mitgtiedsnummer 7.441.799, Beitritt: Aprit 38 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.108, Beitritt: 1936 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.101, Beitritt: 30.3.33 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.110 NSD AP-Mitgtiedsnummer 7.441.808, Beitritt: 1936 NSDAP-Mitgtiedsnummer 7.441.810 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.131, Beitritt: 1933 NSDAP-Mitgtiedsnummer 6.144.133, Beitritt: 1931 NSDAP-Mitgtiedsnummer 440.804, Beitritt: 23.1.1931 NSD A P-Mitgtiedsnummer 6.144.128 NSDAP-Mitgtiedsnummer 7.790.571, Beitritt: Janner 38
' podatki po/ttach: Offizieller Gemeindeindex it. Erirebung ..Liste der Angehorigen der NSDAP und ihrer Wehrverbande, der Parteianwarter und der Personen. die sich
,,V /č/vj/z/i';? z č/L77;fz/'č///A/7/'?"
ŠM//c/ao Marjano /e man meseca maja pr;pe//a/a A' raraa/e/ja, :/a /:;' jo vpba/a r /?rt / razred /jaJ.sAtAo/e m jo p/ijan/n A Jvojfz/fnfmn poaAa. Ko o^Aa)a/a /z Ao/e reče so.sec/o^a 7o/;a:;;:a Marjan;.' „Ko Ao.s" s?a ;z Jo/e, .se moraš paz;/;." Marjana se c;a/; m vpraša; ..ZaAa) se moram pazm?" „Ker /:oč/o Me r/s'ojez;čne Jo/ar/e na pon' don:ot' pon.sm/; t' A'opr;re, " j; odgovor; 7o/:anna.
(Zgo4A;'ce 3; nrsrno ;'zw;'3/;7;'. B;7a je prejinj; /eafea grenAa re^n;'ca za eno ;'zme^ Ao4oč;'A m/a^;7; ačeaA jnžno o4 Trpkega jezera, /mena ^mo spremen;/;).
Dvojezičnost
OSTERRE!CmSCHE f	j REKTORENKONFERENZ
Lage und Perspektiven der Voiksgruppen in Osterreich
Aus aktueHem AnlaB, insbesondere auf-grund der wieder aktualisierten Diskussion um das zweisprachige E)ementarschulwesen in Karnten. hat der PrasidialausschuB der Osterreichischen Rektorenkonferenz eine in-ternationa) besetzte Kommission eingesetzt, die die Lage der Volksgruppen in Osterreich im poiitischen, kultureiten sowie rechtlichen Kontext unserer Gesellschaft beurteilen und Empfehiungen ftir deren Verbesserung ausar-beiten soh. In dieser interdisziplinar zusarn-mengesetzten Kommission wurden 15 Fach-ieute (aus Rechts- und Staatswissenschaft. Geschichtswissenschaft, Padagogik, Sprach-wissenschaft, Politologie und Psycho)ogie) nominiert; 5 davon kommen aus dem Aus-)and (BRD, Schweiz, Frankreich).
Mit dem Europatag, den 5. Mai 1987 hat diese Kommission ihre Arbeit aufgenommen. Sie will in interdisziplinarer Arbeitsweise aus-gehend von einer Beurteiiung der derzeitigen Lage der Volksgruppen in Osterreich zu-kunftsweisende Empfehiungen zur weiteren Entwickiung der Voiksgruppen in aiien Le-bensbereichen, zur Verhinderung erzwunge-ner Assimiiation und zur Verbesserung der Lebensbedingungen ihrer Angehorigen erar-beiten. Dieser Arbeit kommt nicht nur in Hinbiick auf den Karntner Schuikonfiikt Be-deutung zu, sondern wird von den Mitglie-dern der Kommission ais ein Beitrag zur Zu-kunftsbewaltigung der in der bisherigen ge-sellschaftlichen und kuitureilen Entwicklung Osterreichs nach wie vor ungelosten Lebens-fragen von Minderheiten iiberhaupt verstan-den. Die Kommissionsarbeit kann zweifei!os auch auf die derzeit in der Karntner Schulfra-ge tatigen Gremien dergestait einwirken, daB es dort zu sorgfaltigen, nicht fibereilten, mog-iichst ausgewogenen Entscheidungen kommt, die die berechtigten Aniiegen der Karntner Siowenen berticksichtigen und in denen sozia-ie, okonomische und kuitureiie Aspekte und Perspektiven des geseiischaftiichen Lebens in Osterreich mitrefiektiert werden. Die nachste Sitzung der Kommission ist ftir den 22./23. luni 1987 an der Universitat fiir Biidungswissen-schaft in Klagenfurt vorgesehen. Nach Been-digung ihrer Arbeit beabsichtigt die Kommission ihre Ergebnisse und Erkenntnisse im Rahmen einer internationaien Tagung (En-quete) in Wien Ende dieses Jahres zu prasen-tieren.
Giinther Hodi e. h.
(Vorsitzender der Kommission „Lage und
Perspektiven der Voiksgruppen in Osterreich"
der Osterreichischen Rektorenkonferenz)
Opomba. Ze t' prejmj; UerZ/A: Morea^Aega re^m/Aa ^mo poroča/; o v/; Aoa/erenee rrA ;or/rr. Zarad; po-meoi/mos;; njenega de/a o/par//a;no nj;7:oro d.sAovno /z-jaro dobesedno.
Na svetu je že od nekdaj vse poino posameznikov in ceiih skupin ljudi, za katere je značilno, da nimajo enega samega naravnega sporazumevalnega jezika, temveč dva.
Naravni sporazumevalni jezik pravim tu materinščini, se pravi jeziku, katerega se človek priuči v prvih letih življenja v najožjem, po navadi družinskem krogu (v izjemnih primerih tudi v vzgojnih zavodih, vrtcih, jaslih in podobno).
Ker se v družinskem krogu večinoma največ z otrokom ukvarja mati, se otrok v najzgodnejši dobi nauči materinega jezika, ki se mu največkrat spremeni v materinščino, se pravi v jezik, v katerem se še naprej (tudi med zgodnjim šolanjem) ves čas izpopolnjuje in se v njem potemtakem tudi najbolj sproščeno izraža.
Če se dvostranskemu stiku med materjo in otrokom v zgodnji dobi pridružijo še drugi stiki (oče, sestre, bratje, babica, dedek, tete, strici, sosedovi otroci...) in če so vsi ti stiki v istem materinem jeziku, se jezik v otroku toliko bolj izpopolnjuje in dobiva že hkrati nekakšen povzetek vseh teh posameznih govorov in obenem ugotavlja njihove različke.
Ta jezik se zasidra otroku v zavest tako rekoč mimogrede, podzavestno, in možgani ga sproti urejajo v sistem, še preden se temu pridruži šolanje. Zgodnja leta so sicer spominsko slaba, se pravi, ti vtisi hitro zbledijo, če jih sproti ne utrjujemo in obnavljamo še vsaj v prvih šolskih letih, zato tudi materinščina, naučena v prvih petih, šestih letih življenja, izhlapi, če se stik z njo iz tega ali onega vzroka pretrga. Če se pa stiki Z njo nadaljujejo, se v zgodnjih letih pridobljena sistemska urejenost hitro poglablja, dopolnjuje in širi, tako da preide v dejavno znanje in s tem ne le v razumevanje, temveč tudi v samostojno oblikovanje.
Če pa družina jezikovno ni tako enotno sestavljena, nastajajo razne drugačne možnosti. Vzemimo, da sta mož in žena različnih narodnosti.
Lahko se ne primer sporazumevata med seboj v obeh jezikih, lahko pa samo v enem. Lahko sta otoček sredi popolnoma tujega, tretjega jezika, lahko pa sredi ljudi z jezikom enega od zakoncev.
Oče in mati se potem glede otroka lahko dogovorita, da ga bosta vzgajala samo v enem jeziku, recimo v jeziku matere (ali samo v jeziku očeta), lahko pa se odločita tudi za oba jezika, za materin in očetov jezik. Tako se
otrok od vsega začetka vzgaja v dveh jezikih in od skrbi staršev je odvisno, kako se taka naravna dvojezičnost v otroku koristno naloži za poznejše zavestnejše življenje. Če sta oče in mati res dobra poznavalca vsak svojega jezika in če se zadosti ukvarjata z otrokom, se otrok lahko zadostno nauči obeh jezikov in se pozneje (v šolskih letih), če ima priložnost, izpopolnjuje v obeh, da ima tako rekoč dve materinščini in da se lahko v obeh jezikih enako sproščeno in popolno izraža.
Taka dvojezičnost je posebej pogosta na področjih, kjer se stikata dva naroda, na tako imenovanih dvojezičnih področjih, ki niso zmeraj na državnih ali upravnih mejah, kjer se pridruži še dodatno posebno stanje v šolstvu, uradovanju in tako naprej. Ker sta narodna in državna pripadnost tudi nepogrešljivi kategoriji, se potem tak naravno dvojezičen človek po navadi vendarle iz teh ali onih razlogov po srcu ali po razumu odloči za katero od teh skupnosti in ji potem hote ali nohote posveča več pozornosti.
Še več pa je po svetu tako imenovane neenakopravne dvojezičnosti. Z drugimi besedami: družina z manjšinskim jezikom živi na področju večinskega naroda (recimo slovenska v Avstriji, v Italiji, na Madžarskem ali italijanska v Jugoslaviji in podobno). Tu je potem od celotne državne jezikovne politike odvisno, koliko imajo manjšine možnosti enakovrednega razvoja v obeh jezikih, koliko pa je manjšinski jezik omejen samo na ožje kroge družine in manjšinske skupnosti, in vendar jim njihova narodna zavest in zavednost nalagata zvestobo materinščini.
Še težja je dvojezičnost, kakršna je najpogostejša pri izseljencih, se pravi pri ljudeh, ki kot posamezniki ali kot manjše skupine živijo daleč od matične domovine sredi tujega jezikovnega območja. Tu je stanje popolnoma drugačno. Izseljenčeva družina je s svojo materinščino sama v tujem jezikovnem okolju, tako da jo more uporabljati samo med seboj, v krogu svoje družine, in če je več takih družin vsaj blizu skupaj, se ta krog lahko razširi še nanje.
In ravno tu se pokaže spet svojevrstna vrednota materinščine: človek se najlaže, najbolj sproščeno, najbolj iskreno človeško izraža ravno v nji, zato vsaj za najbolj tihe urice še naprej ohrani svojo materinščino in jo kot tako dragocenost prenaša tudi na svoje otroke.
Janko Moder (Rodna gruda)
Arbeitskreis:
Soziookonomische Situation der Minderheit -Zentrum und Peripherie
,S*po<r//:;;' č/a;:eA je e&a: ;'zo;e<7 povze/Aor (naprav:/ ga je <7r. /t/Aer/ Re;7erer), A; .so &;7; .sp/san: za t/e/ovne ArožAe na :/;;naj.sAc/n .s:n;poz:j;: o n:anp';n.s/:: proMe/na/ZA;. G/e) poroč;7o na 2. 3/ran;.
Der slowenischen Minderheit in Karnten ist es in den letzten Jahren in Ansatzen ge-lungen, aus ihrer jahrhundertealten peri-pheren Lage, einer Situation der dkonomi-schen und sozialen Benachteiligung, her-auszutreten. Nicht die geringste Ursache dafur liegt in der Bildungsdynamik der letzten Zeit. Sie begann mit der Grundung des Bundesgymnasiums ftir S!owenen in Klagenfurt. Ftir die deutschnationalen Krafte in Karnten war dies der AnlaB ftir neuerli-che Attacken auf Positionen der Minderheit: Es gilt, ihr die Wurzeln ihrer Existenz abzuschneiden. Der Angriff auf die ge-meinsame zweisprachige Šchule unter dem lacherlichen Vorwand des sogenannten „Elternrechtes" dient dazu, der Minderheit die Integration in die osterreichiche GeseHschaft bei gleichzeitiger Erhaltung ihrer ethnischen Identitat wenn schon nicht un-moglich zu machen, so doch zu erschweren. Sie schickt sich an, ihr nicht selbst gewahltes Ghetto zu verlassen. Nun soli sie wieder zu-ruckgetrieben werden. Hierspielen handfe-ste wirtschaftliche Interessen ebenso eine Rolle wie der politische Wille reaktionarer Krafte, die auf Kosten der Minderheit ihre Ziele verfolgen mochten. In diesem Sinn ist der Karntner Konflikt auch eine Facette der Politik der Entsolidarisierung, die gegen-wartig auf gesamtosterreichischer Ebene ihr Debut gibt. In Karnten und im Burgen-land, in zwei peripheren Regionen, soli al-lerdings die jevveilige ethnische Minderheit die Kosten dieser Politik vorrangig tragen. Eine Solidaritat der deutschsprechenden Mehrheit mit den Sprachminderheiten ist daher mehr als ein Akt des Mitleids. Mit dieser Solidaritat wehrt sich auch die deutschsprechende Mehrheit gegen eine Austragung des poiitischen Konfliktes, des-sen Leidtragende und Verlierer auch sie selbst in ihrer Gesamtheit ware. Eine Lo-sung des hochgespielten Schulkonfliktes zu-sammen mit der Minderheit ist also nicht nur ein Zeichen der Toleranz der Mehr-heitsbevolkerung; sie wird zum Indiz dafur stehen, wie gut die Osterreicher ihre eige-nen Probleme der Vergangenheit wie auch der Zukunft zu Ibsen imstande sind.
Evropski regionaiizem
S kuituro čez meje v korist narodnih manjšin
Pred leti sem o evropskim regionalizmu pisal pod naslovom: Realizem ali utvara? Zdaj lahko prepričani ugotovimo, da si je ideja regionalizma uspešno utrla pot v evropski politični in ekonomski prostor. Postala je sestavni del mehanizma za reševanje nakopičenih političnih, ekonomskih in drugih problemov, s katerimi se ubadajo zahodnoevropske države. Posebno mesto v razvijanju ideje regionalizma imajo obmejne dežele.
Veliko število njihovih razvojnih problemov se povezuje s sodelovanjem z obmejnimi področji na drugi strani meje. Zavoljo tega ima njegova „regionalna filozofija" dve smeri delovanja.
Po eni strani poskušajo reševati življenjska vprašanja, ki se tičejo sedanjosti in bodočnosti prebivalstva, z razvijanjem ..regionalnih programov" na takorekoč vseh področjih njihovega napredka - od prostorskega in ekonomskega planiranja do negovanja manjšinskih in regionalnih kultur ter jezikov. V teh prizadevanjih se nenehno srečujeta ..regionalna" in ..centralna" pristojnost odločanja; vendar prihaja v zadnjih letih v Zahodni Evropi do čedalje večje skladnosti teh dveh polov v večnem procesu ..delitve oblasti".
Po drugi strani pa so obmejne dežele še toliko bolj od onih v „no-tranjosti države" naklonjene čezmejnemu sodelovanju. Saj je življenje na mejnih področjih, spričo demokratizacije in homogenizacije
mednarodnih odnosov v Zahodni Evropi, samo od sebe zahtevalo reševanje življenjskih vprašanj prebivalstva z razvijanjem sodelovanja čez mejo.
Delovni dogovor obmejnih dežel
Konec marca 1987 je bila v Zaragozi v Španiji 4. konferenca evropskih obmejnih dežel, ki jo je sklical Evropski svet. Telo Evropskega sveta je stalna konferenca regionalnih in lokalnih oblasti. V njenem okviru delujejo delovna telesa za posamezna vprašanja, ki so pomembna za prebivalstvo evropskih regij in za njihovo povezovanje s sosedi.
V	zadnjih letih so se v konferenci lotili tudi občutljivega vprašanja evropskih manjšin. Do jeseni letos bo posebna delovna skupina, katere delo je sedaj še „zaupno", dala v razpravo predlog evropske konvencije o pravicah manjšin. Čeprav pričakujemo, da bo akcija naletela na nepremagljive ovire v Svetu ministrov (zlasti na nasprotovanje Grčije, Cipra, Francije), bo že javna predstavitev predloga pomenila doslej nezabeležen poseg v „do-mačo pristojnost" članic Evropskega sveta.
V	Evropskem svetu so nastali tudi mednarodno pravni instrumenti, ki urejajo osnovna načela razvijanja različnih vsebinskih smeri evropskega regionalzma. Evropska okvirna konvencija o čezmejnem regionalnem sodelovanju je že mednarodno pravno obvezujoča za
države, ki so jo podpisale. V njej so zajeta temeljna načela, na katerih se razvija ta sicer zelo široko zastavljena dejavnost obmejnih zahodnoevropskih dežel. Konvencija urejuje bilateralno in multilateralno čezmejno sodelovanje obmejnih dežel. Slednje se danes razvija v več kot 15 regionalnih skupnostih. Med najbolj dejavnimi so Euregio (obmejne dežele ZRN, Nizozemske in Belgije), baselska skupnost na meji med Švico in ZRN, prirenejska skupnost (štiri obmejne regije Francije in Španije ter Andora) in nordijski svet (ki združuje skandinavske dežele in deluje izven formalnih okvirov Evropskega sveta). V naši bližini so najbolj znane regionale skupnosti Arge-Alp (avstrijske, italijanske, švicarske in zahodnonem-ške „alpske" dežele, občasno pa v njej sodeluje tudi Slovenija) in skupnost dežel ..vzhodnoalpskega loka", ki sega še dalje na francoske obronke Alp. Nekatere od teh skupnosti so ustanovile tudi administrativni aparat za razvijanje posamičnih oblik njihovih dejavnosti.
Državljani Evrope
Na sedežu Evropskega sveta v Strasbourgu so ustanovili dokumentacijski center, ki naj bi nudil informacije in potrebno pravno-tehnično pomoč zahodnoevropskim deželam pri razvijanju čezmejnega regionalnega sodelovanja. Očitno je, da delo tega dokumentacijskega centra ne zadostuje, saj so na konferenci v Zaragozi predlagali, da bi v
okviru Evropskega sveta ustanovili študijski center, ki bi vsestransko proučeval to problematiko in nudil s svojimi strokovnimi mnenji potrebno pomoč zainteresiranim deželam. Drugi v Evropskem svetu sprejeti mednarodnopravni instrument, ki se tiče regionalizma, je konvencija o prostorskem regionalnem planiranju. V njej so zajeta temeljna načela, na katerih bi se razvijalo načrtovanje ekonomskega in prostorsko-urbanističnega razvoja zahodnoevropskih regij. Poleg tega pa se ta dokument tiče tudi čezmejnega sodelovanja obmejnih dežel glede teh vprašanj. Te konvencije še ni ratificirala večina 21 članic Evropskega sveta. Podobni dokumenti se nanašajo na specifično problematiko otoških in pri-brežnih obmorskih regij. Le-te so doslej že večkrat na posebnih sestankih razpravljale o svojih specifičnih problemih in jih poskušale kot enakopravne postaviti na dnevni red raznih inštitucij Evropskega sveta.
Konference v Zaragozi se je udeležilo okrog 200 predstavnikov zahodnoevropskih regij in drugih lokalnih inštitucij in strokovnjakov za posamezna vprašanja.
G. Manthey iz EGS je v svojem predavanju podprl prizadevanja Evropskega sveta na področju regionalizma. Vendar je že takoj na začetku naletel na kritiko nekaterih uglednih udeležencev konference, ki so bili mnenja^ da se EGS preveč zapira v svoj lastni krog in ne daje
dovolj možnosti za širše reginalno sodelovanje v Evropi, zlasti z deželami. ki se nahajajo na ..obrobju prostora Evropskega sveta" (omenil je tudi Jugoslavijo) in z vzhodnoevropskimi deželami.
V sklepnem dokumentu so se udeleženci konference zavzeli za ravzoj vseh oblik čezmejnega sodelovanja zahodnoevropskih obmejnih dežel, o katerih smo govorili na konferenci. Posebej so poudarili pomen izpopolnjevanja sedanjega inštitucionalnega sistema, ki na vseevropski ravni omogoča to sodelovanje. Pri tem so izhajali iz ugotovitve, da se je sodelovanje med lokalnimi oblastmi in regijami razvilo v ..temeljni kamen evropskega združevanja, ki prispeva k oblikovanju državljanov Evrope". V uvodu sklepnega dokumenta so poudarili, da je čezmejno sodelovanje prispevalo k varstvu manjšin in etničnih skupin, kar je po mnenju konference pomembno evropsko vprašanje, ki ga je potrebno „še naprej razvijati". V operativnem delu sklepnega dokumenta pa so poudarili nujnost ..neoviranega kulturnega čezmejnega sodelovanja v korist narodnih manjšin in njihove kulturne identitete", kar pomeni po mnenju konference ..dodatno spodbudo za tesnejšo integracijo obmejnih dežel in na ta način tudi evropskih držav". Za manjšine so tudi pomembna stališča konference glede širjenja sodelovanja na področju izobraževanja (vključno z izmenjavo učiteljev, učencev, štipendij itn ), vzajemnega učenja jezikov prebivalcev ob meji in medsebojnega priznavanja diplom.
Silvo Devetak (Delo, Ljubljana)
Sehr geehrte I ran Minister Haw!icek!
BM/Mzzf mu/ffen von	//o/Zeglunen Mn J Eo/legen er/uAw/!, r/a/? Ve <?w-
/a/f/le/! /Arei Be^McAM zn! ztveMpracA/gen Ge/rlet (zzn S. uwr/ 9. 4. </. ;'. (Vo/A^cAa/e BM/rl-ca v Božu/FeMin/z /n: Boseuta/, na Zl/ipol/aA/A/ana Bala, Bl/čovV/,M</a!aaa^!/(?r/) poV-nr za/n ^ogeaaaa/ea „Barafaer Par/agogenruor/el/" B/eBaag /rezogea AaAen. D/e^^cAela! MfM ela JFlVer^prac/! zar JFB/ea^er^/araag voa Ban<AMAanz/er VranAzAy za ^ela, ;'n r/er Bara/aez BcBaZ/rage /relae En^cAeaZang gegea Jea erA/arMn VFB/ea r/er ^/orveaHcAea Vo/Ggrappe za/a//en.
JFfe Mašere j/oweaMeAea Bo/leglaaea aar/ /Lo/legea, Zre/arsvor/ea aacA rvlz t/arer-rZcA^/nozZeZ/e, J;'e r/le ZtveZ^racAZgAe;';, aar/ warlf r/aj Zusammenleben r/er helr/ea Vo/Ajgzappen /orr/era. Da^wgeaaaate „Bar/agogeaa!0</eB"z!'eBA!agegeaaa/r/:e Frea-nang ven VorveaMcB- aar/ zZeaf^cA^racAZgen BcAa/er//aae/a aA. D/e^ wa're e/ae Aon^e-<yaeafe Borf/aAraag r/er AezZenAAcAen Earw:'cA/aag, r//e ^el/ 79JS za AeoAacAZen M!, zZa/? Jer Zagangza/n zweMpracAlgea t/alerr/c/a er.se/wert aa J J/e Vowea/scAe ^pracAesoa:/f ^e/fer zaracAgeJraag/ uarJ. D/e ^pracAe ar w/cAr/gsre Ba/tartrager/a e/aes Vo/Aes. /er/e A///facAraag Jer BpraeAe /sr g/e/cA Ae Jearea J a:/r Jer MZ/ZacAzang Jer Vo/Asgrappe anzZ ZA-rer Ba/rar.
JF/r Ao/jfea, Ja^ B/e, Braa Dr. AZatvZZceA, nocA we/rere^cAa/ea /ra ztve/spracA/gea Ge-AZer, z. B. J/e Vo/AsseAa/e Z//ara vas/^/zrersJorCAesacAea sverJea. -4a/lerJera//aJea w/r M /ar J/e ea Jga/r/ge Ea/scAe/Jaag Jer Bararaer BcAa//rage aaAeJ/agr er/orJer//cA, Ja/? J/e Darerr/cA/satoJe/Ze, J/e aarer A//W/rAaag naznAa/zer BaJagogea Jer Da/vers/rar/ar B//Jaagsw/sseascAa//ea aasgearAe/re/ tvarJea, Zn ^cAa/versacAea erproA/ werJea.
JF/r appe///erea an &'e a/s Da/err/cArsai/a/sZer/a, aZZ J/ese BarscAe/JaagsA///ea Zn /Are //Aer/egaagea znZZ e/azaAez/eAea.
//ocAacAraagsvo/Z
Graz, 1. Mai 1987	AHS- und Grundschullehrer aus Graz
MzHJer/zez/BTMc/m/ge.sB/zgB&MTig
Dre vozM Dar/!rae/ //e/raarr//e/:.sr aar/ z/er EPO Begonzzene /^azzzpagne gegen z/Ze z/erze/ZZge A/zzzz/erAeZZerz^cAM/ge^eZzgeBMzzg AaZ z/zzzzz ge/AArZ, z/a/1 /eZzZ aacA z/ze A"arz:Zaer O VP aaz/ .S/Y) ezne PevZ^Zoa z/er Ae^zeAeaz/ea gzrsezz/ZcAzv; Pege-Zazzg verZaagea.
EZae szzZz Ae ^nz/erazzg Aez/eaZeZ aZcAz nar z/Ze rt AZeAaaag zvZcAzZger ^cAa/po/Z-Zz^cAer Graaz/^aZze z/e.s ParZezprograzazzM, soaz/era tzer.sZzz/lz aacA gegea z/Ze z/e-za zz ArzzzZ.sc A za; Graaz/werZe azz.serer GzeseZZ.seAzz/Z aaz/ szeAz Zza WZz/er.spr;zeA za z/er Za! .S/zzaZsrerZrzzg veraaAerfea Verp/ZZcAzaag žara .SeAaZz z/er .s/ouvna.sz Aea MZaz/erAeZZ.
DZe MZaz/erAeZZeage^eZzgeAaag Z.sz z/z;Aer AeZae rtage/egeaAeZZ z/er EaraZaer Paaz/e^po/ZzZA, ^z?az/era AeZrZ^f/ a//e GszerreZeAe/'. DZe IVZeaer PZ/z/aag.sAzja/e-reaz aaZer^ZaZzZ z/aAer z/Ze /4 zz/jZzz.ssaag voa Praa Pzzae/esaz!aZ.szer Dr. A/Z/z/e //zzw/ZecA, z/zz/i eZae rlaz/eraag z/er MZaz/erAeZzea^cAa/ge^eZzgeAaag aar zaZz Za-.szZrazaaag z/er AeZro^jZeaea Mzaz/erAe/Z zaog/ZcA Z.sZ. DZe WZeaer PZ/z/aag^Az?a/e-reaz eruzzrzez rzzza Pzzzzz/e.s/zzzrzeZsor.szzzae/ soM'Ze rzzza DZa/z z/er .szrzZzzZz.szZ.sc/zea ^4 Ageorz/aeZea aaz/ Paza/e.srzz/e eZae eaMcAZez/eae ZaracAweZ^aag z/er reza PPD-OAzaaaa DaZz/er ZaZ/ZZerfea VerAefzaag^Aazapagae gegeaaAer zZza.sZosveziZ.seAza; VoZA.sgrzzp/ze.
Dza /zzesserz' azzeA/zzzz.szz;zzzZZz'Ae DzzaZzzA/e aaz/ z/ea rt/z/z zza v zza VzzrarfeZ/ea ge-geaaAer rlageAdrZgea aaz/erer Vo/Aer Ae.seA/ezzzzZgea, seA/rZg/ z/Ze IVZerzer PZZ-z/aag.s Azzzz/ereaz eZa Pzzrz/erazzg.s/zrzzgzzzzzzaz /zzr Przaaz/.s/zrzzeAeaaazerrZeAz Zz; z/er .S/zrzzeAe z/e.s jezveZAgea /Vzzz AZzar.sZzzzzzzzs eZzzzrs Pzzzzz/zesZzzzzz/e.s s zzr.
(Dieser Antrag des Bezirksbitdungsausschusses Ottakring wurde bei der Wiener Bitdungskonferenz am 8. Mai 1987 einstimmig beschiossen).
^Srečanje v Borovljah"
Pod tem geslom prireja koroški ORF studio v Borovljah ta teden težiš-čni spored, v katerem skuša zajeti spiošno in specifično podobo občine. Tudi slovenski oddeiek koroškega študia sodeluje pri nekaterih prireditvah; tako npr. v petek 15.5., ko je na sporedu prireditev „Guten Abend Freunde - Dober večer prijatelji" v veiiki občinski dvorani. Med drugim sodelujejo ansambel „Drava", mladinski zbor Borovlje ter sestri Danica in Jožica Čertov (začetek ob 20.30). V soboto 16. 5. sledi literarno branje Janija Oswalda in Wolfganga Idiotskega (začetek ob 18.30, v gradu Voigt). V nedeljo, 17. 5. pa bo slovenska oddaja „Od pesmi do pesmi -od srca do srca", ki jo bosta oblikovala v živo Danica Urschitz in Marjan Velik. V veliki občinski dvorani bodo sodelovali ansambel „Drava", moški zbor Borovlje, trio „Drava", Plajber-ški kvartet in trio Oraže (začetek ob 18.10). Vstop je vedno prost.
Preprečimo povratek v srednji vek...
/zzzzz/zzZ/bvzzzzjz' z 2. .sZzvzzzi)
heitliche Aktion), v katerih se med drugim zavzema za krepitev celote nemškega jezikovnega prostora in za varovanje neke biološke čistosti! To vsekakor ne more biti slučajnost, tako prof. Seidler, prej že nadaljevanje nacistične agitacije proti manjšinam in zlasti proti Slovencem.
Veiter: Šolski apartheid nadaljnji korak odštevanja Slovencev
O koroškem manjšinskošolskem konfliktu sta nadalje predavala še prof. dr. Gstettner (univerza Celvoc) in as. dr. Hannes Tretter (inštitut za državno in upravno pravo dunajske univerze). Prvi je ocenil vsebinsko in politično argumentacijo protagonistov koroškega pedagoškega modela in ločevanja, drugi se je posvetil tozadevnim pravnim kriterijem. Tako imenovane pravice staršev, je dejal Tretter, ni mogoče prenesti na jezikovna
Stovenska študijska knjižnica
„Vetika itustrirana" enciktopedija"
Velika ilustrirana enciklopedija je zbirka večih poljudnoznanstvenih knjig, ki z barvnimi risbami nudijo poleg tekstovne obrazložitve tudi vizualni prikaz opisanih pojmov in fenomenov. Izvirne izdaje teh knjig so izšle v angleščini kot Mitchel! Beazley Encyc!opaedias.
Človek in stroji
je izčrpna knjigaočlo-vekovih tehnoloških izkušnjah, o njegovih poskusih in uspehih-Lj.: Mladinska knjiga -127 str.
Človeško telo
je zanimiva knjiga o človekovem izvoru in razvoju, o njegovi fizični in duševni podobi -Lj.: Mladinska knjiga-199str.
Naš dom Zemlja
zanimivi in pomembni podatki o našem planetu -Lj.: Mladinska knjiga-123 str.
Nebo in zvezde
najzanimivejši podatki o sestavi vesolja, od meseca do najbolj oddaljenih galaksij, in o človekovem napredku v kartiranju in raziskovanju vesolja - Lj.: Mladinska knjiga -143 str.
Rastline in nevretenčarji
vsebuje zanimive informacije o svetu rastlin in nevretenčarjev, od cvetic in dreves do enoceličnih bitij in žuželk-Lj.: Mladinska knjiga-120 str.
Razvoj znanosti
nas informira o natanku in razvoju glavnih znanstvenih vej-Lj.: Mladinska knjiga-159 str.
Sodobna tehnologija
vsebuje zanimive podatke o zgodovini in razvoju svetovnih transportnih sistemov in različnih komunikacijskih sredstev - Lj.: Mladinska knjiga -144 str.
S^A rma svo/e prostore v MMnskem domu, MAscMee 4. A#žn<ca dobiva od/efa 1974-75 ves obvezni izvod S/7 Slovenije. Po/et? /ega zbiramo fudi tako imenovano avstrijsko s/ovenico. An/ige so ze/o raz/ične vsebine <n so namenjene vsem starostnim stopnjam in poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi M4S nekatere zanimale.
Knjižnica posluje.'
v ponedejiek in torek	od /0. do f 9. ure
v sredo, četrtek in petek	od 9. do t9. ure
VFSH./MC Sf IT4gfG,4 OS1SK4
\
vprašanja; to potrjuje tudi odločitev mednarodnega sodišča v Den Haagu. Ta pravica je veljavna samo za verske in svetovnonazorske vidike. Če torej kdo na Koroškem - skticujoč se na pravico staršev -odklanja koedukacijo zaradi svetovnonazorske opredelitve proti slovenščini, potem to ni kaj drugega kot rasizem.
Tudi mednarodno priznani strokovnjak za mednarodno pravo prof. dr. Theodor Veiter se je v svojem predavanju izrekel proti vsaki vrsti apartheida v dvojezični šoli. Restriktivni šolski ukrepi bi imeli vsekakor za posiedico nadaljnje nazadovanje števila pripadnikov slovenske manjšine, biii bi torej te nadaljnji korak v koroški praksi odštevanja Slovencev. S tem v zvezi je nakazal, da se Slovenci na Koroškem že od srede prejšnjega stoietja naprej na Koroškem borijo za preživetje. Čeprav na Koroškem in tudi na Gradiščanskem obstojajo organizirane protimanjšinske siie, uradna Avstrija do zdaj ni podvzela poskusa razpustiti te organizacije in tako ustreči predpisom državne pogodbe. Glede manjšinske zaščite je Veiter poudaril, da so izpolnjena samo nekatera določila državne pogodbe, da pa glede topografskih napisov in uporabe slovenščine pred uradi še zdaleč ni vse urejeno. Zakon o narodnih skupinah (VGG) je tozadevno uveljavit celo poslabšanje položaja in nikakor ne ustreza predpisom državne pogodbe, nenazadnje je celo v nasprotju z njenimi določili.
V	okviru simpozija so prireditelj vabiii tudi na podijsko diskusijo o šolskem vprašanju. Razpravljali so dr. Kirchberger (ministrstvo za pouk), prof. Gstettner (univerza Celovec), Franc Walter (Socialistična mladina), državni poslanec Smolle ter Adrian Schatz (predsednik koroške svobodnjaške mladine RFJ). Predstavnika ljudske stranke dr. Mayerja (odvetnik in podpredsednik KHD) ni bilo na diskusijo. Moderatorje bil Wolf in der Maur.
Ker na tem mestu ni mogoče podati pregleda nad celotnim potekom več kot dveurnega diskusijskega večera, naj na kratko zabeležimo, da se je razvila zelo zanimiva in kvalitetna razprava. Predstavnik svobodnjakov je zagovarjal ne le pedagoški model Korošcev, marveč tudi dobro znane argumente in predstave Haiderjeve FP. Dr. Kirchberger je žel nekaj pikrih pripomb na račun svojega ministrstva, češ, da se še ni dovolj jasno odpovedalo nem-škonacionalnim zahtevam po ločevanju. On je na to odvrnil, daje tudi ustanovitev nove zvezne pedagoške komisije mogoče tolmačiti kot način odklanjanja.
Navzoča pretežno mlajša publika je močno posegla v razpravo ter nakazala, da se nikakor ne strinja z ravnanjem koroških strank. Šolske problematike naj nikakor ne bi bilo mogoče obravnavati le kot koroški ali zgolj strankarski problem, saj gre za izrecno državnopolitično in pedagoško zadevo.
V	soboto so strokovni delovni krožki obravnavali posamezne vidike šolskega in manjšinskega problema. Simpozij je bil zaključen z zanimivim in pestrim kulturnim sporedom. Poleg raznih glasbenikov so nastopali in v svojih prispevkih izpričali svojo solidarnost s slovensko manjšino znani avstrijski kabaretisti Lukas Reseta-rits, L Stangl in JosefHader. Zelo uspešno se je predstavil tudi Jani Oswald z izborom v nemščino prevedenih pesmi.
Celotni potek simpozija je bil posnet na video trak in bo interesentom na razpolago preko zastopstva fakultete (Geistes-wissenschaftliche Fakultatsvertretung), Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju ter Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu.
LSch.
AVSTRtJA 1
Petek, 15. 5.: 9.00 Poročila -
9.05	Dragulji 7. celine - 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska oddaja
-	10.15 Avstrijska državna pogodba - 10.30 Podeželski zdravnik -12.00 Poročila in ozadja
-	13.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja -
17.05	Risanka - 17.30 Pirati v trsju - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Stari - 21.15 Modna revija- 21.25 To so biii časi -22.10 Prazgodovina kinematografije - 23.40 Feniks na ogalu,TV-film.
Sobota, 16.5.: 9.00 Poročila-9.05 Angleščina
-	9.35 Francoščina - 10.05 Ftuščina - 10.35 Medigra, ameriški film - 11.40 Ptičji svet Avstralije - 12.05 Priče časa - 13.00 Poročila -14.35 Ribič ob Heiligensee, nemški film -16.00 Ostržek - 16.25 Okoli sveta - 17.05 Abeceda športa - 17.30 Odkritja in izumi - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Tedenski pregled sporeda - 18.25 Veselo v soboto - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.55 Šport
-	20.15 Bombnik, italijanski film - 21.55 Canta-bile in Concert - 22.50 Eiita ubijalcev, ameriški film.
Nedelja,17.5.:10.15Kongres lahko spet pleše
-	11.00 Pogovor z novinarji - 14.10 Ognjeni pas, ameriški film - 15.50 Risanka - 16.15 Listamo v slikanici - 16.35 Lutkovna oddaja -
17.00	Hannah v tujini -17.30 Helmi, prometna vzgoja za otroke -17.40 Klub seniorjev -18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi, družinska oddaja -
18.50	Loto, žrebanje - 19.00 Slike iz Avstrije -
19.30	Čas v sliki - 19.50 Šport - 20.15 Pet minut pred nič - 20.30 Večerna slavnost na Dunaju - 22.45 Nočni studio - 23.45 Poročila.
Ponedeljek, 18.5.: 9.00 Poročila-9.05 Dragulji 7. celine - 9.30 Avstrijska kuhinja - 10.00 Proizvodnja elektrike - 10.15 Šolska oddaja -
10.30	Ribič ob Heiiigensee, nemški film -11.55 Očarljivi ptičji svet - 12.00 Iz parlamenta -
13.00	Poročila-16.05 Risanka-16.30 Otroška oddaja - 17.05 Risanke Wa!t Disneyja - 17.30 Zgodbe s Floride-17.55 Otrokom za lahko noč
-	18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Šport - 21.08 Kuharski mojstri -
21.15	Miami Vice-22.00 Nekoč-22.05 Iskanje sledov: Romani, Germani in Slovani na Nižjem Avstrijskem, dokumentacija-22.55 Jason King -23.45 Poročila.
Torek, 19. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Dragulji 7. celine - 9.30 Angleščina - 10.00 Varčevanje -
10.15	Ogenj in luč -10.30 Ognjeni pas, ameriški tilm - 12.10 Šport - 13.00 Poročita - 16.05 Risanka -16.30 Otroška oddaja -17.05 čebelica Maja -17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Inozemski report - 21.08 Poglej in ugani -
21.15	Izobčenec, 5. del-22.15 Knjižna oddaja
-	23.00 Na cestah San Francisca - 23.45 Poročila.
Sreda, 20. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Dragulji 7. celine - 9.30 Francoščina - 10.00 Na odru: od rokopisa do premiere - 10.15 Kaj lahko postanem? -10.30 Naša mala farma -11.15 Zemlja
-	11.25 Ob jezeru pelikanov, živalski svet v makedonskem narodnem parku - 12.10 Inozemski report - 13.00 Poročila - 16.05 Rdeči panter - 16.30 Lutkovno gledališče - 17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -
SLOVENSKI VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Tarviser Strahe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser Strahe 16
Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Celovec - Borovlje.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/11, p.p. 171 61000 Ljubljana.
19.30	Čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Smrtni strah, veseloigra J. N. Nestroya-22.35 Filmski festival v Cannesu - 22.55 Nekoč - 23.00 Kot-tan.
Četrtek, 21.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Dragulji 7. celine - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 V odpadkih so surovine - 10.30 Skrivnost dame v črnem, ameriški film - 12.15 Klub seniorjev -
13.00	Poročila -16.10 Risanka -16.30 Otroška oddaja - 17.30 Zgodba piemenitega konja -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Nekoč - 21.15 Komične zgodbe -
21.50	Nogomet in toto - 22.50 Odpusti nam naš dolg, TV-film iz Irske.
AVSTRtJA 2
Petek, 15. 5.: 16.30 Hotel -
17.15	Z železnico skozi Afriko. 2. del - 18.00 Tedenski obzornik -18.30 Primeri Harryja Foxa -19.15 Nekoč
-	19.30 Čas v sliki - 20.15 Naš mož v Mehiki, dokumentacija -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kut-turne vesti - 21.45 Šport - 22.20 Plameneča dolina, ameriški film - 23.40 Jason King.
Sobota, 16. 5.: 14.00 Tedenski pregled sporeda - 14.25 Nekoč - 14.30 Rossini v Parizu -
16.00	Iz parlamenta - 17.00 Roza in Rozalind, 2. dei - 17.45 živali iščejo dom - 18.00 Pan-optikum -18.25 Nogomet - 19.00 Za prijatelje filma -19.30 Čas v sliki -19.55 Novo v znanosti
-	20.15 Hamlet, angleški film - 22.40 Sto mojstrovin-22.50 Šport.
Nedelja, 17.5.: 9.00 Poročila — 9.05 Rdeči panter - 9.30 Zaprite usta in odprite oči - 10.20 Bombnik, italijanski film - 12.00 Koncert -
13.00	Športno popoldne -16.55 Imate radi kta-siko? - 17.40 Velikih deset - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Brez nagobčnika - 19.25 Akcija Otroške pomoči - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika-20.15 Kraj zločina - 21.55 Dinastija - 22.40 Nekoč - 22.45 Šport - 23.05 Mednarodni jazz - 23.55 Poročila.
Ponedetjek, 18. 5.: 17.30 Fizika - 18.00 Lin-denstrahe-18.30 Primeri Harryja Foxa-19.15 Nekoč -19.30 čas v sliki - 20.03 Novo v znanosti -20.15 Podeželski zdravnik-21.08 Kuharski mojstri -21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šiling - 22.05 To je moja dežela, ameriški film.
Torek, 19. 5.: 17.00 V odpadkih so surovine —
17.15	Kaj lahko postanem? - 18.00 Vroči obkladki in mrzli nalivi - 18.30 Primeri Harryja Foxa -19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki-20.03 Novo v znanosti - 20.15 Crazi-Show - 21.00 Novo v kinu-21.08 Pogiej in ugani-21.15 Čas v sliki - 21.35 Kutturne vesti - 21.45 Klub 2.
Sreda, 20.5.: 17.00 Naše okolje -17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Severnjaški živalski svet -
18.30	Primeri Harryja Foxa - 19.15 Nekoč -
19.30	Čas v sliki - 20.03 Novo v znanosti -
20.15	Nogomet - 21.00 Čas v sliki - 22.00 Spomini, kardinal dr. Konig - 23.00 Štirideset tet po Granadi, španski film.
Četrtek, 21.5.: 17.30 Čuda iz angleških vrtov -
18.00	Francoska kuhinja - 18.30 Primeri Har-ryja Foxa - 19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki -20.03 Novo v znanosti - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki— 21.35 Kulturne vesti -
21.50	Kavarna Centra).
LJUBLJANA
Petek, 15. 5.: 10.00 Tednik -
11.00	Svet na zaslonu-11.40 Mednarodna obzorja - 12.20 Sonce in sence - 14.45 Tetetekst -15.00 Tednik - 16.00 Svet na zaslonu - 16.40 Mednarodna obzorja - 17.20 Poročita - 17.25 Makedonske ljudske -17.55 Dolga bela sled, 2. del -18.25 Več veselja z vrtom - 18.45 Risanka -
19.00	Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zahodni sen, 1. del - 21.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Za kruhom, dokumentarna oddaja - 21.40 Rezerviran čas -
22.15	Dnevnik - 22.30 Delo na črno, angleški film.
Sobota, 16.5.: 7.45 Teletekst-8.00 Poročila-
8.05	K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - 8.20 Radovedni taček - 8.35 Pamet je boljša kot žamet - 8.40 Ko je pomlad: deklica in zajček - 9.10 Zadnje poletje otroštva, 5. del -9.40 Tedenski zabavnik - 10.40 Plesalec -
11.30	Jugoslovanska teveteka: Državljan pokorni - 16.30 Poročila - 16.35 Karantena, sovjetski film - 17.55 Dokumentarna oddaja -18.25 Da ne bi bolelo - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: knjiga -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik -
19.50	Zrcaio tedna - 20.15 Slavnostna prireditev ob 20. obletnici folklorne skupine Emona-
21.50	Dnevnik - 22.05 Popolni petek, angleški film - 23.35 V pričakovanju jutrišnjega dne. Nedetja, 17.5.: 8.50Te!etekst-9.05 Poročila-9.10Živžav -10.05 Lutke in lutki -10.10 Dolga bela sled -10.40 V pričakovanju jutrišnjega dne -11.25 Koroška poje -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila -16.00 Fiandrijski lev, 2. del -
16.50	Poročila -16.55 Srečajva se v St. Louisu, ameriški film - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: kino, turistični nagelj - neža - 19.26 Vreme -
19.30	Dnevnik - 20.05 Dnevnik Gorčina Vukobrata,1.del-21.05 Zdravo.
Ponedeljek, 18.5.: 10.00 Zrcalo tedna -10.20 Bandoiero, ameriški film - 16.45 Teletekst -
17.00	Zrcalo tedna - 17.20 Poročila - 17.25 Radovedni taček - 17.40 Pamet je boljša kot žamet - 17.45 Zadnje poletje otroštva, 6. del -
18.15	Naša pesem - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik-20.05 Na robu divjine, 3. del-20.55 Omizje.
Torek, 19. 5.: 10.00 Šolska TV - 11.00 Jezikovni utrinki - 11.05 Angieščina - 11.35 Francoščina - 15.55 Teletekst - 16.10 Mozaik -
17.15	Poročila - 17.20 Čebelica leti z neba -17.35 Tedenski zabavnik - 18.45 Risanka -
19.00	Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ženski servis, angleška drama - 21.05 Integrali - 21.45 Dnevnik - 22.00 Žica, balet.
Sreda, 20. 5.: 10.00 Mostovi - 10.30 Žensk: servis, angleška drama - 16.40 Teletekst -16.55 Mozaik - 17.25 Poročila - 17.30 Ko je pomlad: Kadar kupuješ hlače-17.55 Japonske pravljice: Deklica z vžigalicami - 18.15 Živalski svet, potjudnoznanstvena oddaja - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Dokumentarec meseca: Narcis brez zrcala - 20.55 Moja mala vas, češkoslovaški film - 22.35 Dnevnik.
Četrtek, 21.5.: 10.00 Šolska TV - 11.00 Anne 1000 dni, angleški film - 15.55 Teletekst -16.10 Mozaik -17.10 Poročita -17.15 K. Brenkova: Deliča Delfina in lisica Zvitorepka -17.30 Pisma iz TV klobuka - 18.15 Čas, ki živi: Med smrtjo in življenjem - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.10 Naraščujoče vode, 1. del-22.15 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRUSKEGA RADtA VSAK DAN OD 18.10 -19.00
Petek,15.^..L^ucib^. -Borovlje Kulturni večer z domačimi društvi Sobota, 16.5.: Duhovni nagovor Propad glasbene tradicije vSIov. Plajberku
Nedetja, 17.5.: Od pesmi do pesmi od srca do srca v živo z Borovelj Ponedetjek, 18.5.: Pričevanja -11. Dr. Pavle Zablatnik: Slovenski duhovnik v tisočletnem rajhu
Torek, 19.5.: Halo, prijatelji!
Partnerski magacin Sreda, 20.5.: Narodno-zabavna glasba
Četrtek, 21.5.: Rož-Podjuna-Ziia
Petek, 22.5.: Koroški liki: 30 let Zvezne gimnazije za Slovence (dr. Vospernik)
Jezikovni pogovor (prof. Messner)
Stovenski attetski ktub brani drugo mesto:
Z disciptinirano igro zagotovdi zmago!
Zadnjo soboto je moštvo Slovenskega atletskega kluba moralo nastopiti v Treibachu proti ekipi, ki je poskrbeia že za večkatero presenečenje (pozitivno in negativno) v ietošnjem prvenstvu. SAK pa si je povrh zastavi) tudi še kar cilj, da obvaruje svoje druge mesto na lestvici, katero so si slovenski nogometaši priborili šele prejšnji vikend po dveh zmagah proti Trgu in Molltalu. Zato je prišel SAK na igrišče z močno defenzivno taktiko, igral je le z dvema napadalcema (Luschnik in Velik), zato pa z ojačano sredino (Mario Pihorner se je koncentriral bolj na defenzivne naloge) ter konsekventnim pokrivanjem (Kreutz, Ramšak).
Strelec odločilnega gola: ! oj/c Sadjak
Kljub defenzivni taktik: je SAK že od vsega začetka pokazal, da tega dne ne bi bil zadovoljen z eno točko: iz okrepljene obrambe so slovenski igralci vedno spet prišli nevarno pred nasprotnikova vrata, toda predvsem na začetku so imeli tudi igralci SAK velike težave z igriščem, ki ni dopuščalo umirjene igre po tleh, tako da so šle žoge povečini visoko v kazenski prostor. Prav iz ene take akcije je padel tudi odločilni gol na tekmi: Marjan Velik je streljal z desne močno in visoko v kazenski prostor, tam je čakal Mario Pihorner, katerega sta v takih akcijah pokrivala kar dva nasprotnikova igralca, vsi trije so zgrešili in tako je prišel do žoge Lojze Sadjak, ki je z direktinim strelom premagal vratarja Treibacha - 1:0 za SAK.
V drugem polčasu so domačini seveda še skušali izenačiti, toda obramba SAK je bila zanesljiva, če pa je le prišel še kak strel na vrata, ga je Dalanovič suvereno obranil. V protinapadih pa so se odpirale seveda tudi
še za SAK lepe priložnosti, toda tudi vratar domačinov se je večkrat izkazal, saj je med drugim obranil tudi tri proste strele Velika. Največjo priložnost pa je zapravil Mario Pihorner kar brez vratarjevega posredovanja: v kazenskem prostoru je bil sam pred vratmi. toda žogo je streljal daleč čez gol.
Končni izid tekme v bistvu ustreza poteku igre, sploh pa še, če upoštevamo zares konsekventno in disciplinirano igro SAK-ove obrambe in sredine. Taka igra si vsekakor zasluži uspeh in tokrat je pripadal slovenskim igralcem, med katerimi je težko izpostaviti kakega posameznega igralca; toda Lojze Sadjak ni dal le odločilnega gola, temveč je tudi sicer dobro izkoriščal prostor med obrambo in napadom, saj sam ni imel neposrednega nasprotnika. Vsekakor pa je bila to tudi važna zmaga, saj postaja tako mesto za avstrijski pokal vedno bolj realistično, razen tega pa je bila ta zmaga gotovo tudi dobra reklama za naslendjo tekmo proti Pliberku.
Postava SAK: Dalanovič; F. Sadjak, Čertuv, A. Sadjak: Ramšak, Kreutz, Wo!b!, Pohorner: Ve!ik,
Stanje v koroški iigi:
Poleg SAK sta ta vikend zmagala tudi Lienz in WAC, tako da se na vrhu lestvice ni nič spremenilo. Lienz (1:0 v Molltalu) vodi pred SAK-om (- 4 točke) in WAC (3:0 proti Šmohorju). Trg je v Matreiu igral 1:1. pravtako pa si je le eno točko priboril Pliberk proti Brnci (2:2). VSV je premagal Mostič s 3:0 in se spet povzpel na osmo mesto.
Spodnja liga vzhod
ATSV W«tfsberg je premagal ogroženo Rudo z 2:0 in VVietersdorf ASKO Šmihel gladko s 3:0. Do 50. minute so se Šmihelčani uspešno zoperstavljali stalnim napadom močnih domačinov. Z golom mladega napadalca Pressingerja pa je ..padla" morala in z njo vred ves odpor. Novinec je dal še dva gola in v kratkem času zabeležil zanesljiv uspeh. Šmihelčani so zdrknili spet na 9. mesto, vendar so s porazom računali že pred nastopom! Nadoknadili bojo še tekmo proti Weitensfeldu. ki bi jo ..na papirju" morali dobiti. Z zmago bi lahko svoj položaj znatno popraviti.
Prvi razred
Sele Šentpavel 2:t. Hribernik in Oraže sta zagotovila Selanom prvo vigrcdno zmago. Hkrati so prehiteli nekaj tekmecev in s to zmago sami prevzeli tretje mesto na lestvici.
Grehinj - Železna Kapla 2:1. Kapelčani zapravljajo prednost, tako bi lahko naslovili to tekmo. Grcbinj je vigredi v odlični formi. Pred tekmo so Kapelčani računali vsaj z eno točko, toda preizkušnje niso prestali. Domačini so pravično zmagali in so zdaj že na petem mestu.
Žitara vas - Pokree ():(). Zitrajčani igrajo zelo nedisciplinirano, zato jih sodniki redno kaznu-
jejo z izključitvami. Tokrat je moral z igrišča Weitzer. Brez gola proti zadnjeuvrščenemu je slab izkupiček.
Klnpinj - Reichenfels 4:1. Šele v drugem delu so Klopinjčani popolnoma zrušili odpor močnega novinca. Zaradi poraza Kapelčanov pa Fcra in Co. spet lahko upajo na naslov.
Globasnica - Podkrnos 1:1. Globašani ponovno niso navdušili. Podkrnos. ki se bori -zaenkrat uspešno - proti izpadu, je dolgo vodil, nazadnje pa so domačini z golom Blažeja le zasluženo izenačili.
Wolfni!z - Bilčovs 2:4. Bilčovski napad spet daje gole! Tokrat kar štiri. Koliko jih bo proti vodečemu Oberglanu? Navijači že nestrpno čakajo.
Kotmara vas - Vetrinj 1:1. Kotmirčani so še naprej neporaženi, čeprav je bil Vetrinj nevarnejši. Holzcr je dal gol tik pred koncem tekme.
Drugi razred
Galicija - Kriva vrba 2:1. Rcinvvald neprenehoma strelja gole in Galicija nadaljuje pot v prvi razred.
Zvahek - St. Michael/Lav. 2:1. Z dvema goloma je Sumper poskrbel za peto zmago v sezoni in Žvahek bo vsekakor dosegel največje število točk odkar sodeluje v prvenstvenem tekmovanju.
Osebni komentar po igri
Danes:
Marjan Veiik
? 5 Kaže, da ste spet našli svojo formo. Tudi discipiina je v redu. Bo naslov prvaka še možen?
Rfa/t-Mdrn/i /zg/fr/ov po mo/em več, ZjfHZ ze/o Jo&ro igra, povr/i /fga po fino ln^/i it? jrfčo. /?az^n ffgo imo/o zo zoč/ii/o /?o//j/ zr^/), fo&o l/o Mf Lfr/OfHčVH, l/o />! /llM Sf jpOl//f-ff/o. /(or po j^ /ioie igrf f/čc, m/j//m, i/o jwio ^pozoo/i, Ao%o vozno , i/o se ločno i/rzimo io/clični/i novoi/i/ nnifgo irfner-/o. ^ posf/?fj po Zn roi/ /zposfovi/ i/fy-sivo, i/o igro noio oZ?roniZ)o v zoi/n/em čogo /zvrjfno, fo%o i/o se rf j /0M0 zonf-jemo nonyo.
Mesto za pokalno tekmovanje pa je očitno zagotovljeno. Že kaj razmišijajte o okrepitvah za nasiednjo sezono?
vei/o že vsi r#zfn/j//afMO o no-s/ei/np .sezon/, prei/vsem po oi/Z?or /n irener. Do^ončnego že ne morem povei/oi/, yj/ po pr/čoAo/emo, i/o Z?o irener osio/. Prei/vsem im// zoroi// lego, %er že no roz-n/Zi /gr/sčiV: opozoje moreZnine ojoč/lve zo 5/1 Af. Prepr/čon jem, i/o je Z?opoiego-vo/ zo lego o// onego /gro/eo.
Zdaj siedi tekma proti Piiberku. Vedno so bih trd oreh. Je pričakovati kaj posebnih emocij?
M/j//m, i/o ne, eeprov /e jevei/o vei/no poje/že/ zon/m/vo, %er pri/io/o 101/1 i/o&erjen i/e/ noj//i /gro/cev /z Poi/pme. V lem /e jevei/o neAp/ poje/me „nopelo-jli", jojno po /e loiZ/, i/o je Z?o PZ/Z?er% ZioieZ oi/i/oZž/li zo poroz, ^olerego jo moroZ/ pr/znol/ v yejenj%/ leAm/. Vje^o-%or Z?o lo nopelo igro, m/jZ/m po, i/o Z?o nojo oZ)romZ?o jpel i/oZ?ro /groZo /n i/o Z?omo zmogoZ/. ( (
Indijanci za bojkot oiimpijskih iger 88
Še pred nekaj leti jih nihče ni poznal: Lubicon-Cree-Indijance iz Alberte (severna Kanada). Tako nepoznani so bili. da jih je ..pozabila" celo zemljiško-pravna komisija. To jih danes ogroža v obstoju, saj na področju teh Indijancev že sedem let črpajo nafto. Preganjajo jih iz njihovih ut, vse živali so ušle, kar pomeni za indijanske lovce gospodarski propad. Nekoč so bili neodvisni, danes pa jih kar 90 odstotkov od 457 Lubicon-Cree-Indijancev živi od socialne pomoči. Tako so postali problemi z alkoholizmom in s samomori za te Indijance kar vsakdanji, medtem ko na njihovi zemlji črpajo dnevno nafte v vrednosti enega milijona ameriških doiarjev.
Lubicon-Cree-lndijanci zato pozivajo skupno z Združenjem za ogrožene narode na bojkot zimskih olimpijskih iger, ki bodo leta 1988 v kanadskem mestu Calgarv.
Hajduk osvoji! poka!
Moštvo Hajduka iz Splita je v finalni tekmi za naslov jugoslovanskega pokalnega zmagovalca v nogometu imelo dosti težav, preden je premagalo tekmeca Reko. Po 90 minutah, pa tudi po podaljšku so Rečani držali zasluženi remi - 1:1. Sledito je torej streljanje enajstmetrovk, v katerem je Hajduk zmagal 10:9. Rezervni vratar Hajduka Varvodič je obranil kar tri enajstmetrovke. Dobra zamenjava torej, saj jc Varvodič prišel šele v 119. minuti na igrišče.
Blegoš: proslava zmage nad fašizmom
Za obletnico zmage nad fašizmom prirejajo planinska društva Gorenja vas, Sovodenj in Žiri vsako leto, tokrat že enajstič, pohod na Blegoš. Udeležila sta se ga tudi zastopnika Slovenskega planinskega društva Celovec. Blegoš je gora zahodno od Škofje Loke med Selško in Poljansko dolino. Zahodno pod vrhom na Leskovški planini je lepa planinska postojanka, kjer je bila velika slovesnost z okoli 2000 udeleženci, med njimi častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik in visoki politični predstavniki republike
Proslava pri koči pod Blegošem
Vrh Blegoša, svečano okrašenega z v vetru plapolajočimi zastavami, so se zbrali veseli ljudje s petjem ob spremljavi harmonike. Kljub lepemu vigrednemu dnevu razgled ni bil najboljši, videli so se samo bližnji hribi Kropivnik, Ratitovec, Porezen in lepe vasice, posejane po dolinah in obronkih.
Naše planince sta zastopala predsednik Franci Kropivnik in nekdanji predsednik Lubo Urbajs. Pohoda sta se udeležila s tržiškimi planinci. Na povratku so obiskali še pravljični kraj s cerkvijo in kmetijo, imenovan Na Gori. Temu kraju se res ne čudimo, da so ga izbrali za snemanje znanega slovenskega filma Cvetje v jeseni. Ustavili pa so se tudi na Visokem pri Tavčarjevem domu. Že sam množični pohod na Blegoš je prepričljiv dokaz, kakšen velik poudarek dajejo ljudske množice dnevu zmage nad fašizmom. Pri nas na Koroškem pa se na žalost še vedno najdejo ljudje, ki objokujejo ta dan, ko so izgubili vojno. O kakšni osvoboditvi izpod fašizma pa le redkokdaj kaj slišimo.
Lojz Gallob
Franci Rulitz
Goraz Živkovič
Brank« Kolter
Stovenski šahisti podiegti
državnemu tigašu
Čeprav so se v prvih dveh kolih koroškega pokalnega tekmovanja dogajale neverjetne stvari, čudeža v trejtem kolu le ni bilo. SŠZ Cartrans je izpadla proti celovškemu veleklubu KSV Raiffeisen, ki ima moštvi v državni ligi in koroški zgodnji ligi.
Temu ustrezna elo-števila so imeli šahisti na nedeljski tekmi. Povprečje Celovča-nov je bilo 2115, Cartranžani pa so prišli samo na 1875. Da so se slovenske ekipe kljub temu bab, so KSV-jevci priznali s tem, da je prvič v pokalu igral na prvi deski mojster FIDE (mednarodne šahovske zveze) mag. Kurt Petschar, ki sicer šahira samo v državni ligi!
Enkrat je Lojz Gallob že šahiral z njim -in sicer na koroškem prvenstvu posameznikov pred kakšnimi desetimi leti. Takrat je Petschar še podlegel, v nedeljo pa mu je uspela revanša: v končnici je bil Petschar-jev lovec močnejši od Gallobovega skakača. Zaradi šibkega obvladanja končnic je Franci Rulitz tokrat zapravil remi proti mojstrskemu kandidatu dr. Altricherju. Tudi za Kolterja je bila končnica usodna in čeprav se je hrabro branil, je moral Legatu le kloniti.
Za Cartrans je točkoval edinole Gorazd Živkovič. Proti Turianu je imel vseskozi nekoliko ugodnejšo pozicijo, a za zmago ni zadostovalo. Otalo je pri remiju in končni izid se je glasil 3,5:0,5. Živkovičeva zasluga je, da so Cartranžani dosegli cilj, ki je za to tekmo bil, da ne bi smeli zgubiti 0:4, vsak drugi izid proti temu moštvu pa bi bil že uspeh. Torej kljub porazu še zadovoljiv zaključek letošnje šahovske sezone za Slovensko športno zvezo!
Poleg KVS-a sta v četrtfinale pokalnega tekmovanja prodrla med drugimi tudi Deisingerjeva Pošta in ASKO Bekštanj. Pari 4. kola: ASK - KSV, Pošta - Poreče, SG Wolfsberg - Bekštanj, Admira Beljak -Trg.
FM Kurt Petschar (2254) -Lojz Gattob (1939) 1:0, MK UtrichAttrichter (2132)-Franci Rulitz (1934) 1:0. HansTurian (2082) - Gorazd Živkovič (1908) remi, Harald Legat (1994) - Branko Kolter (1726) 1:0.
31. Pohod po poteh partizanske Ljubtjane
S petih štartnih mest je v soboto odšlo več kot 42 tisoč pohodnikov na spominski pohod „Po poteh partizanske Ljubljane". Letošnji 31. pohod je dokazal, da se je prireditev vrasla v srca Ljubljančanov in tudi številnih gostov, ki leto za letom prihajajo v Ljubljano, da bi prehodili pot, ob kateri je mesto heroj nekoč obdajala bodeča žica.
Osrednja slovesnost je potekala na Trgu revolucije, bila je v znamenju mladosti, saj je bila povezana z zaključkom 25. jubilejne Kurirčkove pošte, prireditve, ki že četrt stoletja povezuje šolarje Slovenije. Ob tej
dejavnosti prehajajo tradicije narodnoosvobodilnega boja iz roda v rod.
V tekmovalnem delu Pohoda so izvedli tudi ..štafetni tek bratstva in enotnosti" ter ..štafeto zmage", dodatno pa tudi „tek prijateljstva", katerega se je udeležilo 54 tekačev in 24 mestnih reprezentanc iz enajstih držav. Pri posameznikih je zmagal izvrstni tekač Oleg Strižakov iz Tbilisija (SZ), v ekipnem tekmovanju pa so zmagali člani reprezentance iz Kijeva pred Prago in Madridom. Tekmovalcev iz Avstrije ni bilo na startu.
Rešitev šahovske naioge št.: 19
L Lg7:! Izenaden kombinacijski udar, ki imaciij prisihti črnega kratja na polje h4. 1. Th4: 2.Dh4: Sedaj pa s!edi še irtev he!e dame. 2...Kh4: 3.Lf6+ g5 4.Lc3!! Na šahovnici je nastat zanimiv potoiaj. Beti črnopotjni tovec ima pod kontroto ktjučne točke et ine5. tako da črna dama ne more hraniti vseh matnih groženj, beti grozi5.Let + mat. vkoti-kor se dama umakne na potje a2 ati c2. Na 4.. Df2 pa stedi 5.Lc5! ter po umiku dtme na potje e2 6.Lg3 mat. na 5...Det pa 6.g3 mat. Prav tako ne gre 4...g4 zaradi 5.L16 mat. Vse to grožnje so prisitite črnega, da seje vdat. V zaključni poziciji na šahovnici je tokrat tovec močnejši od dame!
S. Kovač
		Športni termini	
		Namizni tenis - Namizni tenis - Namizni tenis	
15.5.	t )S(. Sv k Zett!! - ASKO Rosenhach		Borov)je. t8.3()
	t	Nogomet - Nogomet -	Nogomet - Nogomet
)A S	SAK Ptiherk		ASV-igriMe, 17.30
16.5.	Gospa sveta — Kotmara vas		Gospa sveta. 18.00
16.5.	SinČa vas — Zitam v:ts		Sinča vas, !8.(M)
16.5.	Zctczna Kapta —Zretec		Zetezna Kapta. !8.(M)
17.5.	Smitiet -	Ruda	Šmihel. 17.00
17.5.	Šmarjcta-Gaticija		Šmarjeta, )7.(M)
17.5.	Hodiše-	Bistrica v R	Hodiše, t7.()(t
17.5.	Bitčovs	-Ohergtan	Bitčovs, !7.3()
17.5.	Gitthasnit a Ktopinj		Gtohasnica. t7.30
17.5.	Maria Rojaeh -Žvahek		Marija Rojach, t7.30
		Razno - Razno - Razno -	Razno - Razno - Razno
23.5.	OMni^rSh.veeskega^r,ne,aJrr,Uva..Ohir"		gost. Lesnik, 20.00