Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS meteCno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozernsfvo
mesečno 35 Din nedel|»ka Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemsfvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
t stolp, petlt-visfa mali oglasi po 1 so ln 2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vUlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din., v uredniškem delu vrstico po IO Sto □ Pri ve-larn D nnročilu popust Izide ob 4 zjutraj rosen por-ideDKo ln dneva po prezniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 61111 ttolcoplsl se ne vračalo, nef ranici rana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 328
Zadeva
občine.
Kdor je mislil, da ima klika, ki nastopa pod firmo SDS, vendarle še vsaj trohico tistega na sebi, kar se imenuje politična morala, in kdor je mislil, da imajo stvari, ki so v urejeni državnosti sploh nemogoče, tudi v naši državi vsaj gotove meje, ta je moral spričo najnovejšega dogodka z ljubljansko občino to svoje mnenje vsekakor korigirati.
Da stvar na kratko rekapituliramo in osvetlimo: prvič, v kolikor se tiče SDS: V petek je »Jutro« prineslo vest, da je ljubljanski gerentski svet odstavljen in na magistratu postavljen vladni komisar, ki ima pripraviti razpis občinskih volitev v najkrajšem času. Ta vest je bila popolnoma avtentična, ker je tedaj že tudi veliki župan prejel tozadevni odlok notranjega ministra. Stvar je bila torej fait acompli in Jutru pač ni preostalo drugega, kot k grenki pijači narediti sladek obraz. Pa ga je tudi naredilo, še veliko bolj kakor je bilo treba, in je z bombastičnimi frazami pozdravilo ta vladni ukrep, kot da je s tem izpolnjena srčna želja SDS! Da, »Jutro« je predstavilo stvar svoji publiki naravnost tako, kakor da je to, da je odpravljeno gerentstvo in da dobi Ljubljana spet svojo avtonomijo, direktno zasluga SDS, ki da se je v tem pravcu že ves čas prizadevala. Seveda ni bilo to nič drugega ko brezmejna kinavščiua in zgolj nerodno-naiven poizkus agitacije za SDS, zlasti spričo volivne kampanje za trgovsko in obrtno zbornico, in smo mi to »Jutro-vo« nesramno demagoštvo tudi takoj pribili.
Dalje. Tisti dan, ko je »Jutro« to vest o odstranitvi gerentstva prineslo, pa jo je popoldanski -SI. Narod-: že demantiral »kot netočno in preuranjeno«, z ^obžalovanjem« se-Vedft, da ua ia način Ljubljani še ne bo tako kmalu povrnjena avtonomija, »kakor je to naj-odločnejs'a zahteva SDS« — iste SDS, ki je Ljubljani avtonomijo odžrla. A kako je mogel »SI. Narod« demantirati? Ker so bili SDS-arji med tem že na delu, da izvršitev vladnega ukrepa preprečijo, kar jim je tudi uspelo. Odlok notranjega ministra je zaenkrat sistiran. A s čim je SDS-arjem to uspelo? S čim neki drugim ko z najnizkotnejšim spletkarjenjem, v čemer so mojstri in kjer jim služi kot glavno orožje denunciacija. Celo to ostudno igro je razkrilo »Jutro« samo v svoji nedeljski številki, ko z brezprimernim cinizmom in z naj-nesramnejšim falzificiranjem dejstev opisuje okolnosti, kako je prišlo do tega vladnega ukrepa, kot volivni manever klerikalcev in njihovih zaveznikov pred volitvami v Trgovsko zbornico, ki da so na ta način špekulirali na lov glasov in znali pridobiti oziroma premotiti vlado v Belgradu, da jim pri tem pomaga. Vlada naj bi pomagala klerikalizmu, da se polasti ljubljanske občine, vlada naj bi pomagala, ,da zmaga za Trgovsko zbornico »konzumarska lista«, katere glavna volivna parola je avtonomizem, separatizem in strupena gonja proti Srbom, vlada naj pomaga ljudem, ki so proti državnemu in narodnemu edinstvu itd. Tako krepko podčrtava, laže, ob-rekuje in denuncira »Jutro«. In to je tisto, kar so sugerirali SDS-arji gotovim faktorjem, ki imajo upliv v Belgradu, in dosegli, da je izvršitev naloga za odstavitev gerentstva na ljubljanskem magistratu odgodena.
Tako je torej »Jutro« razodelo, na kak način je SDS Ljubljani vnovič snedla avtonomijo, obenem pa samega sebe sijajno denun-ciralo in ugotovilo, kako debelo se je zlagalo, pišoč v petek, da je vladni ukrep o vposta-vitvi avtonomije Ljubljane pravzaprav zasluga SDS. S tem pa smo z »Jutrom« zaenkrat v tej zadevi opravili. Konstatiramo samo še: Stranka denunciranja Slovencev si je spletla v svoj venec slave nove lavorike.
Zdaj pa druga stvar: Kaj pravi vlada k tej zadevi? Kako hoče zagovarjati g. notranji minister to, da je izdal odlok, a ta odlok se ne izvede oziroma je spet preklican? Kako da razlogi, ki so bili merodajni za njegov odlok, naenkrat več ne veljajo? Kaj se to pravi? Ali se ne pravi tako ubijati avtoriteto oblasti od oblasti samih? Tako se v pravni, urejeni državi ne vlada in ne upravlja! Vprašamo: kaj imajo volitve v Trgovsko zbornico opraviti z zadevo ljubljanske občine in kaj ima z njo opraviti vse tisto, kar »Jutro« iznaša in kar je bilo očitno merodajno za izpremenitev uradnega stališča, zavzetega z odlokom g. notranjega ministra? Vprašamo: Ali ni ukinjena avtonomija mesta Ljubljane že skoro dve leti in ali ni zahteva po razpisu novih občinskih volitev vos ta čas na dnevnem redu, ali
Pašic le s sedanjo vlado nezadovoljen.
Belgrad, 6. sept. (Izv.) V radikalnih krogih so navodila, katera sta prinesla iz Monte Carla od Pašiča Dragovič in Bobič, vzbudila veliko zanimanje. Navodila potrjujejo vse vesti, ki smo jih dosedaj prinesli o Pašičevih namerah. V tukajšnjih političnih krogih sc živo komentirajo vesti o Pašičevih navodilih. Današnje »Novosti« pišejo:
»Pašičeva navodila, ki sta jih radikalom prinesla Bobič in Dragovič, niso napravila dobrega vtisa. V svoji prirojeni previdnosti je Pašič naglasil gotove stvari, s katerimi se strinja ali ne strinja. Pašič je predvsem zato, da sc v radikalni stranki vzdrži disciplina. Vsak nasproten poskus je treba kaznovati, ako je njegov cilj v strankino škodo. Zato sc Pašič ne strinja s tem, da nastajajo spori v takih stvareh. Zlasti nc more odobravati, da se mimo vodstva rešujejo vprašanja, kakor je izključitev Bobiča in drugih. S tem se gazijo strankini statuti.
Kdor pozna vsa ta vprašanja in Pašičeva navodila, mu bo jasno, da se Pašič ne strinja z Maksimovičevim delovanjem. Pašič je ponovno jasno naglasil, da ima v radikalni
stranki on odločilno mesto, ne pa njegovi namestniki in razni aspiranti za strankino na-čclništvo. Dovolj jasno je povedal, da mnogi radikali niso lojalno postopali napram njemu. Mnogi mislijo, da so stranka in da morejo v stranki napraviti, karkoli hočejo. Pašič pravi, da baš ti ministri povzročajo spore.
Nadaljnji razdiralen eelment v radikalni stranki je Maksimovič. Niso resnične vesti, ki jih je priobčila »Politika«, da je Pašič nezadovoljen z Ninčičem v strankarskem pogledu. Kar sc tiče zunanje politike, je bil Pašič rezerviran, ker so njegovi pogledi žc prej znani.
Najvažnejše je mesto, kjer Pašič pravi, da jc nezadovoljen z delovanjem kraljeve vlade. Gotovi ministri niso storili ničesar. Mnogi ovirajo delo in napravljajo zmešnjavo v notranji politiki naše države. Važna jc njegova izjava, da jc treba z vsemi silami varovati uspehe, ki smo jih v zadnjih letih dosegli. To se pravi z drugimi besedami, da je sedanja vlada sestavljena iz osebnosti, ki nimajo zadosti avtoritete, da bi hitro reševali in izvrševali državne posle.
Spor .med erarjem In privatnimi rudniki.
SPOR PRIDE PRED MINISTRSKI SVET. - MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE IN ARMADA ZA ČIMPREJŠNJO MIRNO PORAVNAVO. — TUDI DELAVSTVO PROTI POSTOPANJU PROMETNEGA MINISTRA.
Belgrad, 6. ept. (Izv.) Zastopniki rudarskih podjetij so se včeraj in danes pogajali s prometnim ministrom in glavnim ravnateljem državnih železnic, da bi se poravnal spor. ki je nastal med rudniškimi podjetji in državo. Rudniški lastniki so predlagali 10% znižanje cen premoga. Predlog ni bil sprejet. Minister zahteva namreč 15% znižanje, na kar pa podjetniki niso pristali. 2e 10% znižanje pomeni veliko breme, in je negotovo, ali bodo mogli podjetniki ta popust vzdržati. Minister je končno izjavil, da bo predlog premogokopnih podjetnikov predložil predsedniku vlade in ministrskemu svetu in da se bo stvar tam končnoveljavno rešila. Odgovor se pričakuje že prihodnje dni. Vlada mora čimpreje zavzeti stališče napram temu vprašanju, ker morajo železnice zopet začeti z dobavljanjem premoga, ker stojimo pred začetkom izvozne se-zije.
Belgrad, 6. sept. (Izv.) Notranji minister je interveniral pri prededniku vlade, da je treba z ozirom na javno varnost spor med rudarskimi podjetji mirno poravnati in de je treba čimprej delavstvo zaposliti. V isti zadevi je interveniral pri prometnem ministrstvu general Ncdič, tajnik odbora za narodno obrambo. Po sporazumu med vojnim in prometnim ministrstvom mora imeti vsako železniško ravnateljstvo najmanj za 30 dni premoga v zalogi. Ker dosedanje stanje zalog ne odgovarja temu sporazumu, je general Ne-dič prometno ministrstvo opozoril na ta dogovor.
Belgrad, 6. sept. (Izv.) V srbskih rudarskih revirjih je opažati živahno gibanje in vrvenje. Zatrjuje se, da se delavstvo sdTda-lizira v nastopu proti postopanju vlade napram rudarskim podjetjem.
zasedanj skupščine Društva narodov.
DR. NINČIČ IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE. OTVORITVENI GOVOR DR. BENEŠA. — POZDRAVNI NAGOVOR DR. NINČIČA.
Ženeva, 6. sept. (Stv.) Danes dopoldne se je vršila prva seja skupščina Društva narodov, katero je s slovesnim nagovorom otvoril češki zunanji minister dr. Beneš. V svojem govoru je med drugim povdarjal tudi na predpriprave za mednarodno gospodarsko konferenco in omenjal njene naloge in veliko važnost. Zelo obširno je poročal o avstrijshem problemu. Avstrijska republika je premagala gospodarske težkoče in odstranila pretečo finančno in valutarno nevarnost. Država je zopet postavljena na trdno podlago, ki ji bo omogočala nemoten gospodarski napredek in blagostanje. Generalni komisar dr. Zimmer-mann jc častno dovršil svojo nalogo in bo svojo sposobnost lahko obrnil za reševanje drugih vprašanj. Dr. Beneš mu izreka v imenu vseh iskreno zahvalo.
Dalje povdarja predsednik važnost sedanjega zborovanja D. n., ki bo gotovo najpomembnejše za evropsko politiko. Noče zanikati velikih težkoč, ki se stavljajo nasproti, toda dovoli je povoda, da gledamo z optimizmom v bodočnost. Zelo bo obžalovati, ako bo katera država odstopila od dela v D. n. Zborovanja Društva narodov so pokazala toliko smisla za delo, da nima nikdo pravice delati proti. Zato apelira na obe državi, ki
ne gre ta klic neprestano iz vse slovenske javnosti? In vprašamo: Zakaj je Ljubljana že skoro dve leti oropana svoje avtonomije? Kaki razlogi upravičujejo, da se krši zakon, da se teptajo pravice ljubljanskega meščanstva, da se ponižuje Ljubljana, prestolica Slovenije, na nivd zadnje srenje v državi? Zakaj vse to? Na to zahteva nujno in odločno odgovora ljubljansko meščanstvo in 7 njim "es slovenski narod.
igrata v Društvu narodov tako važno vlogo, da se zavedata svojih nalog.
Društvo narodov je od zadnjega izrednega zasedanja izvršila mnogo priprav za razorožitveno konferenco. Tudi komisiji za tranzitni promet in potne liste sta izvršili že preliko predpriprav, da se po vojni otežko-čeni promet zopet čimbolj poenostavi. Predsednik Beneš opozarja dalje na važnost lo-karnskih pogodb. Države — sopodpisnice so sklenile že celo vrsto dogovorov, ki so zbolj-šali medsebojne odnošaje. — Govor dr. Be-neša je bil sprejet z velikim aplavzom.
Na popoldanski seji se je vršila razprava o polnomočjih posameznih zastopnikov. Udeležilo se je skupščine 48 včlanjenih držav, dočim 7 držav ni poslalo svojih zastopnikov. (Argentinija, Brazilija, Španija, Honduras, Co-starika, Bolivia in Peru.) Nato so se vršile volitve predsednika. Predlagan je bil jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič. Pri volitvah je dobil 42 glasov in bil izvoljen s 25 glasovi večine.
Dr. Ninčič je imel po izvolitvi pozdravni govor, med katerim je povdaril tudi sledeče: Vzlic vsem težkočam, katere je bilo freba premagati za otvoritev sedanjega zasedanja, bo to zborovanje pomembnejše kot vsa dosedanja. Nov gost bo vstopil v našo hišo. In ko ga bomo jutri pozdravili med nami, bo fb prijazno povabilo tudi za vse one narode, ki se sedaj odvračajo od nas ali dvomeče motre naše delo, da se nam pridružijo. Čc hočemo vzdržati mir, potem moramo vzdržati prepričanje, da jc Društvo narodov nerazrušliivo.
Po nagovoru dr. Ninčiči je skupščina odobrila predlagani dnevni red. Prihodnja seja se bo vršila jutri.
Ženeva, 6. sept. (Izv.][ Briand in CJiam-
bcrlain sta brzojavno intervenirala pri španski vladi, naj da svoj glas za poročilo študijske podkomisije in naj sc zadovolji z nestalnim mestom v Društvu narodov, ki jc itak dejansko stalno mesto, ker bo zastopnik Španije po treh letih zopet izvoljen. Toda Primo de Rivera jc odgovoril, da Španija smatra dodelitev nestalnega mesta za ponižanje in ne more sprejeti take ponudbe.
Ženeva, 6. sept. (Izv.) Neposredno pred zborovanjem Društva narodov, zboruje tu 25. svetovni mirovni kongres. Kongres je tajen. Dasi mu prisostvujejo odlične politične osebnosti in tudi nekateri odgovorni državniki, sc vendar o razgovorih in sklepih kongresa ne izdajajo nikaka poročila. Med mirovnim kongresom in Društvom narodov jc prcccjšnje nasprotje. Ustanovitelji mirovnega kongresa so spočetka ustanovitev Društva narodov z veseljem pozdravili. Sedaj pa smatrajo, da se Društvo narodov ni zkazalo, da nima moti odstraniti mednarodnih nasprotij in da cclo samo povzroča nove prepire. Na otvoritveni seji mirovnega kongresa jc rektor ženevske univerze Rappard imenoval Društvo narodov — zvezo vladnih zastopnikov in predsednik mirovnega kongresa Lafontainc jc govoril silno ostro proti konventiklu diplomatov v Ženevi. Svetovni mirovni kongres se letos peča pretežno z gospodarskimi vprašanji.
SVEČANA PROSLAVA ROJSTNEGA DNE KRALJEVIČA V BELGRADU.
Belgrad, 6. sept. (Izv.) Danes se je na svečan način izvršila slovesna proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra. V sabor-ni cerkvi se je vršila svečana služba, kateri so prisostvovali v imenu vlade ministrski predsednik Nikola Uzunovič, nadalje tudi prosvetni minister Miša Trifunovič, skupščinski predsednik Marko Trifkovid, številni poslanci, diplomatski zbor, predsednik občine, župan dr. Kosta Kumanudi in višji uradniki. Ministrski predsednik Uzunovič je poslal kralju na Bled sledeč brzojav: »V imenu kraljevske vlade prosim Vaše Veličanstvo, da blago-izvoli ob rojstnem dnevu Njegovega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika Petra vzeti na znanje zagotovilo naše iskrene udanosti in vernosti ter naše najtoplejše želje za srečo in dolgo življenje Njegovega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika in vseh članov kraljeve hiše. Nikola Uzunovič, predsednik ministrskega svea-«
ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA P0V0LJN0.
Belgrad, 6. sept. (Izv.) Predsedništvo mi-nistrskega sveta je danes izdalo komunike o kraljevem zdravstvenem stanju. Poročila pravi, da se kraljevo zdravstveno stanje boljša. Vročina je skoro popolnoma ponehala. Temperatura je normalna. Odslej se komunikeji o kraljevem zdravju ne bodo več izdajali.
STALIŠČE HRVATSKIH FEDERALISTOV,
Zagreb, 6. sept. (Izv.) Časopisje je prinašalo kombinacije o novih spremembah režima in da naj bi vstopili v to novo kombinacijo trije hrvatski federalisti. Današnji »Hrvat« izjavlja, da je HFSS na stališču, da se morajo notranje politična vprašanja reševali stvarno in da mora nova kombinacija pripravljati revizijo ustave. Brez revizije ustave ni kombinacije, v katero bi šli hrvatski federalisti.
JADRANSKA ŽELEZNICA.
Split, 6. septembra. (Izv.) Vesti, da se Je Davidovič na shodu izjavil glede jadranske železnice za progo Belgrad-Kotor, so v Dalmaciji vzbudile veliko vznemirjenje, zlasti še med Davidovičevimi pristaši. Davidovič ima namreč v Dalmaciji en mandat. Proti tej izjavi so poslali energičen protest. Da bi Davidovič pristaše pomiril, je poslal v Split brzojav, v katerem pravi, da se s svojo izjavo ni izrekel proti zgraditvi druge proge, ki bo šla na Split. Ta odgovor pa Davidovičevih pristašev ni pomiril, ker je v današnjih težkih gospodarskih časih pač jasno, da kombinacija o dveh progah nima realne podlage.
PRAVOSLAVNA PROPAGANDA V BOSNI.
Sarajevo, 6. septembra. (Izv.) Nekateri okrajni glavarji in drugi politični organi zelo ostro postopajo s hrvatskim katoliškim in muslimanskim elementom, ki ima zelo težaven položaj. V okolici Banjaluke se vrše velika preganjanja grko-katolikov. S silo jih hočejo prisiliti, da bi vstopili v pravoslavje. Nezakonito se postopa s kmeti. Muslimanski poslanec Kapetanovič je poslal predsedniku vlado Uzunoviču interpelacijo, v kateri zahteva, da se bosansko prebivalstvo zavaruje proti postopanjem okrajnih glavarjev.
Položaj v Španiji.
Madrid, 6. avg. (Izv.) Kralj je izrekel svoje zaupanje diktatorju Primo di Rivera, ker je udušil upor med artilerijskimi častniki. Zaenkrat je končan upor v Andaluziji in Kataloniji, v dragih provincah pa bo kmalu tudi upostavljen red.
Madrid, 6. avg. (Izv.) Uradno poročajo o položaju v Španiji: Kralj je pooblastil Primo di Rivera, da podvzame vsa sredstva za zopet-no vpostavitev miru. Primo di Rivera je sklical sejo ministrskega sveta, ki se je vršila v vojnem ministrstvu. Zunanji in finančni minister na seji nista bila navzoča. Vlada je že prejela od vseh strani poročilo, da so mnogi častniki in garnizije zopet priznale oblast vladi. Nekaj topničarskih vojašnic so izpraz-
nili in jih izročili v posest pešpolkom. Zadnja poročila poročajo, da je vpostavljen mir tudi v Segovii. Vlada izjavlja, da je položaj zadovoljiv.
Ženeva, 6. sept (Izv.) Tu vlada veliko zanimanje za dogodke v Španiji. Smatrajo, da ni pričakovati sprememb v vladi, toda tudi morebitne spremembe ne bi vplivale na stališče Španije napram Društvu narodov. Sicer Španija ni opustila sodelovanja pri Društvu narodov, temveč se je le abstinirala od prve seje. Ker se bodo tudi v njeni nenavzočnosti obravnavale važne zadeve, bo gotovo uvidela tudi Španija, da nima dovolj vzrokov, da bi se odtegnila delu pri Društvu narodov.
Važno zborovale nemških industrijcev.
Draždani, 6. septembra (Izv.) Tu že več dni zboruje nemška težka industrija. Višek njenih zborovanj pa letos ni bil gospodarskega ampak strogo političnega značaja. Zastopnik renske veleindustrije, bivši Hugo Stin-nesov sodelavec je namreč imel predavanje, bolje rečeno govor za široko javnost, v katerem je predvsem ugotovil, da je nemška vele-industrija brez pridržka za sedanjo nemško državo in obliko vladavine. Nemške razmere so se stabilizirale, inozemstvo more Nemčiji zaupati. Govornik je hudo kritiziral davčno politiko dr. Luthra in je obsodil tudi zatiranje malih in srednjih obratov. Končno je dr. Sil-verberg govoril o razmerju med industrijskim podjetnikom in njegovimi delavci. Dejal je: Brez pomisleka moramo s hvaležnostjo priznati, da so stare strokovne organizacije resno sodelovale za ureditev razmer. S hvaležnostjo se moramo na tem mestu spominjati prvega državnega predsednika Eberta. Ne smemo pregledati, da se je med nemškim podjetništvom izvršil velik duhovni preobrat. Velika večina nemškega delavstva je v vrstah socialnih demokratov in vendar zastopa v državi vse delavstvo centram kot njegova manj-
šina. Nevzdržno ln škodljivo je za našo politiko in naše gospodarstvo, če tako velika stranka kot je socialdemokratska stoji v neodgovorni opoziciji. Danes velja načelo: Brez delavcev ni mogoče vladati. Tudi delavci morajo izvajati vse posledice tega načela. Nemška socijaina demokracija mora začeti s pozitivnim delom in prevzeti odgovornost, kajti sicer bo tudi kot politična stranka propadla.« — Govor k sodelovanju je toliko pomembnejši, ker je govoril po sklepu predsedstva državne zveze nemške industrije.
Govor dr. Silverberga se smatra za najvažnejši notranje-političen dogodek zadnjih dni. V vprašanju velike koalicije je nemška težka industrija stala doslej na desnem krilu za nemško ljudsko stranko in proti socialnim demokratom. Zato je pač značilno za veliko izpremembo v mišljenju, da je mogel sedaj j dr. Silverberg, dasi stoji blizu centruma, tako govoriti pred ljudmi, ki so še nedavno obsojalo vso izpolnitveno politiko dr. Marxa kot izdajalsko, da je mogel govoriti o brezpogojnem priznanju republike pred nekdanjimi stebri monarhije in da je lahko ostro nastopil proti dr. Luthru.
Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico.
glasovnica izroči. Kdor nima naše tiskane kandidatne liste, naj se obrne na volivno pisarno, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
Somišljenikom, volivcem v zbornico!
Takoj, ko dobite glasovnice, ki Vam jih pošlje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, nalepite nanjo kandidatno listo, ki Vam jo pošlje naša volilna pisarna in jo oddajte ne-frankirano na pošti. Bodite previdni, da ne zamenjate kandidatnih list in da ne nalepite one, ki Vam jo vsiljuje tajništvo SDS. Ako potrebujete kakih informacij, se obrnite na krajevnega zaupnika, v Ljubljani pa na volivno pisarno, Kolodvorska ulica 8.
Pomnite: Volitve so tajne! Volivna komisija ugotovi le ime volivca, ne pa katero kandidatno listo je volil. Ne pustite se ustrahovati od terorja SDS in njenega ogromnega voliv-nega aparata. Glasujte po svojem prepričanju, za korist vsega slovenskega gospodarstva.
Naša kandidatna lista je
ZDRUŽENA STANOVSKA KANDIDATNA LISTA,
na kateri so združene vse skupine, razen SDS, ki gre v volivno borbo popolnoma osamljena in brez nade na kak uspeh. Predstavnika naše liste sta g. Jelačin in Ogrin, ki sta še vedno dokazala, da znata braniti skupne interese slovenskih pridobitnih slojev.
Dne 22. septembra mora biti SDS iz zbornice popolnoma izločena! Vsi na krov za zmago slovenske gospodarske fronte!
Agitirajte vsi za popolno zmago Združene stanovske gospodarske liste ter za popolen poraz slovenskemu gospodarstvu škodljive politike SDS!	Volivni odbor.
KANDIDATNE LISTE HOČEJO POBRATI.
Opozarjamo vse naše trgovce in obrtnike, ki so prejeli našo kandidatno listo in okrožnico s podpisom gg. Jelačina in Ogrina, da te varno spravijo, ker poskušajo esdeesarski agitatorji te glasovnice volivcem odvzeti ali pa jih zamenjati z napačnimi. Vsakega takega agitatorja napodite!
SOMIŠLJENIKI VSEH STRANK NA AGITACIJO PROTI SDS.
Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da posveti te dni vse svoje moči agitaciji za Združeno stanovsko kandidatno listo! Vsakega volivca je potrebno podučiti o volivnem aktu in ga pridobiti za našo listo! Apeliramo na vse somišljenike SLS, SKS in NRS ter na vse neopredeljene, da posežejo aktivno v volivno borbo in tako omogočijo popolen poraz teroristične SDS!
PRESKRB I TE SI GLASOVNICO IN NAŠO KANDIDATNO LISTO.
Vsi oni, ki so prejeli glasovnice od Zbornice, naj jih takoj izpolnijo z našo kandidatno listo Oni pa, ki glasovnice ali naše kandidatne liste niso sprejeli, naj se potrudijo na bližnjo pošto. Ker so mogoče pomote, ali pa je volilec med tem menjal svoje bivališče in podobno. Kdor je v volivnem imeniku, pa ni prejel glasovnice, naj se takoj obrne na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo i zahtevo, da se mu
Važna navodila za zaupnike.
Iz nekaterih krajev dobivamo'sporočila, da naši zaupniki niso dobili okrožnic, ki smo jih razposlali že pred petimi dnevi. Nujno sporočajte povsod, kjer zasledite kake nered-nosti na pošti in pri dostavljanju.
Volivce opozorite, da morajo paziti na kategorije. Vsak voli samo kandidata svoje kategorije. Kdor bi izgubil listek, ki ga je dobil od gg. Jelačina in Ogrina, naj napiše kandidate, ki so bili objavljeni v »Slovencu« in »Domoljubu* za tisto kategorijo.
Povejte vsem ženskam, ki imajo obrtni list in plačajo pridobnino, da tudi one volijo. Razložite, kako se mora izpolniti in kuverti rati glasovnico.
Demokrati bodo ponekod hoteli terorizi- j rati volivce. Povejte, jim povsod, da poženo te ! agitatorje čez prag. Samostojno-demokratske oblasti je za vedno konec. Ta stranka niti v politiki niti v gospodarstvu ne pomeni nič več in ne bo več dobila priložnosti za kaka maščevanja.
Podvojite .agitacijo zlasti ta teden, ko bodo volivci dobivali glasovnice!
Pozor pred sleparijami SDS.
Sobotno »Jutro« je z velikim pompom objavilo 200 .podpisov za svojo trgovsko listo. Mi smo dejali, da jim teh dvesto glasov iz srca privoščimo! Sedaj pa prihaja na dan, da niti teh dvesto glasov SDS ni nabrala poštenim potom.
Včerajšnji - »Narodni dnevnik« poroča, da ie neki trgovec, podpisnik SDS-liste, na shodu javno povedal, da bo volil Jelačin-Ogrinovo listo. Iz Mengša smo dobili sporočilo, da trgovec France ftre&orc ni podpisal SDS liste in ga sploh nihče ni vprašal za podpis in vendar je njegovo ime na proglasu v »Jutru«.
Takih sredstev se je poslužila SDS gotovo tudi drugod. Tudi trgovec Alojz Kane iz Mengša pripoveduje, da mu niso povedali, zakaj hočejo njegov podpis.
Volivci! Pazite na svoje glasovnice! Glejte, da ne nasedete demokratskim sleparijam! Pobiranje podpisov naj bo svarilen zgled za vse!
K OSTI OBLEKI
RABITE ČISTO OBUTEV
Moški
Polomija.
Maribor, 6. sept.
SDSarska kandidata za volitve v Trgovsko in obrtno zbrnico g. Weiksl in g. Pinter sta sklicala v soboto večer v restavracijo »Union« shod, na katerem sta ielela videti vse mariborske volivce. G. Weiksl je opravičil slabo udeležbo, češ, da je bilo že vse polno malih sestankov, zato je za ta shod manj zanimanja.
Shod je otvoril g. Weiksl ob enčetrt na 10 zvečer. Predsedoval je g. Bureš. Navzoči: prezidij 7 oseb, občinstva 39, med temi dve dami, natakar in natakarica ter dva novinarja.
G. Weiksl je povedal to-le resnico* Stranka, ki ne dobi denarne podpore, ne more živeti — ter je pri tem mislil na SDS, ki hoče najti vsaj š'? v Trgovski zbornici edino oporo. Hvalil je belgrajski centralizem, napadal pa ljubljanski centralizem ter apeli-, ral na štajercijanstvo. Govoril je o spremembi pravil Trgovskih gremijev oz. zbornice, pri tem pa izustil veliko razodetje, da je SLS podkupila Jelačina. Zahteval je, da se nobena stranka v te volitve ne sme vtikati, a je pozabil omeniti g. dr. Kramerja, ki se je pogajal v imenu SDS m nato sestavil samostojno kandidatno listo SDS. Kadar mu je zmanjkalo gradiva, jc tajnik bral razna pisma.
—	Okrcžni urad bo v Mariboru, Jelačin pa nič več predsednik zbornice — zato ne obupati, čeprav uganjajo nasprotniki mfamijo, da nastopajo zoper listo SDS.
G. Rebek iz Celja je posegel nazaj v zgodovino obrtnega gibanja v Celju. Povedal je nekaj prav lepih. A ko je začel klicati Boga v nebesih za pričo, da se tempelj boga Merkurja ne sme izpremeniti v hišo barantanja, je gotovo mislil na SDS, ki to hoče. — Govoril je o 20 tih tigrih, ki so dosegli, da se centralistična ustava ne more v celoti izpeljati, a so sicer brez vsake moči; zagovarjal )e centralizem in sanjal o carini ob Sotli, dasi je priznal, da smo ogoljufani. Kdo da nas je goljufal, ni povedal, ker ne sme.
G. Pinter je govoril kot hladen kalku-lant, trgovec. Konstatlral je, da je vse zopeT SDS, da je tudi on proti vsaki stranki. Uboga SDS! — Nato pa je razložil, kako je treba pripraviti svobodne volitve.
G. Miha Vahtar je napravil celi prireditvi sijajen okvir. Med njegovim govorom so 4 Celjani odšli.
Nastopil je tudi g. Šnuderl, a med njegovim govorom so se ljudje, kar jih je še bilo, pogovarjali, kar ga je zelo ujezilo, a ni nič pomagalo.
Vsi so se slabo odrezali. Za končno razvedrilo je preskrbel g. Pivko. Da imamo o&ala poročevalca »Jutra« iz Prekmurja, bi rekel
—	sijajno je bilo, a tako moramo žal kot navadni ljudje reči: polomija.
V SMRTNEM BOJU.
Usoda žerjavovske »stanovske« liste je že danes zapečatena. Dobro nam je znano, da bodo slično, kakor se je to zgodilo prš učiteljstvu, glasovali za resnično stanovsko nadstrankarsko gospodarsko listo gg. Jelačina in Ogrina tudi mnogi pristaši SDS, katerim so stanovske koristi in pa napredek slovenskega gospodarstva več kot dr. Zerja-vova zmaga. Javno se seveda nočejo izpostavljati, volili pa bodo z ogromno večino svojih tovarišev za slovensko gospodarsko listol
ZADNJA NEDELJA - NOV KORAK K ZMAGI.
V	nedeljo, dne 5. t m. je priredila Združena stanovska kandidatna lista po Sloveniji številne sestanke in shode, na katerih so se zborovalci enodušno izjavili za slovensko gospodarsko fronto, odločno odklanjajoč esde-esarske kandidate ter zakulisnost politike SDS. Tako se je na primer samo v ribniški dolini vršilo kar šest sestankov, od katerih je bil najlepši oni v Ribnici. Nad sto obrtnikov in trgovcev je bilo navzočih. Poleg sestankov v ostali Dolenjski, o katerih poročamo na drugem mestu, so se vršili še sestanki v Kočevju, Trbovljah in Z a g o r -j u, kjer je poročal gosp. podpredsednik Ogrin, v Žireh, kjer je poročal gosp. L o ž a r.
OBUPANA SDS.
Da je poraz SDS pri volitvah v zbornico popoln, je danes že gotovo dejstvo. Za dokaz obupnih poizkusov SDS liste preprečiti totalno katastrofo, naj navedemo samo en slučaj, k čemu se zatekajo esdeesarji, da bi iz-beračili zase kaj glasov. Neka nevolilka soproga odličnega voditelja SDS, obiskuje po vrsti trgovce in obrtnike ter jih nagovarja, naj glasujejo za listo SDS. Gospo volilci večinoma prijazno sprejemajo, ko pa odide, so še bolj trdno odločeni glasovati za Združeno stanovsko kandidatno listo. Gospa bi si svoj trud lahko prihranila.
BELAKRAJINA ZA JELAČIN - 0GRIN0V0 LISTO.
V	nedeljo je bilo po raznih krajih Dolenjske in Bele Krajine večje število shodov in sestankov zaupnikov volivcev v Zbornico za trgovino in obrt in industrijo. Iz več krajev smo dobili podrobnejša poročila, iako n. pr. iz Novega mesta, Metlike in Črnomlja, kjer so sestanki posebno dobro uspeli. Ponekod sla govorila poleg domačih
govornikov tudi gg. Ivan Jelačin mL in Koomur. Bilo je veselje pogledati, kako so zastopniki vseh stanov preko vseh strankarskih nasprotstev izjavljali, zastavili vse svoje sile za zmago Združenih stanovskih kandidatskih list. Boriti se za zmago enotne gospodarske fronte je obljubilo tudi mnogo obrtnikov in trgovcev, ki so veljali še do predlanskim za odlične pristaše SDS. Poročilo iz Črnomlja pravi: škoda, da se je radi kratko odmerjenega časa moral shod začeti preje, kakor je bil napovedan, drugače bi bila do malih hr jem ves Črnomelj in okolica navzoča. Kandidata g. Jelačina so po njegovem sijajnem govoru tudi njegovi dosedanji nasprotniki navdušeno pozdravljali. Črnomelj bode s ostalo Belo Krajino in Dolenjsko vred dne 22. septembra v prvi vrsti.
KRANJ ZA JELAČIN-OGRINOVO LISTO!
Kramj, Žerjav-Sirčeva trdnjava, je včeraj pokazal, da hoče pri teh volitvah nastopiti za združeno stanovsko kandidatno lista Kranjski tegovci in obrtniki so siti večne demokratske komande, bodisi iz Ljubljane ali pa domače v Kranju. 60 trgovcev in obrtnikov se je sešlo na shod na katerem sta poročala gg. Jelačin in Ogrin. 60 trgovcev v Kranju, to pomeni, da ima Združena stanovska kandidatna lista v Kranju večino. Vsi zeleni so gledali prisotni demokratski veljaki, kako pazno slede navzoči govornikoma in kako navdušeno pritrjujejo. In vod ja SDS jo je odkuril, še predno se je zborovanje pričela
Kranj naj bo zgled vsem našim mestom in trgom! Kranj je nauk za vse, ki so še mislili voliti samostojnodemokratsko listo. Kranjskim trgovcem in obrtnikom menda ne bo upalo »Jutro« očitati, da so klerikalcL Kranjski trgovci so dali svoje priznanje Jelačinu in Ogrinu, zaupanje združeni stanovski kandidatni listi in pobudo tovarišem širom Slovenije, da volijo vsi Jelačin-Ogrinovo listol
ODSTOPNA IZJAVA.
Podpisani odstopam od kandidature kot namestnik na samostojnodemokratski »Stanovski kandidatni listi združenih trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti«, objavljeni v »Jutru« z dne 4. septembra t 1. — Slov. Bistrica, dne 5. septembra (1926. Ivan Kos, trgovec, član načelstva gremija trgovcev v Slov. Bistrici.
A Tri kombinacije za novo vlado kroiffd zdaj po belgrajskem časopisju, Prva kombinacija: radikali, demokratska skupina . Vaje Marinkoviča in hrvatska skupina Jr. Niitica, š samostojno skupino poslanca Precce, ki bi se pridružila novi vladi. Druga kombinacija: radikali, Davidovičevcl, Nikičevci. Tretja kombinacija: radikali, Pribičevič in Korošec. O tej kombinaciji pa je splošna sodba, da ni niti malo verjetno, da bi kdaj moglo priti do nje, ker jo odnašaji med ljudsko stranko in samostojnimi demokrati izključujejo. Tudi bi kombinacija s Pribičevičem ima za posledico, da bi skupina Ljube Jovanoviča, ki je doslej podpirala vlado, šla v opozicijo. — Nam se vsekakor na tej kombinaciji nabolj dopade to, da sploh ni nobena kombinacija.
A Dve miljardi primanjkljaja najmanj bo imel letošnji državni proračun, kakor to že zdaj kažejo računi. Postavljen je na 13 in pol miljard, a dohodki bodo komaj dosegli 11 mi-ljard, ker so v prvem četrtletju zaostali za 10 odstotkov, v drugem za 15, za tretje pa je pričakovati, spričo čezdalje hujše denarne in gospodarske krize še manjšega dotoka v državne blagajne. Da je prišel ta proračun čisto iz ravnotežja, je pred vsem krivo to, da prejšnji finančni minister Stojadinovič sploh ni vpošte-val pri sestavi proračuna državnih dolgov, niti plačevanja obresti za inozemske dolgove niti raznih državnih obveznosti v tuzemstvu. Zdaj pa pritiskajo na državo upniki zunaj in znotraj, treba je plačevati, vlada pa nima denarja. Zato si zdaj v finančnem ministrstvu belijo glave, kje bi se zdaj našel kak nov dohodek, ali kakor bi se izrazil g. minister Pucelj, kako bi se kaj prišparalo. — To šparanje se tudi že povsod prakticira, kakor vidimo n. pr. na povišanju železniških tarifov, na povišanju poštnih tarifov ali pa na vladni tako izborni kupčiji s premogom: ko je pustila dragi domači premog, da bo dobivala od zunaj še dražjega. Ni ga čez šparovno gospodarstvo; kmalu bomo vsi jako bogati.
A Ja ne dolazim ni v kakovu kombinaciju za ulazak u vladul Tako je povedal g. Pribičevič v Gospiču in krepko zabavljal na radikale, ki da so glavni krivci vsega današnjega zla v državi. Kar se mene tiče, ne bom niti s prstom mignil, da bi olajšal položaj radikalov, je izjavil. — Radikalski listi potrjujejo na to g. Pribičeviču, da res ne prihaja v prav nobeno kombinacijo za vstop v vlado, naj miga s prstom ali ne.
S&odi S£S
Shod pri Sv. Tomažu pri Ormožu, ki je
bil napovedan za 12. sept., se ta dan zaradi vojaškega pregleda ne vrši, ampak 19. sept.
Shod SIvS. V nedeljo 12. t m. se vrši shod SIjS v Gornjem Hlobju, župnija Sv. Jakob v Slov. goricah, pri posestnici Jožefi Očrgol ob pol 3 popoldne. Na shodu bo poročal g. poslanec Fr; Zebot,
Slovesna otvoritev trgovske akademije v Mariboru.
Maribor. 6. septembra 19243.
Danes dopoldne jo bila v navzočnosti civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti, zastopstva me. sta Maribora, industrije, trgovine in obrtništva, celotnega mariborskega profesorskega zbora in di-jaštva I. letnika novega zavoda, slovesuo otvor-jena trgovska akademija v Mariboru. Navzoči so bili veliki župan gcsp. dr. Pirkmayer, župan dr. Leskovar. min. ua razp. g. Vesenjak, g. kanonik dr. Vraber, podžupan dr. Lipold, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, ravnatelj gimnazije dr. Tominšek, poslanec g. Pivko, predsednik trg. gremija g. Weixel, predsednik društva obrtnikov mariborskega oblasti g. Bureš i. dr.
Slovesni čin otvoritve se je vršil v letovad-Hdci ženskega učiteljišča, kjer je akademija začasno nastanjena. Mesto obolelega ravnatelja novega zavoda g. Dolenca je pozdravil navzoče gosp. prof. Škof. N
Veliki župan dr. Pirkmayer je otvoril novi zavod z nagovorom, v katerem je poudarjal važnost nove akademije za razvoj industrije, trgovine in obrtništva cele oblasti.
V	imenu mestno občine je izrekel pozdrave g. župan dr. Leskovar, ter omenil koristi, katere bo imelo mesto Maribor od novega srednješolskega zavoda.
V	imenu trgovskega gremija je govoril predsednik g. Vilko Weixel, v imenu obrtništva g. Bureš in kot zastopnik industrijcev g. dr. Pipuš.
Slavnost se je končala s petjem državne himne, katero je zapel dijaški pevski zbor.
Mariborski okrajni zastop.
Z ozirom na članek pod gornjim naslovom, priofočen v št. 196 našega lista z dne 29. avgusta t. 1. smo prejeli naslednji popravek:
Ni res, da si lasti veliki župan dr. Pirkmayer pravico in kontrolo nad okrajnim zastopom, o katerih ni v zakonu o okrajnih zastopstvih nikjer ne duha ne sluha, res je marveč, da je njegovo poslovanje glede izvajanja nadzorstvene oblasti nad gerenti okrajnih zastopov po vsem utemeljeno v § 81. zakona o okrajnih zaslopih, ki mu kot predstojniku nadzornega oblastva nalaga dolžnost, da po izvršenem razpustu do izvolitve novega okrajnega zastopa v svrho upravljanja njegovih poslov potrebno ukrene.
Z oblastvenim razpustom okrajnega zastopa mariborskega, odrejenim z naredbo poverjeništva za notranje zadeve z dne 31. decembra 1918, (»Uradni list«; št. 31 ex 1919), in imenovanjem vladnega komisarja ali gerenta je bila avtonomija okrajnega zastopa dejansko dvignjena ter so njegove funkcije v smislu gori citirane zakonite določbe prešle v pristojnost nadzornega oblastva.
Nadalje ni res, da je veliki župan dr. Pirk-mayer kršil zakon ,da ga je kršil oni funkcionar, iki bi ga moral ščititi, nasprotno res je, da se je veliki župan dr. Pirkmayer pri izvrševanju nadzorstva in kontrole nad gerenti okrajnih zastopov posluževal le zakonito zajamčenih pravic in vršil predpisane dolžnosti. — Veliki župan: Dr. Pirk-maye r.
Obupno gospodarsko stanje v litijskem okraji*.
Kakor je vsakemu znano, leži litijski sodni okraj v hribovitem, deloma celo v skalnatem terenu. Davčno spada pod davčno oblast ljubljanske okolice v Ljubljani, kjer se delajo davčni predpisi vseh vrst. Predstojnik tega urada je bil do pred-kratkim davčni upravitelj I. Lavrič, ki je šel letos spomladi v trajni gotovo zasluženi pokoj. O njem je treba pripomniti,- da je bil sila goreč davčni uradnik ter se je celo davčno še bolj goreči finančni delegat, o neki priliki o njem izrazil: da >če bi imel same take sijajne uradnike, bi imela država vedno polno torbo denarja.« Ironija usode pa je hotela, da je po vpokojitvi Lavriča, on vstopil v neko gospodarsko pisarno, kjer sedaj kuje rekurze proti davčnim odmeram ...
OrSi v Rimu.
"'-■*> 1. septembra. OBISK CERKVE SV. PETRA.
Nekateri izletniki so že v ranem jutru obiskali cerkev sv. Petra. Nekaj čudnega je, da vsa mogočna stavba s stebrovjem vred ne napravi od zunaj na prvi pogled takega vtisa, kakor bi ga človek pričakoval. Naše oči so pač nevajene opazovati orjaške zgradbe. Šele potem, ko se navadi oko na dimenzije, se zavedamo vse veličine. Ko smo prestopili prag te veličastne stavbe, je sleherni nekaj začutil v srcu. Ne vem, ali je to veselje ali kaj in odkod to izvira, tudi ne vem. Le srce utriplje hitreje, ko pokleknemo med utripajoče svetilke na Petrovem grobu. Prav ta grob, se mi zdi, najglasnejše govori, kako mogočen je Bog v svojih svetnikih. Kateri vladar sveta, kateri voditelj naroda ima tak nagrobni spomenik kot galilejski ribič — apostol Peter? — Ko smo v tihi molitvi izlili prošnje, tedaj smo začeli ogledovati svetišče, ki daleko prekaša vsa druga svetišča na zemlji.
Cerkev sama je bila dograjena pred 300 leti, njena dolžina znaša 187 metrov, ima veliko stranskih kapelic, kjer stoji do 30 oltarjev. Tik pod 133 metrov visoko kupolo je bronasti baidahin, pod njim oitar, pod katerim počivajo ostanki sv. Petra in sv. mučenikov. Poklonimo se šc pred najstarejšim kipom sv. Petra. Ključi v njegovi roki pomenijo, da
Takoj po prevratu so pri tem davčnem oblast vu pnceh tako silno navijati davčni vijak, kot dokazano nikjer drugje v Sloveniji. Davkoplačevalci so početkom nebroj pritožb napravili proti tem pretiranim predpisom, toda uspeh pritožb je bil popolnoma negativen, ker so bile vse pritožbe kratkomalo odbite. Takrat še niso delovale ne ce-mlne komisije, ne prizivne, vsled česar so to vse lahko delali. Ljudstvo, posebno naše kmetsko, pa ni vedelo, da se še lahko pritoži na upravno sodišče, kjer je naša davčna gospoda skoro vedno pogorela, ako se jo kdo lo pritožil. — V nadalje davkoplačevalci pritožb vobče niso več delali, ker so pritožbe prvič stale 25 Din kolekov in drugič, kakor že omenjeno, niso nič izdale. In koleki končno tudi ne rastejo po polju, ampak stanejo denar. — Facit vsega tega je bil ta, da je naše ljudstvo poslalo napram tem silnim predpisom popolnoma apatično, v veliki večini so plačevali, kar so mogli, nekateri pa sploh niso ničesar plačali. — In tako so se davčni zaostanki tako namnožili, da pri nekaterih gredo v neverjetno višino. Začeli so rubiti in prodajati, toda ljudstvo je moralno tako solidarno, da k dražbam sploh nobenega ni. Ker to ni nič pomagalo, so pričeli davčni uradi in med temi je v prvi vrsti litijski, z vknjižbami na posestva. — Pod upraviteljem Štabljem so pri teh davčnih vknjižbah zaračunali samo idealne stroške, ko je pa g. Štabelj odšel na daljši dopust in je na njegovo mesto prišel sedanji g. Ivan Madro-nič, jo pa le-ta pričel strankam za vknjižbo računati advokatsko tarifo. Seveda je litijsko okrajno sodišče te advokatske stroške kol. nedopustne črtalo, toda naša pregoreča davkarija ni mirovala; proti tej odločbi litijskega okrajnega sodišča se je morala pritožiti na deželno sodišče v Ljubljani. Seveda je tudi tu svojo pravdo za erar izgubila, ker je tudi ljuhljansko deželno sodišče izreklo sodbo, da davčnim uradom gredo pri vknjižbah edino le idealni stroški. Razlika med idealnimi stroški in advokatskimi znaša pri 1000 Din ca. 70 Din, in še le stroške bi moral nosili naš itak preobremenjeni davkoplačevalec. Sedaj pa vprašamo javnost, kakor tudi našega finančnega delegata, kaj on k temu pravi in ali on to odobrava ali ne?
Vsakomur je dalje tudi znano, da ravno v tem času naš kmet nima prav nobenega denarja doma, ker še ni mogel ničesar prodati, in sedaj se po naših vaseh in domačijah vrši rubežen in poje boben. Da bo naša davčna sreča še popolnejša, so nam poslali na naš litijski davčni urad še enega eksekutorja, da bo stvar temeljita. In tu ni nobenega pardona, vsak mora brez vsega plačati absolutno vse predpisane davke, ki so zapadli do konca zadnjega % letja. Tu ne pomaga nobena prošnja za odlog plačila, oziroma kakor je svoje dni sam delegat izrecno obljubil, da se ima brez vsega prošnjam za plačila na obroke dovoljevati. Litijski davčni urad vsako tako prošnjo negativno priporoča. In tako gre stvar naprej.
Zato nujno prosimo naše poslance, naj napravijo temu početju naših davčnih oblasti konec, ter na pristojnih mestih dopovedo, da brez temeljitega odpisa blazno visokih davkov ni ljudstvu rešitve in da ravno sedaj, ko naš človek nima nobenega denarja, ni čas za to, da se mu z rubežnijo delajo nepotrebni stroški. Te zaostale davke, katere se pri nas prav nikdo ne brani plačati, naj davčna oblast pozneje, to ie v pozni jeseni, ko ima naš človek kaj denarja, iztirja. Prosimo zato nujne odpomoči!
Dve nesreči.
je prav Petru bila izročena najvišja oblast — zato kjer je Peter, tam je prava cerkev. Koliko milijonov vernikov je žc tod klečalo spoznamo iz tega, ker so prsti desne noge od poljubovanja žc skoro izlizani. Predaleč bi šel popis posameznih spomenikov, umetnin, ki krase notranjost. Lahko trdim, da ni svetišča na zemlji, ki bi družil v harmonično enoto toliko različnih umotvorov, kakor to druži najlepše — delo Bramanteja in Michelangela — ki je v kupoli dosegel višek stav-barske umetnosti. Z liftom se dvignemo na streho, odkoder je krasen pogled na trg sv. Petra. »Firbec« nas žene šc višje v kupolo, kjer,z višine 85 metrov pogledamo iz »ptičje perspektive« notranjost in sc na levo in desno prepričamo, kako orjaške so slike evangelistov (5 m), katere so se od spodaj videle kot mali medaljoni.
Najlepša razgledna točka je vrhu kupole (117 m). Na sredi trga pred cerkvijo kliče egipčanski obelisk vernikom »sursum corda«. Levo in desno brizgajo fontane noč in dan velikansko množino vode, kot. znamenje številnih milosti, ki sc pretakajo po žilah kat, cerkve. Kot okvir stoji mogočno stebrovje, okrašeno s številnimi kipi. Na naši levi je velikansko poslopje Vatikana, na desni prijazni Janiculus, nasproti nam zeleni Monte Pincio, iz daljave nas pozdravljata Palatin in Quirinal. Med temi grički, ki so posejani z lepimi stavbami in zelenimi palmovimi nasadi, se vije Tibera. So mesta v Italiji in izven nje, ki so večja tako po številu prebivalstva, kakor ludi
moč so prihiteli domači prostovoljni gasilci. Vodo so napeljali iz treh hidrantov vodovoda. Po truda-polnem delu so požrtvovalni gasilci dosegli, da se ogenj ni razširil na sosedne hiše. Le Kajdiževa hiša je pogorela in ledenica gostilne »Pri Potoku«, j katerih radi silne vročine ni bilo mogoče rešiti. Prosenc je zavarovan pri »Vzajemni« za 30.000 Din. škodo kljub temu trpi, ker s tem denarjem ne bo mogoče obnoviti hiše in gospodarskega poslopja.
Tužna Istra.
Primorsko ljudstvo zre obupano v bodočnost. Političnih preganjanj ne čuti več, ker je v narodnem pogledu zgubilo vse, kar je zgubiti moglo, in ker je že popolnoma otopelo. Pač pa straši bodočnost, ker se boji, da ne bo kruha. Slabe letine, visoki davki, ki se izterjujejo brez obzira, nikjer izhoda iz strašne stiske. Oči Primorcev se obračajo v tuje kraje, izseljevanje se vrši naravnost v masah.
Najhujša je stiska v Istri v vsakem oziru. v narodnem iu gospodarskem. Deželo vlada fa-šistovska milica iz večjih središč, ki so posejana po Istri, in vladni potestati; hrvatskega učitelj-stva ni več, v deželo prihajajo že tuji duhovniki. Gospodarske razmere so naravnost obupne. Kupčija z vinom v Italiji ne gre. Poleg tega še slabe letine.
Tudi letos se obetajo slabi časi. V severni Istri, kjer je zemlja bolj kamenita in rahla, ni deževje škodovalo; v teh krajih pa se sedaj toliko bolj občuti suša. V srednji Istri, ki ima večinoma le ilovnato mastno zemljo, je deževno vreme napravilo veliko škodo. Pšenica in koruza se nista mogli razviti, vse je le rastlo v zrak, ne da bi razvilo sad. (Na pšenici se je pojavila rja.) Krompir je uničila peronospora, ker ga kmetje niso škropili; tudi menjanje semena bi bilo neobhodno potrebno. Sena, ki je v začetku dobro kazalo, ni bilo mogoče spraviti pod streho radi dežja. Nekoliko boljše obeta zapadna Istra s svojo rdečo zemljo, ki prenese tudi veliko dežja. Poleg vsega je še toča napravila ogromno škodo; nekatere kraje je obiskala kar trikrat. V mesecu avgustu se je pričelo čutiti že pomanjkanje dežja tako, da je lahko že prava suša. Okoli Poreča je suša neznosna. Ljudje nimajo pitne vode.
Silna gospodarska stiska je prinesla še drugo zlo. Tatvina- cvete vedno bolj. Kradejo celo živino 1 iz hlevov. Splošna varnost je silno padla.
Fašisti so med volivno agitacijo veliko ob-' ljubljali Istranom: ceste, vodovode, podpore in ! kredite. Ostalo je seveda pri obljubah. Da bi se i vsaj davki odpisali! Pred kratkim se je Mussolini-i jeva vlada bavila z vprašanjem odpisa davkov v j krajih, kjer je bil pridelek uničen od elementarnih sil. Bojimo se, da vlada ne pride preko prouče-! vanja.
po obsegu. So mesta, ki imajo morda lepšo lego, so mesta, ki imajo še modernejše stav-
*ge in asfaltirane ccste, toda Rim )e en sami Samo on hrani tako znamenite spomenike starodavne kulture, samo on hrani zibelko cerkve večno mlade — katakombe in še druge številne dokaze o naši veri, pred katerimi morajo umolkniti in kloniti glave resni učenjaki.
Točno ob 12 sc zbere zopet naša družina k obedu, kjer smo zvedeli žalostno vest, da je italijanska zveza katoliških telovadcev vsled političnih razlogov odpovedala telovadne tekme. Najbolj je užalostila ta vest našo telovadno vrsto, ki je polna upov in navdušenja pričakovala tekme na rimskih tleh. Vidi se pač, da sedanje razmere v Italiji niso srečno izbrana tla za mednarodne prireditve. Dospelo jc tudi nad 300 Švicarjev od »Schvvei-zer katholiseher Turnverband-a«, ki šteje 250 društev z nad 3000 člani. Dalje je dospela vrsta Dancev in Holandcev. Morda se bo posrečilo, da se došcže to, da se tekma vrst kljub temu izvede. Vederemo!
NAŠI ORLI IN IZLETNIKI PRED SV. OČETOM.
Veselo vest nam jc sinoči prinesel naš vladika, ljubljanski škof, da bomo sprejeti danes v posebni avdijenci od sv. očeta. Ob 12 smo sc začeli zbirati pred vhodom v Vatikan, kjer smo pohiteli skozi velika bronasta vrata, mimo orjaške švicarske straže v notranje prostore Vatikana. Vatikan ima več
PRI PREKORAČENJU MEJE ARETIRANA.
Naši obmejni stražniki so zasačili ob meji pri Kungoti mlado elegantno oblečeno damo, ki ja skušala prekoračiti mejo brez potnega lista. Našli so pri njej 105 dolarjev in večjo vsoto dinarjev. Izjavila je, da je pobegnila iz Zagreba svojim staršem, ter hoče pobegniti na Dunaj, kjer jo pričakuje njen izvoljenec, neki igralec, ki ji je denar za potovanje poslal.
—o—
saj slovanskih državnih uradnikov v Italiji ni veS —, ki imajo plačo, s katero lahko živijo svoja otroke; odlok zadene večinoma železniške čuvaje, ki so prav za prav pol železničarji pol kmetje. Ko železničar odpravi službo, se odpravi na delo v vinograd, ki si ga je s trdimi prihranki kupil morda ko je bil še fant, da bo mogel pozneje re. diti družino. S plačo, ki mu jo daje železnica, pač ne moro prehranjevati družino 5—8 otrok. Drugi so si kupili tudi živino, travnike, polje. Odlok ministra Ciana je v hipu uničil trud mnogih let. Kaj naj železničar izkupi za košček zemlje na polju, za vinograd danes, ko je cena zemlji na Primorskem radi izseljevanja in gospodarske krize tako padla? Mnoge železničarje je odlok zalotil v bolezni. Minister Ciano je slovenskemu poslancu obljubil, da se bo zanimal za najtežje slučaje; zato naj mu poslanec Besednjak napravi seznam najbolj prizadetih železničarjev. Dr. Besednjak je to tudi storil in čakal odgovora.
Medlem so se premestitve večinoma že izvršile Poslanec Besednjak je pred dobrim tednom zopet posredoval pri prometnem ministru. Dobil je odgovor, ki bi mu ga gosp. Ciano dal prav lahko prvi dan: Premestitve se ne morejo preklicati, ker bi to bilo proti splošnim smernicam politiko gosp. ministra!
To je suha kronika, ki pač ne more zajeti trpljenja in duševnih muk preganjanih družinskih glavarjev in plakanja nedolžnih otročičev. Mnogo železničarjev se je že vrnilo iz Italijo in se odpovedalo službi, ker niso mogli tam doli živeti radi pomanjkanja denarja. Minister Ciano bo seveda takoj našel nadomestilo zanje. Lahko je za-dovoljen in lahko zopet zapoje staro pesem: Enake pravice, enake dolžnosti.
.
Nesocialni davek. Nekemu neodraslemu nezakonskemu otroku na Tolminskem, ki je dobil po očetu okoli 3000 lir, je davčna izterjevalnica poslala plačilni nalog za 100 lir. Nesrečni otrok, ki nima niti še vseh zob, naj plača 100 lir zapuščinskega davka.
Nemoralno. Stanovanjska kriza v Trstu postaja v vseh svojih nesocijalnih in nemoralnih iz-rodkih vedno hujša. Kakor gobe rastejo razne agencije po mestu, ki niso nič drugega kakor uradi javnih sleparjev. Oni, ki išče stanovanje, se da sicer samo enkrat opehariti, a takih, ki iščejo stanovanje je dosti in razni agenti imajo mastne zaslužke. In vendar je odlok tržaškega prefekta, ki prepoveduje lake agencije, še vedno v veljavi! Ko agencija registrira tvojo željo po stanovanju, plačaš 20—25 lir; nato ti da celo vrsto naslovov, kjer naj bi bila stanovanja prosta. Dalje seveda no prideš, ker so večkrat naslovi izmišljeni. — Najnemoral-nejša pa je gotovo nova razvada, da te administrator predvsem vpraša, ali imaš otroke. Če imaš otroke, stanovanja ne dobiš, ali pa moraš več stisniti pod roko. Ubogi otroci! Človek prisostvuje takim razgovorom, da se mu lasje ježijo. Ni zadosti, da so umetna propaganda in težke socijalne razmer tako razširile maltuzijanizem in z njim združeno omejevanje zaroda. Čudno, da se oblastva no zganejo v času, ko je italijanska vlada napovedala boj maltuzijanizmu in ko dobivajo družine z velikim številom otrok javne pohvale.
Pretep na velesejmu
ne bi pritegnil toliko gledalcev in občudovalcev, kakor razstavišče tvrdke DRAGO SCHWAB Ljubljana, ki je razstavila ek-saktna, elegantna jesenska in zimska oblačila.
dvorišč, dvoran in okrog 11.000 prostorov. Vsi prostori so umetniško okrašeni. In le v teh prostorih se mi zdi pride kričeča uniforma Švicarjev do veljave. Čez prostorno Dama-zovo dvorišče se pride do Klemcntinskc dvorane, ki jc bila odločena za naš sprejem. Poleg stoječo konzistorialno dvorano in še eno so priredili tako, da je vsak naš izletnik imel svoj sedež ob stenah treh dvoran. Veliki mojster v rdečem kroju je strogo premotrival naše gospodične, če odgovarja njih kroj predpisom.
Tiho in z nekim svetim pričakovanjem smo čakali trenutka, da pozdravimo svetega očeta. Niso nas zanimale to pot nc slike, ne stukature, nc preproge, naše oči so bile uprte le v vrata, skozi katera jc imel priti sv. oče. Točno ob I in 15 minut pride garda rimskih plemičev in sc vstopi na levo in desno od trona. Srce nam začne hitreje utripati, tišina postaja šc večja, vrata sc odpro in med nas stopi sv. oče Pij XI. v snežno belem talarju. Bog živi! Bog živi! je spontano zadonelo po treh dvoranah in nehote smo klonili svoje koleno pred ljubeznivo očetovsko postavo. Sv. oče so prijazno stopali od osebe do osebe, vsakemu so stisnili prijateljsko roko in s svetim spoštovanjem smo poljubili njegov ribičev prstan. Ko so se sv, oče zopet povrnili nazaj v glavno dvorano, smo se iz vseh treh prostorov zbrali okrog prestola, od koder so prihajale tako ljubeznive besede najvišjega Nadpastirja, kateri je izrazil največje veselje nad našim obiskom.
V	pondeljek popoldne je šel pokrivat Janez Fres iz Ptujske ceste pri Gornji Radgoni slamnato okopici pri posest niči Mariji Pelel v Policah. Ker je bila slama radi vročine zelo polzela, je zdrknil pokrivač Fres po slami na tla. Priletel je na zemljo tako nesrečno, da si je premaknil hrbtni mozeg in natrl kosti. Takoj po nesreči so ga prepeljali v radgonsko bolnico. Če bo tudi po tako težkih .poškodbah še ostal pri življenju, bo najbrž nesposoben za vsako delo. Pomilovanja vredni pokrivač je oče šesterih nepreskrbljenih otrok. — V sredo 1. septembra je šel posestnik Ivan Žnidarič v Črešnjevcih št. 77 v golobnjak iskat mlade go-lober. Nesreča ni mirovala in tudi on je padel pri pobiranju golobičev lako nesrečno, da si je zlomil roko.
Požar r»a Bledu.
V	nedeljo ob 3. uri zjutraj se je na nepojasnjen način vnela lopa za steljo posestnika Prosen-ca po dom. Kajdiža v Gradu. Ogenj se je hitro razširil tudi na lile v omenjenega posestnika. Nenadna svetloba in prasketanje visoko nad strehami švigajočega plamena je prebudil sosede. Na po-
| Usoda slovenskih železničarjev.
»Goriška Straža« in »Mali list« sta bila za-I plenjena, ker sta bila priobčila poročilo poslanca J Besednjaka o njegovem pravem križevem potu j okoli rimskih ministrov za preklic premestitev slovenskih železničarjev s Primorskega globoko v Italijo. Besednjak je s polnim podpisom sporočil slovenskim železničarjem in njihovim obupanim družinam golo resnico in nič več. Povedal je, da ga je prometni minister Ciano dolgo časa zanašal z obljubami, a mu končno pokazal pravo lice. Ministra Ciana poznajo tudi dobro slovenski poštarji, odkar jim je ob zadnjem obisku v Trstu zagrozil, »naj se gredo kurirat onkraj meje, ako se jim toži po Avstriji«. Na pošti je minister govoril ostro, trdo, enakega se je pokazal proti železničarjem. Ko je prišel odlok s katerim so bili vsi slovenski in hrvatski železničarji premeščeni daleč v Italijo, se je poslanec Besednjak takoj podal k prometnemu ministru in mu razložil, v kako obupen položaj je spravil železničarje s tem odlokom. Povedal mu je, da ne gre za uradnike —
Slovenci v Italiji.

Siievne novice
se nudi
razstavljalcem na Jesen skem velesejmu I
Potom »Slovenca« najuspešnejše seznanjajo širšo javnost o razstavljenih predmetih. Vse številke tega tedna bodo prinašale tozadevne oglase. Ne zamudite te ugodne prilike!
•k Romunski kralj pride s svojim spremstvom dne 6. ali 7. septembra na Bled v goste na Suvobor. Odzval se bo povabilu našega kralja na lov. Ostane nekoliko dni na Bledu, nakar se vrne zopet v Bukarešto.
kr Mariborski časnikarji so napravili preteklo nedeljo izlet na Dunaj ter si ogledali ta« mošnji velesejem. Uprava »Wiener Messe« jim je šla v vsakem slučaju na roko ter jim je preskrbela tudi vozne olajšave. Na kolodvoru jih je sprejel »Pressechef« velesejma g. dr. Bnuer.
kr Odkritje spominske plošče Ivu Sterletu, ki se je o binkoštih ponesrečil v Kamniških planinah, se bo izvršilo 12. septembra na Ko-forškem sedlu. Vojni invalidi in tovariši mu bodo vdelali na mestu, kjer je obležalo njegovo truplo, lepo spominsko ploščo, katera bo 12. septembra blagoslovljena.
-k Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Stražišče. Dne 1. septembra je bila pri pošti Stražišče pri Kranju otvorjena brzojavna in telefonska služba.
k: Radiokoncerti v Ljubljani. Ljubljanski radioklub priredi za časa pokrajinske razstave 6 pomočjo poskusne oddajne postaje poštnega ravnateljstva vsak dan med 3 in 4 popoldne radiokoncerte. Tgra znani jazz-band-kvintet g. Nagodeta. Sodelujoči: Nagode, Tit, Tietz, Rozman in Leksander. Radioamaterje, posebno zunanje, prosimo, da nam poročajo, kako bodo slišali. — Radioklub.
•k Bivše vojake iz Štajerske, posebno one iz Savinjske doline vabimo, da se v obilnem številu udeleže sestanka na praznik 8. septembra v Petrovčah pri Celju. — ZSV.
* Č. s- Ferdo Ciuha, župnik v Selnici ob Dravi, je od svoje nevarne bolezni zopet toliko okreval, da lahko služi sv. mašo. Njegov g. kaplan Stakne pa se še zdravi v mariborski bolnišnici. Po novejših poročilih je že izven nevarnosti.
kc Naše Pohorje zaznamuje vedno lepši obisk. Naravnost ogromno število ga je obiskalo v nedeljo 5. septembra. Tega dne se je vršil pri Ruški koči velik sestanek planincev iz Zagreba. Celja in Maribora. Iz Zagreba je prispelo društvo »Sljeme«, iz Celja pa Savinjska podružnica. Vse koče so bile polne turistov, ki so se vračali oduševboni od lepot našega Pohorja. — Poseben čar dobe sedaj v začetku jeseni izleti na Pohorje, ko prično rumeneti gozdovi teo-nudi celo gorovje silno pestro sliko.
k Mariborski okrajni zastop je na novo razpisal dobavo gramoza za okrajne ceste in za vožnje. Ponudbe se morajo glasiti ločeno za gramoz in za vožnje. Natančni pogoji se zvedo v pisarni okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 26. Omeniti je, da je okrajni zastop naročil traktor za razvažanje gramoza. Traktor je dobavila francoska tovarna v Parizu in je v soboto dospel v Maribor.
kr Po vojnem razporedu okoliških občin. V nedeljo dopoldne se je vršil na Teznu pri Mariboru vojni razpored teh-le občin iz mariborske okolice: Studenci, Pobrežje, Tezno, Radvanje, Razvanje, Spodnje Hoče, Pekre, Sv. Miklavž, Dolgoše, Zrkovci, Limbuš, Bistrica pri Limbušu, Bobova in Rogoza. Vsaka občina je imela na zbirališču svojo tablico in poleg vojnih obveznikov sta bila navzoča: župan in tajnik, od vojaške oblasti samo en narednik. Odziv obveznikov je bil dober in so bile zgoraj omenjene občine gotove od 7 do 10 dopoldne. Nekaj težkoč je povzročil razpored za konje, ker ima vojaška oblast ta seznam za tri leta nazaj in je veliko posestnikov medtem časom živali prodalo, ali pa so si jih drugi kupili, ki jih pred loti še niso imeli. Za morebitno asistenco je bilo navzočih par orožnikov, ki pa niso imeli nobenega posla.
k Pozen roj. Čebelar Anton Pugelj v Šent Lovrencu pri Veliki Loki je ogrebel v nedeljo okoli poldneva še zakasnel roj. Tudi pri če-
belah je letos narobe leto kot pri sadnem drevju, ki ponekod nanovo cvete.
■k Loterija izobraževalnega društva na Breznici se preloži za par tednov, da bodo končana zidarska in tesarska dela v novem »Društvenem domu« na Breznici. Dan žrebanja se» pravočasno objavi. Ta čas pa pridno naročajte in kupujte srečke, ki stane vsaka samo 5 Din, z njo pa lahko zadenete elegantno novo sobno opravo iz trdega lesa, šivalni stroj, kolo, sla-moreznico, kuhinjsko opravo, žepno uro z verižico in še drugih petsto lepih dobitkov v vrednosti nad 50.000 Din. — Kdor je srečke že prejel, naj jih plača takoj, ali pa jih takoj vrne, ker društvu srečk primanjkuje. Kdor srečk ne plača in ne vrne, jih bo moral plačati po žrebanju, a dobitke more zadeti le tisti, ki plača srečke pred žrebanjem.
■k Jesenske konjske dirke dalmatinskega kola jahačev v Sinju se bodo vršile 26. in pa 30. septembra pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra. Dirka se prične vsakokrat ob pol 3 popoldne, vršile se bodo ob vsakem vremenu. Pojasnila daje tajništvo Kola.
•k Zanimanje za tečaje o brezalkoholnem gosp la-rstvu silno raste. Vsak dan se priglasi veliko število novih udeležencev. Včerajšnji tečaj, ki je bil izredno dobro obiskan, je popolnoma uspel. Udeleženci so priglasili več novih iz kroga prijateljev, kar je gotovo najboljše znamenje, da je ideja našla odmev pri vseh interesentih. Za tečaj, ki se vrši v četrtek 9. t. m., na željo sprejmemo še nekaj udeležencev. Prijavite se takoj! Priglase sprejema brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
kr Zakaj odlašate s prijavo za tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu? Ali veste, komu boste s tem najbolj škodili? — Samemu sebi!
>r Mednarodna razstava nsov v Ljubljani. Dnevni red za časa Mednarodne razstave psov
8.	in 9. septembra: V torek ob 20 pozdravni večer v restavracijskih prostorih hotela »Union«. Obleka poljubna. V sredo ob 10 otvoritev razstave in pričetek sodniške ocene razstavljenih psov. Od 1? do 14 odmor. Med odmorom se sme vzeti razstavljene pse iz razstavišča, toda le proti potrdilu razstavnega vodstva; pse pa je dovesti do 14 na določena jim mesta. Ob pol 16 pričetek produkcije varnostnih psov na zemljišču Cekinovega gradu poleg razstavišča. Ob 20 prijateljski sestanek v restavracijskih prostorih Zvezde. V četrtek ob 10 razglasitev sodniške ocene in razdelitev daril. Ob 17 zaključek razstave. Od te ure naprej je odvesti iz razstavišča vse pse, ker ob 18 nepreklicno preneha nadzorstvo razstavnega vodstva nad razstavljenimi psi. Ob 20 poslovilni večer v restavracijskih prostorih hotela Union. Cenjeno občinstvo in vsi prizadeti interesenti se vabijo k čimveč ji udeležbi. — Razstavni odbor Jugosl. kinološke zveze.
■k Na mednarodni razstavi psov dne 8. in
9.	septembra bo tvorila veliko privlačnost zlasti produkcija, pri kateri bodo predvajali domači dreserji svoje pse. Pri tej produkciji se bo videlo, kaj doseže smotrena vzgoja in dTe-sura pri inteligentnem psu. Produkcija se bo vršila 8. septembra ob pol 16 ter nadaljevala 9. septembra ob 15, obakrat na prostoru pod Cekinovim gradom. Vsi posetniki velesejma, oziroma mednarodne razstave psov bodo lahko prisostvovali produkciji, če se izkažejo s posebnim programom te produkcije, ki se bo prodajal na velesejmskem prostoru po 3 Din. Produkcija se bo vršila pod vodstvom mednarodnega sodnika ter se je bodo udeležili skoraj gotovo tudi nekateri inozemski psi.
* Velik nedostatek. Nad Mariborom vozijo čez Dravo mali in veliki rečni brodovi. Skoro pri vseh so žične vrvi tako slabe, da je nevarnost, da se utrgajo. Slučaj, ko so se v Breznu na ta način ponesrečili župnika Volčič, Baz.
nik in tovariši, potrjuje, da je opreznost tu na I mestu. Politična oblast bi morala strogo pregledati vodne vrvi, za katere so pripeti prevozni čolni in brodovi. Zelo slabe so n. pr. vrvi pri čolnih, ki vozijo čez Dravo pri Viltužu in Selnici, oziroma Rušah.
•k »Kačji objem.« »Popolo di Trieste« poroča, da se je preteklo nedeljo vršil v Zadru kongres dalmatinskih dijakov, katerega so se udeležili tudi akademiki iz Trsta. Ob tej priliki je odposlanstvo tržaških akademikov izročilo dalmatinskim dijakom 6000 knjig, ki naj obogatijo italijanske knjižnice v Dalmaciji. »V ponedeljek zjutraj,« nadaljuje »Popolo«, »so se podali dijaki k plošči padlih in na grob Za-drčana Boccassevicha ter položili na oba kraja vence; nato so si šli ogledat mejo, ki duši najbolj italijanski biser (Italianissima perla) kakor kačji objem.«
•k Pojasnilo. Na ponovna vprašanja od različnih strani izjavljam, da moje učilišče za krojno risanje in prikrojevanje damsikih oblek, ki ga vodim v Ljubljani Mestni trg 24, ni v ni-l aki zvezi z ono krojno šolo (sedaj zvano učilišče), ki je na Starem trgu 19. Toliko v pojas- j nilo, da ne bo zamenjave. Roža Medved, stro- ! kovno izprašana učiteljica, Ljubljana, Mestni trg 24.	6109
kr Zagreška radio-postaja ostane. Zgraditev zagrebške radio-postaje, ki je trajala čez poldrugo leto, je stala velike vsote. Poleg že samih na sebi dragih aparatov je morala družba, ki je gradila postajo, plačati nad 100.000 dinarjev carine. Vsled tega je prišla postaja v velike denarne zadrege in je bila v nevarnosti, da bi morala preiti v tuje roke. Raditega so se zagrebški gospodarski krogi zavzeli zanjo in obljubili pomoč.
kr Proračun zagrebške mestne občine. Občinsko zastopstvo zagrebško je začelo sestavljati proračun za leto 1927. Po dosedanjih potrebah sodeč bo znašal 85 milijonov. Mislijo ga še znižati za 15 milijonov. Občina namerava v prihodnjem letu zgraditi nekaj malih stanovanj, zgraditi novo šolsko poslopje, ljudsko kopališče in regulirati nekaj ulic.
k Več časa za življenje! Mnogi pozabijo sami nase, ko se lovijo za srečo. Pogosto je že prepozno, ko telo zapovedovalno zakliče »Stoj!« Preprečite to! Zdravje je največja sreča. Varujte ta zaklad! Elida negovanje telesa je negovanje zdravja. Zdrava, naravna priprostost je ideal lepote naše dobe. Če danes na potu domov kupite kos Elida Ideal mila, boste prijetno presenečeni, kako simpatičen je duh tega mila. Elida Ideal milo učinkuje tako blago, da ga stalno prenese tudi nežna polt vsake tudi najbolj razvajene dame. Skoz in skoz parfumi-rano in štedljivo do zadnjega koščka je Elida Ideal milo triumf naše domače industrije.
■k Aeroplanska tekma za kraljevi pokal. V nedeljo se je vršila prva aeroplanska tekma v naši državi. Tekme se je udeležilo 12 aero. planov tipa Breguet XIX. Letalci so se dvignili v Novem Sadu in leteli preko Belgrada nad dolino Morave do Skoplja, kjer so se aviatikt spustili na tamošnji aerodrom. Kontrolni organi so jim vidirali tekmovalno izkaznico. Iz Skoplja so leteli čez planine Samdžaka in pre-
ko Bosne nad Sarajevom do Zagreba. Ta teren je za let najneprikladnejši, ker nima nobenih značilnih točk za iskanje smeTi. Lahka je pa pot iz Zagreba nazaj v Novi Sad. V Zagreba so aviatike pozdravili zastopniki vojaških in civilnih oblasti in mestne občine. Proga, ki so jo aviatilu preleteli, znaša 1340 km. Tekma se je pričela ob 6 zjutraj. Aeroplani so leteli drug za drugim v razdalji 15 minut. Smer in dolgost pota tekme, ki se bo vršila vsako leto, je določil vojni minister. Kraljevi pokal, v katerega se bo vrezalo ime vsakoletnega zmagovalca (pilota in spremljevalca), ostane last aerodroma, kateremu pilot pripada. Poleg tega so še nagrade in sicer: zlata ura z briljanti in Din 10.000; II. nagrada 25.000 Din; III. 12.000 Din, IV. Din 10.000. Prvi je v Zagreb prispel aero-plan pod vodstvom poročnika Bajdaka, in sicer ob 12.6. Drugi je prišel ob 12.16 pod vodstvom poročnika Bajeviča in spremljevalca Majetiča. Tema dvema se je pri spuščanju pripetila nesreča, da se jima je prevrnil motor. Oba pilota sta lahko ranjena in so ju prepeljali v bolnico, Ob 12.29 je prispel narednik Jaklič, z njim i podporočnik Jungič. Ob 12.39 je pristal poroča i nik Janko Matevič z mehanikom Niketinom. Deset minut čez eno se je dvignil prvi pilot Bajdak s svojim letalom, da odpluje v Novi Sad. Peti aeroplan, katerega vodi Tudor, ni prispel ne v Skoplje ne v Zagreb in se sploh ne ve, kje je zaostal.
if Od 28. avgusta do vštevši 15. septembra nudi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič vsem konsumentom izredno priliko za nakup vsakovrstne obutve po znatno znižanih cenah. Ta ponovna odločitev zasluži izredno pažnjo osobito od strani sta-rišev šolske mladine, ki se jim nudi ugodna prilika, da si za nizko ceno nabavijo čevlje najboljše kvalitete.
CfuMfana
O Rojstni dan kraljeviča Petra je včeTa] Ljubljana na slovesen način proslavila. Ob 10 dopoldne je bil v stolnici slovesni Te Deum a molitvami za kraljeviča ob navzočnosti zastopnikov vlade, mesta, vseh uradov, šol, javnih korporacij ter armade. Po zahvalni službi božji je bila parada celotne posadke in defile. Z mestnih, javnih in privatnih poslopij so vihrale zastave.
K DELI OBLEKI
KUPITE BELO OBUTEV
Moški	ženski 65"-
Otroški 49'-
NAGOVOR SV. OČETA.
»Prepričani smo in dobro podučeni, kako globoko veren je Vaš slovenski narod,« tako so nadaljevali sv. oče. »Slovenci so ves čas bili vdani sinovi sv. Ccikve, Zato je pač prav Vaš današnji obisk najlepši dokaz, da živa vera prednikov živi tudi v Vas. Prišli ste v Rim, da se tu ob virih žive vere še bolj utrdite in usposobite za boj, katerega pač moramo bojevati vsi. Veliko je težav v življenju. In prav za te težave najdemo sredstev in pripomočkov v naši veri. Vaša pot Vas vodi tudi v Assisi, kjer letos praznujejo 700letnico Sv. Frančiška, Tudi tam boste prejeli novega ognja za versko navdušenje, katerega želim, da ponesete tudi domov med Vaše brate in sestre, med Vaše očete in matere, med Vaše otroke in bolnike, kateri te žive vere najbolj rabijo. Bodite Vi, mladina, pravi apostol molitve, apostoli pravega krščanskega življenja. Zahvalim se vrlemu Vašemu škofu, ki tako vzorno deluje, zahvalim se odboru in voditeljem Vašim, Srečen sem, da gledam pred seboj zastopnike Vaših Orlov. Prav tem naj velja moj blagoslov, da bodo telesno močni in duševno čvrsti v boju za krščanske pravice in resnice. Moj blagoslov naj se razlije d»Jje na vse Vaše organizacije, mladeniške (n dekliške, na ženske in moške, nad stanovske in prosvetne — nad celo Vašo katoliško akcijo. — Zlasti pa blagoslavljam delo Vašega škof-> in Vaših duhovnikov, da bi njihovo delo rodilo vedno lepših sadov.« —
Ko je naš g. škof povdaril glavne misli govora in se zahvalil za milostni sprejem, smo se s šestkratnimi klici: Bog živi! poslovili smo se šestkratnimi klici Bog živi! poslovili od njega, ki biva sicer tu v Rimu, a je njegovo srce tudi pri nas.
M& Sveto goro.
(Slovensko romanje na Sv. Goro dne 4. in 5. septembra.)
Blizu 1200 Slovencev je v soboto 4. septembra s posebnim vlakom odšlo proti Trstu in Gorici na Sveto Goro. Bilo je to pravo slovensko narodno romanje v slovensko Primorje. Vodila sta romanje preč. gg. kanonik dr. Kli-nar in vrhniški dekan Kete ob sodelovanju preč. g. msgra vseuč. prof. dr. Ujčiča. Veselo razpoloženi smo se odpeljali iz Ljubljane. Škoda, da je bil vlak že na Verdu nabito poln. Tu se nam je namreč pridružilo okrog 500 Vrhni-čanov. Ker je bilo premalo voz, so morali mno. gi stati do Trsta, kar pa ni zmanjšalo dobre volje. V Postojni smo se morali presesti v italijanski vlak, ki je bil istotako premajhen. Carinski pregled od italijanske strani se je izvršil hitro in brez šikan. V vlak so stopili še precej številni karabinerji, preoblečeni in v uniformah, da so nas branili vsega hudega, in šli smo. Vlak je vozil z veliko hitrostjo ter se ni ustavil niti v Divači. Nekateri so rekli, da se izogibljemo postaj zato, da ne bi prišli v stik s prebivalstvom. Mi pa smo vedeli, da to ni
: res, ampak da se vse vrši zgolj iz skrbi za naš dušni in telesni blagor.
Dolgo smo pa stali v Nabrežini ter se nikakor nismo mogli odločiti, po katerem tiru bi ; šli. V Trstu smo še le slišali, da se je tik pred j nami zgodila tam pri Nabrežini železniška ne« ■ sreča, pri kateri so bili štirje ranjeni. Zato smo morali manevrirati, da smo se izognili dotič-nemu mestu.
Ko smo prvič pozdravili morje, je bil to iz-reden občutek, posebno za tiste, ki morja še : niso videli. Pa tudi drugi smo bili deležni posebnih občutkov, saj se je pred nami razprostirala sinja Adrija. In marsikdo izmed nas je molče peval: »Buči morje adrijansko«. Da nismo peli na glas, zato smo bili predobro nadzorovani. Misli pn so proste še tudi onstran meje. Sicer pa je treba pribiti, da je romanje bilo popolnoma versko-kulturnega značaja, vsled česar so se romarji vsi brez razlike vzdržali vsakih izjav drugačne vsebine, če bi take bile sploh mogoče.
Okrog poldne smo bili že sredi tržaškega vrveža. Na kolodvoru so nas sprejeli nekateri tržaški Slovenci in Slovenke iz ondotnih cerkvenih organizacij. Naša prva pot je bila \ cerkev sv. Antona, kjer nam je preč. g. G u -š t i n opisal cerkev, njeno zgodovino in zgodo-l vino fare sv. Antona. Nato so bile slovenske li-I tanije z blagoslovom, pri katerem so se pele po daljšem času v tej cerkvi w>pet slovenske pesmi in so se dvigale v nebo molitve v slo-| venskem jeziku.
Popoldne smo se v gručah razšli po mestu. Reči moram: Trst je še Trst, a vendar je bilo v njem včasih več, mnogo več življenja. Tržačani italijanskega jezika so nam tožili, da ni zaslužka. Največ takih tožb smo slišali ob morju. Medtem ko je večji oddelek šel ogledat si Trst s suhega, so manjši oddelki šli na morje s čolni, jadrnicami in motornimi čolni. Bili so veseli prizori, kako je kranjski očanec »glihal« s čolnarjem za čoln. Lah je vpil po laško, očanec pa je odklanjal po slovensko. Pa sta se vseeno ra -umela. Saj če že ne razumeš jezika njegovega, si videl njegove roke, ki so neprestano bile v zraku. Južni temperament! Da so nekateri nežnejši člani našega romanja bili deležni tudi morske bolezni, je treba tudi pripomniti, da se ne pozabi.
V mraku smo zapustili Trst ter dospeli v Gorico okrog pol desetih zvečer. Ko smo izstopili, so nas na kolodvoru sprejeli le zastopniki oblasti. Zunaj pred kolodvorom smo videli tu pa tam kakega posameznega znanca, s katerim smo se pozdravili. Pozneje smo izvedeli, da so goriški Slovenci priredili nam cel špalir, da bi nas pozdravili. Ko pa je vlak na postaji obstal, je moral špalir izginiti brez sledu. To pa zopet le zato, da smo bolj varno in lepo lahko odšli na Sveto Goro. Vse lo in tako se je godilo, ne da bi bili romarji kaj opazili. Na drugi strani pa so res skrbeli, dn nas noben organ ni nadlegoval. Italijanska metoda jo čisto drugačna ko je bila nemška ali oa recimo naša.
O Poročita 6e danes zjuitraj v Križankah
g. Jože M a v r i č, uradnik finančne delegacije, in zasebna uradnica gdčna Polonca Ma-r o 11 o v a. Mladima novoporočenoema želimo
obilo sreče!
© Rokodelski dam. Ker bomo kmalu pričeli z letošnjimi prireditvami, med njimi z jako pomenljivo slavnostjo, vabimo vse delujoče člane, zlasti pevce in igravce k sestanku, ki bo v četrtek 9. septembra ob 8 zvečer v knjižnični sobi v Rokodelskem domu v I. nadstropju. Kdor bi se ne mogel udeležiti prvega sestanka, naj pismeno javi, da želi sodelovati. Novi pevci in igravci so nam dobrodošli! Vsi člani naj sprejmejo to vabilo mesto pismenega obvestila.
O Prihod pravnikov v Ljubljano. Na drugi
kongres pravnikov v Ljubljani so posamezniki že pričeli prihajati. Ogromna večina pa prispe na praznik v sredo. Z brzovlakom ob 11 pridejo člani pravniškega združenja v Subotici in pa nekaj Zagrebčanov. Popoldne ob 2 pride posebni brzovlak iz Belgrada, ki bo pripeljal okoli 700 pravnikov. Velika večina hrvatskih pravnikov, okoli 150 po številu, pa pride v četrtek z osebnim vlakom ob 10. Ljubljanski pravniki se naprošajo, da pridejo k sprejemu na glavni kolodvor.
© Stanodajalcem za pravniški kongres. Udeleženci pravniškega kongresa pridejo v Ljubljano in sicer v sredo popoldne s posebnim vlakom Belgrajčani, z večernim brzovla-kom ob 9 zvečer Sarajevčani in Vojvodinci iz Subotice, v četrtek z dopoldanskim osebnim vlakom pa Zagrebčani. Da ne bo zmešnjav pri nastanitvi ogromnega števila priglašencev, naj drži vsaka stranka stanovanje pripravljeno, predvsem naj ga nikakor ne oddaja drugam. Pobriga naj se za to, da bo po prihodu nave. denih vlakov stanovSnje odprto ali vsaj na vratih listek z navedbo, kdaj se stranka vrne domov. Vsak kongresni udeleženec, ki mu je stalni odbor kongresa nakazal stanovanje, se bo izkazal s kuverto, na kateri bo točna njegova osebna označka, pod to pa navedeno nakazano stanovanje (ulica in ime stranke s hišno številko). Kjer bi se najkasneje do četrtka; popoldne ne prijavil nihče, je stanovanje prosto, ker je dotičnik izostal. Obvestil o pridelje-mih stanovalcih posameznim strankam zaradi prekratkega časa in preobilnega dela, ki ga imamo z nastanitvijo, nismo mogli vročiti. Zato prosimo, da se stranke ravnajo po smislu tega časopisnega opozorila napram došlirn gostom. — Stalni odbor za kongres pravnikov.
© Nova cerkev sv. Frančiška v Sp. Šiški. Jutri popoldne na praznik Marijinega Rojstva bo v Spodnji Šiški slovesen blagoslov križa za novo cerkov. Križ je blizu 4 m visok. Ob 4 bodo v zasilni cerkvi (baraki) litanije. Nato bo sprevod k novi cerkvi. Tam bo imel preč. p. pro-vfacijal dr. Regalat Čebulj govor in bo izvršil blagoslov križa, ki ga takoj dvignejo nad fasado nad glavnimi vratmi. Med slovesnostjo se bo pobiralo za novi križ. Vljudno vabimo k slovesnosti častivce sv. Frančiška in prijatelje "nove cerkve. Slovesnost se vrši ob vsakem vremenu.
K PLATNENI CmiEKI
KUPITE PLATNENO OBUTEV
Moški 99*- Ženski 65
Otroški
49%
O Darila, ki se bodo razdelila pri mednarodni razstavi peov, so razstavljena v izložbenem oknu firme Elite v Prešernovi ulici.
© Vojni razpored. Neki ugleden podjetnik nas je naprosil za objavo sledečih vrstic: Pozvan sem bal za to in to uro na vojaški urad zaradi vojnega razporeda, a so me zadržali res nujni in neodložljivi gospodarski opravki. Prišel sem pozneje, pa so mi povedali, da je že prepozno. Res, uradom moraš biti vsako uro na razpolago! Ne pomislijo pa uradi, da imajo državljani tudi svoje opravke, ki ne dopuščajo odloga.
© Kongres posestnikov in davčna reforma. Z izenačenjem direktnih davkov se hoče zlasti posestnike v malih mestih, trgih, industrijskih krajih, torej tudi v občini Vič, Rožna dolina, Mostah zelo visoko obremeniti, tod bodo morali od lastnega stanovanja, ki se bo moralo ceniti kakor v najem oddano, plačevati hišno-najemninski davek in ne dosedanjega zelo nizkega hišno-razrednega davka. Ker se naša organizacija odločno bori proti tej novi obremenitvi hišne posesti in bomo proti temu novemu obdavčenju zavzeli na kongresu energično stališče, se tudi ti posestniki in z vse dežele nujno pozivajo, da se polnoštevilmo udeleže velikega zborovanja dne 8. septembra v veliki dvorani hotela »Union«. Posestniki, tu vam je dana prilika, da složno skupno protestiramo proti vsaki novi obremenitvi naše Slovenije.
© Požar na Ilovici. VčeTaj je okoli 1 popoldne pričelo nad Ljubljano nenadoma bliskati in grmeti, nakar se je ulila močna ploha. Okrog četrt na dve je strela udarila v hišo Ivana Pirca. prevoznika na Ilovici št. 57. Poslopje je bilo v trenutku v plamenu. Takoj so se pripeljali na mesto mestni gasilci. Hiša je bila popolnoma lesena in je pogorela do tal. Zgorel je en konj, pes. netoaj drobnice ter nekaj voz, ki so bili pod kozolcem. V hiši je zgorela vsa hišna oprava. Ob istem času je strela udarila v bližnje telefonske drogove in jih je pet poškodovala.
© Uršulinska šola v Ljubljani je morala zapreti eno paraleliko, ker država ne da več učiteljic. Vse polno je učiteljic začetnic, ki ne morejo dobiti službe, in pa takih, ki imajo plačo, a ne dela — šola je tu, kamor bi mi radi dali svoje otroke, pa se nam zapre pred nosom. Želimo, da se ta zadeva uredi in se zopet imenujejo tudi lajiške učiteljice na samostanskih šolah v istem številu kakor svoj čas. —-j Eden v imenu prizadetih staršev.
J?'
□	Proslava rojstnega dne našega prestolonaslednika se je v Mariboru izvršila z običajno slovesnostjo. Šole, ki žal niso pravočasno dobile obvestila, so proslavile dan v svojih razredih s primernimi nagovori. Nekatere šole so se udeležile tudi službe božje. V stolnici je bila slovesna zahvalna molitev, ki jo je kot namestnik odsotnega škofa g. dr. Andreja Karlina opravil g. prelat dr. Ivan Tomažič. Cerkvene slovesnosti so se udeležili g. veliki župan, g. mestni župan, zastopniki in vodje tukajšnjih državnih upravnih, srednješolskih in vojaških oblasti z uradništvom. Na trgu Svobode je bila vojaška defc'l?cija pehote in topništva. Mesto je i okrašeno z 'astavami.
□	Jeli »Jutro« uradno glasilo velikega župana? Nedelisko »Jutro« je priobčilo, da je iz pisarne velikega župana prejelo obvestilo, da vse šole praznujejo v ponedeljek 6. septem- j bra rojstni dan prestolonaslednika. Ko so v nedeljo vsled teh časopisnih vesti vpraševali, kako naj šole to praznujejo, se ni moglo izvedeti. Ako bi šolska vodstva vsaj istočasno kot j v »Jutru« dobila obvestila, bi bilo mogoče ob- j ve?titi vse učence v nedeljo zjutraj pri skupnih službah božjih. Tudi v ponedeljek ob 8 še ni bilo nikakih navodil in naročil, ali se res
Lepota
je nadragocenejši okras vsake dame. Z negovanjem lepote se ohrani mladost, ki osvaja in osreča vsakogar.
Elida Ideal=milo da koži zdravo barvo ter elastičnost
mladosti
Čisto, blago in izredno parfumiranu Olepša Vas le
IDEAL-MILO
Temeljito parfumi
rano.
praznuje ali ne. Eni so ukrenili po svoje, drugi čakali, otroci in mladina pa se je zabavala na račun neinformiranih vodstev. Ne vemo, če je to prav primerno, da se je tako zgodilo in bi vel'k0 županstvo prav storilo, da vsaj istočasno kot »Jutro« obvesti tudi šole.
□	Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru v sredo 8. septembra vsled praznika odpade. Prihodnji uradni dan zbornice bo v sredo 15. septembra v gremijal-nih prostorih, Jurčičeva ulica 8, II.
□	Trsovci jn obrtniki dobijo pojasnila za izpolnitev volivnih glasovnic v pisarni volivnega odbora, Aleksandrova cesta 6, I. nadstr., soba 12.
□	Shod trgovcev in obrtnikov, ki so zoper strankarsko listo samostojne demokratske stranke, se vrši danes, v torek ob pol 8 zvečer v Gambrinovi dvorani. Ker bo potrebno dati na lem shodu zelo važna navodila in obvestila,
je nujno potrebno, da se vsi trgovci in obrtniki, ki so za skupno gospodarsko in stanovsko fronto v Sloveuiji, tega shoda udeležijo.
□	Naval Mariborčanov na graški sejem. Mariborčani so ob priliki cGrazer Herbstmee-se« zopet oživeli svoje slare simpatije do Gradca. Naravnost rekordno število potnih listov ja izdala policija samo za Gradec, tako da ji jo nazadnje že zmanjkalo tiskovin za potne lista* Največji je bil poset iz Maribora ob priliki otvoritve in zadnji dan v nedeljo 5. septembra, ko je bil sejem zaključen.
□	Nova vila v Petrovem selil. Idilična kolonija vil ob vznožju Kalvarije narašča. Letos je zgrajenih zopet nekaj novih, ličnih vil. Podi Kalvarijo namerava sedaj graditi vilo g. dr* Podlesnik. Z zidanem se prične v kratkem.
□	Posredovalnica dela. Od 29. avgusta do 4. septembra je iskalo pri posredovalnici dela v Mariboru 72 moških, 80 ženskih, to je 152
Na Sveto Goro! Kar je bilo romarjev, ki so ali obilnejši ali težje hodijo ali pa so bolj komodni, ti so se za 6 lir peljali z avtom do Prevalja. Kar je bilo zelo utrujenih, so šli spat v Gorico ali Solkan. Drugi pa smo jo kar peš udarili preko Solkana na Sveto Goro. Okrog polnoči se je v ikapelici na Sveti Gori že razlegalo slovensko petje. Toda na Sveti Gori nismo bili sami. Ravno za ta dan so tudi Italijani priredili svoje romanje na Sveto Goro. Zato je v soboto ponoči bilo na Sveti Gori mnogo Italijanov. Zanimivo je, da so Italijani tudi prejšnjo nedeljo imeli romanje na Sveto Goro. Ža tisto nedeljo je bil namreč napovedan naš prihod. Ker pa je naš prihod 28. avgusta izostal in smo ga napovedali za 4. september, se je italijansko romanje ponovilo. Tako so nekaj časa prepevali Marijine pesmi Slovenci, nato so dolgo peli Italijani. Za Italijani smo Slovenci glasno molili sv. rožni venec in druge molitve, dokler se ob pol 4 zjutraj niso pričele sv. maše in obhajila. K sv. obhajilu je pristopila z, veliko pobožnostjo večina romarjev. Ob 6 zjutraj je bila slovenska pridiga s sv. mašo.
Ko se je zdanilo, smo si ogledali Sv. Goro in ž njo lepo Goriško. Povsod okrog same nove slovenske vasice, skoro povsod so zopet pozidane cerkvice, porušene po bojih, spedaj pod nami Soča, ki se v furlanski nižini izgublja v daljavi. Sočo je treba gledati s Svete Gore, da človek še le razume Simon Gregorčičevo pesem »Soči«. Sledovi strašnih bojev na Sveti Gori in v okolici izginjajo. Na Sv. Goro vodi lepa široka pot, po kateri lahko vozijo lažji osebni avtomobili. Tu pa tam ob poli se vidijo v skalnatih stenah še ostanki kavetrn, v kate-
rih so se krili branilci Svete Gore. Koliko slovenske in tuje krvi so popila ta tla!
Na mestu, kjer je stala prej veličastna cerkev M. B., se dviga sedaj nova, še ne dograjena cerkvena stavba, ki je še nekoliko večja ko prejšnja. Nova cerkev je zidana prav v istem slogu ko stara. Celo stopnišče spodaj bo čisto enako prejšnjemu. Manjka le ogromnih dreves in mogočnih starih lip okrog cerkve. Ni več niti sledu o lipi in ravnici za cerkvijo, kjer je govoril pred vojno dr. Krek, in kjer so se Slovenci tolikokrat zbirali na zborovanja. Teren je tam čisto spremenjen.
S čisto drugačnimi občutki kakor navadno prej, smo se to pot poslavljali s Svete Gore. Nad Solkanom se je vsakdo še enkrat ozrl nazaj na Sveto Goro, kjer se od daleč vidijo m o-gočne nove stavbe in ki te pozdravljajo z višine doli z drugim glasom kot te je pozdravljala svetogorska cerkev poprej. In vendaT je ostala ista zemlja ko prej, ideja ista ko prej in ljudstvo isto ko prej. Toda to ljudstvo, ki je prej prebivalo po teh vaseh in vasicah, je bilo bolj živahno, veselo. Sedaj pa so stale ob hišah j gruče resnih ljudi in so nas resno pozdravljali 1 z »dober dan«. Isto je ljudstvo, ampak rosne i-še je. Tisti, ki niso resni, nisp več naši ali pa »o prišli od drugod.
In Gorica? Lepše so hiše v nji, ulice so geometrično pravibiejše, ohranila je skoro vsaka ulica na zunaj, svoj stari videz. Vendar se zdi človeku, kakor da ia Gorica ni več ista. Preveč sili v človeka šestilo ln ravnilo, ki sta nadomestila umetniški duh, ki je dihal iz starih stavb in iz starih ulic in trgov. Stan" Travnik ee mi je zdel lepši ko sedanji, ki mu nekaj I
manjka. Saj so hiše skoro iste in oblika trga ista, vendar sem nekaj pogrešal. Pozneje sem se zavedel, da manjka Travniku častitljivega ozadju, velikih cipres na pobočju gradu. Ljudje so ostali po večini še isti in istega duha. Ljudi mislim, ki jih je redila domača gruda. Drugi Pohajajo in zopet odhajajo. Ostane le, kar je rodila domača zemlia. Slovenska služba božja se še vrši pri Sv. Ignaciju in pri Sv. Ivanu. Bili smo srečni, ko smo prišli k Sv. Ignaciju in slišimo slovensko pesem s kora in slovensko molitev po sv. maši izpred oltarja.
Šola pa je vsa italijanska. V nekdanjem »Šolskem domu«, kjer se je vzgojilo na tisoče slovenskih otrok, je sedaj italijanska šola. Slovensko »Alojzijevišče« ima sedaj svojo šolo na zavodu, a ta je italijanska. Res, uslužni in prijazni so bili z nami zastopniki oblasti, kjer smo imeli ž njimi posla, še celo s slovenskim jezikom se je mučil, kdor je hotel biti posebno dobrohoten z nami. A naš živelj tam. naš jezik — ta te dobrohotnosti žal ne občuti. In vendar to nas ravno tako boli, ko one, nad katerimi se to godi. Je pač to kršitev naravnih pravic ljudi, ki so po jeziku in krvi naši. Tegs ne zabriše nobena uniforma in nol>en napis. Napisi po Gorici so seveda italijanski, v' Solkanu pa so večinoma dvojezični.
Obžalovali so goriški Slovenci, da nas niso mogli sprejeti in pozdraviti kakor bi bili radi. Bili so veseli našega prihoda, prišli so, da nas pozdravijo, a bilo jim je nemogoče, samo roko stisniti. Tn jo peklo. Mi pa o tem sploh vedeli nismo. To je peklo še huje.
Ko smo ob 3 popoldne odhajali, na* je 7, goriškega perona pozdravljala gruča znancev
in prijateljev. Skozi okna naših voz pa jih je molče motrilo oko detektivov, ki so se vozili 1 nami do Podbrda. Povsod po Soški in Baški dolini so stali naši ljudje in pozdravljali, toda na način, kakor bi se bali, da jih kdo ne vidi. Najglasnejši so bili seveda otroci. Kaj njih briga detektiv!
Podbrdom smo prestopili v naše vozove, lei so iz Postojne preko Ljubljane in Jesenic prišli po nas. Železniška uprava je sedaj dala več voz na razpolago, tako da ni bilo toliko težav. Toda slovesni vtis, ki smo ga prinesli seboj, nam je v Bohinjski Bistrici takoj skva-rila naša carina, ki je v srbskem jeziku hotela sitnariti ter vlak zadrževati. Takoj smo vedeli, da smo doma. Je pač primitivna zahteva, ako zahtevamo od naših jugoslovanskih oblasti, da pošiljajo v naše kraje na taka mesta ljudi, ki znajo slovenski jezik in ki se ne obnašajo ostentativno talco, da k n žejo namerno neznanje slovenščine. Zakaj se pa potem pritožujemo, p ko se krivice gode Slovencem v Italiji ali v Avstriji? Krivica je krivica! Toda bolj peče krivica, ki ti jo dela rodni brat, kakor če ti jo prizadene tujec!
Z dveurno zamudo smo v nedeljo 5. sep-tenilvra ob 10.50 ponoči prispeli v Ljubljano. Nihče ni obžaloval ne truda, ne velikih napo-rov. Vodstvo romanja je vešče in lepo vodilo romarje, čeprav je bilo to delo zelo naporno; ves čas ni bilo niti onega incidenta. Stare že-
niče so bile vesele in zadovoljne, kaj še le
mlad'"a 1 v«; ___1 , , . ,.
....—...... ,01 iAJiavi in uoure volje, čeprav
utrujeni, smo se ločili z željo, da bi to slovensko romanje na Sveto Goro uri Gorici no bito Mdafc Bog <kul
oseb; 64 moškim in 89 ženskim, tedaj 153 ose-bam je bilo delo ponujeno; 104 oseb, in sicer 51 moških in 53 ženskih, je dobilo delo; 78 imoških in 6 ženskih, to je 84 oseb je bilo izbrisanih iz evidence; odpotovalo je delo iskat 22 moških in 5 ženskih, skupaj 27 oreh. — Od 4. januarja do 4. septembra pa je dela iskalo 4835 oseb, 5016 osebam se je delo ponudilo, v 2149 slučajih je posredovalnica posredovala uspešno, 2760 oseb je bilo izbrisanih iz evidence, 502 osebi sta odpotovali.
□	Stranišče z Rotovškega trga bo izginilo. Mestni svet je sklenil, da naj stavbeni urad odstrani dosedanje stranišče z Rotovškega trga, iker razširja preveč smradu in je na zelo ne-prikladnem prostoru.
□	Osrednjo društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev se najvljudneje zahvaljuje fvsem cenj. darovalcem, ki so pripomogli k dobremu uspehu dobrodelne tombole, kakor tudi idobrodelue veselice, in prosi, da ga tudi za naprej dobrovoljno podpirajo. Ker je pri veselici 10. avgusta bil silen dež, in se ni mogel vsak udeležiti, priredi isto društvo 10. oktobra vinsko trgatev v Gambrinov.i dvorani.
□	Stanovanje ravnatelja žensk, državnega učiteljišča. Ravnatelj na ženskem državnem učiteljišču g. Franc Kadunc nima in ne dobi stanovanja in se je obrnil tozadevno na mestni isvet. Mestni svet je sklenil, da se podeli g. Ka-duneu stanovanje v novi občinski hiši v Smetanovi ulici in bo g. ravnatelj plačeval zanj toli-tko, kolikor nakazuje njemu država stanarine.
□	Našla se je v Cankarjevi ulici zlata verižica. Lastnik jo dobi v tajništvu SLS, Aleksandrova cesta 6, I. nadstropje.
□	Svetlobna reklama na plin. Mestna plinarna namerava preurediti vse obstoječe plinske kandelabre prav po velikomestnem vzorcu za svetlobne reklame. Te vrste reklama se je izkazala osobito v manjših mestih kot zelo učinkovito, vsled česar si je pridobila vsestransko zanimanje. Do sedaj je videti v Mariboru na Aleksandrovi cesti dve preurejeni svetilki, od ieh ena zelo lično izdelana kot reklama za plinsko kuho. Svetlobni gorivci teh svetilk so opremljeni z avtomatičnimi prižigalniki tako, da se vrši prižiganje in ugaševanje svetilk samo z izmenjavanjem plinovega pritiska omrežja v plinarni sami.
□	Okostje pod kavarno. Pod verando kavarne »Jadran« na Aleksandrovi cesti kopljejo novo klet, kjer namerava lastnik otvoriti gostilno. Pri kopanju so delavci včeraj popoldne nenadoma zadeli na človeško okostje. Našli so dve lobanji in nekaj polomljenih kosti. Med delavci in drugim občinstvom, ki se je na mestu odkritja takoj nabralo, je nastalo veliko razburjenje. Začele so se širiti govorice o strašnem zločinu pred davnimi leti. Vznemirjene duhove je pomirila policija, ki je kmalu ugotovila, odkod izvirajo kosti. Nekako pred dve-lsto leti je bilo na tem mestu pokopališče. Najdene kosti so prepeljali na pokopališče na Pobrežju.
□	Smrtna nesreča. Včeraj popoldne se je v Franzovem mlinu smrtno ponesrečil pomožni delavec Ignacij Jerič. Na ročnem vozičku je prevažal vreče z moko. Pri prehodu z lesenega imostiča na cementni tlak se je spodtaknil in padel. S senci je priletel na drog vozička in na mestu mrtev obležal.
□	Smrt v Dravi. Včeraj okrog 5 popoldne 'se je kopal v Dravi 23 lelni delavec Martin Novak iz Laporja pri Celju. Med plavanjem je zašel pod železniški most. Ljudje so ga videli, kako je izginil v vrtincu za stebrom. Pozneje proti večeru so našli na obrežju njegovo obleko. Iskali so tudi njegovo truplo, pa ga je Drava najbrž odnesla dalje.
Celje
& Za novo šolsko leto dobite v Slomškovi zadrugi tik Marijine cerkve v Celju vse šolske knjige in šolske potrebščine po najnižjih cenah. Prepričajte se sami.
& Krajni šolski sveti dobijo pri Slomškovi zadrugi v Celju vse šolske potrebščine po najnižjih cenah. Pri večjih naročilih znaten popust.
■0r Sestanek učiteljev kmetijsko-nadalj®-ralnih šol bo v sredo 8. septembra ob 9 dopoldne na deški okoliški osnovni šoli v Celju. Na dnevnem redu je poročilo o doseženem uspehu glede državne podpore in razgovor o enotnem postopanju v prihodnjem šolskem
letu.
Trbovlje
Vožnje na cesti. Posestniki se upravičeno pritožujejo, da ob težkih davčnih bre-anenih ni mogoče zaslužiti niti pare pri našem cestnem okrajnem zastopu in bi se vožnje gramoza na cesto lahko razdelile. Licitacija gramoza je menda padla na g. Haneka, katerega pa ne vidimo voziti. Kdo bi nam to pojasnil? Ker je zastonj vsaka kritika proti okrajnemu zastopu, dasi se pritožuje celi okraj, tudi sedaj nimamo upanja, da bi bili voženj deležni posestniki konj, ki bi bili zelo potrebni kakšnega zaslužka.
^ Še o stanovanjski razdelitvi v občinski hiši. Prejšnji teden smo omenili, da so se stanovanja razdelila v novi občinski hiši in da so bile nekatere osebe z dodelitvijo nezadovoljne, posebno nameščenec, ki ima bolno ženo, ker je bil postavljen v podstrešje. Naše mnenje je, da bi se morala stanovanja oddajati po starostnih ali službenih letih in ne morebiti po sim-patijah, pa naj se oglasi v nasprotnih listih Ikdoirkoli in se jezi, če se čuti prizadetega.
Slovenska Jkrajima
Nov/i mostova. Zlasti ob priliki zadnjih nali-voov se je pokazalo, d4 nekateri mostovi v Črensovcih niso sposobni za odvajanje večjih vodnih množin in da se radi tega voda razliva po okolici, ; teče celo preko poti in jih ruši. Gerentski svet ie , radi tega sklenil, da da naredili dva nova mostova, ; kjer sta najbolj potrebna. Mostova sta ravno v teli dneh dograjena. Mnogo večja sta bila prejšnja, radi tega je upati, da več ne. bo tako hudih razlivov vode, kakor smo jih imeli prej.
Zanimiv slučaj, žižkovski Orel je vložil n« poljedelsko ministrstvo prošnjo, da hi smel prirediti 5. septembra tombolo. Ker je bila prošnja vložena že mesca aprila, rešitve pa ni bilo notri do avgusta, se je odsek obrnil potom g. posl. Klekln na veliko županstvo v Mariboru. Od tam je dobil prepis ministrskega rešenja z dne 8. maja s pripombo, da je ministrstvo obvestilo odsek neposredno potom glavarstva. Obvestilo je bito glavarstvu res dostavljeno, n tam je prišlo med neke ameriške (!) akte in Orli so do polovico avgusta zastonj čakali na dovoljenje, da bi smeli začeti t. razprodajo kart. Seveda bodo morali sedaj tombolo preložiti.
Še nek al k protestnim shodom
v živem spominu je še vse, kar se je odigralo v Slovenski krajini 29. avgusta. Kar je bilo takrat, se ja vtisnilo v srca in se ne bo dalo izbrisati; v narodu bodo dogodki rodili še bolj trdno zavest, da smo močni in nepremagljivi, ako bomo tudi nadalje šli v strnjenih vrstah v boj za naše narodne pravice, nekaterim pa se bo zmLaj vzbujala trpka misel, da po osamljeni in jini radi tega vsa njihova zagrizenost in vse sovraštvo ne bo nič pomagalo, da bi dosegli svoje nelepe cilje.
Ako se ozremo nazaj na 29. avgust, moramo dognati več dejstev, deloma veselih, deloma žalostnih.
Shoda v M. Soboti in Črensovcih ter odločen nastop Bogojine so pokazali, da se ni računalo s prekmurskim slovenskim ljudstvom, ko se je >v imenu naroda.«' delalo na to, da bi prišli pod hrvatsko oblast in se utemeljevalo to z dokazi, da nismo Slovenci, temveč »Starohrvati« ali Vendi, ki nimamo s Slovenci nič skupnega. Zbrani narod je postavil širitelie in propagatorje »novega evangelija« na laž in je s tako odločnostjo dal svojemu ogorčenju ter svoji nevolji nad samovoljnim nastopom novih »poklicanih« voditeljev in Radičevih vsiljivcev izraza, da je odmevalo po vsem Prekmurju in celo preko meja Prekmurja. Ko en mož je do 15.000 množica izjavila, da je slovenska in da z vso odločnostjo protestira proti temu, da bi nekateri gospodje pri pogrnjenih mizah v njegovem imenu govorili o tem, da hoče priti pod hrvatsko komando.
Ker se je narod izjavil za slovenstvo in za Slovenijo, je jasno, da so propagatorji hrvatstva osamljeni. Prekmurskih Slovencev nimajo za seboj. Celo o naših Madjarih ne mOrejo trditi, da jih imajo v celoti za seboj, ker kakor smo imeli priliko opazovati na shodu v črensovcih, jih je mnogo na naši strani in so vedno pripravljeni podpreti Slovence v njihovi nacionalni borbi.
Ob priliki shodov smo lahko bolj na. tanko opazovali posebno vrsto ljudi. To so oni, ki dosedaj navidez niso bili ne vroči, ne mrzli. Sedaj so pokazali svojo pravo barvo. Nehote je izbruhnilo iz njih tako dolgo prikrito sovraštvo. To jim seveda ne bo pomagalo. Vedeli smo tudi prej, da niso naši, da ne marajo biti Slovenci, dasi jih je rodila slovenska mati, a pustili smo jih ter jim šli na roko pri vsaki najmanjši stvari. Upali smo, da jih pridobimo s svojo ustrežljivostjo. Sele sedaj spoznamo, da je pri njih vsako tako sredstvo brezuspešno, ker hvaležnosti ne poznajo in ko eno roko i/.tegujejo, da bi sprejeli dobro, z drugo tiščijo za hrbtom palico. Vedno tega ne bomo mogli trpeti, temveč bomo plačevali milo za drago. Narod je za nami in če se oni v to nočejo, ali ne morejo vživeti, nai gredo. Zakaj pa bi morali biti tukaj, ako hočejo biti Mažari ali Hrvati. Radi par gospodov, ki se za narod nikoli niso zmenili. naše ljudstvo ne bo propadlo. Težko nam je o tem pisati, a moramo, ker druge pomoči ni.
Pojavili so se tudi gospodje, ki namena naših shodov niso hoteli razumeti in so spustili o njih v svet neresnične vesti. ZabnlMo nas je to in tolaži nas le zavest, da so storili tako zlobo le ljudje, ki se čutijo v svoji strankarski zagrizenosti užaljene, ker niso megli nastopati ob priliki shodov kot voditelji.
Ta tri dejstva smo morali ugotoviti in po-nesti v javnost. Naš narodni boj je hud in odločen. Narod stoji na naši strani, kdor pa se bo na kakršenkoli način upiral, bo moral čutiti našo odločnost brez ozira na to ali je domačin, ali fujec.
.Težica pri Ljubljani. Pri nas imnmo iioštni urad 7.a del občino JežicR in občino č.rnuče. toda smo glede poStnih zvez veliko na slabšem, kakor smo biti prei. ko poštnega urnda ni bilo v domači občini, ampak smo bili pridelieni Litibljani. Sprva nred vojno, med vojno in tudi neka i časa po voini je poč ta dobro funkcijonirala imeli smo vsakodnevno dofftavo. Pred dvema letoma ra s* jo z dnevnim dostavljnnfom prenehalo jn nošto dobimo vsak drugi ali tretil dan, v nekaterih va-eh šele po7.no popoldne ali zvečer. Dnevnn dostava ie bila bsie ukinjena vsled pomnnikania kredita. Prejšnji r>o"tni dirok'or nam je ob zadnii intervenciji obljubil, da bo kmalu zadevo t*>voljno uredil. Sedaj Čakamo in čakamo, pa zastonj. Razmero so so še poslabšale. Tako ie nekdo, ki je bil vablien na nrVn «e(n v T.fuMinnt. Vnfer« w i« vršilo 9R »trmi a zvečer, prejel Hmneno vnHlo v ponedelieV 80, avgusta, dasi ie bilo oddano Dismo na posti
v Ljubljani v petek 27. aprila. Dočim je imel prejšnji pismonoša vsaj kolo, mora sedanji, ki je penzi-joniran državni uslužbenec, hoditi peš. V občini je polno uradnikov, trgovcev, obrtnikov in drugih, ki dobivajo dnevno korespondenco. Tudi dnevnike radi čitamo vsak dan sproti in ne vsak drugi ali tretji dan po dva ali tri naenkrat. Zato nujno prosimo g. poštnega direktorja, naj se zavzame za to, da bo predmestna občina pošto dobivala vsak dan. Ce ni mogočo ua Ježici nastaviti dveli pismonoš, predlagamo, naj se Brinje in Stožice priklonita Ljubljani, kjer se bo gotovo našel sel, ki nam bo lahko vsak dan dostavljal, v ostalih vaseh tuk. okoliša bo pa poštni sel s tem tudi toliko razbremenjen, da bo lahko vsak dan dostavljal, zlaslii, če se mu oskrbi kolo.
»Hitra« pošta. Posestnik Ivan Golob v Dol. Straži na Dolenjskem bi so bil imel udeležiti občnega zbora nekega političnega društva v Novem mestu. Vabilo se mu je odposlalo iz Novega mesta po pošti 14 dni pred občnim zborom, ki se je vršil 7. junija t. 1. A glejte čudo! Dotično vabilo je bilo dostavljeno Golobu po poštnem se!u, ki dostavlja v to vas, dne 2. avgusta t. I. Potovalo je torej iz Novega mesta nič manj kot 6» dni, da je našlo gospodarja, ki je med tem časom opetovano povprašal na pošti v Straži, je li kaj na njegov naslov. Opozarjamo na to g. poštnega ravnatelja, da se informira o vzrokih dostavljanja, ki je na vsak način prepočasno!
K zločinom Jeketa, dolenjskega roparskega poglavarja, ki je bil te dni pred novomeško poroto obsojen, imamo pristaviti, da je imel jako varno pribežališč« na Raki, in sicer v mrtvašnici, kjer je imel gorak zimski >loger« iz ukradene robe. Največ zaslug, da je mož prišel v roke pravic«, ima raški orožniški poveljnik g. Dominik Duh s svojim moštvom, ki je bilo noč in dan na nogah, da nevarnega briganta izsledi in ujame.
Vič. Avtomobilska nesreča, ki se je zadnjič pri nas dogodila, je brez dvoma tudi dokaz, kako potrebno bi bilo, da se v naši veliki občini napravi otroško zavetišče, v katerega bodo stariši, ki so cel dan odsotni v raznih tovarnah, lahko dali brez skrbi otroke v varstvo. Svojčas smo na to potrebo že opozarjali, ker je to zavetišče gotovo važno socijalno vprašanje, katero se bo pač moralo enkrat rešiti. Zavetišče Vincencijeve konference, ki nadzoruje in deloma tudi hrani do 100 otrok, ne more prevzeti večjega števila otrok v varstvo, ker mu gmotne prilike tega ne dopuščajo. Morda bi bilo umestno, da bi se sestavil nekak odbor, ki bi se začel tudi s tem vprašanjem resno pečati. — Zdi se nam, da bi se v naši občini kljub slabemu finančnemu stanju načrt o ustanovitvi večjega otroškega zavetišča lahko uresničil. Za to vprašanje naj bi se zanimali vsi ljudje, katerim je naša mladina pri srcu. Želeli bi, naj bi se za to vprašanje začele zanimati tudi razne organizacije,. posebno delavske.
Jarenina. Velika domovinska prireditev se vrši pri nas v nedeljo na dan 12. septembra popoldne ob 3. Prirdita jo vzajemno šolsko vodstvo in podružnica Jugoslovanske Matice. Sodeluje Glasbena Matica iz Maribora, na izlet pa pride tudi Jugoslovanska Matica. Šolska mladina nastopi v dramatičnih prizorih; ravni šotori pa bodo nudili poljubna krepčila po zmernih cenah. Ob pol 2. popoldne bo vozil iz Maribora na Pesnico ojačen vlak, zvečer okoli 9. ure pa nazaj. Izleti v idilično Jarenino so tudi Mariborčanom dobro znani in priljubljeni. Saj pa je tudi res prijetno kramljati tri-četrt ure hoda od Pesnice, v Jarenino čez lahni grič in tihi dol mimo prijetni jesenski hlad dihajočih gajev. Prireditve narodne vzajemnosti in sloge imajo v Jarenini vedno lep potek. Pridite na oddih! Kako dobredejno nas razgibljejo uric«, ko si dobrohotno prožimo roko v pozdrav kot rodni bratje in sestre, brez ozira na desno in levo! Soča, Gorica, Trst ir Kras pa znajo ceniti vzajemne naše prireditve in srknjo iz njih tolažbo in moč. — Na vedro svidenje!
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Orlovska prireditev. Najlepši dan tukajšnjega Orlovskega odseka od njegove ustanovitve je bil gotovo 29. avgusta, ko je imel svoj prvi javni nastop. Po večernicah, kamor je številni odsek spremljevala godba, je bila prireditev na lepo okinčanem Kovačičevem dvorišču. Z veseljem in zanimanjem je številno občinstvo sledilo telovadnim točkam in skupinam članov in naraščaja. Občudovalo ie domače fante, ki so se v kratkem času vkljub velikemu delu naučili lepih vaj. Lepo sta bili podani dve deklamaciji. G. nrof. Mlaker iz Ptuja pa je navduL^no govoril o velikem pomenu Orla. Po telovadhi se je vršila pros!a zabava z srečolovom in licitacijami. V mraku se je končala lepo uspela prireditev. Orli so v resnici lahko ponosni na svoj prvi javni nastop, kakor tudi vsi, ki so količkaj pripomogli k lepemu uspehu.
E rižanska moška, Marijina družba proslavi praznik Marijinega rojstva dne S. septembra v križarski družbini cerkvi zjutraj ob 6 s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom, zvečer ob 6. uri pa s slovesnim družbinim shodom.
»Križ na gori«. Radi tehničnih ovir se je poslednji zvezek II. letnika »Križa na gori* zakasnil za več kot. 6 tednov. Uprava bo pričela prihodnje dni razpošiljali 9.—10. številko. Vsem naročnikom. ki dosedaj še niso poravnali naročnine, bo priložila položnice. Prosi jih, da naročnino takoj poravnajo, ker se list vzdržuje, samo iz naročnine. — Dijakom-naročnikom bo uprava poslala to številko »Križa ua gori«, v kolikor so ji njih naslovi popolnoma znani. Kdor ne bi lista prejel, naj takoj po dopisnici javi dosedanji in novi naslov upravi »Križa na gori« Miklošičeva cesta 5 v Ljubljani.
Medija-Iilake. V nedeljo, dne 12. sept. 1926 priredi tukajšnji orlovski odsek telovadni nastop z velezanimivim sporedom. Po telovadbi prosta zabava, srečolov itd. Prijatelji orlovstva najvljudneje vabljeni. Bog živi! — Odbor.
Vrhniška orlovska srenja ima, kakor smo že poročali, svojo letno prireditev dne 12. septembra v Bevkah pri Vrhniki. Pri telovadbi na prostem za gasilnim domom bo pač zelo zanimiva točka šta-fetna tekma, ki je dodana k prejšnjemu sporedu. V odmora med telovadbo ho sprejem članov novoustanovljenega odseka, kjer govori br. dr. Basaj. Po telovadbi prosta zabava, srečolov in šaljiva pošta. Pri prireditvi sodeluje godba godbenega društva »Vrhnika*. Zelo dobra je zveza na železnici. Iz Ljubljane se peljete ob 13.25 uri do postaje Drenov grič; zvečer ob pol 21. pa nazaj. Vsi. ki se zanimate za pokret naše mladine, vljudno vabljeni! Bog živi!
Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se bliže -Kupujte srečke i
Razstava S. Magolič star. in ml.
V Jakopičevem paviljonu sta za jesenski ve-1 esejem razstavila oba Magoliča 214 krajinskih mo-tivov iz Slovenije, od teh je 33 sinovih, ostale so očetove.
Do vojne je Srečko Magolič star. pridno raz-stavljal z našimi impresionističnimi mojstri, po vojni pa je utihnil. Samouk je in morda je dobil kdaj povod, da se poslej ni več silil v krog akademikov, vendar treba s simpatijo sprejeti 66 letnega entuzijasta za slikarstvo, ki, kakor pravi v uvodu h katalogu nekako opravičuj«?, da ni aka. demik, da »išče v naravi najvišjih užitkov svojim očem in svoji duši, nahaja v njej vzpodbudo, kadar mu v življenjski borbi opeša,j o moči«.
Potem podaja tudi svojo umetnostno konfe-sijo: »Ujeti dušo narave in njeno razpoloženje v gotovi dohi v gotovi razsvetljavi in občutju na platno v čim vernejši, a tudi čim lepši obliki,«
Za naravo, krajino mu gre pri čemer ne išče baš snovno zanimivih motivov (l'art pour l'art) in obravnava večinoma slikovite drevesne skupine iz ljubljanske ravne okolice. Najčešče rabi malo barv in učinkuje s slikovito vzgibano silhueto drevesa, ki se riše na nebu in dosega dekorativne učinke, kakor bi jih lahko kar v črnobelem (SI. 36, 96, 63, 172, 52, 94, 180, 46, 135 itd.). Marjkrat je poudarek na koloristični plati slike (Jesenski čar 156, 69, 5), nekakšen pointillizem slike 18 itd.), dočim kažejo skoro vse slike postavim do nekako leta 1923-24 manj kolorističnih teženj (atmosfera) in več lokalnih barv. Samouku, ki mu umet- < nost ni poklic ne bomo zamerili, če včasih zadoni v njem tudi malo ložja strunica, .postavim si. 8 z vodo, drevjem in luno, na Riidisiihlija spominja-joča si. 69, nekam šablonska romantika si. 168 z jadrnico na morju itd. Pa je često tudi okusna kaj v izberi motiva, v premišljeni barvni kompoziciji in tudi do smotrene, dokaj sigurne poteze se je Magolič ze priboril Modernejši izumi so šli mimo Magoliča, ki je ostal veren naravi in impresionizmu v stari novoromantični formuli, pa so to, kakor se čuti, poštena, iskrena dela čistega navdušenja in nikoli »kič za denar«.
Mlajši Magolič je manj razstavil in po kvaliteti ne dosega starejšega. Šolal se je ob Jakopiču (183, 203), večjidel pa pri očetu, ki se loči od njega po dosti sigurnejši potezi, ostrejšem opazovanju in dekorativnejšem okusu.	J. B.
Spori
Kolesarske dirke »Save«. Kolesarsko in mo-tociklistično društvo »Sava« je priredilo včeraj več kolesarskih dirk, ki so končale s povoljnim športnim uspehom. V glavni dirki šiška-Tržič in nazaj je zmagal Anton Pokovec v času 2:40.20, kar je za 80 km dolgo progo pač lep rezultat. Drugi jo bil Slamič Herman, tretji Gjorgjevič Fran. — V lahki skupini na isti progi je zmagal Ervin Žmitek v 2:44.30, drugi je bil Stanko Stepančič, tretji Edvard Prodan.
V	dirki »Zarje« (Zgornji Kašelj) na progi Kranj in obratno (44 km) je zmagal Ciril Kernc v 1:30.28; t dirki društva »Sora« (Št. Vid) na progi do Tržiča in nazaj Fran Šenk v 2:49.51; v dirki novincev (giška-Kranj in nazaj) Norbert Krajnik v 1:30.20); v dirki seniorjev nad 45 let (2 km) Joško Leskovic v 5:11, drugi je bil g. Fran Batjel); v dirki seniorjev od 35 do 45 let (2 km) pa Fran Lakovič v 5:12.
V	damski dirki na 2 km je zmagala Ivanka Štrukelj v 5:14, druga je bila Albina Kržin, tretja Dragica Slamič; v dirki invalidov na 2 km pa je zmagal Ivan Rozman v 5:18.
Dirkači so odšli s trga Sv. Jakoba, kjer je bilo zbirališče ob 14. z godbo na čelu skozi mesto v ŠiSko, kjer je bil pri 3. km start in cilj in kjer se je zbralo prav lepo število občinstva. Proga šiška-Tržič, ki je menda ena naših najlepših cest, je bila v zelo dobrem stanju, kar je bistveno pripomoglo k lepemu poteku dirke.
Po končanih dirkah so se tekmovalci in gostje zbrali v gostilni pri »Kosu« v Zgornji Šiški, kjer so bila razdeljena darila in nagrade. Zmagovalec v glavni dirki Anton Pokovec je prejel krasen pokal svetovne tovarne »Torpedoc. Pokal preide v trajno last onega dirkača, ki si ga pribori dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih.
Tekma za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije. Včeraj se jo vršila kolesarska dirka za prvenstvo države na progi Zagreb-Ljubljana. Cilj je bil v Ljubljani pri 3. km dolenjske ceste. Zanimanje za dirko je bilo izredno veliko, tako da se je klub precejšnji oddaljenosti zbralo na cilju okrog 1000 ljudi. — Start je bil ob 6. zjutraj blizu Zagreba. Skoro celih 50 km je vozilo vseh 15 tekmovalcev skupaj in še v Novem mestu je štela prva skupina 11 dirkačev. Na cilj je privozilo hkrati 7 dirkačev. Napetost med občinstvom je bila zato zares velika. V skupini so bili 4 Zagrebčani in 3 Ljubljančani, ki so vozili vsi skupaj tako, da je odločil o njihovem plasmnmi največ le slučaj. Diference med njimi so znašale le po en do dva decimetra in razlike v času le po desetinki sekunde. Komisija je imela radi tega zelo težko nalogo, da je izvršila razvrstitev, ki se glasi takole: t. Lucijan Koržinek, prvak Jugoslavije za leto 192(5/27, član kluba 9okol. Zagreb 4 :50 : 43 (dolžina proge je znašala 138 km);
2.	Anton Banek, Motokoturaški klub, Zagreb;
3.	Ivan Kranj c, Orao. Zagreb; 4. Josip Šolar, kol. Ilirija, Ljubljana; 5. Gornzd Hvala, Trimor-je; 6. Srečko Z a n o š k a r, Primorje.
S. K. Jadran opozarja svoje člane na one 28. in 29. avgusta v ljubljanskih časopisih objavljeni izredni občni zbor. Udeležba vseh članov potrebna in obvezna. — Odbor.
Nasznanila
Na malo Gospojnico bo na Sveti gori pri Litiji žegnanje. Ob tej priliki se vprizori po maši in po večcrnicali narodna igra »Krivoprisežnik« s sodelovanjem domačih tamburašev.
Izgubili so sc včeraj telovadni čevlji od Št. Jakobskega niosiu do Čevljarskega mostu. Pošten najditelj raj odda na Sv. Petra cesti 74/1.
Izgubila sc jo v nedeljo popoldne med 18. in 19. uro mala srebrna damska ura s ključkom na rumenem trnku od gostilne Colič na Kette-Mur-novi ulici po Masarykovi c«sti do prelaza na Dunajski cesti. Ura je starinska in drag spomin. Odda naj se pri tuk. policijskem uradu.
»Ljubljana v jeseni".
V NEDELJO JE OBISKALO RAZSTAVO »AD 10.000 LJUDI.
Obisk pokrajinske razstave je zelo zadovoljiv, posebno če se v.pošteva dejstvo, da je ta razstava specifično slovenska in je torej namenjena predvsem obiskovalcem iz Slovenije. Po približni cenitvi je v nedeljo obiskalo razstavo 10—12.000 oseb, danes pa 5—6000. Te številke že kažejo, da ne gre tu za običajno razstavo, temveč za razstavo kakršne Slovenija, bodisi po obsegu ali pa razstavljenih predmetih še ni videla. Posebno zanimanje vzbuja, kakor je bilo pričakovati vzorno urejena kmetijska razstava. Neka ugledna osebnost se je izjavila, da niti Hrvatska niti Srbija ne bi mogli pokazati oziroma organizirati tako popolne in obširne kmetijske razstave kot je ta naša, ki je sad neumornega delovanja pripravljalnega odbora, v katerem je sodelovalo 70 kmetijskih strokovnjakov. Zato je tudi število obiskovalcev-kmetov zelo veliko. Ti prihajajo v velikih skupinah pod vodstvom župnikov in županov. Tudi podružnice Kmetijske družbe organizirajo skupne izlete za obisk razstave. Obiskovalci pa prihajajo tudi iz ostalih delov naše države. Včeraj je obiskala razstavo večja Skupina kmetovalcev iz Skoplja, prijavljene pa so še skupine iz Hrvatske, Srbije in Banata.
RAZSTAVA PLEMENSKIH KONJ V PROSTORIH
VELESEJMA.
Včeraj se je vršila razstava plemenskih konj iz Slovenije. Razstavo je organiziralo konjerejsko društvo s konjerejskim odsekom v Ljubljani. Pripeljanih je bilo iz vseh krajev Slovenije 120 izforanih konj arabske, angleške, ameriške, noriške in lipičanske pasme, ki so bili razdeljeni v posamezne kategorije. Vsi ti konji so bili izbrani oziroma nagrajeni na lokalnih konjskih razstavah, ki so se tekom leta vršile v Sloveniji, zato ni čuda, da se je tu videl le prvovrsten in brezhibni material.
Ta aranžma se je sicer vršil že 2 leti zaporedoma, vendar pa je bila ta prireditev v vsakem oziru izpopolnjena, tako da nadkriljuje visoko prejšnje prireditve. Na razstavi so se videle vrline naše konjereje, in vsakem obiskovalcu je bila dana prilika, da je takoj spoznal velikopotez-nost te razstave. Konjerejci širom Slovenije so lahko ponosni na svoj prvovrstni konjski material. Seveda je bilo tudi vreme poletno, kar je tudi pospešilo in povzdignilo prireditev samo. Razstavo so posetili med drugimi gospod minister Ivan Pucelj, veliki župan dr. Baltič, šef Kmetijskega oddelka g. Sancin, g. kmetijski svetnik Rohr-man i. dr. Komisiji, kateri je načeloval dolgoletni neumorni predsednik Konjerejskega društva za ljubljansko oblast, g. Franc Zupančič, g. konjeniški podpolkovnik Milan Zaje, g Ivan Ažman in Franc Mol, g. J. Zemljič in g. Slanko Gostič, ki je bil prav za prav duša prireditve.
Kot najlepši v prvi skupini (kobile z žre-beti) a) toplokrvne, so dobili 1. nagrado podporočnik Joakim Žitnik, II. nagrado graščina Fužine pri Ljubljani, razen tega so bili obdarovani z diplomami in nagradami še 4 toplokrvne kobile. V isti skupini b) mrzlokrvne kobile z žrebeti se je priznalo I. darilo g. Alojziju Janžekoviču iz Ster-jancev, II. darilo g. Antonu Hafnerju iz Žabnice. Ra^en tega se je priznalo v tej skupini še 12 da-rtt?ny 2 prigpna raznim konjerejcem. V drugi skupini plemenske kobile brez žrebet ste dobili I. darilo amervlffljiska dirkačica gospoda Marko Ma-kovca iz Lukavcev, II. darilo angleška, polkrvna kapitana g. Radimira Stojanoviča iz Ljubljane. Razen tega je prejelo še 11 konjerejcev nagrade.
V	III. skupini (4 letne žrebice) ste dobili mi-nisterialno diplomo in I. nagrado žrebica g. Jože Strojina iz Ostroga, II. darilo žrebica gospe Marije Lenarčič iz Bersta, razen tega se je priznalo v tej skupini še 7 nagrad.
V	IV. skupini (3 letne žrebice) I. nagrado in ministerialno diplomo Marko Makovec, II. nagrado in diplomo Fran Brumen iz Gornjih Krapij, poleg tega se je priznalo še 18 nagrad.
V	V. skupini (2 letne žrebice) so priznanja dobili: I. darilo g. Fran Torič iz Franjkovcev, II. darilo g. Franc Škerget iz Središča in 11 nagrad med temi 2 z diplomami.
V	VI. skupini (1 letne žrebice) I. z diplomo g. Franu Petku iz Samošanev in II. g. Franu Gol-raju iz Vokla na Gorenjskem. Poleg tega se je podelilo še 6 nagrad ostalim konjerejcem.
V	VII. skupini (žrebički) I. darilo in diplomo g. kapetanu Radu Stojanoviču iz Ljubljane, II. darilo in diplomo g. poručniku Kornelu Konjoviču iz Maribora. V tej skupini se je razdelilo še 7 nagrad.
V	VIII. skupini (gospodarski konji) I. darilo in diplomo polk Milisav Antonijeviču iz Ljub-
ljane, II. darilo Mihaelu Dimniku ix Jarš, III. darilo in diplomo g. podporočniku Božidaru Okornu iz Ljubljane in IV. darilo Franu Sitarju iz Stožic.
Splošno pozornost so vzbujali žrebci državne žrebčarne na Selu in državni žrebci v zasebni oskrbi. Nagrad v denarju se je razdelilo skupno 12.010 Din.
Na splošno se lahko trdi, da so bili konji iz ljutomerskega okraja pri poznani za prvovrstne, v drugi vrsti iz št. Jernejskega in kranjskega okraja, častno je bila zastopana ljubljanska okolica. Sklenilo se je veliko število kupčij; ameri-kanski dirkači (kasaki) so bili vsi prodani kar jih je hilo na prodaj.
MLEKARSKA RAZSTAVA
Dober vtis napravi na pokrajinski razstavi lično aranžirana mlekarska razstava. Udeležuje se 21 sirarn s sirom ementalskega tipa, 3 sirarne s trapistovskim sirom in 12 maslarn.
V petek 3. t. m. je presojevalna komisija, obstoječa iz 5 članov, to je iz gospe Pibernikove, gg. Šarabona, Jelačina st. in Verbiča kot trgovskih tvrdk v Ljubljani ter drž. mlek. inštruktorja Pevca precenila merkantilno kakovost razstavljenih izdelkov in dodelila odlikovanja. V skupini ementalskih sirov je pripadla srebrna kolajna kmetijski gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za hleb 14 mesecev starega sira; pri letos izdelanem blagu pa so dosegle bronasto kolajno mlekarne Mlek. zadruge v Ratečah, na Vrhniki in Združene mlekarne d. d. v Ljubljani in priznanja (diplome) Mlekarne Kmetijska gospodarska zadruga v Boh. Bistrici, Mlek. zadruga v Ribnem pri Bledu, v Boh. Češnjici, v Boh. Polju, v Boh. Stari fužini, v Hrašah pri Lescah, v Boh. Bitnjah in v Horjulu; za vzor je služil kos originalnega ementalskega sira. ki ga je prinesel v to svrho s seboj gosp. Verbič. V skupini sirov trapistskega ni bilo priznano nobeno odlikovanje. Razstavljeni vzorci se kakovostno niso mogli primerjati z izvirnim sirom iz samostana Trap isto v v Marija Zvezda pri Banjaluki, ki ga je prinesel en hlebček za vzorec isto tako gosp. Verbič. Olcus je sicer ugajal, toda nezadovoljivo je bilo luknji-čanje (očesnatost) in mehkoba tesna. Pri presnem maslu je bila priznana srebrna kolajna mlekarnam F. Šefman, Radohova vas in Mlekarske zadruge na Rovih; bronasta kolajna mlekarnam graščine Neukloster v Sav. Dolini, F. Pončič v Tešanovcih, Mlek. zadruge na Vrhniki, v Radomlju, v Št. Lovrencu na Dolenjskem ter Združenim mlekarnam d. d., priznanja pa Kmet. gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za bohinjsko maslo. Mlek. zadrugi v Kostanjevici za mlekarsko maslo in mlek. zadrugi na Vrhniki za siratkino maslo. Pri presojanju sira sta biln navrtana po dva hleba, izjemoma tudi trije hlohi ter se je dobila na ta način primerno zanesljiva podlaga za ocenitev. Dosežene točke v številkah znašajo zato povprečnost od 10 odnosno 15 samostojnih okusov, od teh 8 odnosno 12 od naših starih trgovskih praktikov — torej za sirarje odnosno mlek. tehnike vsega uvaževanja vredna ocena. Od vseh 25 točk za ementalski sir je bilo potrebno doseči najmanj 24 točk za zlato kolajno, najmanj 20 točk zn srebrno kolajno, najmanj 18 točk za bronasto kolajno in najmanj 14 točk za priznanja, pri maslu pa od vseh 20 točk najmanj 19 za zlato, 16 za srebrno in 12 točk za bronasto, ter 10 točk za priznanje.
V strojnem delu mlek. razstave so postavile Združene mlek. d. d. v Ljubljani kompletno montirano parno mlekarno z vsemi pritiklmami, ki jih zahteva moderni mlekarski obrat, zastopnik Alfa Separator d. d. tvrdka A. Penič v Zagrebu pa zbirko za majhne mlekarne potrebnih strojev in potrebščin. Skupna slika tega dela nudi zelo okusno lice in je zanimiva prav posebno za one, ki še nikdar niso videli od znotraj ali proučili večje obrate moderne mlekarske industrije.
Da je mlekarska razstava zunanje tnko lično uspela, gre zasluga poleg velesejniski upravi v prvi vrsti Združenim mlekarnam d. d. v Ljubljani, odnosno njihovemu ravnatelju g. Obersnelu, ki je iposvetil stvari vse svoje umske in fizične moči.
Tudi za avtomobilsko, vrtnarsko, umetniško in radio razstavo vlada veliko zanimanje. Na umetniški razstavi, ki je po nbširnosti in umetniški vrednosti posameznih slik največja razstava, ki smo jo kdaj imeli priliko videti, je hilo prodano že večje število slik. Veliko zanimanje se opaža tudi za razstavljene radio-aparate.
ZABAVA NA SE <"'IJ.
Za zabavo je na razstavi zelo dobro preskrbljeno. V sredini med velesejmskimi paviljoni sta postavljena dva velika električna vrtiljaka, kjer se ne gnetejo in zabavajo samo otroci, temveč tudi odrasli, posebno proti večeru. Na drugi strani je postavljen velik tobogan, ki predstavlja veliko no-
vost za Ljubljano. Po dvigalu ali pa po šimi-stop-nicah prideš do vrha tega tobogana, nakar se po »peklenskem žlebu< bliskoma pripeljoš zopet nazaj v naročje matere zemlje. Postavljeno je še mnogo
drugih atrakcij, ki dajejo sejmišču sliko najživah-nejšega vrvenja' Tudi znani veselični prostor Je t polnem obratu, kakor običajno pri velesejnm.
Gospodarstvo
prvi
Naša zunanja trgovina v polovici leta 1926.
TRGOVINSKA BILANCA AKTIVNA ZA 14 MIL. ZLATIH DINARJEV.
Statistični oddelek ravnateljstva carin je izdelal statistiko zunanje trgovine za drugi kvartal tekočega leta, tako da moremo sedaj pregledati stanje zunanje trgovine v prvem polletju tekočega leta. V naslednjem podajamo višino izvoza in uvoza v tonah, dinarjih in zlatih dinarjih.
Izvoz 2.617 tisoč ton, 3.938,353.129 Din, 359,377.159 zlatih dinarjev. Uvoz 593 tisoč ton, 3.782,094.549 Din, 345,145.151 zlatih Din. Višek izvoza -f 156,258.580 Din, + 14,223.108 zlatih Din.
Kakor vidimo, je bila torej naša zunanja trgovina v prvi polovici tekočega leta aktivna in sicer za 156 mil. Din, ali 14 mil. zlatih Din. Razmerje med uvozom ln izvozom je bilo povoljno, vrednosti uvoza v znesku 100 zlatih dinarjev je odgovarjala vrednosti izvoza v znesku 104.12 zlatih dinarjev.
Napram istemu razdobju lanskega leta se je količina našega uvoza v I. polletju tekočega leta zmanjšala od 801.483 ton na 593.206 ton (minus 35%), vrednost pa od 4.602 mil. 941.563 Din na 3,782,094.549 Din oziroma od 388,324.036 zl. Din na 345,154.051 zl. Din (minus 12.5%); naš izvoz v' prvem polletju t. 1. pa se je po količini povečal od 2,145.337 ton na 2,646.625 (plus 12.5%), po vrednosti pa zmanjšal od 4.506,486.074 Din na 3.938 mfl. 353.129 Din (minus 14%), oziroma od 379 mil. 699.815 zl. dinarjev na 359,377.159 zl. dinarjev (minus 5.5%). Iz vsega tega sledi, da je naš trgovski promet z inozemstvom v prvem polletju zaostal za onim lanskega leta, čeprav se je razmerje med uvozom in izvozom poboljšalo. To poboljšanje pa je zaznamovati šele v drugem kvartalu, kajti v prvem kvartalu je bila naša zunanja trgovina pasivna za 6,877.000 zl. Din, medtem ko jc bila v drugem kvartalu aktivna za 21,111.000 zl. Din. V drugem kvartalu smo največ uvozili iz Avstrije (21.1%), Čiškoslovaške 17.4%), Italije (14.1%) in Nemčije (11.7%). To razmerje sc i napram prvemu kvartalu ni bistveno spreme-1 pij o, le udeležba Češkoslovaške je padla od 1,9.2% na 17.4%.
Povišanje poštnih pristojbin.
Vest o povišanju poštnih pristojbin, ki smo jo objavili pred kratkim, se potrjuje. Belgrajski »Trgovinski glasnik« je prejel od ministrstva za pošte in telegraf tozadevno pojasnilo, iz katerega sledi, da je poštni minister na podlagi nekega že starejšega odloka ministrskega sveta odločil, da se povišajo poštne pristojbine v notranjem in mednarodnem prometu. Povišanje se motivira s tem, da je potrebno najti nova sredstva za pomoč poplavljencem. Vendar se v poučenih krogih dvomi, da se bodo dohodki od povišanja pristojbin faktično porabili v označeno svrho.
Ker bodo nove pristojbine v veljavi samo tri mesece (oktober — december), se ne bo izdala nova tarifa, temveč sc bo samo povišala cena znamk. Povišanje bo znašalo pri znamkah za 0.25 Din — 0.25 Din, pri znamkah za 0.50, 1, 2, 3, 4, 5 in 8 Din — 0.50
Din, pri znamkah za 10, 15, 20 m 30 Din — 1 Din in pri dopisnicah za 0.50 in 1.50 Din — 0.50 Din.
Pristojbina za običajno pismo bo torej znašala 1.50 Din (povišanje 50%), za dopisnico oz. razglednico 1 Din (povišanje 100%), za običajno tiskovino 0.50 Din (povišanje 100 odstotkov) in za pismo v teži od 20 do 40 gr 2.50 (povišanje 66%). Povišanje bo stopilo ▼ veljavo 1. oktobra, v slučaju pa, da državna tiskarna za znamke do tega termina nje bo mogla pretiskati vseh znamk, šele 1. novembra. Poštni minister pričakuje od tega povišanja pristojbin približno 25 mil. Din.
Vsled neenakega povišanja cen posameznih znamk se bodo pri frankiranju pisem in ostalih poštnih pošiljk pojavile komplikacije. Paziti bo treba, da se frankira pismo oz. pošiljka s čim manjšim številom posameznih znamk, ker bo n. pr. za znamko od 3 Din treba doplačati 0.50 Din za 3 znamke po 1 Din 1.50 Din, za 6 znamk po 0.50 Din pa celo 3 Din.
To povišanje pristojbin predstavlja novo težko obremenitev za naš trgovski stan in to v času, ko se vlada pripravlja, da omili gospo ,'arsko krizo, ko sklicuje tozadevne an« ketc in konference in obljubuje znižanje davčnih bremen. Pri takem postopanju vlade se ne moremo ubraniti vtisa, da so vse velikopotezne priprave za ozdravljenje gospodarstva, vse ankete in posvetovanja le pesek v oči.
Intervencija trgovske in obrtne zbornice radi odpovedi dobave premoga.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je poslala ministrstvu za trgovino in obrt, za promet, za socialno politiko in za šume ter rude sledečo spomenico:
Generalna direkcija državnih železnic je včeraj nenadno, z brzojavko na komisarja ministrstva za promet g. Topaloviča ustavila vsako nadaljnjo dobavo premoga za državne železnice iz vseh privatnih rudnikov. Posledica tega dalekosežnegn ukrepa, za katerega se ne navajajo nobeni vzroki, je, da je Trboveljska premogokopna družba, ki jo dobavljala državnim železnicam 50—60.000 ton mesečno, bila primorana ustaviti dva svojih, že itak jako skrčenih obratov, ter takoj odpustiti okoli 3000 delavcev, primorana pa bo postopno še nadalje omejiti tudi ostalo svoje obrate. Brzojavna odredba generalne direkcije železnic je tem neraz-umljivejša, ker se vršijo med upravo državnih železnic in upravo rudnikov že dalj časa pogajanja za podaljšanje sedanjih dobavnih pogodb.
Podpisana zbornica ima zato čast opozoriti Vas, gospod minister, na katastrofalne posledice tega ukrepa generalne direkcije železnic v gospodarskem in socialnem oziru, ker niso s tem samo prizadete nedogledne škode največjemu industrijskemu podjetju v državi, ampak bo tako tudi od-w.eta eksistenčna možnost nad 10.000 delavcom in indirektno tudi nebroju trgovskih in obrtnih podjetij, katerih obrat in obstoj so neposredno odvisni od tega podjetja in se s tem podvoji že ilak pre-občutna brezposelnost v Sloveniji. Že v teku pro-šle pomladi je bila Trboveljska premogokopna družba primorana odpustiti 2700 delavcev in skrčiti svojo produkcijo. Poplava in omejitev prometa z Vojvodino je prizadela podjetju nove ogromno škode baš v času, ko se ima aprovizionirati tamoS-nja industrija s kurivom in pogonskimi sredstvi za celo zimsko sezono.
Akutno pomanjkanje vagonov, ki traja že nad mesec dni, je povzročilo, da je morala Trboveljska premogokopna družba vedno bolj omejiti produkcijo in je množina deponiranega premoga dosegla i horendno višino 6000 vagonov.

Sven Elvestad:
37
Roman.
Med tem je bila ura devet, čas večerje torej, toda ni se mi ljubilo jesti in tudi koče nisem maral zapustiti. Ker pa tudi zavese nisem maral odgrniti, sem moral prižgati svetilko. Vzel sem knjigo in prebral nekaj strani, ne da bi vedel, kaj sem prav za prav bral. Besede so mi drsele mimo spomina, kakor deževne kaplje po šipi. Tako je prešlo nekaj ur. Tedaj sem naenkrat začul korake v pesku zunaj pred vrati. Koraki se niso bližali durim, temveč oknu.
Hitro sem vstal in pograbil svoj samokres. Koraki so obstali. Toda takoj nato sem začul še en korak in nato še enega, bliže. Bil je grozen občutek, stati v sobi in ne vedeti, kdo hodi zunaj okoli. In pri tem je bilo prav za prav povsem nekaj vsakdanjega, slišati zunaj korake; saj sem živel vendar v zelo živahnem letovišču. Spominjam se, da sem nato tudi pomislil in se zaradi svoje bojazljivosti začel prezirati. Toda bil sem že tako zmeden in živčno slab, da me je mogel najmanjši nepričakovan ropot spraviti popolnoma iz ravnotežja.
Nekaj časa nato nisem slišal ničesar, potem sem pa spoznal, da taplja nekaj zunaj po steni. V tem tepljanju je bilo nekaj čudnega. Bilo je, kakor bi se kosmata žival drgnila s svojim telesom ob steno, nato je bilo spet več sekund vse tiho, in potem sem slišal, da je trdo in koščeno potrkalo na vrata.
Vrata niso bila zaklenjena.
»Prosto k sem za klical z glasom, ki sem gfl vse-kako komaj spoznal.
Vrata so se odprla ln vstopil je AsbjSrn Krag.
Ko me ie zagledal s samokretmm v roki, je osupniL
»Ne, to gre pa že predaleč, sedaj ste že popolnoma pri kraju s svojimi živci! Mar res mislite, da vam streže kdo po življenju?«
Zagnal sem samokres predse na mizo.
»Cndno navado imate, prihajati v hišo,« sem dejal. »Zakaj ste šli mimo okna?«
»Nisem se spomnil, kje so vrata.«
Zazdelo se mi je, kakor bi se smehljal, vsekakor sem mogel videti njegove bele zobe, ki r-o delali njegov izr,i7.it obraz tako neprijeten.
»Ali ste vi tipali zunaj po steni?«
»Da,« je dejal, »iskal sem vrata.«
Krag se je vsedel za mizo in segel po samokresu. Držal ga je oprezno v roki in pogledal vkladališče.
»Vse cevi nabite, kakor vidim,« je pripomnil. Lepo orožje. Ali ste spreten strelec?«-
»Da, zelo spreten.«
Kmalu nato je položil samokres nazaj.
»Ali imate kaj na srcu, gospod Krag?«
»Da,« je odvrnil detektiv. Hotel sem vas samo vprašati, ali ne bi hoteli iti pogledat železnega voza?«
»Mar so ga med tem časom potegnili iz vode?«
»Da.«
»In tudi potnika?« sem zašepetal.
»Tudi potnika so našli, mrtev je.«
»Namenil sem se prav za prav itj	m
odgovoril.
»Torej se bojite?«
»Nikakor ne.«
Detektiv mi je pomežiknil. Gledal je porogljivo in škodoželjno, kar me je silno razsrdilo in nadaljeval sem:
»Na vse načine si prizadevate, da bi me ostrašili. Res vas mora jeziti, da se vam en poskus za drugim ponesreči.«
»Sedaj vas res ne razumem,« je odvrnil Asbjfirn Krag.
»Seveda ste šli z namenom mimo okna. Prav tako
se niste brez gotovega namena plazili ob steni kakor žival.«
»Saj sem vam povedni vzrok za svoje ravrmme; le preveč bojazljivi ste, dragi prijatelj. Vidite ali slišite povsod strahove. Mar ni zelo naravno, da šarimo nekoliko v temi, predno najdemo kljuko.«
»Toda danes nikakor ni zelo temno.«
»O vendar. Oblaki na nebu visijo globoko na zemljo.«
Toda na vsak način sem hotel pokazati detektivu svojo nevoljo.
»Vse, kar delate, se godi z namenom,« sem rekel; »Plazili ste se okoli kakor žival, kakor volk.«
Asbjorn Krag ni takoj odgovoril, vsedel se je za mizo, vzel v roke moj samokres in se poigraval z lepim orožjem.
Kmalu nato je zamrmral zamišljeno:
»Da, tako, tako se je torej slišalo...? Kakor žival, tako, kakor bi sem in tja tekal volk ali se plazil okoli?«
»Da, ali kakor pes.«
»Ali ste slišali psa danes zvečer?«
Detektiv je pogledal proti oknu, kjer se je gibal počasi zastor zaradi prepiha, ki je silil skozi špranje v oknu.
»Ali ste slišali psa?« je ponovil.
»Psa.«
Govoril je popolnoma mirno, vendar se je poznala njegovemu glasu rahla nestrpnost, tako kakor bi hotel reči: »Moj dragi, saj vendar morem misliti samo na enega psa. in prav dobro veste, katerega menim!«
Sedel sem in se počasi zibal v gugalniku, z glavo globoko na prsih, tako da detektiv ni mogel opazovati mojega obraza.
»Pri tem sem mislil na mrtvečevega psa. Daljno lajanje je še odzvanjalo v mojih ušesih. Nekaj čudnega in grozečega se ic skrivalo v tem tožečem Daaiem zavijanju.
111 = 111=
=111=111
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, seienburgova ui. 6/1.
Telefon St. 90S
Tudi pri izvozu se ima Trboveljska premogo-Eopna družba boriti z največjimi težkočami, ter je radi nedavnih ukrepov madžarske vlade, predvsem radi povišane železniške tarife za uvoz premoga izgubila to, za naš izvoz najvažnejše tržišče. iVsled tega je položaj Trboveljske premogokopne družbe tembolj težaven, ker je konsum premoga po domači industriji, predvsem radi izredne stagnacije že itak padel na minimum.
V času, ko trpijo vse panoge industrijnlne in kupčijske delavnosti pod notorno težko krizo, pomeni ukrep generalne direkcije državnih železnic za Slovenijo težko katastrofo, ki bo imela najdale-ikosežnejše posledice. Zato se usoja podpisana zbornica prositi Vas, gospod minister, da blagovolite
V	zadevi nujno intervenirati, da se izdani ukrep Generalne direkcije železnic ukine, ter da se vrši do zaključka pogajanj dobava premoga upravi državnih železnic po dosedanjih dobavnih pogodbah.
V	Ljubljani, dne 4. septembra 1926. — Zbornica
fca trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
* *
Vprašanje odkupa Vapine tovarne za papir s tetrani uprave monopolov. K vprašanju odkupa te tovarne, ki je še vedno na dnevnem redu, je izjavil finančni minister, da je on proti temu nakupu, ker nima zaupanja v državne uradnike, kajeri bi
V	slučaju odkupa vodili to tovarno in bi država ta papir gotovo dražje plačala, kakor pn oni papir, ki bi ga dobavila od privatnih tovarn; povrh tega pa te bile izgubljene obresti za investiran kapital od 52 milijonov Din, kateri je državi potreben za idruge stvari in ne za nakup tovarn. Mnenja je, da Bo bili prejšnji finančni minister, uprava monopolov, gospoda Baljoni in Milijevič na nepravilnem potu, ko so hoteli, da prevzame uprava monopolov b> tovarno v svoje roke. — To naairanje finančnega tninistra je popolnoma pravilno, zato ta preokret z (veseljem pozdravljamo. Seveda bo moral finančni minister, če hoče biti dosleden, skrbeti, da država popolnoma likvidira svojo udeležbo pri tej tovarni, fei gotovo ne predstavlja ndkake narodnogospodarske važnosti.
Sobotno poslovanje na borzah. 4. septembra jje dunajska borza prvikrat poslovala tudi v soboto. Tudi praška borza namerava v kratkem uvesti sobotno poslovanje na borzi in sicer iz razloga, da 6e arbitražni promet med obema tržiščema v sobotah ne prekine.
&OrSS€M
8. septembra 1926.
DENAR.
Curih. Belgrad 9.1225 (9.1275), Pešta 72.50 ((72.55), Berlin 123.20 (123.20), Italija 19.25 (19.15), London 35.13 (25.1275), N. York 517.375 (517.375), Pariz 15.25 (15.325), Praga 15 33 (15.34), Dunaj 73.126 (73.15), Sofija 3.75 (3.75), Varšava 57 (57), Amsterdam 207.50 (207.55).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48. Kodanj 187.80, l/ondon 34.35, Milan 26.31, Newyork 707.20, Pariz 20.87, Varava 78.75. — Valute: dolarji 704, angleški funt 34, francoski frank 21.02, lira 26.40, ddnar 12.45, češkoslovaška krona 20.91.
Praga. Devize: Lira 125.30, Zagreb 59.05, Pariz 99.405, London 163.825, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj 75 den., vojna odškodnina 299 den., zastavni listi 20—22, kom. aadolžnice 20—22, Celjska 193—194, zaklj. 194, Ljublj. kreditna 165—170, Merkantilna 90 den., Praštediona 865—867, Slavenska 49 den., Kreditni zavod 165—176, Strojne 112—115, Vevče 108 den., Stavbna 55—65.
Zagrebška borza danes ni poslovala.
Dunaj: Don.-savska-jadranska 833.500, Živno 715.000, Alpine 349.000, Grenitz 114.000, Kranjska industrijska 418.000, Trbovlje 446.000. Hrv. esk. 172.000, Leykam 121.000, Jugobanka 115.000, Hip. banka —, Avstrijske tvornice za dušik 255.000, Gutmann 375.000, Mundus 1,226.000, Slavex —, Slavonija 38.000.
BLAGO.
Ljubljana, Les: Deske, 20, 25, 30 mm, 4 m, monte, fko meja 470 bi, remeljni, 7/7, 8/8, 4 m, monte, fco meja 470 bi., frizi, 4—10, 25—60 cm, fco meja 1100 bi, deske — smreka, jelka, od 24, 28, 33, 38 mm, 4 m, monte, media najmanj 23 cm,
fco vag. meja 1 vag. 500—510, zaklj. 500, remeljni 4 m, 70/70, 80/80, monte, fco vag. meja, 1 vag 500 do 520, zaklj 500.
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 267.50 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 285 bi, koruza fco vag. nakladalna postaja 175 blago, rž domača, fco nakla-daln postaja 205 blago, otrobi srednji, fco slov. post 155 bi., oves novi, fco naklad, post. 155 bl„ fižol beli novi, fco vag. naklad, post. za september 200 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
Potnika
starejšega, dobro vpeljanega, za Slovenijo, jgče Prva jugoslavenska odlikovana tvornica maraškina i likera Buzolič & Co., Split — Ponudbe, reference in prepise spričeval vposlati do 20. t. m.
Edino najboljši Šivalni stroji 3n kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
Najnižje cene! Orltzner, fidSei" Tudinaobroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani bodo zaposlile si. oktobrom t. 1. na svojem obratu Vevče pri Ljubljani
obratn. kemičnega praktikanta
da se priuči posebn. v papir, celulozo in lesovino pronzvaj. industriji in da bo sčasoma, po preteku 3—4 let, nadomestil specialno naobraženo inozemsko moč. — Le vestni in pridni interesenlje, ki bi imeli veselje do papir proizvajajoče industrija z fakultet, naobrazbo, naši državljani, stari ne nad 25 let. naj pošljejo svoje naslove s popisom življenja Tajništva Združenih papirnic d. d. v Ljubljani; Dunajska cesta St. 1.
SOBARICO
starejšo, zdravo, pridno in snažno, katera sc razume na pranje in likanje perila, z daljšimi spričevali, sprejmem. Ponudbe na upravnišlvo pod šifro; »Sobarica« šlev. 6104.
ŠIVILJA gre šivat na dom obleke in perilo. — Ponudbe na upravo pod: »Šivilja« 6113.
Stanovanje iščem
za dijaka z zajtrkom pri dobri kršč. gospodinji. — Ponudbe s ceno na naslov, ki se dobi v upravi »Slovenca« pod Stev. 6114.
Učenca
s primerno šolsko naobrazbo sprejme
A. SUŠNIK, železnina — Ljubljana.	6076
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je danes ob 14 po dolgi, težki, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 68. letu starosti zaspal v Gospodu naš soprog, oče, stari oče, gospod
Ivan Šušteršič
Pogreb sc bo vršil v torek dne 7. septembra ob pol 6 iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče v Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. septembra 1926.
Frančiška ŠuSterSič, soproga. — Leo Šušteršič, sin. — Cilka černič roj. ŠuSterSič, hčerka. — Lojzka dr. Janežičeva roj. ŠuSterSič, hčerka.

DANA KOBLER-GOLIEVA
daje zopet privatne klavirske ure. Prijave vsak dan med 11—12 dop. in med 3—4 popoldne. — Mestni trg 7, III. nadstr.
l/|nwju dobro obra-S\ 1(3 7II njen, prodam po nizki ceni. Jurčičev trg 3, I. nadstr. Ogleda se lahko od 10 do 12 in od 4 do 6.	6096
Zoftni otciie
SLS. ŠISKO
nasproti velesejma
zopet redno odprt
Pr. JUCi
ne oreBinirs do 24. sept.
Mlekarska zadruga v Črnomlju ima v zalogi večje množine prvovrstnega
trapist. sira
za katerega išče stalnega odjemalca.	6009
Volno m bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
jo se dela
za napravo betonskega opornega zidu ob potoku G r a č n i c i v Jurkloštru. Konkurenčna obravnava se vrši 12. sept. ob 9. uri na licu mesta. - Pojasnila daje žup. urad Jurklošter.
SLIKA presv. Srca Jezusovega, vel. 163X73 cm naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod: 6115.
Pletilni stroj
dobro ohranjen, št. 8/35 ali 8/80, kupim. - Marija Marinšek, Podgorica 41, p. Dol pri Ljubljani.
Visokopntl.hiša
v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - GALE — Rožna dolina cesta V, št. 24. 6110
AVBA, skoraj nova
naprodaj. - Naslov so izve v upravi lista pod it. 6008.
J* T. RABIČ

Ljubljana
ORSKN.
in mline za grozdje
J)®?- nudi najceneje
A. SUŠNIK
železnina — Ljubljana.
1925, in šc nekaj 1923 in 1924 je naprodaj pri t župnijskem uradu Sv. An-S draž v Slov. goricah.
priporoča ^ svojo bogato a.,	zalogo vseh
^ šolskih potrebščin ^ Cene nizke! Blago dobro!
Lepa obednica
se zaradi selitve takoj ceno odda. Obstoji iz: kredence , z marmor, ploščo, mizo, S : stolov iu drugo. — OKleda se v hiši Clhlitf — Vodovodna cesta št. M. <>007
! Sadjevec stari in novi
proda tn razpošilja A. OSET, Maribor 4061.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 6. sept. 1826.
Višina barometra 308'8m
Opazovanja
kral
Barometer
Toplota » C°
Rei. vlage
Veter In brzina v m
Oblačnost 0—10
767-6 767-3 765-4
765-9 767-8 767-0
766-8
767-1
766-0 764-8
767-8
15-9
16-6 23-3 20-0 18-0 20-0 21-0 17-0 23-0 23-0 16-0
91
87 68 83
88 83 95 87
63
64

NE 1 NE 1 SW 1 S 1 NW 4 mirno W 1 mirno SE 1 mirno NE 1
10
0 0 10 o o
0
1 3
o
ljubljena (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Praga
i	I
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 7. septembra: vreme se bistveno ne spremeni, suho in
toplo vreme bo še nadalje trajalo.
Vrsta padavin
ob opazovanju | r mm do 7"
V Ljub-ljani je
megleno
£ cr
o n 3
D O
a
st
B " S
SREBRNE KRONE
zlatnike, kupuje URB\N, Narodni dom — Maribor.
Dober šiv. stroj
prodam proti takoj, plačilu. Ugodna ponudba je v Šmartnem pri Litiji 5.
2 vagona drv
suhih, gabrovih - lansko leto sekana in cepljena, naprodaj. - Naslov pove uprava iista pod št. 6118,
Kupimo dobro ohranjen avtogenski
varilni aparat
(Schweissaparat). Ponudbe na V. M. BAREŠIC & CO., Ljubljane, Dunajska cesta št. 12.
POZOR! POZOR!
Kupujem splošno starino: moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam najbolje. Dopisnica zadostuje, da p-idem na dom. -Orane Martin, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 23.
izum fiarmonlke!
Precizna! Patent!
Novost! Cena!
Sve!o»znana LUBAS-ova harmonika
v najnovejši Uvršitui in konstrukciji.
Klaviatura: Lastni patent, precizna,lahka,neprodušna konstrukcija.
Zvočni nastavek: Najnovejša italico menzura z velikimi švedskimi jeklenimi jeziki in zelo široko naklado. Najmočnejši helikon-basi.
Okovi: Močna novosrebrna pločevina, gravirana po najnovejši metodi ponikljana, veleelegantna.
Delo in Izvriltev: Za najbolj eksaktno in najboljše delo jamči že inuogo let naše ime, ker se dela le z najbolj izurjenimi delavci.
Cene: moremo vsled najmodernejše opreme in za delo najbolj sposobnih stroiev, kakor tudi z racionalnim delom globoko znižati in kljub temu dobaviti prvovrsten instrument.
3	vrstna, 2 glasna Din 1840 — 3 glasna Din 1920 —
4	„ 2 „ „ 208'-1-- 3 „ „ 2160"—
Kranjska 3 ,. 2 „ „ 2000-- 3 „ „ 2300"—
Krouiatične uglašene harmonike 43 tipk . . . . „ 2200*—
Ne dajte se vplivati po malih izdelovalcih in kupite le pri iz-
Kušeuem si rokov njaku.
Cenike s sliko dobite proti vposlatvi 10 Din v bankovcih ali pisemskih znamkah pri največji avstrijski izdelovali!ici harmonik
RANČ LUBAS S Si
CELOVEC - KLAGEliFURT, St. »rsfrasse 36.
Sezijsko prodajo po amsrlftansitem sistema	zapet za EsfoSnSo fesesa
PETER
Prodala se od 28. aognsta do cšteisšl 15. septembra oeHfea z&Soga tssaftoDrstsie oMne za sEa^e posebno pa ostanke posameznih paro® za Sofcfco mlsdžno sssiltse *m k^ažiSeSa po izredno znižanfih cenah
samo o iastnšh pr®g§alafo*h
Liublfana:	Zagreli:	leopai:
Hleksandrooa c. I In Breg 20	Račkoga ulica 3	Knez mihajlnua 44
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karo) Ceč.
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Urednik; Franc Terscilav.