SploSne vestl. Iz poverieniitva UJU. —pov. Glavni savez držarvtuh ittradnlkov in luslužbencev v Beogradu je vzel na znanje zahteve naš>iga poverjeništva v pogledu x<z* vizije uradniškega zakona. Skrbeti hoče, da se bodo te zahteve ob priliki revizije čin. za» kona uvaževale. —pov. Prevedba kronskiih upokbjenoev. Glede prevedbe se je poverjenistvo večkrat obrnilo na Zvezo državnih namešoencev za Slovenijo. Ta nam je poslala sedaj nastopno obvestilo glavnega saveza: »Uspeli smo, da izdejstvujemo načelno tolmačenj'e uredbe o prevedbi kronskih p;n* zij na dinarske s strani ministrstva financ, kar se tiče penzij učiteljskih vdov in sirot. To tolmačenj© je povoljno za interesente. Obžalujemo ki, da si glavna kontrola ni pri<= svojila to tclmačenje kot merodajno, pač pa se je pritožila proti vsem .resfcnjem na držav? ni svet. Podvzeli smo potrebne korake, da se v državnem svetu zadeva ne zavkče in na» dejamo se, da se hoče tam to vprašanje do? končno rešiti.« —pov. Važna dbločba za kronske upbko* jence. Na vlogo Pov. UJU ¦— Ljubljana in in< teryencijo glavnega saveza drž. nam. je izdal finančni minister odlok, da se za člen 6. ured« be o prevedbi državnih upokojencev s kron« skih na dinarske pokojnine doda nov člen 6. a, ki se glasi: ; Ako bi pri uporabi te uredbe kak upo* kojenec prejel manj na račun pokojnine in osebne draginjske doklade, kakor je preje* mal pred prevedbo kronskih pokojnin na di» narske. ima pravico do razlike teh prejemkov. Odločitev o pravici do te razlike bo izrekla generalna direkcija državnega računovodstva in proračuna. —pov. Vštetje službemih. let učiteljem iz Primorja. Na zadevni naš dopis nam je po* slala Zvoza državnih nameščencev za Slove* nijo nastopni odgovor: V zvezi z Vašim pis» mom šte-v. 138 z dno 4. februarja 1929. Z za» htevo, obrazloženo v gornjem Vašem pismu in v predstavki po\*erjeništva UJU v Ljub* ljani v poigledu priznanja službenih let uči» teljem iz Primorske, popolnoma soglašamo. To z-ahtevo imamo kot prvo v evidenci, ki jo hočemo predložiti na pristojnem mestu ob priliki revizije uradniškega zakona. V po> filedu zadovoljive rešitVc te zahteve računa« mo, da bomo mogli skupno delovati tudi s centralnim odborom UJU. —pov. Študijsko potovonje na Dunaj. Iz* vršni odbor UJU v Beogradu ja izbral od pri* javljenih kandidatov iz Slovenije sledece: Ernest Vranc iz Studencev, Anton Mervič iz Ribnice na Doknjskem, Rudolf Horvat iz Skofje Lok<e,, Milena Sušnikova iz Novega mesta, Rudolf iPredan dz Rogaške Slatine, Drago Vončina iz Dolenje vasi in Alburt Zer* jav od Sv. Duha na Stari gori. Zbirahšce vseh udeležencev je 31. maja t. 1. ob 15'30 na postaji v Maribru. Potni Hst si mora vsak sam prteskrbeti. SEJA ŠIRJEGA. SOSVETA NA ZIDANEM MOSTU. Od več tovarišev smo prejeli opozorilo, da so zvez.ei z Zidanim mostom neprikladne. Nasvetovali so drug kraj. Vodstvo poverje* uištva je o tem razmišljalo in zaključilo, da ni mogoee vsem ustreči, pa naj bo seja kjer* koli. Edino, kar moremo storiti, je to, da začnemo točno ob 8. uri, smo kratki in je< drnati v svojih izvajanjih tako, da končamo že ob 14. uri. Udeleženci iz oddaljenih kra« jev se odpeljejo proti Mariboru ob 1404, v Ljubljano pa z brzovlakom ob 16-12 ali s pot* niškim ob 1629. — Proti projektu zakona o _art>d__ šos k_. »Slovenski list« poroča: Beograd, 20. ma* ja. (Tel. »Slov.«) Tisoč slovenskdh »bčin je poslalo spomenico na Nj. Vel. kralja in na prosvietno ministrstvo. V njej se izražajo zoper kulturnobojne tendence novega šol=> skega zakona. Zlasti gre za verouk na ljud* skih in sn.dnjih šolah, za zasebne šole, za financiranje veroučiteljev, za katehetska me. sta in cerkvene zastopnike v šolskih korpo* racijah. Spomenica je naslovljena na Nj. Vel. kralja in obsega osem točk, v katerih slo* venski narod, zastopan po tisoč občinah, pre« cizira sv.oje stališče glede vcre in morale ter ljudskošolskega oziroma srednješolskega po* uka. — — Pismo generala Maistra slovenskemu učdteljstvu ob naši severni meji na dan pro« slave desetktnice slovenskega šolstva v Ma» riboru. »Pridružujem se Vašemu veselemu slavlju s polnim srcem, to tembolj, ker je bilo moje narodno delo vedno v tesni zvezl z Vašim. Kadar se spominjam prevrata in naših bojev za 'Maribor in sevierno mejo, zagkdam na vseh naših važnejših postojan* kah tudi slovenskega učitelja. Poveljnik prve moje čete v Mariboru je bil oičitelj. In kdo je bil med razoroževalci »zelene garde«? Slovenslkd učitelj. Kdo se je tolkel za Rad* gono, kdo1 za Špilje, za Lučane in Soboto —¦ kdo za Dravograd in Labudsko dolino? In kdo je bil med vodniki apostolov in borite» liev ob pkbiscitu na Koroškem? Povsod slovenski učitelj! Vaša takratna dejanja so bila močna in odločna, iker ste- vedeli, kaj hooete in kam morate. Zato se Vam kot svo* jim sobojevnikom in tovarišem zahvaljujem na ta slavnostni dan za veliko pomoč ob pre« vratu, obenem pa Vas prosim, da ostanetc tudi nadalje ob naši severni rmeji neustrašnl in neupogljivi klicarji in zaščitniki narodne zavesti v slavo našega jezika, naše Lepe do* morvine in našega presvetlega kralja. BogVam daj moč za to! Pozdravljeni! — Mari= bor, 18. V. 1929. — Gen. Maister.« — Izplačilo razlik in potn|i_e usk_be_: cem prosvetnega ministrstva. Generalna di* r«kcija državnega računovodstva je otvorila kiredit za izplačik> razlik dn prejemkov {po» višanja osnovne in položajriie plače in potni» ne) uslužbencom prosvetnega ministrstva, in sicer za dobo od 1. maja 1924 do 31. marc-a 1927. Ta kredit se bo kril iz monopolskega posojila. Razlike v prtjemkih znašajo največ 5000 Din. — Revizija uradniškega zakona. Kakor poroča »Pravda«, bo vlada takoj po izvršeni reorganizaciji ministrstev pristopila k revl« ziji uradniškega zakona. _e pri sestavi svo« jeg,a delovntga programa sprejetega na seji ministrskega sveta na dvoru pod predesed* stvom kralja, se je vlada odločila, da čimprej izvede revizijie uradniškega zakona. Delo na reviziji tegia zakona se bo pričelo, čim bo docela izveden zakon o vrhovni državni upra= vi, to je, čim bodo^ uredbe o organizaciji po= sameznih ministrstev podpisane in uveljav« ljen«. Revizija uradniškega zakona bo obse= Sala v prvi vrsti ureditev uradniškega vpra= šanja v skladu z novo organizacijo ministr' stev. Uradniški problem pa že sedaj proučuje ministrstvo pravde. Načelnik ministrstva pravde Vasa iPetrovič je dobil nalogo, da prouči celokupno uradniško vprašanje in zbere materijal za revizijo uradniškega za» kona. V glavnem se sedaj proučuje posledice nove organizacije ministrstev. Ko bo rešen glavni probkm uradniškega vprašanja, to ]e sistemizacija mest, bo prišlo na vrsto vpra= šanje uradniških prejemkov in vprašanje re« vizije vseh državnih upokojencev. Vodilno načeta- pri reviziji uradniškega zakona bo, da mora biti na vsakem mestu kvalificirana moč, ki bo tudi delu in odgovornosti primerno plačana. — UčJiialjski dom v Zagrebu. Že v eni prejšnjih številk smo poročali, da je prešel Učiteljski dom v Zagrebu in s tem tudi vsa imovina Saveza hrv. učiteljskih društev v Last pov. UJU v Zagrebu. O priliki prevze« manja te imovine je izdalo to poverjeništvo posebno izjavo, ki v njej poudarja, da ne na* m«rava uporabiti te učiteljske institucije sa^ mo v korist svojega dosedanj'eg,a članstva, nego prepustiti Učiteljski dom namenu, ki so mu ga določili ustanovitelji, t. j. za stanov* sko in prosvetno uporabo in napredek celo« kupnega učiteljstva Hrvatske in Slavonije. V ta niamen se bo ustanovil tudi posebni oda bor, v katerem bodo zastopani člani povera ieništva Zagreb in tudi ostalo učiteljstvo Hrvatske in Slavonije. — Tej izjav' je dodan še apel na 'vse hrvatsko učiteljstvo, da deluje za napredek teh svojih ustanov. — S tem je končnoveljavno rešena dolgoletna pravda gled^ lastniltva Učit. doma v Zagrebu in bo ta po dolgem presledku zopet služil svojemu namenu. — Zidanje Jugoslovenskog Dačkog Dos ma v Beogradu. Pripravljalna dela za zidanje tt-ga doma so se že začela in bo ta teden že svečano posvečenje temelja. — Izkt na Poljsko — Pozmanj. Kdor se ga želi udeležiti, naj javi to poverjeništvu UJU v Ljubljani. Potovanje bo trajalo 21 dni. Obisk vseh večjih krajev. Popust na vožnji 66%. Stroški 2—3000 Din. Izletnike bo vodil dr. Jakob Kolodwy, uradnik poljskega konzulata v Zagrebu. — Priznanja službenih let ufiiteljem iz Primorjia. Na predstavko ljubljanskega poverjeništva UJU je Glavni čin. savez po po» sredovanju zveze pokrenil akcijo, da se vpra» šanje priznavanja službenih let, katera so naši slovenski in hrvatski učitelji na GorU škem, v Trstu in v Istri odslužili za časa ita* lijanske vladavine v teh krajih, čimprej reši. Doslej se namreč službena leta po prevratu odslužena v italijanski službi, tem učiteljem, ki so bili kasneje sprejeti v našo državno službo, niso priznavala. Upati je, da bo tudi to vprašanje čimpreje zadovoljivo rešeno. {»Naš Glas«. — Nagrada zapisnikarjem krajevnih. šol« skilh odborov na <e_ara>zired_icah v tnjaiiiiborski oblasti. Učiteljsko društvo za okraj slovenj= gradec je glasom soglasnega skkpa prilikom zborovanja dne 10. aprila 1929 sklenilo pro« siti Oblastni šolski odbor mariborske oblasti v Mariboru, da izenači svoje tolmačtnje gle* de nagrade tajnikom krajnih šolskih odbo« rov na enorazrednicah s tolmačenjem, kakor je v ljubljanski oblasti, tako da pripada taj* nikomsupraviteljem na šolah z 1 do 100 otrok 50 Din mesečno, pri nad 100 otrocih pa me« sečno 70 Din. Nadalje je gor. dr. podpisalo sklep z naskdnjimi razlogi: 1. Delo tajnika v mariborski oblasti je isto kakor v ljubljan« ski — isto delo isto plačilo. 2. Delo upravi^ telja na enorazrednici je lahko večje kot upravitelja na dvorazrednici, ker se mo.rajo le*ti pripraviti na pouk za 4 različne oddelke, dočim imajo na dvorazxednici k 2 različni stopnjd v enem razredu. Drugič je tudi ad« min. delo lahko večje. Saj obstojajo enoraz^ rednice z nad 90 otroci, dočim so možne dvo« razrednice s 60 do 70 otroci. 3. Razmere v krajih z enorazrednicami so običajno manj povoljne kakor v krajih z večrazr^dnicami in so učitelji v takih krajih že itak v slabšem položaju. Ker tudi ni drugih dejanskih vzro* kov, ki bi upravičevali omalo^važevati ddo na enorazrednici, naj se enoraz.rednice ne zapo« stavljajo, ko govorijo vse okolščine v njihov prid in jih ne loči drugo, kot težavnejše delo in beseda »enorazrednica« od drugih šol. 4. Res je sicer, da prizna uredba izrecno upraviteljem»tajnikom na dvo« in večrazred« nicah nagrado, a če si je smatral Oblastni šolski odbor Ijubljanske oblasti kompetent* nega, da tolmači to določbo, kakor jo je, te» daj ni dvoma, da pripada ista kompetenca tu-di Oblastnemu šolskemu odboru maribor* ske oblasti. — Oblastni šolski odbor v Mari= boru je o gorenji prošnji razpravljal v seji dnei 25. apr. 1929, in prišel do zaključka, da se krajni šolski odbori ne morejo siliti, da stavijo v ta namen kako postavko v šolske proračune, ker za to v uredbi o kraj. in obl. šol. odb. z dne 2. maja 1927, »Ur. list« štev. 55/222 iz 1. 1927., ni podlage. — MaturantJnjam ljtibljanskega državs n(qga učiteljišča iz kta 1914.! 151etnico naše mature praznujemo 3. avgusta v Ljubljani. Podrobneje v okrožnici koncem junija. Na svidenje! — ToV. knuet. __& tečaja — UMaribor. Ne pozabite na poučni izlet dne 2. junija na semenogojsko postajo Beltince in >v Rakičan. Na svidenjc ob 7. uri 30 min v Ormožu. Veniger.... — Načrt srednjegolskega zakona. »Slo» venec« poroča: Iz zanesljivega vira smo izve» deli, da je komisija za izdelavo srednjesol« skega zakona, kakor smo javili, konoala delo in izročila načrt Polovini, pomočniku mini= stra. G. Polovina bo pregledal načrt in bo eventuelne opombe z zakonom vred izrocil ministru, ki ga bo v teku prihodnjega tedni predložil VZS rednim potom. Preden bo to storil, namerava minister zaslišati pristojne cerkvene činitelje. Nadalje smo izvedeli, da je sedaj določeno, da se bo verouk poučeval ¦v vseh razredih po dve uri n,a teden, v osmem razredu pa samo po eno uro. Voroučitelji bodo nameščeni samo na tistih gimnazijah, kjer bo tedcnsko število ur verouka doseglo predpisani minimum tedenskih ur za profe* sarie. Kjer tega števila ur ne bo, se bodo n,a» stavili le honorarni veroučitelji. (Minimum tedenskih ur je za ¦vsakega profesorja dolo» čen na 14—16 ur, in sicer za profesorje do 10 službenih let 16, nad 10 službenih kt 14 ur. Zasebne gimnazije se bodo dovoljevale, ,ako jih bo po predpisih zahtevala kvalifici« rana oseba in ako se bodo dala jamstva, da se bodo predpisi tega šolskega zakona izva^ jali v popolnem obsegu. Srednje šole, ki ima« jo značaj zasebnih verskih šol, se ne bodo dovoljevale. Gori navederno kvalifikacijo oseb je po neki interpretaciji razumeti tako, da ne morejo dobiti dovoljenja zavodi, kot je n. pr. Vidovičev zavod v Sarajevu. Za ob= stojeoe gimnazije, ki nimajo verskega zna= čaja, bi morali po tej interpretaciji zap^ositi srednješolski profesorji, da tam lahko otvo« rijo zasebno gimn,azij:o. Obenem bi morali dati jamstvo, da se bodo določila srednje« šolskega zakona popolnoma izvajala. Kvali* ficiran.a oseba, ki sme zaprositi za zasebno srednjo šolo, bo torej učna moč, ki na teh zavodih poučuje. Razredi morajo imeti naj= manj 15 dijakov. Tisti razredi, ki nimajo pet* najst dijakov, se bodo zaprli. — Naša šolska mladina na počitnicah rta Češkoslovaškem. Glavni odbor Podmladka Rdečega križa v Beogradu se pogaja s Pod= mladkom češkoslovaškega Rdečega križa glede izmenjave članov v počitniSkih kolonN jah. Naši člani bi šli v planinska iokrevališ5a českoslo^vaškega iPodmladka, 3|eškoslovaški bi pa preživeli počitnice v našem Primorju. Po počitnicah bi naša šolska mladina poto« vala po Češkoslovaški kot gost češkoslova> šk&ga Podmladka. Šole, katerih člani Pod« mladka Rdečega križa v starosti od 12 do 14 1-et bi želeli preživeti počitnice na Češkoslo« vaškem, naj se obrnejo v svrho inf.ormacij na glavni odbor Podmladka Rdečega križa v Beogr(adu, Simina ulica štev. 21. — Uai_teljs^i tečaj za ručni rad u Zagre. bu. Naprošeni smo za objavo: Ovih školskih praznika održat če se 5. ferizalni tečaj za uči* telje i učiteljice iz cijele države, u kojem če se po prindpima moderne radne nastave pri» kazati teorijski i praktično vrijenost ručnoga rada "u obučavanju. Tečaj počinje 17. jula, a svršava 24. augusta. U tečaj če se primiti 40 učitelja(ica) osnovnih gradjanskih i srednjih škola. Stanovanje je besplatno. Za opskrbu objed i večeru se plača 450 Din mjesečno. Za p.raktičan pokusni rad u školi, pobrinut če se ovaj. 'Oblasni odbor, da se dobije 20 učenika osnovne škole, koji če u prvom tjednu služiti, kao vježbaona polaznicima te< čaja. Osim teorijske pedagogike i praktičnih pokusnih predavanja, preduzeti če se nešto iz školske higi}ene, te uputa u radu organlza« cije podmlatka Društva Crvenoga Krsta. U praktičnom radu proči če se gradivo1 iz kar» tonaže s uvizom knjiga, modelovanja, rada u drvu i pletarstva. Za materijal i poslugu uplačuje svaki nastavnik, koji polazi tečaj Din 400 u jednom ili dva obroka. Prvi obrok šalje se sa molbom, a drugi se plača najkas* nije 10. jula. Molbc za prijem u tečaj šalju sc potpisanom Oblasnom Odboru, koji če čim primi ba,r polovinu upisne takse izvje« stiti molitelja(icu) o primitku u tečaj. Molbe se ne biljeguju. Za trajanje tečaja pregledati čc učesnici tečaja sve kulturne ustanove (muzeje, universitetsku biblioteku, kazalište itd.), i trgovačka i industrijska poduzeča, na« ročito koja stoje u vezi sa školom, te bližu a eventualno i dalju zagrebačku okolicu. Predmeti izradjeni u tecajoi svojina su onih, koji ih izrade. O sv.ršenom tečaju izdaje se od vodstva tečaja i ovog Oblasnog Odbora uvjerenje, koje važi kao dokumenat kod vlasti. — Oblasnl Odbor Podmlatka Društva Crvenbga Križa, Zagreb, Mirogojska c. 6. — pr. St. Bevk: Zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako s-e nabi* rajo in suše. Str. 80, cena 6 Din. — Oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani .je izdal drugi zvezck svoje knjižnice, ki ob* sega zgornje delce odličnega našega botani* ka. Ker je Slovcnija jako bogata zdravilnih zelišč in bi njih nabiranje lahko tvorila zna« ten vir dohodkov zlasti revnih slojev, smo tako delce že dolgo nujno potrebovali. Se* daj ga imamo. Obsega popis i>n slike 44 najs važnejših zdrrtvilnih rastlin, ki rastejo pri nas v večjih množinah, dalj.c strokovnjaška navodila glede njih nabiranja, sušenja in prodajanja ter končno jako priročen Ikok* darček za nabiranje. Ker je knjižica pisana v izredno prdjetni, domači besedi in cena jako nizka, smo prepričani, da bo prdšla v slednjo slov&nsko vas, zlasti pa v rok>e mla=> dini. Dobi se po vseh iknjigarnah in na vseh pri PRK organiziranih šolah. — Krajevni šolski odbori, uradovanje. Navodila za uradovanje krajevnih šolskih odborov, ki so v vcljavi v mariborski oblas sti že od novembra 1927 so po sklepu oblast* nega šolskega odbora v Ljubljani veljavna od 14. aprila t. 1. tudi za ljubljansko oblast. Navodila prinašamo v celoti: Oblastni šol« ski odbor mariborske oblasti je doznal, da predsedniki krajevnih šolskih odborov po» nekod ovirajo redno in točno poslovanje omenjenih odborov s tem, da sprejemajo in odpirajo pošto in je ne oddajajo pravočasno zapisnikarju, da bi le=ta mogel vložke kro* nologično vnesti v vložni zapisnik. Da se temu nedostatku odpomore ter pojasnijo nekatere druge isptorne zadieve glede delo* kroga predsednika in zapisnikarja krajevne* ga šolskega odbora, odreja oblastni šolski odbor v smislu sklepa z dne 25. novembra 1927: Ker se po členu 11. uredbc o ikrajevnih in oblastnih šolskih odborih uradni spisi hranijo v šolskem poslopju, kjer se vrše sej-e, se pošta krajevnega šolskega odbora dostavlja v šolsko poslopje, Zapisnikar kras jevnega šolskega odbora sprejema dn odpira pošto ter jo predloži ppedsedniku, ki mora v ta namen vsaj enkrat v tednu priti v šol= sko pisarno, oziroma v pisarno krajevnega šolskega odbora. Ako je zadeva nujna, ob^ vesti zapisnikar o tem predsednika takoj. Predsednik pregkda pošto ter ukrene po* trebno. Pošto, naslovljeno na predsi&dnika krajevnega šolskega .odbora, i odpira pred* sednik sam. O vseh zadevah, ki spadajo po čl. 7. citirane uredbe v delokrog krajevnega šolskega odbora, razpravlja in sklepa odbor zborno. — V zadevah, 'ki so tako nujne, da se ne more čakati da prihodnje redne sejc in ae tudi ne moTe sklicati izredne seje, sme predsednik \z zapisnikarlem, 4ii 'službeno predstavlja krajevni šolski odbor, ukrepati sam, mora pa si za to najkasneje v prihodnji seji izposlovati odobritev šolskega odbora. -— Zapisndkar se ima gkde svojega delok-ro* ga ravnati po določilih 51. 11. uredbe tako, da izdeluje poročila in vloge ter vodi vse dopisovanje sporazumno s predsednikom, ki je za pravilno uradovanje krajevnega šo!« skega odbora z zapisnikarjem solidarno' od? govoren. V slučaju, da v taki zadevi ne pride med predsednikom in zapisnikarjem do spo» razuma, se o tcm zborno razpravlja in skle« pa v prihodnji seji. Zlasti je tudd zapisnikar^ jeva dolžnost, da točno vodi vložni zapisnik, kar se mu naj omogoči baš s tem, da se po* šta krajevnega šolskega odbora dostavlja v šolsko poslopje. — Ker se po 51. 1. uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih hrani v šolskem poslopju tudi ves inventar, naj se tudi uradni pečat hrani v šolskcm po* slopju in spravlja pri zapisnikarju krajev? nega šolskega odbora, Ikd je za pravilno rabo in varno spravljanje uradnega pečata odgo« voren. — Uslužbenski Hst vpis odsotniosti do 3 dni. Prosvctni inspektor ljubljanske 'Oblast! je izdal sledcčo -važno okrožnico: Ker mi po^ šiljajo v zadnjem času neposredni starešinc poročila tudi o enodnevnem odsodstvu za zabeležbo V 'Uslužbenski list, opozarjam s tem na točko 27. razpisa ministrstva pravde št. 72.069 z dne 11. novembra 1925, MJradni list« št. 358/107 z dne 30. novembra 1925, iki določa, da se vpisujejo v Uslužbcnski list rubrika XVIII. — samo ona odsodstva — bolovanja daljša od 3 (treh) dni, Manjša od? sodstva se vpisujejo v knjigo odsotstva, ki jo vodi starešina. — Nabava nujnih zadev na osnovnih šolah. Oblastni šolski odbor v Ljubljani je izdal naslednjo okrožnico: iPo pritrditvi \e> likega župana Ijubljanske oblasti v dopisu P. št. 2006 od 7. marca 1929 in v sporazumu s Ikomisarjcm 'oblastne samouprave ljubljan« skc glasom dopisa št. 6348 od 2. marca 1929 odloča oblastni šolski odbor na osnovi za? devnih zakonitih določb 51. 21. in 26. urcdbc Q. N. br. 28.038 od 2. maja 1927, »Uradni list« 222/55 dz 1. 1927, glede nabav nujnih za» dev na osnovnih šolah nastopno: Ni pomi» sleka proti predlogu Pov. UJU — Ljubljana, po katerem naj bi dobivali šolski upravitelji stalno denarao zalogo do največ 10% od skupne vsote.odobrenih stvarnih šolskih po« trebščin iz prispevikov, ki jih izplačujejo ob« čine krajevnim šolskim odbororh. Denarne zaloge šolskim upraviteljem bi se seveda iz» plačevale iz šolske, ne iz občinske blagajne. Za potrebno pa smatram, da sklenejo izpla* čevanje krajevni šolski odbori, Iki jim naj polagajo šolski upravitelji mesečne obra5u« ne. Obsebi umljivo je, da se sme porabljati denai-na zaloga k za odobrene postavke. in za nabavo stvari, ki s^o nujne in neodložljive, med katere ,pa n. pr. nabave za šolarske in učiteljske (knjižnice vsekako ne spadajo. V ta inamen se smejo nabavljati sploh le knjige in strokovni listi, ki so oblastveno določeni in za katere je postavka odobrena po prora» čunu. 2. Ako sklene IkTajevni šolski odbor, se smeta pooblastiti predsednik in blagajnik bodisi vsak zase ali pa skupno oba, da smeta izvrševati gotove nabave — seveda zopet le v okviru odobrenega proračuna — do go* tove vsote, morda 100 do 200 Din. Vse take nujrne nabave in izplačane vsote morai pa nalknadno odobriti krajevni šolski odbor. 3. Glede pomislekov nekega sreskega pogla* varja pa oblastni šolski odbor ne uvideva, zakaj bi ne bil pri komisijonelnih ogledih šol mavzočen 5e poseben zastopnik jbbcine — ne gledc na to, da je občina dtak zastopana v Ikrajevnih šolskih odborih po svojih izvo* ljenih zastopnikih. Navzočnost posebnega občinskega zastopnika smatra oblastni šol* ski odbor za tembolj opravičeno, ker mora krajevna občina kriti vse šolske potrebščine. — Zahteve učiteljev telovadbe v našl državi. Dne 28. in 29. aprila je bila skupščinai telovadnih učitdjev v Beogradu, kd je spre? jela sledeče zahteve: 1. strokovnega refe« renta šolnika v ministrstvu prosvete; 2. na vseh šolah naj bodo nastavljeni samo stro« kovno kvalificirani učitelji telovadb«!, v istem smislu naj se izpremeni tudi pravilnik za izpite; 3. v vseh šolah naj se vrši teksna vzgoja po gotovih načrtih, in sioer 2 do 3 ure tedenskio; 4. ministrstvo • prosvete naj sezove -anketo, ki bo podrobno določila smer in način šolske teksne vzgoje; 5. na filozof« sik fakulteti ene univerze naj se osnuje trl^ letni tečaj za izobrazbo telovadnih učiteljev, ta tečaj naj bo predhodna šola za visoko šolo za telovadno vzgojo, kakor jih imajo drugc kulturne države; 6. materijelno stanje naj se uredi tako, da bodo znašali službeni pre? jemki telovadnih učiteljev 75—80 odstotkov od onih za profesorje srednjih šol, službena doba pa bodi 30 let. — Zopetno zvišanje stanarine. Najems nina se poviša po novem stanovanjskem za^ konu za 10 odstotkov. Tozadevno določa 51. 4.: Za stanovanja iz 51. 2. tega zakona, ki ostanejo pod omejitvijo, se bo plačevala do= sedanja najemnina (po zakonu o izpremem« bah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928), poveoana za 10 odstotkov, ako ni drugače dogovorjeno. V najemnino se ne vštejejo takse za vodo, smetišče, 5i« ščtnje ulic, lijakov in dimnikov. Posebej se plačajo izjemoma, ako obstoja drugačen do? govor z kstnikom. Taksa za čiščenje klose= tov spada v breme lastni.ka. Ako je stanova» nje ddoma neuporabljivo ter ga najemnik ne more v celoti Lzkoriščati, im hišni lastnik noče izvršiti najnujnejših popravil, se višina najemnine zmanjša v sorazmerju z neupo* rabljivostjo stanovanja, v koli'kor ni v tem pogledu drugače dogovorjeno. Ako lastnik sploh noče sprejeti najemnine, iz katereg:i= koli razloga, se deponira pri pristojni občin* ski oblasti v roku doloSeneni za plačanje na' jcmnine. — Kdo ojstane raščiten po npivem stano« vanjskem zakonu. Čl. 1. S 1. majem 1929 pre* idejo vsa stanovanja, čijih svobodno razpo* laganje je bilo doslej omejeno, v svobodno razpolaganje hišnega lastnika. Izvzeti so pris meri 51. 2. in 10. tega> zakona. Čl. 2. Stanova? nja, ki so bila doslej podvržena omejitvam v smislu zakona o izpnemembah in dopolnit? vah v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928, ostanejo tudd po 1. maju 1929. omejena v mestih s preiko 10.000 prebivalci, in sicer: 1. stanovanja 3 sob, ako v njih stanujejo rodbine z najmani 5 člani; 2. stanovanja 2 sob, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 3 člani; 3. stanoTOnja 1 sobe, ako v njih sta* nujejo rodbine z najmanj 2 člani. K sobam se ne prištevajo kuhinje, predsobe, hodniki, jedilne shrambe, inštaliraine kopalnice in sobe za služkinje. Pod 5lani rodbine se raz« uincjo sorodniki po ikrvi, po zakonu (bra'ku) do drugcga kokna vključno jkakor tudi adoptirana deca. Čl. 3. V smislu prejšnjega čkna tega zakona so še nadalje zaščiteni: 1. Aktivni državni uradniki, oficirji, pbdofis cirji, tislužbenci, služitel.ji in njihoVp vdove in rodbine, izvzemši uradni'ki ali oficirji, ki so zdravniU ali inženirji, kakor tudi zobozdrav* niki, veterinarji in arhitekti, ako imajo pra» vico do izvrševanja prakse, rav.no ta'ko tudi tisti državni uradniki, ki izvršujejo ta'ko prakso ne glede na to, ali so si pravico do te prakse pridobili; 2. upokojenci. upokojenke, vdove upokojenceiv in njihove rodbine, izs vzemši upokojence, ki so advdkati, zdra'vniki, zobozdravniki ali arhitekti, ako izvršujejo prakso ne gkde na to, ali imajo pravo do tuga. — Nanočnikom na »Sv. mašo za šolsko mladino« v vednost, da je omenjeno muzi« kalno delct že v tisku in se začne okrog Birtkošti razpošiljati po vrsti kakor so došla izdajatelju naročila. — V Središču, dne 12. majnika 1929. — Anton Kosi.