Stev. 174 TRST, v soboto 24. junija 1911 Tedaj XXXV? IZHAJA VSAK DAN Ml tU Mrttjah Ii pruiiklk rt 5-, ah hmM|UI rt i. IUt. M pravda P« a nv*. (6 *<*.)▼ B»|i lafeakarnak t Trsi« la •koHci, GeticL Kft^t, 84. paan, Faatrfai, Satani, NabraMai, St. Lmfli, Talaartm, Aj la y ^pal lart t« K, S i M m*l • K; aa aa-aprara aa asifa. » laSMOa jfMBtmOSTI" ataaai aa Mt, aa h> M» Ini >■««. aa port^aia aa vartaifltra lista. Nafranka-as as ti rakspM ss ac mlaja la isHa»aafa ja paC^ati aa aprara Mata, o i sttaa Marfla taftsttl It (Narartl rta) rt adgasaiai arartaJk iTIFil »rtMVA. Lasta« ttsta „IMUaost". - Natiaaila Tiskana .Ertiaast* aartraga s aaaajsaiaa paraitraca t Trata, aliaa n= Oiargia Oalaltf Mar. It. —, raallaKai rsCaa it M» «52. TCLEPOfl H H-57. Zvečer je bila na čast novemu odposlancu svečana večerja. Kralj je ponovno izrazil željo, naj bi bili odnošaji med obema državama prisrčni in je napil na zdravje on^Atnunc ucrTI LONDON 23. Štrajk mornarjev v Hullu nlA/Orlni/Nr Ur!ST postaje čim dalje nevarneji. Večina delavcev U1VZ-UO J 1 U 1 i L ULJ1'- £ dokih se je pridružila štrajkovcem. Ogrska zbornica. N0vj avstroogrski odposlanec v BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je vspre- Belemgradu. jela tudi v podrobni debati proračun pravo« BELIGRAD 23. Novoimenovani avstro-sodnega ministerstva. — Nato je pričela ogrski odposlanec Ugron je danes izročil razpravlja ti proračun finančnega ministerstva.1 kralju svoje poverilno pismo. V svojem na-Glombinski odstopi. j govoru je naglašal, da vidi svojo misijo v DUNAJ 23. Danes sta imela daljši po- tem, da se obnovijo dobri odnošaji med govor baron Bienerth in finančni minister bližnjimi sosedi Izjavil je, da si bo priza-Glombinski. — Popoludne poda bržkone' deval, da se odnošaji med Srbijo in Avstro-Glombinski ostavko. Ravnateljstvo želez-Ogrsko čim bolje in pnsrčneje uredijo. Za-niškega ministerstva prevzame bržkone mi- gotovil je, da Avstroogrska zeli, naj bi bila nister za Galicijo vit. Zaleski, kakor se je | Srbija še nadalje deležna dobrot mirnega to zgodilo, ko je bil Glombinski bolan. .napredka. z* "Pravno "\0™0' A I slanca Je1* zrekef n™do, ?naj 'bi' se odSo~-DUNAJ 23. Kakor je zvedel „Fremden- §aji med o5ema državama uredili čim blatt" bo imela komisija za upravno reformo nait>olie dne 28. t. m. svojo prvo sejo, ki jo otvori ministerski predsednik. Letalna tekma Dunaj-Budimpešta. BUDIMPEŠTA 23. Nadporočnik Bier je po noči odpotoval na Dunaj. Poskušal' cesarja Frana Josipa ln na monarhijo, bo polet iz Dunaja v Budimpešto z novim' Odposlanec Ugron je naglašal, da je aeroplanom, ki bo imel motor za 120 konj-' Avstroogrska naklonjenja Srbiji in da jej r t—i«..« —' želi iz vsega srca miren razvoj in na- predek. Odposlanec je napil kralju in prov-spehu Srbije. Kronanje v Londonu. LONDON 23. Sijajni obhod kraljevske dvojice po mestu je povsod navdušil množico. Povsod so kralja in kraljico vsprejeli z velikim navdušenjem. Ob 1*30 sta se kralj in kraljica vrnila v polačo. Veliko bolgarsko sobranje v Tirnovu. TIRNOVO 23. Narodni stranki pripadajoča bivša ministra Madjarov in Pev sta bila izvoljena podpredsednikoma velikega sobranja. — Tekom današnje seje so členi kmečke zveze in socijalisti ponovno organizacijo armadnega vrhnega poveljstva, izzvali incidente. Zahtevali so, naj veliko Zbornica je z 248 proti 224 glasovi vspre-, sobranje izdela nov poslovni red. Po zelo jela od poslanca Hesse predlagani navadni | viharni debati je bilo sklenjeno provizorično dnevni red, ki ga je bila odklonila vlada, i uporabljati poslovni red, ki je veljal v so~ Vlada je zahtevala, naj zbornica vsprejme branju. Ta poslovni red se bo zamoglo zaupen dnevni red, v katerem odcbruje | uporabljati, ako stavi četrti del poslancev izjave vojnega ministra, ker je le-ta pojasnil,; primeren predlog, da se ni ničesar spremenilo v že davno do-1 Tisočletnica Normadije. ločeni organizaciji armadnega vrhovnega PARIZ 23. Predsednik Fallieres je po-poveljnistva...........poludne odpotoval v Rouen, da se udeleži skih sil. Stotnik Umlauff odpotuje bržkone aa Dunaju v aeroplanu. Angleška eskadra na Reki. REKA 22. Guverner Wickenburg je prejel uradno naznanilo, da pride angleška sredozemska eskadra dne 14. junija na Reko in da ostane tamkaj 5 dni. Eskadra je sestavljena iz treh oklopnjač. Poveljnik jej je admiral Edmund Poe. Francosko ministerstvo odstopilo. PARIZ 23. (Ag. Ha vas). Ministerstvo je odstopilo. PARIZ 23. Zbornica je razpravljala interpelacijo poslancev Hesse glede izjav podanih od vojnega ministra z ozirom na PARIZ 23. Ker je zbornica vsprejela navadni dnevni red, ki ga je vlada odklonila, smatrajo, da je ministerstvo padlo. Demisija ni še oficijelna, ker je predsednik Fallieres danes popoludne odpotoval v Rouen na slavje tisočletnice obstanka Nor- tisočletnice obstanka Normadije. Španska ne misli na Maroko. MADRID 23. Ministerski predsednik Canalejas je odgovoril včeraj na razne interpelacije glede Maroka in izjavil, da ni mendiie. V zbornici je izzvalo glasovanje; nikakega spora ni tezkoč med Francijo m veliko razburjenje. Zbornica se je odgodila; Špansko. „Mi smo sporazumni z Francijo", do torka. — V hodnikih se govori, da je ie rekel minister. Mi smo zasedli razne vojni minister očital pravosodnem ministru, točke v Maroku, da preprečimo napade da se je zadovolji! z navadnim dnevnim razmh bojaželjnih rodov. Španska bo sporedom štovala algesirske akte in ne stori najmanjega koraka naprej na maroškem ozemlju. Vse težkoče se rešijo prijateljskim potom. TURČIJA. MONAST1R 23. Sultan je položil včeraj prvi kamen za spomenik, ki bo pričal o Govori se, da je ministerski predsednik Monis telefonično izjavil, da se zadovoljuje z navadnim dnevnim redom. Mednarodni mornarski štrajk. SOUTHAMPTON 23. Union Castle-Line je objavila, da so njeni mornarji, kurjačiin poSkivsp^jeir slavij^ jS °bi!*u v Monasttrju pogoje, tako da je štrajk na tej progi končan. — Whit Star Line je nudila svojim S turško-bolgarske meje. SOLUN 23. S turško-bolgarske meje mornarjem v Sonthamptonu enake pogoje,! poročajo, da je 22 mož močna bolgarska ki so jih mornarji v Liverpoolu vsprejeli. banda pod poveljstvom vrhnega glavarja PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. „O da bi tudi Ti, moj kraljevski gospod, vedno izpolnjeval svojo!" je govoril škof s posebnim naglasom, ne da bi z očesom trenil. „Če se ne povrneš k kraljevi Adelhaidi, pomenja, da si zadnji Piastovec... v kak nered in nevarnost vržeš državo, ki si jo povzdignil na tako visoko stopinjo moči in slave...! Niti ni več daleč do petde-setice in doslej nisi dal zakonitega sinu, nikakega pravega dediča kraljevske moči, svojemu narodu... Tvoje pustolovstvo, Tvoje prešestovanje, gospod..." „Vidim, da mi nimaš nič več povedati,41 se je obrnil kralj k nevstrašenemu starčku in mu dal znamenje, naj odide. „Tukaj v tej hiši si Ti gospodar, o kralj! pokoravam se Tvojemu nemilostlji-vemu znamenju. Toda v cerkvi sem zopet jaz gospodar! Če bi ti na katerikoli način izvel svojo grešno željo in bi imajoč svojo zakonito ženo, kraljico Adelhaido, .vstopil v zakon s katerokoli drugo osebo, proglašam v imenu naše svete cerkve, s pomočjo oblasti svojega škofovskega dostojanstva, že v naprej tako Tvojo zvezo za neveljaven in ničeven zakon, za očiten upor proti pravilom in zakonom Kristove cerkve, kat.ro si po svoji kraljevski prisegi dolžan braniti pre vsemi prebivalci te dežele..." „Dobri starček!" je klical kralj Kazimir za odhajajočim. „Kadar bom zopet česa rabil, obrnem se naravnost v Rim. Tam se opravljajo igraje mnogo hujše zadrege, nego je ta, v kateri se nahajam pravkar." In smehljajoč je vstopil v prvo sobo, kjer so stali za njegovo službo pripravljeni vitezi, komorniki in dvorjani raznih stopinj. Prijazno je pozdravil vse in ukazal, naj se zbero vsi jutri zjutraj ob deveti uri v slav-| nostnih oblekah v grajski kapeli. Potem je poklical k sebi v sobo Domeša in mu velel, naj brez odloga privede dvorskega krojača in potem gvardijana tukajšnjega frančiškanskega samostana. Ni trajalo niti pol ure in Domeš je privel obe ti osebi v kraljevo sobo. Pater gvardijan, postavna pojava, si ni bil svest nobenega prestopka, radi katerega bi ga klicali pred strogega kralja. Tik za vratmi se je poklonil pred kraljem do tal; čutil je, kako mu velike kaplje mrzlega potu tečejo po pleši in cnu zaplavljajo oči. Njegov strah je provzročal vladarju ve- dvojica odpo-„Standard" na v finsko vo- makedonskega komiteja v Sofiji Tondija prekoračila mejo pri Osmanji. Oblastnije so sklenile odposlati vojake, da vjamejo to četo. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 23. Listi še vedno napadajo Črnogoro radi njenega vedenja v vprašanju Malisorov. List „Zla" ostro napada Črnogoro, ki je sprožila misel, naj bi se sklicalo konferenco, česar pa Otomani nikdar ne vsprejmejo. CARIGRAD 23. „Sabah" poroča, da je Malisorom za 5 dni pridaljšan rok, da se udajo. CARIGRAD 23. Glasilo zmernih liberalcev kritikuje nepovoljno proglas sultanov na Albance, izdan povodom obiska na Ko-sovem polju, in govor velikega vezirja. List ne vidi v obeh dokumentih ničesar, kar bi Evropo zagotovilo, da uvede Turčija reforme v Albaniji. _ Dunaj 23. Nadvojvodinja Marija Anun-ziata in nadvojvodinja Blanka sta predpol. odpotovale v Trst. Minister za unanje stvari grof Ae-hrenthal in zborni poveljnik vit. Versbach sta odpotovala v Trst sinoči. Oglej 23. Nadvojvoda Evgen si je ogledal danes baziliko in državni muzej oglejski. Petrograd 23. Carska tuje dne 25. junija na jahti Dansko, dne 1. junija pa do v je. _ Odločitev Reke od senjske škofije. Nov udarec narodu hrvatskemu. V hrvatski javnosti vreje od razburjenja. Že dolgo časa so sedaj pa sedaj prodirale v javnost vesti o novem udarcu, ki ga pripravljajo Madjari — ob zaslombi in podpori slavne avstro-ogrske diplomacije, to se umeje — narodu hrvatskemu. In ta udarec ima priti iz — Rima!! Madjarski imperijalizem hoče imeti tudi „svoje morje": magyar tenger. Taki aspiraciji pa se morajo le smejati vsi ljudje po vsej Evropi in vsej nje okolici, dokler nimajo Madjari zemlje pri morju, svojega madjarskega primorja. Pot do tacega teritorija pri morju pa je zagrajena po historičnem državnem pravu Hrvatske do Reke. Madjari so sicer z nasiljem, z brezobzirnim izkoriščanjem političnih dogodkov v monarhiji in ob pomoči mogočnih zaščitnikov zavladali na Reki: od leta 1870 je Reka administrativno odtrgana od Hrvatske in je kakor posebno avtonomno telo direktno podrejena centralni ogrski vladi. Od tedaj slede nepretržni poskusi za pomadjarjenje Reke. Vspehi so sicer — v razmerju se silo teh poskusov — precej mizerni, ker je pač težak boj — proti naravi. Politično so Madjari prišli do moči na Reki, ali z madjarizacijo prabivalstva le noče iti. Tu je anologija s položajem v Istri: politično so bili Italijani gospodarji v deželi, večina prebivalstva je vendar ostajala hrvatska in slovenska. Madjarom se je pač posrečilo, da so Reko podredili direktno svoji vladi v Budimpešti. Ali zgodovina je ostala se svojim liko veselje. Saj se niti krojaček, gledajoč zmučeno figuro, ni mogel vzdržati smeha in je hudomušno pomežkival proti kralju, vpra-ševaje, čemu je tudi njega privel v to družbo? Ni čakal dolgo. Kazimir ga je pogledal in je, pokazavši na duhovnika, ki je tu stal kakor bi pričakoval za-se smrtne obsodbe, dejal: „Vzemi mero patru guardijanu !" Lica, s katerima sta se pogledala vzajemno menih in dvorski krojač, sta bili vredni umetniškega kista. Na obeh se je izražalo presenečenje in to na poseben način. Kralj sam se ni nadejal zabavnega prizora, ki sta mu ga nudila. „No, ali si že pozabil, kako se jemlje mera za novo obleko?" je vspodbujal kralj z netajenim smehom vitkega možička, ki se je obotavljal približati se k široki postavi v temnorujavem grobem habitu. „Tvoja kraljevska milost blagovolja biti do nas nevrednih menihov vedno nad mero darežljiva," se je ojunačil sedaj gvardijan, ko je izprevidel, da ne gre za nič hudega, „in jaz in vsa bratovščina ne prestanemo nikdar z vročimi molitvami po dnevu in po noči klicati božji blagoslov na Tvojo kronano vzvišeno glavo; toda," se je zataknil nekoliko v svoji zgovornosti in je porabil to ugodno priliko, da si obriše pot s čela in lica, „toda... Tvoja kraljevska milost hoče pravom Hrvatske do Reke. A viden znak te pripadnosti Reke k Hrvatski je bil v cerkveni pripadnosti — v pripadnosti Reke k senjsko-modruški škofiji. Tudi to vez bi hoteli Madjari pretrgati z ustvarjenjem posebne škofije na Reki s škofom — Madjarom. Za tem gre njihovo stremljenje že dolgo vrsto let in v tem stremljenju jih podpira avstrijska diplomacija — nje zastopnik pri Sv. Stolici v Rimu. Vesti o teh prizadevanjih so neprestano vznemirjale hrvatske javnost. Ali te vesti so bile nedoločne in nejasne; nič pozitivnega, nič konkretnega ni prihajalo v javnost. Še le v zadnje čase so poročila iz Rima začela zadobivati določne, konkretne oblike. „Agramer Tagblatt" — ta trezni in hladni list — je dobil te dni iz Rima zanesljive informacije, glasom katerih avstrijski poslanik pri Vatikanu, grof Szecsen, deluje z vso silo na uresničenje madjarskega načrta za odcepljenje Reke od senjsko-mo-druške škofije, da se je Vatikan v principu tudi že udal njegovemu pritisku, in da ima le še pomisleke, da-li je že sedanji moment primeren za tak udarec narodu hrvatskemu! V principu je torej stvar rešena in ostaja le še vprašanje časa. Te vesti so izzvale na Hrvatskem velikansko razburjenje, ki je še močneje na-rastlo, ko se je raznesel glas, da je ban Tomašić — ta poklicani čuvar vsacega prava Hrvatske — ob tem važnem vprašanju zahrbtno operiral madjarskemu načrtu v prilog! Operiral da je za hrbtom koadjutorja škofa dra. Bauerja — tega iskrenega hrvatskega patrijota — in tudi ves zagrebški kapitelj da ni nič vedel, kaj se pripravlja za plotom. Ban Tomašić da je v prilog madjarskim načrtom grdo zlorabil nadškofa Posilovića, ki mu vsled visoke starosti in hude bolehnosti nedostaja potrebnega — recimo tako — bistrega vida in energije. Ban Tomašić da je iz nadškofa Posilovića izvabil podpis, na spis, ki pri voljuje v na-merovano odločenje! V hrvatski javnosti je zavrelo; le novinarski trabanti Tomašićevi niso hoteli z nobeno besedo na dan. Še le sedaj, ko se je ban očividno vstrašil silnega viharja, je njegovo glasilo, „Narodne novine", — glej včerajšnjo „Edinost" — oporekalo tem vestem in je dal to dejstvo sporočiti širnemu svetu preko ogrskega korespondenčnega biroa. Ta dementi pa ne more prepričati nikogar in mora prej le še bolj razburiti že zato, ker je došel — prepozno. K večemu odgovarja resnici le v toliko, da se v Rimu obotavljajo boječ se prevelikega odpora ! Prepozno! Če bi imel ban Tomašić čisto vest in čiste roke, bi bil — čim so se raznesle prve vesti — z odločno besedo potolažil javnost. Zato ni nikakega dvoma, da je le pod utisom pojavov narodne jeze dal napisati v „Narodnih novinah" oni dementi. In kolika in kako splošna je ta narodna jeza, priča sklep akademične mladine, da bo — čim bi se odcepljenje res izvršilo — izvajala konsekvence z izstopom iz rimokatoličke vere in prestopom v pravoslavno. Še lapidarneji govor govori resolucija zagrebških bogoslovcev, v kateri izjavljajo, da so za slučaj, ako se to vprašanje ne bi rešilo Hrvatom v prilog, eno- sedaj gotovo samo vsled kake zmote izkazati meni, svojemu vedno najpokornejšemu slugi, dobroto, ki je — kraljevska milost ne blagovoli se radi tega jeziti na-me — nikakor ne rabim... Imam še en nedeljski habit, in s tem, v katerem se klanjam Tvoji kraljevski milosti, bom, ako Bog da, izhajal do groba. Da, celo še kateri izmed mojih me-niških bratov ga bo podedoval po meni v dobrem stanju." „Zmeri patru gvardijanu novo obleko!" je kralj, vedno smehljajoč se zadregi obeh svojih gostov, vspodbujal krojača. „In ne zmoti se, da mu bode dobro pristajala k telesu... Videl bom, pater gvardijan, če že znaš igrati škofa!" Menih, ki je bil komaj malo ujel prisotnost svojega duha, jo je že zopet zgubil in izbulil na kralja svoje oči. „Prikroji patru gvardijanu slavnostno škofovsko obleko, isto tako, kakor jo ima oče Cyprian!" je zapovedal kralj krojaču. „Iz istega dragocenega blaga in po istem vzoru. Mitro tudi. Saj zadeneš vse. In jutri zjutraj mi prineseš vse popolnoma gotovo. In ti, oče — prideš semkaj k meni tudi zjutraj kratko pred deveto uro. Seda] odidita obadva in obdržita vse v popolni tajnosti! Moja milostljivost do vaju bo odvisna od tega, kako znata molčati!" (Pride še.) Stran II. »EDINOST« št. 174. glasno sklenili, da — če tudi težkim srcem — zapuste semenišče, ker jim narodni ponos ne dopušča, da bi branili očitno krivico, pa naj je storjena od katere-koli strani! S tem so hrvatski bogoslovci povsem opravičeno manifestirali svoje uverjenje, da za odcepljenje Reke od senjsko-modruške škofije ne govore nikaki verski, marveč jo zahtevajo le politični motivi — Madjarov! Radi tega atentata na integriteto Hrvatske mora pasti prokletstvo na Tomašićevo vlado, a težka odgovornost obremenja tudi hierarhijo. Z vso pravico vsklika „Pokret": V Hrvatski ni več Strossmayerja! Ni več krepke individuvalnosti, ki tudi pod škofovsko mitro ni vdušila v sebi svojih narodnih čutstev, ki ne bi občutila dolžnosti in odgovornosti nasproti svojemu narodu. Ni ga več branitelja hrvatskega naroda v Vatikanu ! Šibkeje narode, ki bi motali ravno v Rimu imeti svojo zaščito, mečejo v žrelo molohu — politike! Će ni v Hrvatski več Strossmayerjev, pa je istotako resnica, da v Rimu ni več Levov XIII. z Rampolli ob strani ! Ako ne bi bilo temu tako, ne bi privoljeval takih atentatov na slovanska plemena tisti Rim, ki je nekdaj v znak globoke hvaležnosti po-deljal hrvatskemu narodu častni naslov: antemurale christianitatis! Narod, ki si je s potoki prelite krvi pridobil nevenljivih zaslug na obrambi krščanske vere in kulture, — tak narod dobiva sedaj iz Rima udarec za udarcem! Spuščanje v morje prvega drenu-noushta „Uirlbus Ms". Prihod nadvojvod in drugih ličnosti. Kakor zastopnik cesarja bo današnji siavnosti spuščanja v morje prvega avstrijskega dreadnoughta „Viribus Unitis" prisostvoval nadvojvoda prestolonaslednik Fran Ferdinand. Isti je skupaj s soprogo vojvo-dinjo Hohenburg in spremstvom prišel včeraj zjutraj v Trst z brzovlakom državne železnice ob 8 50. Na kolodvoru so vsprejeli nadvojvodo : namestnik princ Hohenlohe, minister notranjih stvari grof Wickenburg, ki je že par ur prej prišel v Trst, mornariški poveljnik grof Montecuccoli, korni poveljnik v Gradcu FZM. baron Leithner, vojaško-po-stajni in pomorsko-okrajni poveljnik kontre-admiral vitez Kohen, župan dr. Valerio, škof dr. Kari in, policijski ravnatelj Manussi, brigadir GM. vitez Krauss-Elislago, poveljnik tukajšnjega bosanskega polka, polkovnik Hubi, ravnatelj državne železnice drž. svetnik Galambos i. dr. Na peronu se je nahajala častna kompanija bosanskega pešpolka z godbo. Ko se je vlak prikazal izven tunela nad Trstom je nabrežna baterija pri svetilniku oddala v pozdrav 24 strelov, vojna la-dija „Nadvojvoda Fran Ferdinand" pa 21 strelov; ravnotako ko je vlak pridrdral pod lopo kolodvora. Nadvojvoda Fran Ferdinand v uniformi admirala je stopil iz vlaka in pozdravil k vsprejemu došle gospode. Med tem ko je stopal pred častno kompanijo, je kneginja Hohenberg govoriia z raznimi ličnostmi. Na to so se vsi v kočijah podali do pomola sv. Karla, pred katerim se nahaja paviljon, odičen z zelenjem in zastavami. V prvi kočiji sta se nahajala namestnik in župan, v drugi nadvojvoda s soprogo, spremstvo je sledilo v drugih kočijah. Vse vojne ladije in tudi trgovske ladije v luki so se takoj odičile v galo. Od paviljona se je nadvojvoda s soprogo vkrcal v motorni čoln, ki ju je peljal do vojne jahte „Miramar". Pri tem so zopet doneli topovi. Ob 12 in pol se je pri namestniku in soprogi vršil dejeuner, katerega so se vde-ležili nadvojvoda Fran Ferdinad, vojvodinja Hohenberg, minister Wickenburg, admiral Montecuccoli in več drugih vojaških dostojanstvenikov. * * * Ob tej priliki izražamo mi kot legitimni glasniki slovenskega tržaškega ljudstva, ki mora bojevati na tem ozemlju trd boj za svoj obstanek, čutstva homagijalne udanosti zastopniku Nj. Veličanstva in svojemu bodočemu vladarju. * * * Z brzovlakom južne železnice ob 9-15 zjutraj je prišel nadvojvoda Kari Albert, ki se je vkrcal na vojno ladijo „Babenberg". — Z državno železnico ob 11. zjutraj so pa prišli nadvojvode Josip Ferdinand, Peter Ferdinand in Henrik Ferdinand, ki so se nastanili na vojnih ladijah „Cesar Kari VI.", „Zenta" in „Szigetvar". Ob 3. pop. je prišel v Trst nadvojvoda Evgen, ki se je vkrcal na vojno ladijo „Marija Tereza" in ob 7. uri zvečer je prišel nadvojvoda Friderik, ki se je nastanil na vojni jahti „Fantasie". Ob 8 55 zvečer so z južno železnico prišli v Trst nadvojvode Leopold Salvator in Josip ter nadvojvodinje Maria Annunziata, Blanka, Marija Immaculata in Avgusta. Nad-vojvodinja Maria Annunziata, kumica pri današnjem spuščenju v morje se je nastanila na vojni jahti „Miramar", nadvojvoda Josip in soproga nadvodinjn Avgusta na vojni la-diji „Ferdinand Maks" in nadvojvoda Leopod Salvator s hčerkama Blanka in Marija immaculata na vojni ladiji ,Gaea". Kakor zastopnik vlade je z jutranjim vlakom južne železnice ob 61/, uri prišel v Trst minister notranjih stvari grof Wicken- burg. Po prihodu nadvojvode Frana Ferdinanda je minister sprejel ▼ namestništveni ! palači vse uradništvo namestništva, namest-' ništvenega svetovalstva in policije. Namest-| nik je imel daljši nagovor. Predstavljanje je trajalo eno uro. Ob 11*30 je prišel minister domobranstva FML pl. Georgi. Tekom dneva je dospel tudi minister za vnanje stvari grof Aehrenthal. Izmed drugih došlih ličnosti naj še omenimo češkega namestnika kneza Thun-Hohensteina, dunajskega kornega poveljnika vit. Vers-bacha, skupnega finančnega ministra barona Buriana, kornega poveljnika praškega, več generalov in admiralov, okolo 140, veliko poslancev avstrijskih in ogrskih, členov gosposke zbornice in magnatov, Členov visokega plemstva, členov „Flottenvereina" itd Prihaja zaporedoma mnogo tujcev, tako da niso zasedeni le vsi hoteli, vštevši novi Excelsior Palače Hotel ob obrežju Sanita, do zadnjega kotička, marveč tudi veliko ladij, ki so na razpolago gostov. Po mestu je zlasti zvečer vladala velika animiranost, zlasti na nabrežju, kjer je pogled morja s 40 vojnimi ladijami in okinčanimi trgovskimi ladijami zelo zanimal tujce. Zvečer je bila velika slavnost v Porto-rose, kamor je bilo povabljenih mnogo gostov. Tramvajski promet bo danes od postaje pri Sv. Andreju do Skednja ustavljen od 71/, ure naprej. Policija je izdala stroge odredbe glede vzdrževanja reda pri velikanskem prometu vozov in automobilov, ki bo danes zjutraj na šetališču Sv. Andreja. Vojno ladijo spustijo v morje ob 9. uri zjutraj. Mnogo parnikov bo na razpolago za za one, ki si hočejo pogledati slavnost z morja. _ ZAHVALA. Podpisano vodstvo Zaveze izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem. onim, ki so pripomogli, da je XXIII. glavna skupščina Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev dne 4., 5. in 6. junija t. I. v Trstu vspela nepričakovano lepo. Prav posebno se zahvaljuje Učiteljskemu društvu za Trst in okolico v Trstu in njega pripravljalnemu odboru, posebno njegovemu marljivemu članu profesorju Merharju, za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zavezino zborovanje; slavni Hranilnici in posojilnici v Trstu za prepustitev prostorov v „Narodnem domu" za zborovanja; gg. Henriku Schreinerju, Ferdo pl. Kleinmayerju in Ignaciju Šijancu za njihova izborna, temeljita, zanimiva poročila; gosp. dr. Ot. Rybaru, ki nas je tako navdušeno pozdravljal v imenu tržaških Slovencev; gosp. c. kr. okr. šol. nadzorniku Iv. Nekerraanu za navdušeni govor in iskreni pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu navzočih slovenskih okr. šol. nadzornikov na Primorskem; milima češkima tovarišima Petru Stalickemu in Bohdanu Skali, ki sta prihitela k nam ter nam v iskrenih besedah izročila pozdrave dragih čeških bratov-tovarišev ; tovarišu Štefanu Ferlugi za lepi pozdrav v vezani besedi; gg.: namestniškemu svetniku Prinzigu, deželnemu šolskemu nadzorniku Matejčiču, okrajnima šolskima nadzornikoma Kantetu in Neckermannu, ravnatelju Bežku, ki so kot zastopniki šolskih oblastij počastili naš shod; dražestni gospici Rafaeli Martelančevi za presrčni in iskreni pozdrav ob prihodu v Grijan in za krasni šopek, ki ga je podala ob tej priliki Zavezinemu predsedniku ; belooblečenim nežnim šolskim deklicam, ki so nas ob prihodu obsipale s cvetjem; cenjenima pevskima društvoma-„Hajdrih" s Prošeka in „Danici" s Konto-velja, ki sta nam prihiteli v pozdrav s svojima trobojnicama; vrlemu tamburaškemu' odseku vrdeljskega Sokola, ki nas je razveseljeval z lepim igranjem na parniku in v parku hotela Grijan; izbornima mešanima zboroma združenih Prosečanov in Konto-veljcev in pevovodji g. Cibicu, pevskemu zboru Učiteljskega društva za Trst in okolico v Trst in pevovodji tovarišu Emilu Adamiču za res divno petje v grljanskem parku; navdušenemu govorniku gosp. Iv. LukŠi za v srce segajoče besede, ki nam jih je govoril v pozdrav v imenu tržaške okolice; predsedniku političnega društva „Edinost", g. dr. Jos. Wilfanu, za krasni govor, v katerem je v vznešenih besedah slavil Šolo in nje pomen za narod ter se zahvaljeval učiteljstvu za ta obisk; tovarišu Ganglu za lepi govor, v katerem se je zahvaljeval narodu v tržaški okolici, ki deluje roko v roki z učiteljstvom za napredek slovenskega naroda; češkemu tovarišu Ska-lickemu, ki je v lepih besedah zatrjeval bratske vezi, ki spajajo češko in slovensko učiteljstvo; proseški godbi, ki nam je svirala v pozdrav; vsem tržaškim in okoličan-skftn Slovencem, ki so nas povsod vspre-jemali z veliko ljubeznivostjo; vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prihiteli med nas, in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila Zaveza tako impozantno. Vodstvo Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev: Predsednik Tajnik L. Jelene VilibaldRus Domace vesti. Klobuk snemlje „Piccolo" — pred slovensko disciplino, in potem prihaja z raz-Imenovanja in premeSČenja v sodni nimi klavzulami, češ, ko bi ne bilo tako ia službi. Više deželno sodišče v Trstu je ime- tako, bi vsa ta disciplina nič ne pomagala, novalo c. k. sodnimi kancelisti sledeče sodne „Piccolo" ima čisto prav. Ko bi pokojna oficijante: g. Alojzija F e r 1 u g a za okrajno j babica ne bila umrla, bi Še danes živela ia sodnijo v Motovunu (Istra), gospoda Ivana bi kamora ne bila začela propadati, bi G u š t i n in gosp. Alojzija A n t o n i n i za deželno sodišče v Trstu; gg. Frana Križaj in c. kr. žandarmerijskega stražmojstra A «___f__* ii mm O n If» An t» UaH IffO / l 11 Andreja Okorn za okr. sodišče v Podgradu in c. k. podčastnika gosp. Mateja K i r a za okr. sodišče v Puli. Premeščeni so: g. Ant. R u z z i e r iz Cerknega in g. Karol Rudolf Laube iz Labinja v Trst. Lahoni strašijo! — Od časa, ko smo začeli tržaški Slovenci zahtevati svoje narodne, politične in gospodarske pravice, se Lahoni postavljajo v bojno pozicijo proti nam in nas skušajo strašiti. Pred četrtstole-tjem so napovedali boj našim okoličankam. Grozili so z bojkotom ter tudi skušali vres-ničiti svoje grožnje. Spravili so se na okoli-čanske delavce, na perice, mlekarice in tud! na kruŠarice in dosegli popolen — fijaško i Zadnja leta puščajo okoličane pri miru, ker so se morali „temu privaditi", groze pa mestnim Slovencem. V slednjem članku in notici poživljajo svoje somišljenike, naj z vso strogostjo delajo na to, da Slovenci ne pridejo še do večje moči v mestu in da naj (Italijani namreč) podpirajo le laške somišljenike. Mi se nismo strašili nikdar — in tudi tedaj ne, ko so napovedali bojkot slovenskim mlekaricam in drugim. Vspehi lahonske gonje proti slovenskemu življu so popolnoma ničevi. Slovenskega „morja" ne ustavi nikako nasilno sredstvo, ker je to „morje" naravno in silno! Dovažanje delavcev iz kraljestva, dovažanje služkinj iz Furlanije in drugi slični poskusi niso vspeli, ker je naš element boljši, krepkejši in zanesljivejši. Ker se pa ta gonja nadaljuje (da-si brez upa zmage), bi se lahko dogodilo, da tudi mi tržaški Slovani odgovorimo Lahonom v istem tonu. Ako začnemo odprt boj proti regnikolom in proti oderuškim čifutom, bi gotovo imeli maso tržaškega prebivalstva na svoji strani in Šele potem bi camorra videla, kako orožje imamo mi v rokah in kako je znamo rabiti! Po državnih in drugih javnih uradih kar mrgoli ljudi, ki so nesposobni za vršenje svoje službe, ker ne poznajo deželnih jezikov; kaj bi bilo, ko bi mi zagrmeli in za-pričeli zistematično in organizirano borbo proti tem nesposobnežem ?! Celo po naših slovenskih, izključno slovenskih zemljah se šopirijo laški nesposobneži in to posebno po c. kr. uradih! Ker je naše geslo, odbijati klin s klinom, bo treba nastopiti z vso energijo tudi proti temu, da mestni magistrat daja službe tujcem-regnikolom, da-si ima, ali si lahko preskrbi domačinov-avstrijskih* podanikov. Sicer pa, kakor rečeno, se Lahonom ne posreča nobena mahinacija. Naj vpijejo in razgrajajo, kolikor hočejo, se naše vrste vkljub temu množe in se bodo množile. Ako ni pruska vlada vspela s ponemčenjem pruskih Poljakov, da-si je v to potrosila (lahko rečemo) milijarde in je celo sklenila brutalno-nasilne zakone proti Poljakom, ne vspe tudi tržaška kamora proti nam! Volja vlade. Pod tem naslovom poroča včerajšnji „Indipendfente" : „Dasi se jasno in molče od vseh priznava, se na neko okolnost vendar ni odkrito opozorilo. Ni se namreč povedalo, da vlada ni hotela o dveh kandidatih absolutno ničesar Čuti, namreč o Menesiniju in Bennattiju. Stranke, ki so sodelovale pri tem, da so preprečile izvolitev teh dveh, niso bile drugo ko orožje v rokah vlade. O saneta simplicitas J AH res misli „Indipendente", da je kedo tako naiven, da mu bo to veroval? Bennatti in Menesini bi bila vstopila oba v vladno večino, kakor vstopi v vladno večino Spadaro. Ali je izvoljen Bennati ali Spadaro, je moralo biti vladi vseno. Člena večine sta oba. Ves^ interes je pa imela vlada na tem, da bi bil izvoljen Menesini, kakor član vladne večine* proti Pitoniju, ki je član opozicije. In take oslarije se upa „Indipendente" servirati svojim čitateljem, notabene — tržaškim neodrešenim inteligentom. Soditi po tem taksira „Indipendente" inteligenco svojih „inteligentov* zelo nizka! Bennatfjeve posmrtnice — Koperska kamora je izdala oklic, ki začenja z besedami : So zmage, ki ponižujejo, porazi, ki delajo čast premaganemu. V nelojalni bitki — kakor je bila ona včerajšna — je žalosten in grenek sad zavratne zmage. Bili smo pač poraženi, a nikakor premagani. Z lastnimi močmi, ne da bi se bHa ponižala dO;... izdajstva domovine, je naša liberalno-narodna stranka držala visoko in neomadeževano zastavo svobode in napredka.... (Istrska italijansko-liberalna stranka pa svoboda in napredek! Kakor da bi kaka staromestna „devica" govorila o nedolžno-^ stil Ur.) Menda bi bilo preveč zahtevano od potrpežljivosti naših Čitateljev, ko bi jim hoteli prevesti vso to prisiljeno poezijo istrskih kamoristov. Omenjamo naj samo še, da se gospodje tolažijo s tem, da je vsaj rešena čast orožja in s tem, da konečnov vendar-ie prodere njih „pravična" stvar. Sicer je-slaba tolažba, a tolažba vendarole! bila še danes močna! Ožja volitev na Krasu in socialni demokratje. Socialnodemokratični dnevnik „Zarja" prinaša v svoji Številki od 20. t. m. iz Nabrežine sledeči dopis : *Na Krasu sta prišla, kakor znano, dr. Gregorin in dr. Stepančič v ožjo volitev. Socialno demokratični kandidat sodr. Kopač, za katerega so se glasovi od zadnje volitve podvojili, je ostal na tretjem mestu, tako, da ne prihaja pri ožji volitvi naša kandidatura več v poštev. Da se pogovore, kako naj socialno demokratični volilci nastopijo pri ožji volitvi, so se v soboto sešli zaupniki iz celega okraja na konferenco, katere sta se udeležila tudi sodruga E. Kristan za izvrše-valni odbor stranke in dr. Turna za goriško deželno organizacijo, predsedoval pa je sodrug Kopač. Sodrug Kristan je podal sliko političnega položaja, ki so ga ustvarile volitve dne 13. junija ter povdarjal, da se kaže najznačilnejši moment v preobratu, ki je nastal vsled poraza krščansko socialne stranke kot glavne opore dosedanje vlade na Dunaju. Na Slovenskem je značilno naraščanje socialno demokratičnih glasov, ki bi bilo Še večje, če se ne bi povsod morali bojevati s terorizmom in s korupcijo, katere se poslužujejo nasprotniki. Moč, ki se izraža v glasovih, oddanih za socialno demokratične kandidate, nalaga stranki nove dolžnosti v političnem boju. Socialna demokracija je danes najmočneja protiklerikalna stranka na Slovenskem in zato se mora v boju proti klerikalizmu postaviti v prvo vrsto. S tega stališča bi bilo preporočljho, da bi socialno demokratični volilci pri ožji volitvi oddali svoje glasove protiklerikalnemu kandidata. — Sodrug dr. Turna je izvajal, da prevladuje med volilci na Krasu drugačno mnenje. Stranka je od vsega začetka na-glašala, da gre samostojno v boj in volilci so to geslo povsod tako razumeli, da se bojujemo za svojo kandidaturo in za nobeno drugo. Volilci ne bi razumeli, če bi jim ukazali, da naj zdaj glasujejo za tega ali onega meščanskega kandidata. Klerikalno ali proti-klerikalno stališče tukaj ne more odločati, ker je dr. Gregorin na shodih decidirano izjavil, da ni protiklerikalen kandidat in bi imela v tem oziru njegova izvolitev enak učinek kakor izvolitev dr. Stepančiča. Povrh tega pa dr. Gregorin ne potrebuje nase aktivne pomoči, ker je dobil približno 300 glasov več kakor Stepančič. Volilci večinoma žele, da se stranka ne udeleži ožje volitve. — V debato so posegli zaupniki iz raznih krajev, ki so po vrsti izjavljali, da je razpoloženje skoraj povsod odločno za abstinenco. Navajali so dejstva, ki jim takorekoč one-mogočujejo vsako drugo stališče. — Po obširni razpravi je tedaj konferenca sklenila priporočaj da se socijalno demokratični volilci ne udeleže ožje volitve." Vsled tega sklepa je dr. Gregorin, kš je zmagal z večino 1160 glasov, dobil te kakih 300 glasov od socialno demokratični* volilcev, ki niso ostali zvesti strankini paroli, dočim so socijalistični volilci v Mavhinjah,. Brestovici, Selu in Temnici glasovali naravnost za dr. Stepančiča, kakor se nam poroča verodostojno. Zmaga dr. Gregorina ni bila torej odvisna od pomoči socijalistov, kakor to naglašata „Gorica" in „Slovenec". Nasilstva in tragikomična epizoda. Pod gornjim naslovom je priobčil „Piccolo" od minole srede: Skupina socijalistov „bastonamoretti" (pretepalci moretov) je okoli pol treh popo-ludne v ulici S.. Giacomo zasledovala nekega Slovenca, ki je bil „v rožcah". Eden socijalistov je trdil, da ga je videl v bližini Fil-harmonike in da ima pri sebi več glasovnic na ime Menesini-ja. Slovenec je protestiral : — Nimam ničesar, prav ničesar, ali ne smem hoditi tam, kjer hočem jaz? — Izvlečite mu ven glasovnice, je rekel eden njih : — Naprej, naprej! Preiščite ga — je velel drugi. — Nimam ničesar — je protestiral Slovenec. In še socijalisti ste vi drugi ? Saj glasujem za Pittonija! Ali eden iz skupine mu je odpel suknjo. Slovenec je dal roko notri v suknjo, kjer je imel neko listnico ter kričal razjarjeno : — Pustite mi žganje! Žganje je moje l Potem je vzel iz žepa glasovnico ter i — Evo, tu j e moja glasovnica. Čitajte : za Pittonja. — O, dobro je, so tedaj odgovorili socijalisti. — Dobro ? A jaz ne grem volit sedaj, ko ste napravili iako. Tedaj ga je eden — potem, ko je oka-ral one druge — prijel za roko, ter ga pregovoril, da je še" v šolo v ulici Pavel Ve-ronese. Slovenec Jakob Sorber p. Lovrenca, sodar, stanujoči t ulici Montecchi, je položil svojo glasovnico, ki je nosila št. 702". Kakor je to pri „Piccolu" že v navadi, je gotovo tudi ta.vest prikrojil po — svoje. — Xe je komu a«tera dogodku kaj znano, ga prosimo, naj aam to pove. Osobito prosimo prizadetega Sorberja (ali Lorberja ?>,' da se javi v našerr liisednišivu. V Trstu, dne 24. junija 1911. »EDINOST« St. 1T4. Stran III. RAZGLAS. Izvršujoč regulacij o tarifo v za cigaro, cigareto in režijski tobak, katera stopi t veljavo s 1. julijem 1911, se bo slednje od tega dneva dalje prodajalo po sledečih cenah: I. Splošna prodaja. 'i KO es "g HI Označba izdelka CENA I Tarifa Stv K V j 1 22 50 2 — 90 15 —• — 60 11 25 4 — 4b 16 25 F, — 65 10 — A — 40 7 50 7 — 30 8 20 9 18 »20 10 _ 18 11 16 16 12 15 15 13 14 __ 14 14 11 — 11 5 50 — 11 1 9 I — — 09 9 — 2 — 09 8 — — 08 3 4 4 — — 08 6 — 5 — 06 1 — _ 05 4 — 04 Označba Izdelka CENA »00 c8 "C cs Ei Označba Izdelka CENA K 1 ! 2 j 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 A. Cigare Luksus - cigare a *Jdeales zabojček 25 kom. . . . 1 . *Victorias zabojček 25 kom. . . *Entreactos zabojček 25 kom. . 1 e • **Imperatores zabojček 25 kom. 1 * **Aromatico3 zabojček 25 kom. o . 1 * "Graciosae zabojček 25 kom. . 1 - - cigare s Regalitas zabojček 100 kom. . . . 1 „ • • ■ Traoucos zabojček 100 kom. . . 1 „ . . . Britanica zabojček 100 kom. . . . 1 * • • • Panetelas zabojček 100 kom. . . 1 „ . . . Operas zabojček 100 kom. . . . 1 kom. . . . cigare s Kuba - Portorico paketi po 100 kom. . . . 1 „ . . . Fine Virginije paketi po 50 kom...... 1 ...... Brasii - Virginije kartoni po 100 kom. . . . 1 ......... Rosita zabojček 100 kom......... 1 „ ........ Portorico paketi po 100 kom....... 1 • ...... Manjf ine cigare s Virginke karton 50 kom........ 1 „....... Mešane inozemske paketi po 100 kom. . 1 . • Zigariilos paketi etnis po 20 kom. . . . 1 „ ... Male tuzemske paketi po 100 kom. . . . 1 . . . . *) Po bavaDBkem načinu is najljubšega tobaka izdelane cigare polne kakovosti. **) Iz bavanakega in dragih inozemskih toba-kov izdelane lažje cigare._ B. Cigarete. NH O. M. v kasetah po 100 kom. 20 „ . 1 b • Stambul 0. M. kartoni po 50 kom. 1 * .... Sultan m. M. kartoni po 50 kom. . 1 b Memphis O. M. kartoni po 100 kom. 1 . Kaiser m. M, kartoni po 50 kom. 1 « Damen m M. kartoni po 50 kom. 1 „ Hercegovina m. M. kartoni po 50 kom 1 „ Sport O. M. kartoni po 100 kom. . . 1 . . . Dalmatinski m. M. kartoni po 50 kom. 1 „ Jenidge m. M. kartoni po 100 kom. . 1 , • Drema l) 0. M, kartoni po 100 kom. 1 »..... Donau m. M. kartoni po 50 kom* 1 » Vlrglnke') m. M. kartoni po 100 kom. 1 * Ogrske') o. M. kartoni po 100 kom. 1 * C Zrezan tobak. Najfinejši turški, fino in debelo rezan škatlje iz pločevine po 200 g. . ■ kartoni po 100 g. . . Fin turški, Macedonski tobak a) paketi po 100 g....... b) zabojčki po 25 g....... Fin Hercegovina a) paketi po 100 g....... b) zabojčki po 25 g...... Srednje fini turški a) paketi po 100 g....... b) zabojčki po 25 g....... Drama a) paketi po 100 g....... b) zavitki po 25 g....... x) Drama cigareto se izdeljuje v večji obliki z napisom. *) Virginske cigarete dobijo napis. *) Ogrske cigarete se bodo prodajale v manjSi obliki. 40 07 06 50 05 05 04 04 04 03 50 03 03 02 02 02 01 40 60 76 44 28 32 96 24 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Kruli a) paketi po 100 g......... b) zabojčki po 25 g......... Knaster zabojčki po 25 g........ Ekstra fini „Trije kralji" a) paketi po 100 g......... b) zavitki po 25 g. . ....... Najfinejši ogrski tobak zabojčki po 25 g.......... Fin ogrski kratko in dolgo rezan ») paketi po 100 g......... b) zavitki pa 25 g......... Srednji fini ogrski a) paketi po 100 g......... b) zavitki po 25 g......... Fini gališki (v Gal. in Bukovini) a) paketi po 100 g......... b) zavitki po 25 g......... Turški obmejni tobak (v Dalmaciji, Galiciji in Bukovini) zavitki po 25 g.......... Cserbel • tobak (na meji proti Ogrski in okupiranim deželam) zavitki po 30 g.......... Deže ni tobak fino rezan a) zabojčki po 70 g....... b) zavitki po 30 g........ Obmejni tobak (II. vrste) fino rezan (na meji proti inozemstvu) a) paketi po 100 g........ b) zavitki po 30 g......... Debreczinskl (v Gal. in Bukovini) zavitki po 30 g.......... Deželni tobak (v Gal. in Bukovini) zavitki po 30 g.......... Deželni tobak (za druge upravne pokrajine) zavitki po 30 g. . ........ Obmejni tobak (III vrste) debelo rezan zavitki po 30 g.......... D. Zvit tobak. Hanauski v klobasah 50 g....... Zvitki in klobase 50 g......... Severno tirolski žvečilni tobak na Tirolskem, Solnograškem in Koroškem 50 g.............. Vorarlberški tobak (v Tirolski) 50 g.............. Tobak v kabiičih (v Tirolski) 50 g.............. Zablotdvvski Skrulliks (za Gal. in Buk.) 1 kom............. l/i kom............. Turice (v Dalmaciji) 1 kom............. _ H. Tarifa specijalitet. Cigare. 1 jI 2 J 5 i 8 i' 9 10 11 12 13 14 15 Coronas v zabojčkih po 10 kom. . . . 1 „ ... Regalla Favorita v zabojčkih po 50 kom. » » » 25 „ i „ Operas especial v zabojčkih po 50 kom. „ „ „ 25 kom. * Trabucos especial v zabojčkih po 100 kom. n m * 25 „ l n Regalia v zabojčkih po 100 kom..... 1 .... • Prensados v zabojčkih po 100 kom. . . . I b ... Selectos (malo nikotina) v zabojčkih po 25 kom. 1 n ..... Medianos v zabojčkih po 100 kom. . . . 1 * - ■ . *Regalia Media v zabojčkih po 100 kom. . m b B 25 9 1 B • "Havana-VIrginke v zabojčkih po 100 kom. 1 * B rev as v zabojčkih po 100 kom..... 1..... Trabuquillos v zabojčkih po 100 kom. . . ♦Portorico especial v zabojčkih po"l00 kom. 1 » Pigmeos v zabojčkih po 25 kom...... 1...... Galanes v zabojčkih po 100 kosi..... X jp • • • • • Virginies especial v zabojčkih po 100 kom....... 1....... 14 7 14 7 26 6 24 22 5 20 20 5 20 18 18 17 4 14 11 J 70 28 28 50 26 24 22 50 22 20 20 20 18 18 17 16 14 17 18 19 20 — n i ii Senoritas a) v zabojčkih po 100 kom. 1 „ b) v kartonih po 200 „ d. f. 20 Etuis po 10 „ * 10 „ Damas v zabojčkih po 100 „ . . 1 „ . . Infantes a) v zabojčkih po 100 kom, l „ b) y zabojčkih po 100 kom. Uzorna zbirka sestavljena iz vrst: Coronas (N. št. 1), Regalia Favorita (F. Št. 2), Operas especial (T. št 3), Trabucos especial (T. št 4), Prensados (T. št. 6.), Selectos (T. št 7), Medianos (T. št. 8), Regalia Media (T. št. 9), Trabuquillos (T. Št. 12), Portorico especial (T. št. 13), Pigmeos (T. št. 14) Galanes (T. št. 15), Senoritas (T. št 17) Damas (T. št. 18), v zabojčkih po 69 koto, . . . a . . Ta zbirka v luksurijozni opremi po 69 kom....... 11 — — 11 1 10 10 — — 10 10 — — 10 10 — — 10 14 — 27 30 Cigarete. Coronas s pozlačenim ustnikom t zabojčkih po 100 kom. . 1 H Sphinx s pozlačenim ustnikom v zabojčkih po 100 kom. v kartonih „ 25 „ La flear m. M. v kartonih po m n » La favorite m. M. v kartonih n - 9 50 kom. 10 * 1 , po 50 kczs. » 10 « 1 - 12 12 10 — 2 50 — 10 4 — — 80 — 08 o 50 — 70 — 07 5 Khedive o. M. v zabojčkih po 100 kom. n b b 25 „ 1 B Danes m. M. v zabojčkih po 100 kom. v kartonih „ 25 „ 1 » *Princesas m. M. v kartonih po 50 kom. . b b n 10 n 1 n • 8 *Egyptovske, m. vrste, o. M. v kartonih po 100 kom. . B m B 25 „ 1 B...... 91 Uzorna zbirka sestavljena iz Trst: T. št. 1—8 - v kartonih po 80 kom....... Ta zbirka v lepi opremi (imitacija usnja) v kartonih po 80 kom. . . . . . . • . • • 100 g Fušilni tebaki. Sultan flor. v zabojčkih po 200 g . 100 „' . Superflnl turški v zabojčkih po 200 g ^ B B B 100 ff Fini Klr v zabojčkih po 100 g . . . *Fini Puržičan v kartonih po 100 g ♦Najfinejši Hercegovina v kartonih po Pristen Latkia v paketih po 100 g Varinas v paketih po 100 g . . . . Najfinejši ogrski rezan ha dolgo in kratko v paketih po 100 g....... S (*) označene specialitetne vrste: Begalia-Media, Havana-virginske in cigare Portorico especiaL nadalje Princesas in egiptovske cigarete III. vrste, nadalje fine Puržičan in najfinej&i tobak Hercegovina, se oddaje s 1. julijem 1911. v splošne prodajo in se lnhko predajajo cd tega dne dal'e, razun i tobačnih specialitotnib prodajalnah, t odi v toba 13 6 10 5 3 2 2 1 1 Stran IV, »EDINOST« St. 174. V Trstn, dne 24. junija 1911. Župnik Vrhovnik in ljubljanski kne- zoškof. Pred državnozborskimi volitvami je ljubljanski škof dr. Jeglič poslal trnovskemu župniku g. Ivanu Vrhovniku pismo, v katerem ga je pozval, naj tekom 14 dni vloži prošnjo za upokojenje. Ta poziv je izzval ne le v trnovski župniji, marveč tudi po vsej Ljubljani veliko ogorčenje. Kakor poroča včerajšnji „Slovenski Narod", je sedaj škof dr. Jeglič na migljaj vlade umaknil svoj ukaz. Otvoritev hotela Excelšior Palače. Y četrtek je bil otvorjen novi veliki hotel na obrežju Sanita Excelsior Palače Hotel. Na otvoritev je bilo pozvanih mnogo odličnih oseb. Hotel je blagoslovil novi vojaški škof mons. Emerih Bjelik. Dr. Otokar Rybaf je dobil v II. okraju glasom uradnega rezultata 3107 in ne 3093 glasov, kakor smo poročali na podlagi privatnega izračunanja. Kako je informirana nemška javnost o razmerah v Avstriji ? Prijatelj — Ceh — nam je iz Landsberga na Bavarskem poslal ea izvod lista „General-Anzeiger fiir die ge-samte Monarch" od 21. t. m. Tam čitamo pod naslovom: „K ožjim volitvam za državni zbor med drugim sledeče: Nemec z Dunaja nam piše: K skupnim državnim troškom morajo Nemci veliko več plačati, kakor bi po številu prebivalstva odpadlo na nje. Isto, da Nemci največ plačujejo, se jih ob vsaki priliki zapostavlja in protidejstvo vlade obstoji v tem, da se Nemce v raznih deželnih zborih prikrajšuje pri razdeljevanju podpor. Z nemškim denarom se pita na Moravskem in Češkem Čehe, z nemškim denarom se pita Poljake, z nemškim denarom Slovence in Italijane. Le za-se ne smemo ničesar zahtevati, za aas država ne gradi nikakih Šol, ni kakih visokih šol, za nemškega kmeta ni nikake podpore v bedi, baš, ker se naš dobri nemški denar meče nenemškim narodom v naročje. In temu se pravi v Avstriji „enakopravnost" 1 Bilo bi pač žkoda, se jeziti nad takimi hedarijami. Na vsak način pa so pomilovanja vredni čitatelji listov, ki so za to temeljito informirani! Slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu ustanavlja sedaj svojo 10. ljudsko knjižnico v tržaški okolici in sicer v Rojanu. Obrača se zato tem potom do slavnega občinstva iz mesta in okolice z uljudno prošnjo, da bi mu v ta namen podarilo kako knjigo ali blagohotno prispevalo z malimi denarnimi darovi Gotovo ima marsikateri doma knjig, ki jih je že prečital in ki brez koristi ležijo v omari, medtem ko bi bile zelo porabne za ljudske knjižnice. Naj jih torej podari nam, kjer bodo v velikimeri izvrševale svoj namen. Slavno občinstvo se je dosedaj lahko prepričalo — sodeč po številu ustanovljenih ljudskih knjižnic in po njih delovanju in vs-pehu, — da, kar žrtvuje v ta namen, ni vrženo v morje. Skrbimo za ljudsko izobrazbo kakor drugi narodi (za italijansko šolsko knjižnico v Rojanu se je nabralo samo predvčeranjem 40 K). Delajmo na tem polju, posledice se bodo kazale povsod. Eventuelne prispevke in knjige je pošiljati na naslov: Si. ak. fer. društvo Balkan", Čitalnica „Narodni dom", Trst. Sokolski zlet. Naš lepi in prijazni ter — le recimo mu še vedno po stari navadi — tudi narodni sv. Ivan bo imel dne 2. julija čast vsprejeti čile Sokole vse tržaške župe ter razne in obilne goste iz Goriške, Istre in Kranjske. Prostor, primeren in obširen, je že izbran prav tam v srci našega sv. Ivana. Tu postavijo naši Svetoivančani paviljone, v katerih bodo Svetoivančanke skrbele sredi prirodine lepote in poezije za telesni blagor udeležencev. Radi tega se obračajo tem potom do slavnega občinstva, da pripomore z darovi k večjemu materialnemu vspehu. Prosijo osobito jestvin in pa različnih galenterij, ker se bo vrtelo tudi „Kolo sreče". Čim več dobimo darov, tem manje potrošimo in tem veči materijalni vspeh bo imel naš Sokol, ki je vreden in potreben najširše in najizdatnejše podpore, ker vzgaja, naši mladini zdravo telo, ki naj bo posoda zdravi duši! Dne 2. julija torej vsi na Sokolski zlet k sv. Ivanu, kjer nastopi vsa narodna vojska Trsta in okolice od naraščaja — 7-Ietnega dečka in deklice — do zrelega moža. Darove naj se blagovoli pošiljati v Otroški vrtec CM pri sv. Ivanu. Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 906. „Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo (plačala 200 K), 907. Omizje „Dolga vas" v Ljubljani v gostilni pri Bončarju (plačalo 2000 K); 908. Dr. Milan Korun odvet. kandidat v Sežani ; 909. Moška podružnica družbe sv. C. in M v Kranju (IV. kamen — plačala 16 K). — Manjka torej Še 91 kamnov! Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Vaditeljski zbor Tržaške Sokolske Župe ima svojo redno sejo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 9. uri (dopoludne. Ker je na dnevnem redu razgovor o javnem nastopu pri župnem zletu, poživljajo se bratje k polnoštevilni udeležbi. Načelnik, Trža&ka mala kronika. Odmevi katastrofalnega viharja. — Morje vrača nadalje svoje žrtve. Zopet so včeraj zjutraj ob 10. in pol med vrvmi jamborov potopljenega barka „Evangelistria", našli truplo mornarja, ki so ga prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu. Včeraj zjutraj je bil pogreb mornarja Jurija Paulinos z ladije „Evangelistria". Vdeležili so se pogreba namestnik princ Hohenlohe, zastopnik občine, grškega konzulata in mnogo ličnosti. Cetinjski župan je poslal tržaškemu županu jako prisrčno brzojavko, v kateri izraža svoje sožalje na strašni nesreči, ki je zadela tržaško pristanisče. Umrl je v bolnišnici 22 mesecev stari deček Edvard Košuta iz Sv. Križa, ki je padel v kotel, poln vrele vode. Koledar in vreme. — Danes: Ivan Krstnik. — Jutri: III. ned. po BInk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 25° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno. Tendenca za nevihte. Vroče. Vetrovi od severovzhoda. Nar. dal. organizacija. Skupina pekovskih pomočnikov ima jutri ob 10. uri dop. jako važen sestanek. Tovariši, udeležite se ga polnoštevilno! Strok, tajništvo. Izlet po morju v Devin. Napovedani izlet združenih skupin slovenskega ženstva NDO, ki se je imel vršiti na binkoštno nedeljo, se je moral odložiti na ne d el j o, dne 2. julija t. 1. Združeni odbor je storil vse potrebne korake, da se ta dan vrši izlet v najlepšem redu. Podrobneji vspored in natančnosti se objavijo svoječasno. Opozarjamo že danes slavno občinstvo mesta in okolice na ta izlet po morju v starodavni Devin. — Skupina slovenskega ženstva NDO vabi vse tovarišice na javen shod, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 5. uri popoludne v prostorih NDO (ulica Lavatoio št. 1.) Naprošeno je tem potom slovensko ženstvo, posebno služkinje in delavke v tovarnah in skladiščih, da ne zamude prilike se vdeležiti tega tako važnega shoda. Združene skupine NDO „Lloydovega arsenala", „Sv. Marko", „Tehnični zavod", „Plinarna" in „Linoleum" so imele dne 16. t. m. sestanek, na katerem se je sklenilo prirediti veliko vrtno veselico, ki se bo vršila dne 9. julija t. I. na prostoru „Konsum-nega društva" pri „Tirolcu". Ker je čisti dobiček namenjen v polovici prepotrebnemu „Godbenemu odseku NDO in listu „Svoboda", se odbor združenih skupin nadeja velike udeležbe od strani slovenskega, že itak mnogo požrtvovalnega ljudstva. Obračamo se še posebej do požrtvovalnih deklet združenih pri NDO, naj bi tudi one pripomogle po svoji moči do boljšega uspeha. Da bomo v kratkem videli prvi krasen nastop godbe NDO v lepem kraju, moramo gledati na to, da ga čimveč mate-rijelno podpremo, posebno sedaj, ko se tako pridno uči. Druga društva pa prosimo, naj bi ta dan ne priredila nikakih zabav, temveč, da bi se blagovolila udeležiti naše veselice, posebno pa velja to za pevska društva. Vspored priobčimo pravočasno. Veselični odsek zdr. skupin Nar. del. org. Gospodarstvo. Zvišanje cene tobačnim izdelkom. S 1. julijem se povišajo obenem v obeh državnih polovicah cene tobačnim izdelkom. Povišanje cene znaša: 1. Pri smotkah splošnega tarifa 1—2 v, pri specialitetah 1—6 vin.; 2. pri cigaretah splošnega tarifa 1 v, pri specialitetah 1—2 v; 3. pri cigaretnih tobakih splošne zaloge za 100 g 8 do 96 v, pri specialitetah 74 v. do 1 K 50 v, pri navadnih tobakih .za pipe 3Y3 v do 12 v, pri finih tobakih za pipe 10—20 v: 4. pri žvečilnih tobakih (sviskih) 4 do 6 v za 100 g. Detajle prinašamo v današnjem inseratu. Od povišanja izvzet je: a j tobak za njuha-nje, b) nekaj smotk, ki so bile v zadnjem času uvedene, tako Coronas, Pigmeos, Zi-garilos in Virginiosa, c) izmed cigaret v zadnjem času uvedene Coronas in cesarske cigarete. Ogrske cigarete se ne podraže, pač pa bodo manjše. — Vzrok podraženja je slabo finančno stanje države in je bilo po-draženje predlagano že leta 1909 ter sklenjeno lansko leto. Od leta 1888 so ostale cene smotk in cigatetnega tobaka enake, cene cigaret in tobaka za pipe pa so enake že 30 do 40 let. Med tem pa se je vse podražilo. Tako je samo surovi tobak poskočil za 100% i" se še vedno draži. Tudi izdelovanje se je podražilo. Od leta 1888 se je zvišala plača delavcem za 12 milijonov kron, starostno zavarovanje delavcev je stalo 2 2 milijona kron in zahteva še na-daljna 2 milijona. Tudi so vse druge države že podražile tobačne izdelke akoravno dela n. pr. francoska tobačna režija z monopolnim dobičkom 430%, italijanska s 300°/,, avstrijska pa z dobičkom 160%- Zvišanje cene se ni moglo tako izpeljati kakor bi odgovarjalo socialni politiki, potem bi bila morala ostati cena blaga, ki se prodaja v velikih množinah, neizpremenjena ali pa bi se zvišala pri kosu samo za dele vinarja, kar bi imela za posledice, da bi moral kadilec kupiti vedno več kosov ali pa pustiti dele vinarja prodajalcu, kar bi bilo isto, kakor da so izdelki imeli že prvotno to ceno v celih vinarjih. Sploh pa se more kadilec ogniti tobačnemu davku s tem, da se navadi manj kaditi, ali pa da kadi cenejši tobak. Končno pa prihaja ta davek zopet v dobro prebivalstvu potom državnih istitucij in pa neposredno prodajalcem in delavstvu. Monopolska uprava pa se bo potrudila zadovoljiti kadilce s tem, da bo gledala na izboljšanje nekaterih vrst in na moderniziranje opreme. Ribolov v Jadranskem morju. Glasom uradnih podatkov so ulovili minolega leta v Jadranskem morju okolu 48 in pol mil. rib, ki so tehtale okrog 13,082.000 kg in so bile vredne približno 9,741.000 kron. Največ so ulovili sardel (5,370.000 kg), najmanj jegulj (120.500 kg). V ribolovu je bilo zaposlenih 16.351 oseb s 4837 čolni v vrednosti 1,852.400 kron. Rib se je konserviralo v olju v vrednosti 5,797.574 K, od katerih spada 2,750.063 K na Istro, 3,074.511 K na Dalmacijo. Evropsko zadružništvo. Neki zadružni list poroča, da je bilo koncem leta 1909 v evropskih državah nad 90.000 zadrug. V Rusiji jih je bilo nad 11.000, v Srbiji 1252, na Bolgarskem 705, v Avstriji in Ogrski nad 15 000, na Nemškem okolu 24 000, na Francoskem 6000, v Italiji 8000, v Belgiji preko 3*^00, na Danskem 3600, v Švici nad 5000, na Nizozemskem in Švedskem nad 2000 itd. - DAROVL — Odbor Tržaške posojilnice in hranilnice je v svoji zadnji seji sklenil, da podari 200 K za žrtve zadnje nevihte. — Dotični znesek se izroči g. namestniku. — Ženski podružnici CMD je podarila gdč. Milka 30 kron mesto šopka za god prijateljici Antonietti. Živele ! — Za Ciril-Metodovo slavnost so darovali sledeči gg.: g.a Roža Gregorinova 2 vazi, 1 stojalo za zobotrebce, in 2 steklenici penečega vina, gdč. Milka 6 galanterij, g.a Bole 2 vazi, 1 krožnik in 1 pepelnik, g.dč Saksida 4 galanterij, gdč. Goli 3 salčke za črno kavo, g.a Urška Perič 2 vazi, obitelj Gulić 3 steklenice PrvaŠkega vina, kavarna Minerva 4 K, g. Perhavec 4 steklenice Ver-moutha, 2 maršale in 3 malinovca, obitelj Košir 1 Škatljo finih biškotov in 1 steklenico maraškina, gdč. Ema Zamejc 2 sohi (jelena). — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali od 6. 5. do 8. VI. : K 1086 62: Dr. Otokar Ry-bar odv. v Trstu pošlje kakor ustanovnino volilo po 1. 1899 umrlem župniku Iv. Čer-netu v Barkovljah ; 50 K, županstvo občine Rakek; 30 K, Dr. Karol Hinterlechner, Dunaj ; po 20 K; dvor. svet. Jos. Dobida, c.! k. notar Luka Svetec, štab. zdravnik Ivan' Šavs in c. k. notar Viktor Vessel; pol0K:i trg. M. Aite, odv. dr. Fr. Novak, trg. Mart. Ogorev, dr. Mavricij Rus, učitelj Ign. Supan, županstvo Toplice, c. k. sodnik Peter Zink, prof. dr. Jak. Žmavc in viši inž. Fr. Žužek; 8 K: trg. Andr. Jug; po 5 K; prof. Jož. Reisner in prof. Jak. Tršan; 3 K: c. k. sod. Iv. Zemljič ; po 2 K : trgovec Teodor Hri- j bar, dr. Fr. Kogoj, Iv. Millonig, Pet. Reha-, ček in Jak. Žnider; K 120: Franč. Berlec. Skupaj K 1368-82. Potreba je velika, prosimo vsestranske pomoči. Darove sprejema blagajnik Ivan Lu-zar, nadrevident. juž. žel. p. Dunaj 111. Rei-snerstrasse 27. _ Vesti Iz Goriik«. Iz Kostanjevice pri Temnici. — Tukajšnji vikar g. Bratina in upokojeni naručitelj g. Trampuž sta agitirala od hiše do hiše ter izpolnjevala glasovnico za Stepan-čiča. G. vikar je bil celo tako prijazen, da je držal minulo nedeljo kar celi volilni shod v — cerkvi. S tem sta omenjena gospoda sicer dosegla v Temnici večino za Stepan-čiča, ki pa kljubu temu ne pojde na Dunaj. Pevsko društvo „Venček" v Dutov-Ijah priredi dne 25. jun. t. I. svojo poletno veselico s plesom. Svirala bo vojaška godba bos. pešpolka iz Trsta. Krasna igra v dveh dejanjih in lepo ubrano petje pevskih društev bo dajalo gledalcu mnogo duševnega vžitka. Veselica se bo vršila na dvorišču gostilne g, Alojzija Tavčarja v Dutovljah ter prične točno ob 3. uri pop. Uljudno vabimo vse zavedne Slovence in Slovenke na nedeljski izlet v Dutovlje. Iz Tomaja. Pevsko in bralno društvo „Tomaj- v Tomaju, priredi običajni javni ples na sv. Petra dan, dne 29. t. m. na dvorišču gostilne g. Antona Črneta. K plesu ( bo svirala sv. Ivanska godba. Iz Tomaja, 22. junija 1911. Dekliška šola „Elizabetišče" v Tomaju priredi dne 25., 26. in na dan sv. Petra 29. t. m. veselico na zavodovem dvorišču z jako zanimivim vsporedom : s petjem, igrami, dekla-macijami, šaljivim srečkanjem itd. Ker je čisti dobiček namenjen v korist dekliški in „Jubilejni gospodinjski Šoli", ki je edina na Primorskem, se preplačila hvaležno vsprejemajo. Vsi ljubitelji mladine in naroda vsi dobrodošli! Knjigoveškega učenca -prejme ANr0N Trstu, ulica Cecilia 9. REPENŠEK, knjigovez ▼ 1094 Zavarovalnica 'J^e. f^0- Dobitki: činkvina K 100, tombola K 206. Po tomboli ples, Bvira domača godba. 108* PrnHo CO ^olo za dirko za vsako C9ao. — rrUUtt OD Belve tere 10. Mizar._1094 n«*H9irio oddati sobo za eno ali 2 osebi. Ui UlIlId Belvedere št. 39. 1089 VABILO na Izredni občni zbor JADRANSKE BANKE 0 TRSTU kateri se vrši dne 9. julija 1911 ob 10. predpoludne v prostorih banke (Via S. Nico!& 9j. DNEVNI RED: 1) Fuzija s Hrvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku in zvezano s tem povišanje delniške glavnice. 2) Sprememba pravil. Izvleček iz pravil: UPRAVNI SVET Jadranske banke v § 13. Občnega zbora se smejo vdeležiti oni delničarji, kateri so položili pri tej banki v Trstu ali pri drugih denarnih zavodih izven Trsta, katere določi in objavi upravni svet banke, 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 (deset) delnic. § 15. Na občnem zboru tvcri vsakih deset delnic po en glas; nikdo pa ne eme ne v svojem ne tujem imenu imeti več nego 20 glasov ; d lničarji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po pooblaščencih, ki ne morajo biti delničarji.. 80.000 UR bo darovanih! Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju eksportna trsoulna H. SPINGARN Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — Izključen vsak riziko. GOSTILNA „Pri deteljici" --„Al Trifoglio" = Trst, ulica Belvedere 7 Pcpoliioma prenrejena. Toči izvrstna vina: črno istrsko, teran, refošk, belo vipavsko in moškat. PIVO BUDJEJOVIČKO. DOBRA DOMAČA KUHINJA. Hiša nova štev. 173 na Bledu tik ceste v Zasip, s pritličnim in podstrešnimi Bobami, lep ograjeni zeljenadni vrt z vodnjakom, se za 6000 kron iT takoj proda. Poizvedbe istotam. Naslov pove „INSERATNI ODDELEK EDINOSTI" pod številko 1093. VELIKI KINEMATOGRAF „BELVEDERE" TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST V soboto 24. junija in v nedeljo 25. junija: 1. Veslarska dirka, po resnici. - 2. Filemon in Bancis, mitološka slika v barvah. - 3. fcidijska vera, drama. - 4. Komična novost, finale. NB. V pondeljek, torek in sredo s „STRIC TOMOVA KOČA", delo v 3 oddelkih. Eno uro trajajoča predstava. -