Ust Trna ta ©a oin^nra 19*7 kot tednik - Od l januarja 1958 kot pol tedni le — Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — LA Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLA SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KftAVT SOBOTA, 23. MATA 1964 LETO XVII. — ŠT. 40 — CENA 20 Dl MAR JE V Ob uvajanju skrajšanega delovnega časa Načela oživljajo v praksi Mnoge gospodarske organizacije na Gorenjskem so že začele uvajati skrajšani delovni čas, kot to predpisuje nova ustava. Ob skrajšanem delovnem času so se v nekaterih delovnih kolektivih pokazali že dobri rezultati. Za primer vzemimo kranjsko tovarno gumijevih izdelkov »SAVO«. JH sobote v mesecu imajo proste, četrto pa delajo. Ce pa jim slučajno kaj »spodleti«, potem delajo v mesecu še eno soboto. To vsekakor kaže na nekaj, in sicer, da se na 42-umi tednik ne da preiti kar tako administrativno, zaradi tega, ker je to nekje uzakonjeno. To mora biti odraz življenja, sposobnosti in dela nekega kolektiva. Zato je popolnoma prav, da nekatera podjetja, vzemimo tržiški »PEKO«, niso prešla takoj na 42-urnl tednik. Določila so si najprej ali 46-urni tednik. Kasneje, če se bodo pokazali ugodni rezultati, °o precej laže skrajšati delovni čas še za kakšno uro itd. V največjem gorenjskem delovnem kolektivu, v jeseniški ŽELEZARNI, so lani v maju, juniju in juliju napravili majhen poskus za skrajšani delovni čas. Strokovnjakom, ki so izdelali načrt in analize, je bil cilj ob skrajšanem delovnem času obdržati isto produktivnost, ali pa jo celo dvigni-" za nekaj odstotkov. Za poskus so vzeli obrat martinarne, in si-Cer zato, ker je prav od martinarne v glavnem odvisna vsa Proizvodnja v železarni. In kakš- ni so bili rezultati? Ugotovili so. da nezadovoljivi. Prvih 18 dni v mesecu je še nekako šlo. Produktivnost in količinska proizvodnja je bila na isti ravni kot prej. Toda potem so nastopile težave. Dobili so slabši material (sinter-magnezit) in ta je povzročil okvare na strojih in pečeh, kar je bistveno vplivalo na proizvodnjo. Razumljivo, v jeseniški železarni so potem spet prešli na normalni delovni čas. Centralni de- tez mesec dni že po novi cesti TRžic — Z urejanjem cestišča °d Ljubelja prek Tržiča do BI-•trice v teh dneh pospešeno napredujejo, saj mora biti do 1. ju-"ia. ko bodo ljubeljski predor ln novo cesto slavnostno izročili prometu, opravljenega čimveč dela. Zaradi ureditvenih del v predoru |n na avstrijski strani cestišča je ■* ljubeljski predor minuli te-jjen zaprt za ves promet, medtem ko so ga v soboto spet odprli. V lem času so promet usmerili prek Prelaza. Na Ljubelju sedaj ureiaio olo-JJad. vtem ko cestišče od Tržiške O'strlce do Bistrice pripravljajo 'a fino asfaltiranje oziroma utrjujejo podlago za prvo plast asfalta. Na Bistriškem polju so priče-n *«dl graditi dve bencinski čr- palnici in restavracijo. Z deli so v zaostanku le v predorih, izmed katerih eden po vsej verjetnosti ne bo končan in se bo promet ta čas odvizal po že obstoječi obvozni poti. , V okviru slavnosti ob otvoritvi predora in ljubeljske ceste bo v Podi j ubelj u tudi proslava v spomin na žrtve nacističnega koncentracijskega taborišča. Komemoracijo, ki bo zadnji dan junija, pripravlja posebna komisija pri občinskem odboru ZZB v sodelova-nlu z glavnim odborom ZZB NOV Slovenije. Za to priložnost bodo v Tržič pohabili tudi delegacije tujih borčevskih organizacij, katerih člani so bili v podljubelj-skem taborišču. — J. lavski svet je sprejel sklep, da bodo prešli na skrajšani delovni čas takrat, ko bodo v tovarni zagotovljeni taki pogoji za proizvodnjo, da ta ne bo manjša, ampak celo večja in da se na ta račun ne bodo znižali osebni dohodki. Kot mertijo strokovnjaki jeseniške Železarne bo to mogoče uresničiti šele po letu 1965, ko bo končana rekonstrukcija železarne. Ce se bodo že prej poka/ali pogoji za skrajšani delovni čas, bodo tega uvedli tudi v Železarni. To je postavljeno tudi v statutu podjetja. V jeseniški Železarni se morajo ubadati še z enim bistvenim problemom. Manjka jim namreč delavcev. Zato imajo številne primere, ko prav zaradi pomanjkanja delavcev v gotovih obratih (na Javorniku) ne dosegajo plana. Trenutno krizo rešujejo tako, da delavci delajo nadure. To pa vsekakor ni v skladu t načeli nove ustave, in to še toliko bolj, ker je znano, da je delo v železarni izredno težke«, naporno in večkrat zdravju zelo škodljivo. Zato je pozdraviti vsa prizadevanja strokovnjakov v jeseniški Železarni, ki se iz dneva v dan trudijo, da bi delavcu izboljšali delovne pogoje in ob tem tudi skrajšali delovni čas. V jeseniški občini bo v kratkem prešla na skrajšani delovni čas tudi HE MOSTE. Najprej ga bodo uvedli poskusno, kasneje, če se bo obnesel, pa ga bo delavski svet dal v potrditev občinski skupščini. V COKLI na Blejski Dobravi bodo za začetek uvedli 46-urni delavnik, prav tako.bodo skrajšali delovni čas.tudi v obrtnem podjetju KROJ in v KOMUNALNEM SERVISU na Jesenicah. Vsi ti in podobni napori delovnih kolektivov po vsej Gorenjski kažejo na to, da so načela nove ustave tudi v praksi že zaživela. To pa potrjuje tudi pomembnost tega dokumenta. MILAN ŽIVKOVIC Odraz zrelosti ^ V jeseniški občini so že vse predstavniki tovarniške sindikat- svetovanje. Prisotni s© bili vsi gospodarske organizacije raz- ne organizacije, tovarniškega ko- direktorji gospodarskih organiza- ^ Pisale volitve za nove samo- miteja Zveze komunistov, cen- cij jeseniške občine, predsedniki J upravne organe. Priprave za tralnega delavskega sveta, mladi- delavskih svetov in člani občin- • volitve so v polnem teku. Kot ne in strokovnjaki Železarne, pred skega plenuma. Tu so se pogovo-^ so nam povedali na Občin- volitvami v nov centralni delav- rili predvsem o tem, da naj ne • skem sindikalnem svetu na ski svet in v obratne delavske bo primopredaja med starimi ir • Jesenicah, doslej še niso zabc- svete. novimi samoupravnimi organi ad- • ležili tolikšne aktivnosti med Na\tem sestanku so se podrob- ministrativnega značaja, marveč • kolektivi in še posebej zan'- no pogovorili, kaj naj bi na bliž- mora biti to odraz življenja in • nianja, kako bodo potekale vo- njih zborih delovnih skupnosti dela, v času, v katerem živimo. J litve, kdo bo prišel na kan- posebej razpravljali in kakšne Na tem sestanku je bilo prisot- • didatno listo in podobno. kandidate naj bi predlagali za nih nad sto ljudi, Skar se je prej Občinski sindikalni svet na Je- nove organe samoupravljanja. redkokdaj zgodilo. zenicah je ta teden organiziral v Prav tako je občinski sindikalni železarni, ker je to največje jese- svet na Jesenicah organiziral v nisko podjetje, posvetovanje s občinskem merilu podobno po- Hans Richter obiskal Tržič Podobno aktivnost pred volitvami v samoupravne organe zasledimo v jeseniški občini tudi na področju javnih služb, šolstva in zdravstva^Kljub temu, da so roki za razpis volitev v samoupravne organe javnih služb podaljšani, imamo primere na Jese- Iskrene čestitke ob rojstnem dnevu Tudi Gorenjci, dragi naš tovariš Tito, se pridružujemo čestitkam k tvojemu 72. rojstnemu dnevu. <• Prav gotovo je vsaka beseda odveč, če primerjamo naša čustva ob tvojem prazniku. Ne da se povedati in zapisati, kako smo ti hvaležni za vse, kar si stori), da danes živimo mirno in lepo življenje. Povsod, kjerkoli si ti, dragi tovariš TJto, smo tudi mi s teboj, kot smo bili v časih, ko smo morali prelivati kri za to, kar danes imamo. Pozdravi prihajajo iz vseh koncev naše domovine, s severa, z juga, z vzhoda in zahoda. Pot štafete, ki jo je nosilo na tisoče mladih src, je pot našega in tvojega revolucionarnega boja. \ Tvoje življensko delo je bilo pot ne nehneg* boja za življenjske pravice delovnega človeka. In mi to spoštujemo in cenimo vsak dan bolj. Spremljamo te na vsakem koraku, tudi takrat, ko nisi med nami, ko si šel na vroča tla Afrike, Azije in Južne Amerike. S teboj bomo, ko boš utrjeval cilje in ideale za mir na svetu, ko boš potoval z istimi cilji po deželah naprednega sveta. In sedaj, ko smo spet zbrani okoli tebe ob 72. rojstnem dnevu, dvignimo zdravice, tebi, borcu za mir in resnično človeške odnose med ljudmi. Gorenjci te še posebej poznamo in se te spominjamo, ko prideš mnogokrat med nas, na lov, na oddih. Zato so pozdravi, ki ti jih prinašamo kot odmev milijonov, odkritosrčna zaobljuba nas mladih in vseh delovnih ljudi Gorenjske in vse naše domovine. Obljubljamo ti, da bomo Čuvali vse pridobitve našega revolucionarnega boja in na teh temeljih gradili še lepše in srečnejše življenje. Kličemo ti:" SE NA MNOGA LETA! — seveda z željo, da bi še večkrat prišel med nas in se v naši sredini kar najbolje počutil. Novozclandec W. G. »Ginger« Mollov bo Jutri v škof ji Loki tekmoval kar trikrat — v kategoriji 250 cem na stroju Bultaco TSS 244, v kategoriji 125 cem na stroju Bultaco TSS 124 (na sliki) in v kategoriji 500 cem na stroju Norton. Jutri velika predstava V soboto, nedeljo in ponede- Pred odhodom je g. Richter Iz-Jjek se je mudil na obisku v Tr- razil željo, da bi v prihodnje vodja socialistične stranke tržiški.občinski odbor Sooiallstič-*a območje Borovelj fot hkrati ne zveze in boroveljsko okrožje Judi Hcrovel jski podžupan g. Hans socialistične stranke med seboj nost ljudi v jesenišk v nove delav Tekmovalci so že prispeli v Škof jo Loko SKOFJA LOKA, 22. maja — Vse šele jutri, ko bodo zanesljivo pri- žrlo bat, sedaj pa je v stroj montiral novega in bi zato rad preizkusil vžig. nicah, da so nekatere šole že raz- niesto je v znamenju jutrišnjih potovali še ostali prijavljeni vo- V informacijski pisarni smo pisale volitve. motociklističnih dirk za NAGRA- zači. Ne bo le Angleža Mike Ccoka se srečali še z drugim velikim Tako veliko zanimanje in aktiv- D° LOKE> kl 8e Jlh bodo udele" In Novozelandca Arnolda Dobbsa, favoritom ?a dosego novega' re-i;„h; v, foonitvl rihKn; zlli vozači iz 16 držav kar s štirih ki sta se poškodovala na velikem korda proge, Angležem Levviseni Richt.rMC.75'KI»P"U£UP',,\B'"a,,!J r~"~""™ —""7"T-T* ZSi^St J iflS JKr^lr, S. *Mt|W»tOv! Tekmovalci so v tekmovanju minulo nedeljo v loungom, ki je tovarniški dirkač , cnter-Matko. V spremstvu svo- tesneje sodelovala, j Prav zato je volitvami v nove delavske svete „,„,,„__x _,.„ r. . . . .. J J „..;,.,„ V-_ «tc ■ i. * i J« »oproge Je bil na obisku pri ugledni gost najavi posebno de- dokazuje zrelost ljudi na tem po- J1"^ že Priš,i v .J*0/* ^ !*ggSB t„ ... , g}*«" ,rmc.AJ,S 'n b^ekmo- P^ednlku občnske skupščine legacijo stranke, ki bo v kratkem dročju. Prav tako bo tudi jese- ,.SO *e MJ* Sot"rlh " v DcT°,dne ,slmo sfe ust,avi 1 «£* J*1* kategoriji 350 in 500 cem. J** Milanu Su ogledal pa prišla v Tržič na prijateljske raz- niška delavska univerza pripra- k.T^lh «* kopališču, kjer je kombi.u velikega favonta ,utnš- Svelovn, prvak - pnkohčar Max »i le »..^j , ' K A .i „^.^„. w* „sja vrctn t^-,;™ 7a vftlttn- V« 1,1,0 danes dopoldne zelo živahno, njih dirk W. G. »Ginger« Molloya. Deubel in megov najresnejši kon- "» ^iST^S*^ T izvedbt volhev-: * * " "»« ** *"* M <"<• s «•«•• <" ■*»*•■ *> »* *—« P"° «fc P» <*»« » konkurenca zelo huda, y^etrtek popoldne Je v š' ?r!;> Loko prispela delegacija Iz pobratenega italijanskega mesta Medicine. Sprejela sta jo pi, *• skupščin« Milan Osovnikar ln tovariš Janez 6ter. Med njima je župan mesta Medicine g. Roberto Preti. ra bo pravljali kosilo. Zraven vozila sta Školjo Loko prispela popoldne. stala dva motorja Bultaco (250 in Jugoslovanski tekmovalci se v 125 cem) in Norton (500 cem). informacijski pisarni še niso ja- >Gi,nger« je tovarniški dirkač bar- vili. Zvedeli smo, da je naš naj- celonske firme Bultaco, zato smo boljši predstavnik Aleš Mrzel še «a vprašali po uspehih na tem v službi, in sicer kot etnolog vodi Stroju. po loškem muzeju številne obi- »S starim 250 cem sem imel več skovalce. med katerimi so bili tu- sreče, saj sem na njem razen ab- di nekateri tuij dirkači. Upamo, solidnega rekorda v Portorožu da se bo imel Se čas psihično dosegel še nekaj drugih pomemb- prinraviti in da bo jutri osvojil nih zmag. Tekel ml je kakih 230 električni štedilnik, ki ga ie za km na uro, vendar se je kmalu našega tekmovalca, kj bo zrušil izrabil. Z novim pa sem bil do- jugoslovanski rekord Škofje Lo- slej dvakrat tretji; nazadnje v ke, namenila velenjska tovarna nedeljo v Madridu.« Tak je bil Gorenje. — J. Ž. njegov odgovor, potem na je vlogo izpraševalca prevzel on: »AH je tukajšnja proga hitra; koliko Naši alpinisti V Boliviji dolgi so ravni odseki, na katerih je moč razviti maksimalno hi- Sest slovenskih alpinistov se trost; ali bo na dirke prišel dlrek- pripravlja na alpinistično odpra- tor opatijskih dirk?« vo v Kordiljcre Rcal v Boliviji. 23 včeraj so si v vožnji s kom- Med njimi sta tudi dr. Ivo ValiČ bi jem ogledali progo Anglež iz Kranja, član akademskega al- Richard Morlcv, tovarniški dirkač pinistjčnega društva in Tine Me- Moto Parille, Novozelandec helič, član PD Jesenice. Morrle Low in Anglež Rov Alb. Odpravo je organizirala Planin- Roblnson. Vsi so cesto zelo po- ska zveza Slovcniic. Traiala bo hvalili in napovedali velike hitro- 4 mesece. Naši alpinisti se bodo sli. 7. motorji jim po njej niso povzpeli na 5 do 6 tisoč mclrov n'ustli voziti, čeprav je Američan visoke vrhove, po možnosti tudi Andrew Richman za to prosil Se na neraziskane. Predvideno je, skoraj na kolenih. V Madridu je da bodo odpotovali v Južno Anic- namreč njegovemu Bultacu raz- riko 6. junija. -S. SOBOTA, 23. m»V W** TJudie In do^oHM #TJudie in dogodki • IJn/H* ;n H^^o^k? |,«m*H» —" * m. Teoni PO SUGTU Agrarna reforma v Peruju Perujski predsednik je razglasil zakon o agrarni reformi. Med tri milijone je razdelil 7,5 milijonov hektarov polj, ki jih je zaplenil veleposestnikom. Vendar pa ta zemlja ne zajema plantaž sladkornega trsa. Predsednik Tito bo obiskal Finsko Predsednik Tito bo uradno obiskal Finsko v začetku junija. S tem bo vrnil obisk predsedniku Kekkonnenu. Poleg Helsinkov bo obiskal tudi nekatera druga finska mesta. Prenehajo naj z boji na Borneu Član levičarske socialistične fronte Tan Cin Kun je predlagal parlamentu, da bi čimprej umaknili britanske in indonezijske čete z Bornea. Zahteval je tudi, naj »pustijo na prostost vse politične kaznjence. 2ito iz ZDA v SZ Ameriške ladje so pripeljale žito v SZ, -ki ga je kupila Sovjetska zveza. Junija bo prišla zadnja pošiljka. SZ se že zanima za nov sporazum. Kakor poročajo, bodo ZDA prodale žito in nekatere druge kmetijske pridelke še nekaterim vzhodnoevropskim državam. Zopet žrtev na Cipru V nekem spopadu na Cipru je Izgubil življenje pripadnik sil OZN. Turška vlada je sicer obljubila, da bo uvedla strogo preiskavo, njen izid pa bo sporočila OZN. O nadaljnji usodi Cipra bo kmalu moral razpravljali varnostni svet, ker 27. junija poteče rok silam OZN. Zahodne sile si prizadevajo, da bi OZN izposlovale položaj, ki bj bil praktičnčo nad ciprsko vlado. u nem e Vremenska napoved za danes in nedeljo Sprva pretežno sončno, nato naraščajoča oblačnost in proti večeru poslabšanje s padavinami. V nedeljo najprej padavine, nato postopno izboljšanje. Nekoliko se bo ohladilo. Vremenska slika Slabotno področje visokega zračnega pritiska se je zgradilo nad Srednjo Evropo in zahodnim Balkanom. Frontalne motnje so zajele Britanijo in se pomikajo proti Srednji Evropi. Pred njimi bo za kratek čas pritekal nad Alpe toplejši zrak. Vremenska slika Brniki —- delno oblačno, 17 stopinj, zračni pritisk 1017 milibarov, pritisk je ustaljen; Triglav-Kreda-rica — zmerno oblačnčo, 2 stopinji, brez vetra; Jezersko — zmerno oblačno, 14 stopinj. Drogerija Kranj prosi potrošnike, ki so kupili v njeni poslovalnici dne 21. maja popoldne in 22. maja dopoldne alkohol oziroma špirit, naj istega zamenjajo v Drogeriji Kranj, ker Je neužiten. Laos, država, ki ji je 14 držav zajamčilo nevtralnost s podpisom ženevskega sporazuma pred dvema letoma je zopet v hudi politični stiski. Laoška pravljica je dobro znana in stara, kajti mednarodni sporazum o Laosu, razen kratkega premirja, laoškemu ljudstvu ni prinesel toliko pričakovanega olajšanja. Dveletni poskusi predsednika laoške koalicijske vlade Suvane Fuma niso niti za las zbližali političnih teženj treh laoskih prinčev. Osnovna odgovornost za novo krizo pa ne zadene samo laoških voditeljev, ki niso našli skupnega imenovalca, temveč veliko bolj velesile, ki so po starih običajih pristavljale še naprej svoj lonček in vsaka na svoj način izsiljevale svoj vpliv. Po dveh letih prizadevanj za pomiritev imamo v laoški vladi še vedno tri struje, vlada je sestavljena samo na papirju in se uradno ni razpadla samo iz preprostega vzroka, ker Je »nujno potrebno zlo.« Razen vlade brez moči imamo še tri vojske, ki se med seboj gledajo kot pes in maček. Sedanja laoška kriza je resno ogrozila položaj v Južni Aziji. Soseščina Laosa je na trnju. Kriza se Je pravzaprav začela že pred tedni, ko je desnica prekršila določbe ženevskega sporazuma in uprizorila udar svoje vojske v Vientianu. Udar desničarske voj- sprljaznitt z umikom, ki pomeni za levičarske čete odlično utrditev svojega strateškega položaja. Odločilni spopad se bo v Laosu odvijal med vojskama desnice in levice, če udeleženkam ženevskega sestanka ne bo uspelo najti hitre rešitve. Ofenziva s severa nje odpora zoper tujo agresijo. Princ Suvana Fumo, ki Je po diplomatskih ocenah v škripcih, je naprosil države udeleženke ženevske konference, da pomagajo odpreti Laosu eršilno padalo, ki naj bi Laos rešilo nadaljevanja državljanske vojne. Razoroženi princ ske pa je ostal ponesrečen, ker je Laos pač dežela, kjer so zelo budne svetovne velesile, k{ ob vsakem bolj kritičnem položaju zgrabijo za zasilno zavoro. Udar desničarske vojske je pripeljal do protiudarca levice. Kaj kmalu po dogodkih v Vientianu je prišlo do napada levičarskih sil Pa-tet Lao na položaje nevtralistič-nih sil v Dolini vrčev, ki je ločnica laoškega premirja. Ofenziva gibanja Patet Lao Je bila učinkovita in nevtralistične sile pod vodstvom generala Kong Lija so se morale zateči v gore in se Je po poročilih baje usklajena s pritiskom in napadom levičarskih sil v sosednem Južnem Vietnamu. Strategija vojne v tem delu sveta ima tako precej skupnih črt. Napredovanje levičarskih sil, ki so po zadnjih poročilih oddaljene še okoli 20 kilometrov od glavnega mesta Vicntiana, je privedlo desničarske kroge na zami' sel, da zaprosijo za vojaško pomoč tujino. Stalni komite ministrstva za obrambo Je predlagal vladi naj nekaj ukrene za poveča- Na rdeči gumb nevarnosti sta pritisnili tudi predsednici ženevskega sestanka Velika Britanija in Sovjetska zveza. V Londonu ugotavljajo, da Je napad v Dolini vrčev najbolj drzna kršitev ženevskega sporazuma. Britanskega predloga, da bodo nemudoma morali nekaj storiti in de Gaullo-ve zahteve, da bi sklicali novo ženevsko konferenco 14 držav, se sicer lotevajo z zavlačevanjem, ker računajo na odpor ZDA, ki se pripravljajo, da bi se z vojaškim vmešavanjem vključile v sedanji spopad v Laosu. Ukaz, da je sedmo amer'ško ladjevje od-plulo v vode jugovzhodne Azijc» si lahko razlagamo v tem smislu. Kljub resnosti položaja Pa Pre~ vladuje tudi trezen optimizem, da bo sedanjo krizo mogoče rešiti na miren način s spoštovanjem statusa quo. Na vojaških zemljevidih so medtem že ugotovili, da ofenziva levice ni vsestranska, da je ome" jena na predele,, ki so jih'sile Patct Lao pred časom izgubile zaradi taktičnih premikov desnice. Diplomatski seštevki so tudi P°" kazali, da je Peking najbrž začel sedanjo krizo, da bi sklicali novo ženevsko konferenco na najvišji ravni. Tako hI se Peking lahko vključil in Izsilil diplomatsko pd" znanje. Ce pa bi do novega se" stanka za zeleno mizo prišlo« predmet razprave najbrž ne bi bil samo Laos, ampak (udi Kambodža, ki ji še vedno ni potrjena njena nevtralnost. Za Laos ni I*-bire. Pametno sredstvo za potni* ritev so našli že v Ženevi pred dvema letoma: priznanje in spo; štovanje laoške neodvisnosti 1° nevtralnosti. Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki •Ljudje hi dogodki • Ljudje in dogodki • Lludie in dogodki • Liudie in do- »dk Prvi uspehi v občini Kranj Nov otroški oddelek Pisali smo že o masovni krvodajalski akciji, ki bo od 11. do 26. junija 1964 na celem področju občine Kranj. Po prijavah, ki jih je prejel občinski odbor RK, so nekatere organizacije to humano nalogo zelo lepo organizirale in dosegle zavidljive uspehe. Po dosedaj zbranih podatkih je najboljši uspeh v krajevnih organizacijah RK Golnik, Šenčur, Naklo in Preddvor. Kfajevna organizacija RK Gol- nik je plan krvodajalcev prekoračila na 97 prijav, kar pomeni, da je prekoračila sprejeto obvezo za 118 odstotkov. Ne samo RK, tudi vse družbenopolitične organizacije so sodelovale ln pomagale. Omeniti moramo, da je sama zdravstvena služba na Golniku pokazala največje razumevanje za, to akcijo. Direktor instituta doc. dr. Bojan Fortlč in sekretar osnovne organizacije ZK Ferdinand Stiplovšck sta se prva vpisala v seznam prostovoljnih da- Kranjski aeroklub zopet osvojil državno prvenstvo" Silvo Seražim — državni prvak V ponedeljek je bilo v Mostar-ju drugo državno prvenstvo modelarjev z modeli na radijsko usmerjanje, imenovano »soko kup.« Tekmovanja so se med drugimi udeležili tudi člani kranjskega aerokluba »Stane Žagar.« Tekmovali so v kategoriji enokanalnih jadralnih modelov in enokanalnih motornih modelov. Kategorije več-kanalnih motornih, modelov tekmovalni program državnega prvenstva ni zajci, saj je povsod, razen pri kranjskem aeroklubu, še zelo nerazvita. Vreme tekmovanju ni bilo najbolj naklonjeno, zato tudi rezultati niso bili najboljši. Klub temu sta Člana kranjskega aerokluba SILVO SERAŽIM in KARLO HERLBC v kategoriji jadralnih modelov osvojila 1. in 2. mesto. Slabše je bilo v drugi kategoriji. Tu je Seražimu, ki je na treningu blestel in veljal za absolutnega prvaka, zaradi velikih temperaturnih razlik v obeh startih zatajil motor. Plasiral se je šele na 6. mesto. Boljši je bil Kranjčan Milan Omcjc s 5. mestom, medtem ko se je Bruno Stular, prav tako član kranjskega aerokluba, plasiral na 8. mesto. Zaradi odličnih športnih rezultatov Seražima in članov kranj- skega aerokluba nasploh, je letalska zveza Jugoslavije Seražima določila v' državno reprezentanco. Ze pred njim je vanjo določila Janeza Pintarja, vendar se ta zaradi odstotnosti prvenstva ni mogel udeležiti. Seražim bo z državno reprezentanco 2. junija odšel na desetdnevno turnejo po Poljski. , T. P. V klubu gospodarstvenikov Razprava o investicijski politiki Kranj, 23. maja — V ponedeljek, 25. maja ob 17. uri, bo v klubu gospodarstvenikov razprava o perspektivni investicijski politiki v kranjski občini glede na smernice VI. plenuma ZKJ. Razpravo bo vodil predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir. O tem je na zadnji seji razpravljala tudi skupščina in sprejela vrsto priporočil. Tako bodo v razpravi verjetno govorili o tem, da bi se odpovedali misli na nekatere gradnje, za katere še ni zagotovljen denar niti niso zanje pripravljeni dokončni elaborati. Nasprotno pa se bo potrebno še resneje spoprijeti z začetnimi investicijami. rovalcev krvi. Zelo lepo so to akcijo organizirali tudi v Šenčurju. Sodelovale so vse družbene organizacije, formirali ln zadolžili so celotni politični aktiv In zato so sprejeto obvezo (96) dosegli s 136 prijavami (plan so presegli za 42 odstotkov). x Tudi v Naklem in Preddvoru so postavljeni plan prekoračili, ker so akcijo pripravili in organizirali skupaj s KO SZDL in ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v okviru krajevne skupnosti. * Imamo pa tudi take organizacije, ki so po dosedanjih podatkih to družbeno nalogo Izvedle le polovično. Upamo, da bodo vse na' še organizacije RK v povezavi s KO SZDL in ostalimi organizacijami sledile lepemu primeru omenjenih organizacij in se čimprej približale planu ali pa ga celo prekoračile. 2e po prvih mesecih letošnjega leta so izgledi, da bodo dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev za območji občin Radovljica in Jesenice precej višji kot lani. Lani niso dosegli predvidenega nivoja, zaradi česar je sklad zaključil leto z 20 milijoni izgube. Če bi se to v letošnjem letu ponovilo, bi morala skupščina skupnosti predpisali izreden prispevek na osebni dohodek zaposlenih. Ker osebni dohodki, od katerih so odvisni tudi dohodki sklada, v letošnjem letu vidno težijo k porastu, so šli dokaj pogumno v povišanje sredstev za delovanje zdravstvenih ustanov, štirinajst zdravstvenih ustanov na območju obeh občin bo dobilo povprečno 18 odstotkov več denaria kot lani, ali skupaj okoli 2 milijardi dinarjev^ Sicer je pa tudi res, da so bile zahteve zdravstvenih za- vodov zelo visoke in, da vseh 5* zdaleč ni bilo mogoče upoštevan. Tako so posamezni zdravstveni domovi zahtevali, da jim za zdravniški pregled priznajo namest° lanskih 400 kar 1200 dinarjev, bolnica bi želela ceno oskrbnega dne povišati od 3500 na 4700 dinarjev itd. Zavarovanci v letošnjem letu n_e bodo mogli zaslediti kakšnih W* stvenih novosti, saj večjih invf stici j v zdravstvo ne bo. Večl* pridobitev je le preurejen in P0-večan otroški oddelek jeseni*^ bolnišnice. Okoli 60 milijonov v lanskem letu prehranjenih sredstev bodo zavodi uporabili 23 razne manjše izboljšave in za vzdrževanje, nekoliko pa za P°* trebe družbenega standarda. H»J" večja začeta investicija, jeseniŠKJ zdravstveni dom, za katerega0 bilo potrebno še okoli 400 milil0: nov dinarjev, bo, kot kaže, mora še počakati. — S. nlnlc«' Kaže, da bd obljuba, češ da bodo ob bencinski črpalnlci na Zlatem polju že ta mesec postavili pral-avtomobilov, izpolnjena. V Kranj so pripeljali montažne dele, Jih zmontirall, — in objekt je skoraj nar Tovornjaku odpovedale zavore JESENICE —> Na cesti pod Golico, ,pri Erlahovi žagi, se je v sredo ob 14.45 tovornjak KR-16-84, ki ga je upravljal FRANC RE-BOL, zaletel v obcestni smernik. Do nesreče, ki je tetjala okoli 250.000 dinarjev Škode, je prišlo, ker so na vozilu odpovedale zavore. Neprimerna hitrost KRANJ — Na cesti I. reda Kranj — Ljubljana, med kilometrskim kamnom 829 in 830, je zaradi neprimerne hitrosti osebni avtomobil K 102-602, ki ga je vozil Bruno Kerker, zaneslo v obcestno drevo. Na vozilu je materialna škoda ocenjena na 350.000 dinarjev. V križišču izsiljeval prednost BLED — Na križišču Grajske in Prešernove ceste v sredo ob 16.45 trčil mopedist Avgust časar v osebni avtomobil G-34627, voznik Leopold Prem. Voznik osebnega avtomobila je v križišču izsiljeval prednost pred mopedist om; škoda na vozilih je ocenjena na 110.000 dinarjev. Otrok skočil Ha cesto KRANJ — Petletni Albin Traven je v četrtek ob 18.35 nenadoma tekel čez Koroško cesto jn pri tem zaprl pot motoristu Tinetu Golobu, ki je z motornim kolesom KR 10-425 vozil proti Naklem. Hudo ranjenega otroka (zlom desne noge, pretres možganov in huda rana na glavi) so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Z Okrožnega sodišča v Kranju 9* Pojdi ven, zažgal bom hišo" Kranj, 22. maja — Te dni m je pred kranjskim Okrožnim sodiščem zagovarjal ŠTEFAN BALA2IC, doma iz okolice Maribora, sedaj stanuje v Kranju, zaposlen ic bil kot pismonoša pri PTT v Kranju. Tričlanskemu senatu je predsedoval sodnik JOŽE VIDMAR. Štefan Balažič je lani, 22. decembra, precej popival po raznih kranjskih gostilnah. Nazadnje se je ustavil v gostilni »Prešernov hram«. Tu je pred odhodom domov zvrnil še nekaj .kozarcev kuhanega vina. Pozno ponoči se je močno okajen vračal domov. Stanoval je pri tašči FRANČIŠKI GOLOB na šempetrski 22 v Kranju. Okoli 24. ure, ko je prišel domov', je Balažič začel s svojim razdejanjem. S sekiro je najprej razbil vhodna vrata na hiši, potem še vrata v svojem stanovanju in prav tako vrata v stanovanju tašče. Toliko je še bil pri sebi, da se jo napotil tudi proti vratom podstanovalca ŠTEFANA HRVOJE-VICA. Pred vrati mu je govoril: »STIPE, POJDI VEN, KER BOM ZAŽGAL HISO!« Verjetno se njegov sosed Stipe niti ni zavedal, kaj namerava sforiti Balažič. Zato ga v začetku tudi ni jemal resno, niti ne njegovih besed. Toda Balažič ni odnehal. Usodno noč, 22. decembra lani, je svojo spalnico polil z bencinom in zažgal z vžigalnikom. Njegov sosed Štefan Hrvojevič je takoj zavohal dim, skočil pokonci in začel gasiti; s tem je tudi preprečil nadaljnje širjenje požara. Balažič se je med tem časom izmuznil in hotel v predsobi zažgati polivinil, vendar mu to ni uspelo, ker polivinil ni hotel goreti. Se in še je razgrajal po stanovanju. Balažič je odšel v klel, kjer so bila drva in drugi gorljivi predmeli. Drva je polil z bencinom in zažgal. Začelo je precej močno goreti in pri tem požaru nastalo za okoli 200.000 dinarjev škode. V zagovoru pred sodniki se obtoženi ŠTEFAN BALAZIC sploh ni mogel spomniti, kaj se je tistega večera dogajalo. Na vsak način pa je hotel zanikati, da je polil najprej z bencinom in potem zažgal. Dejal je: »Morda sem odvrgel cigaretni ogorek, pa je začelo goreti.« Toda priče so potrdile dejstva, ki so navedena v obtožnici, in sicer, da je Balažič res polival z bencinom;-imel ga je v litrski steklenici kake pol litra. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na 10 MESECEV ZAPORA. Izreklo je tudi varnostni ukrep, in sicer, da se mora Balažič iti zdravit v bolnišnico za alkoholike in narkomane. Pokazalo se je namreč, da Balažič ob dejanju, ki pa je storil, ni bil popolnoma prišleven. To je bila tudi olajševalna okoliščina pri izreku sodbe. M. Z. Žalosten dogodek v Struževem ■ Kranj Zabodel ga je z nožem v hrbet KRANJ, 22. maja — Pred tričlanskim senatom, ki mu je predsedoval sodnik JOzE FISTER. se je včeraj na Okrožnem sodišču v Kranju zagovarjal IBRAHIM MEHMEDOVIC, doma iz okolicć Tuzle in zaposlen pri SGP »NOVOGRADNJE« Tržič. Stanoval je v delavskem naselju v Struževem pri' Kranju. Skupina sezonskih delavcev je lani 15. septembra proslavljala zasebni praznik v stanovanju REDZE MUŠICA v Struževem. Okoli tretje ure zjutraj je prišlo med gosti do prepira in do nesramnih izzivanj. Spoprijela sta se obtoženi Ibrahim Mehmedović in njegov sodelavec ENIZ KERIC. Nekaj časa sta se pred vrati stanovanja pehala, nato pa je Mehmedović potegnil nož, da bi zabodel Kcrića. »Sprva mu to ni uspelo, ker mu je Kerič zbil nož po tleh. Oba sta se začela boriti za nož, prvi zato, da bi zabodel Korica in Kcrić zato, da bi nož vrgel proč, da ne bi prišel Mehmedovi-ču v roke. Toda Mehmedović je bil spretne jši, zagrabil je nož in zabodel Keriča precej globoko v hrbet. Kerič se mu je z rano na hrbtu Izmuznil in zbežal v kuhinjo. Mehmedović se je pognal za njim in še enkrat zamahnil z nožem proti Keriću in ga močno ranil v roko. red Obtoženi Mehmedović se jc P sodniki zagovarjal, češ da se v* česar ne spominja, kaj sc je dilo in da npža sploh ni nosil P sebi. Toda priče so izpovedale P.ff polnoma drugače, tudi t0'.^ajr bil Mehmedović pri dejanju volj prišteven, saj je okoli 10 t3|j. tov popilo le nekaj nad sedem trov vina. WWVto/UO, Dve skrajnosli ali ocena dveh predstav V petek, 8. maja, smo bili v Prešernovem gledališču v Kranju priča reklamni oddaji mladinskega tednika Mladine, ki jo je pod obetajočim naslovom Mladina mladini pripravila skupina za tisk pri občinskem komiteju ZM. Pred začudenimi očmi gleda-liščnikov in zabave željnimi mladinci in mladinkami, ki so do zadnjega prostega mesta napolnili dvorano, je izšel »ustni časopis« priljubljenega tednika. Na sejmarsko sceniranem odru smo spoznali čitalniško utilitaristični profil redakcijskega ansambla, ki nam je pokazal, kako na moč enostavno je združiti koristno s prijetnim oziroma obratno in pri vsem tem šc ohraniti socialistično — humanistični akcent. Organizatorji so v cirkuško atmosfero pričakovanja uspeli vtihotapiti tudi svoj smisel za družbeno angažiranje mladine. Ker smatram, da je bil namen takih informativnih trenutkov (ki pa so jih popevkarsko razboriti na- dobudneži doživljali kot večnost) na vsej prireditvi še najbolj resen, bi na kratko pojasnil, da kulture ne bomo uspešno »reševali« s kadri, ampak z od tistega, na prireditvi zaznavnega, docela drugačnim konceptom o potrebnostih takih in podobnih slepomišniško slepilnih in že kar morilsko koris-tnih, vse kar je v človeku človeškega ignorirajočih predstav. V isti dvorani teden dni kasneje popolnoma drugačna stremljenja. Pred peščico »prostovoljcev« so štirje mladi avtorji v sodobnem pesniškem jeziku izpovedali svojo privrženost odprtim žilam našega življenja in si nastavili na vrat sarkastično rezilo smiselnosti osamljenega prizadevanja. Predstavi je sledil, sicer ne Vroč, a vendar dokaj jedrnat pogovor, kjer jc bil tudi O vržen pomislek o umetniški vrednosti prebrane poezije na račun začetništva s preprostim argumentom, da je moč te poezije v njeni eruptivno razgaljujoči angažiranosti in ne morda v dovršenosti verzifikatorstva (ko-vaštva verzov). Da se debata ni mogla izviti varnim specifičnostim kultuniških tendenc, gre nedvomno zasluga standardni strukturi kranjskega serioznega občinstva. Organizatorji — klub Odra mladih, so predvsem pogrešali mladino in še posebno upravičeno obisk gimnazijcev, katerih literarna prizadevanja zadnjega časa dopuščajo razveseljujoče namige. Torej dve predstavi z diametralno nasprotnim hotenjem in prav takim uspehom, Ko bi se kranjsko občinstvo zavedalo svoje dru/bene eksistence — tudi v trenutkih tako imenovane rekreacije — bi bila njegova reakcija /gotovo priscbnejŠa. IZTOK GEISTER Razmišljanje po večeru s pesnikom V petek, 15. maja smo izrabili priložnost, ki nam jo je nudila organizacija kluba kulturnih delavcev v Kranju, in se seznanili s pesnikom Edvardom Kocbekom. Ta zapis se navezuje rta vtise s tega srečanja in na misli, pomisleke, na samovoljne in v več ozirih tendenčne zaključke, kot indicije za vse večjo in vse bolj obvezujočo nujnost prevrednotenja danosti glede na to, da tacaš in ta-prostor obsega tudi možnosti še ne danega časovnoprostorskega predimen-zioniranja našega bivanja. / Navajeni smo po svojih konzumentskih, da ne rečem ravno kanibalističnih lastnostih, kako se takšni primeri običajno prilegajo težnjam k polaščanju tako kulturne dobrine, ki jo prednaša avtor, kot avtorja samega ter obratno, in je v primerih, kjer situacija ni nevarna, ni naostrena proti nekemu konkretnemu in že utrjenemu družbenemu dogajanju, pričakovati navidezno, brezkompromisno zavzemanje stališč in borbo mnenj; in to donkihotstvo se potem tudi obeša na velike zvonove, kar naj doka- zuje uspešnost pa mestu jalovosti, sproščenost debate in delimitira občutek pomanjkanja osebne varnosti v dokazovanju ugotavljanjih resničnih dejstev kakšne neresnične resničnosti. Drugače je v primerih, kjer gre za celovito osebnost z neizpodbitnimi zaslugami v kulturni zgodovini širšega narodnostnega obsega in nastopa ta osebnost še z močjo svoje izvirnosti in umetniške pre-potentnosti. Proti pričakovanju se priložnost, ki je omogočena na precnostaven način, s preprostim vabilom, sprevrača v onemogočanje delovne situacije, na katero smo lahko računali glede na osebnost tovariša Edvarda Kocbeka in na njegovo popularno ustvarjalno izkustvo. Pred nami se z vso absurdnostjo razvije panorama medosebne-ga kulturniškega reprezentiranja na eni strani z nesporno visoko ravnijo umetniškega prizadevanja in na drugi že kar vernega, hlapčevsko ponižnega, sladkobno pripadni-škega koketiranja. Iz česa lahko sledi, da je bila prisotnost tovariša Edvarda Kocbeka neprimerno, neodgovorno zlorabljena in predstavlja zgolj fasado, za katero bi se mogla skrivati ustvarjalna impotentnost organizacije, ki je prevzela pobudo za celotno kulturniško iniciativo v občini po proračunu občine Kranj za leto 1964. V kolikor je ta trditev ovrgljiva, še zmeraj obstane kočljivo dejstvo strukturalne in programske nezadostnosti kluba, kar izsiljuje obravnavo proračunske opravičenosti in opravičenosti identificiranja njegove dejavnosti s kulturo. Drznem si trditi, kako to pot očitno možnost konstruktivnega situiranja danosti sploh ni bila organizaciji prezentna in so bile nične ambicije preneznatne, v kolikor ni šlo celo samo za ozko strugo kanalizacije kulture z omenjenih birokratsko upravnih vidikov, kot rezultat tega pa bi lahko v obračunu kulturniške dejavnosti navedli imenitno dejstvo, da smo posredovali pogovore s temi in temi imenitnimi ljudmi, obešeno na prapor tradicionalne kranjske kullurniškoclitne problematičnosti. FRANCI ZAGORICNIK Grob je bil najden na vzpeti-nici, kjer je bila prej, preden so tu začeli kopati gramoz, njiva. V neposredni bližini teče potoček z zanimivim imenom Milka, Kj pa je med domačini že skoraj pozabljeno. Ime je verjetno s'0" vanskega porekla (Mileva — ?)• . Zanimiv je način pokopa. Prl staroslovanskih grobovih poznamo doslej v glavnem dva načina pokopa: pokop z desko pod pokojnikom (okostje leži na njej) in pokop z desko nad skeletom (okostje jc pokrito z desko, lez1 pa na goli zemlji). Krst še "e poznajo. Oba ta dva načina P°" znamo pri staroslovanskih grobovih na blejski Pristavi in V bohinjski Srednji vasi'. Pri probu na Mlaki pa gre Za svojevrsten način, ki da slutiti prve začetke uporabe krste. Skelet leži na zemlji, nad njim pa so ob straneh podolgem deske v obliki korita, torej vodoravne in navpične, p°-prek čez prsa pa je še prečna deska, širina vodoravnih in navpičnih desk podolžnega »korita« Zgd* raj nad skeletom je 15 cm. Deske so zoglenele, vendar so jih arheologi zelo previdno odkopali. da so lahko ugotovili prvotno lego. —at TONE SVETINA ' i Glasbena revija v Preddvoru V kranjski občini so se zvrstile tri glasbene revije: v Cerkljah, v Stražišču in v Preddvoru. Vse tri so izredno uspele. Tokrat si podrobneje oglejmo prireditev v Preddvoru. V nedeljo v prviji popoldanskih urah so se pripeljali šolarji — pevci iz Kranja in Predoselj. prav tako še vedno mladi fantje in možje iz Dupelj, Britofa in Ko-krice, da še enkrat pred nastopom ob štirih preizkusijo svoje pevsko znanje za glasbeno revijo. Kaj podobnega Preddvor do zadnje nedelje ni doživel. Precej veliko dvorano so napolnili domačini, opazili pa smo tudi mnogo tujih ljubiteljev umetnosti. Pel je tudi domači mladinski zbor in mešani zbor preddvorskih pevcev. Tako domači pevci kot vsi gostje v mladinskih in moških zborih so pokazali veliko veselja, pridnosti in predanosti petju. Z iskrenim priznanjem njihovemu lepemu uspehu na reviji so jim dali poslušalci novega poleta. — D. K. Mladinski ples v Zalogu pri Komendi Kulturno umetniško društvo v Zalogu pri Komendi priredi v nedeljo, 24. maja ob 16. uri mladinski ples. Igrali bodo »Veseli trgovci«. Vojni heroj ameriški film režija Berth Tgaoer Igra Tonv RulSsel -Pravzaprav je tema korejske vojne doslej redko obravnavana in spada v široko tematiko ameriških vojnih filmov. Za sprva nacionalistična, nato vedno boj) psihološka dela tega žanra ie /načilnejša asocialna komponenta, kot toliko povzdigovana p''«1'1' vojna Izpoved. Zadnje je skoraj vedno pravilo — kalup, za katerim se skriva lažna morala, vS*-sin prav svojevrstno nesprejemljivo avtorjevo prepričanje. Vojni heroj jc napravljen po omenjenem vzorcu. Oblikovno jc zelo enostaven, enoten, a preveč z.a-udarja s svojo plehko idejnostjo, ki jo le fasada ohranja pri življenju. Da/bi film iskreno priČe-val proti vojni, niso dovolj brutalni posnetki masakriranja, kar je prerado lastnost povprečnega akcijskega filma. Krik strahu angleški film režija Seth Holt igrajo Susan Strasberg Ronald Levvts V ponesrečen spored tega tedna se enakovredno vključuje Knl< strahu. Sejmarska potrošnja efektov groze film nasiti, kar ni Vv^ nič spodbudna, spremljava solidne filmske interpretacije Susan Strasberg. Hitchcockovsko vzdušje zanika ustvarjalno izvirnost; tudi obdelava ne presega povpre~" ne kriminalke. Delo lahko celo utruja. V razkoraku z resničnim' problemi sodobnega človeka, v neustvarjalnem odnosu do kriminala kot morebitnega družbenega" problema, film ostaja na privat-niški ravni s prav tako problematiko, nečloveško izpovedano. Navajeni zavajanja v namišlje^ svet »korumpiranih filmskih de'j se končno zavedajmo možnost polarno nasprotne (ust varjalne' vloge filma, kot nam jo sugerira spored tega tedna. Ivanov - Leonov; 31 Vojska dolgo ni mogla prodreti v gosto grmovje. Partizanske zasede so uničevale manjše sovražne oddelke. Težjo opremo je sovražnik le stežka uporabljal. Celi polki in bataljoni so se ukvarjali z zapiranjem Afričanov po rezervatih. Vojaki so poskušali loviti upornike na področjih, kjer so živeli beli naseljenci. Gcturi jc bil vselej zelo previden. Uporniški brzojav je nenehno deloval. Cim se je približala skupina vojakov, je tam-tam obvestil partizane. Moči na obeh straneh so rasle. Iz Londona so prispeli zastopniki oddelka Za vojaško vohunsko službo. V hudem in neusmiljenem boju jc šlo za usodo kolonije. Ljudstvo, ki ni imelo enotne politične stranke, ki bi združevala fronto in zaledje, se je borilo s težavami. Težko se je bilo vojskovati brez orožja in obleke. Primanjkovalo je znanja in izkušenj, vsega tega, v čemer je bil sovražnik neizmerno močnejši. Evropejci so znali izdelovati železo in jeklo, imeli so orožje. Imeli so industrijo. V svojih časnikih so klevetali partizane in vnašali zmedo v srca tistih, ki so sočustvovali z borci za svobodo in zemljo, pa polnili s sovraštvom in bojaznijo srca tistih, ki so bili nasprotniki upornikov. Dedan Gcturi je z vso bitjo čutil neizmerno moč znanja in zato si je prizadevali da bj se čimveč naučil. Maunena mu je nasvetoval, naj ustanovi šolo v odredu. V odredu ni bilo .učiteljev. Razumnike, ki so bili na strani ljudstva, so naseljenci zaprli. Geturi je sam navduševal borce, naj Be učijo, Zjutraj jim je prebiral stare časopise v jeziku kikuju (novih časopisov ni bilo, ker so belci prepovedali izhajanje). V polmračni kolibi jc sklonjen nad težkim knjigami prenašal svoje skopo znanje borcem. V njegovem razredu je bilo pedeset mož in skoraj vsi so se resno učili — z velikim razumevanjem in ljubeznijo. Dedan Geturi je »predaval« splošne predmete: kako je sestavljena družba, kakšna bo — po njegovem mnenju — ko bodo Mzungi premagani, zakaj so Mzungi prišli v Kenijo, kakšni so nameni osvobodilnega boja. Borce je učil brati in pisati. Dedan Geturi jc ustvarjal bodočo družbo v Keniji in govoril o ureditvi dežele pred prihodom belcev. Vedel je za parlament, vendar te zamisli ni hotel prevzemati od belcev in sovražnikov. Ko bomo iz zaporov rešili naše učene ljudi, nam bodo vse natančno pojasnili. V vsakem klanu, v slehernem plemenu, bomo imeli svele devetorice. Poglavarjev, ki so jih postavili belci, ne bo več. Ljudstvo Kikuju popre jc ni poznalo poglavarjev. Svojim učencem je pojasnjeval, da bodo po zmagi ti sveti devetih, ki jih bo izvolilo pleme, pošiljali svoje predstavnike v svet devetih plemen in ti bodo izvolili svoje zastopnike v svet devetih, ki bo vodil državo. Tam bo veliki svet plemen, svet za zemljo, svet za delo, za šole, za običaje, za .spoštovanje prednikov,, za lov, svet za ples in svet •ena. Na oba zadnja sveta je pomislil Geturi, ko se je spomnil na Vanžiko. Nekoč jc večja skupina partizanov urejala čistino okrog štaba. Vojak-obveščcvalec in Masaj sta pripeljala ujetega Afričana. Masa jevj sicer skrbno počesani lasje so bil; razmršeni, najbrže po spopadu. Zapestnica na roki je bila ukrivljena in obraz so mu prekrivale velike znojne kaplje. Usnjeno oblačilo obveščevalca je bilo strgano od vratu do pasu. Ujetniku je iz ranjenega čela curljala kri in se odtekala po Matu. Nosil je staro vojaško srajco in kratke hlače, na nogah pa čevlje z debelimi podplati. Imel je zvezane roke. Hodil je s počasnimi koraki in meril partizane pogumno z očesom, ki ga ni zalivala kri. »Vohun!« je sporočil Masaj in stopil k poveljniku. »Samo eden?« Geturi je mirno opazoval moškega, ki je stal pred njim. »Drugi se je upiral...« — Masaj je povesil pogled Ujetnik je vzbujal nekako prijeten videz. Z veselim pogledom in brez strahu je opazoval Gcturija. In čeravno je bil po obrazi krvav, so se mu ustnice smehljale. Imel je tetoviran obraz'—- na vsakem licu po tri globoke brazgotine. Na glavi je nosil beretko — kakor beli vojaki. . Toda poveljnik ni kazal znamenja neučakanosti. Premišlja'3 je in partizani so molčali. Geturi je pogledal ujetnika: njegov pogled je izdajal Jc/°' Partizani so bili presenečeni. Kaj se dogaja s poveljnikom? Taksen ni bil nikoli. Le zakaj se tako jezi. Le eno znamenje in Vakambe bo zmanjkalo. »Veš, kdo smo mi?« je Geturi strogo vprašal ujetnika. »Ti si vodja vseh Mau-Mau,« je naglo odgovoril Vakamba-»Glavni!« »Ti, btunbo-džumbo, si sam Mau-Mau, in največji neprldtp*?! med vsemi, ki so se prodali Mzungom!« Partizani sb se zasuni;1'1-Tudi Vakamba se je zasmejal. Masaj je potegnil borca za roka in mu pokazal pango. »Pred poveljnikom stoj zravnano!« Vakamba je umolkpil. »Pri nas vse vohune...« — Geturi se je namrščil in z rok opisal kretnjo ko da bi nekoga posekal. »Dovoli, poveljnik, jaz ga bom ...« Iz skupine je izstopil goto. Popravil.si je ruto in prestavljal v rokah težak bat. IzP° . očesa je gledal v dobre kovačeve čevlje. Njegovi so žc zdavnaj razpadli. Kagota je bil največji gizdalin v odredu. Svoj rdeči telovni je pral s plodovi milnatega drevesa. Da bi obvaroval svojo v's pričesko, obljepljeno z ilovico, je spal na leseni blazini. Le čev j so se mu raztrgali in kvarili dober videz. Iz raztrganih kon so mu štrleli prsti. »Bvana stotnik je pripovedoval, da želi Mau-Mau pobiti vs* belce in Vakambe.« — Kovač je pogumno strmel v Geturija. gota sploh ni pogledal. Geturi je spoznal, da Vakamba pričakuje smrt, vendar tega noče pokazati pred partizani. »Pogumen si, vendar neumen! Skoraj vse ljudstvo VakamO* se je uprlo Mzungom, le ti nasprotuješ rojakom.« mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam več pujskov 6 tednov ■tarih. Sclo pri Žirovnici 33 2169 Ugodno prodam ogrodje vzidlji-vega štedilnika. Naslov in informacije v oglasnem oddelku 2205 Prodam 6 tednov stare prašičke. Žirovnica 9, na Gorenjskem 2210 Prodam otroški športni voziček. Ogled od 18. ure dalje. Resnik, Titov trg 18, Kranj 2211 Prodam stoječo mrvo in stoječo lucerno ter slamoreznico. Ogled v nedeljo dopoldan ob 9. uri. Naklo 77, (Odrtnik) 2212 Prodam staro omaro ln nova kompletna gladka vrata 71 x 16 cm Ljubljanska 27, Kranj 2213 Prodam dve kravi s teleti. Stra-Mnj 61, Naklo 2214 Prodam brejo kravo, slamoreznico 380 obratov, puhalnik za seno ln predale za žito (kaste). Anton Senk, Žabni.ca 54 2215 Prodam stoječe statve za tkanje preprog. Kos, Skalica 15, Kranj 2216 Prodam vespo. Nartnikova 7 Kranj 2217 Prodam 1000 kg sladke mrve-lan-•ke. Franc Hribar, Koseze pri Vodicah 2218 Prodam motorno kolo DKVV RT 250 cem v odličnem stanju. Prevodnik Janez, Brode 10, škofja Loka 2219 Prodam stoječo črno deteljo ln ■eno. Zgornja Bela 62, Preddvor 2220 Prodam italijanski kombiniran otroški voziček. Krašnova 32, Kranj 2221 Prodam NSU Max. Kalvarija, Bičkova 2, Kranj 2222 Prodam stoječo vrtno travo cca 2000 m ali zamenjam za deske. Naslov v oglasnem oddelku 2223 Prodam novo kuhinjsko opravo. Podbrezje 98, Duplje 2224 Prodam mlado kravo 8 mesecev brejo. Breg ob Savi 8, Kranj 2225 POTROŠNIKI! Vezenine, keramika, rez-ljani ln pleteni Izdelki, izdelki umetnega kova« štva, kristalno steklo itd. predstavljajo najlepša in praktična darila. Nabavite jih lahko v prodajalni »Lipa« v Kranju, Titov trg 4 Prodam trodelno okno brez rolete, popolnoma novo. Ogled vsak dan popoldan Benedikova 15, Kranj 2226 Prodam 20 litrov slivovega žganja in 700 kg dobrega krompirja ter enodelno omaro. Naslov v oglasnem oddelku 2227 Prodam polovico dvnstanovanj-ske hiše v Kranju, 10 minut iz centra. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vseljivo« 2228 Prodam stoječo travo. Lakncr, Kokrica 2229 Prodam 50 podpornikov 40 komadov monta opeke, 2 strešni legi. Vinko Podobrnik, Kutinova 11, Kranj (Orehek) 2230 Prodam brano plohovko, jekleni zobje. Naslov v oglasnem oddelku 2250 Prodam železno mizarsko stiskalnico s cinkovim! ploščicami. Naslov v oglasnem oddelku 2250 Prodam 4 prašiče od 70 do 93 kilogramov težke. Plevel, Zalog 48, pri Cerkljah 2251 Poceni prodam novo samsko opravo, kavč, 2 fotelja, mizico, knjižno omaro, ter dvodelno omaro, zaradi selitve. Potoče 12, Preddvor 2252 Prodam motor MZ 125 cem ali zamenjam za moped. Pongeršica 6, Golnik 2253 Prodam kravo bohinko dobro mlekarico, 8 mesecev brejo. Ba-šelj 17, Preddvor 2254 Prodam tri tonsko diatonično harmoniko v dobrem stanju. Hrastje 34, Kranj 2255 Prodam 3 m smrekovih plohov. Lahovčc 14, Cerklje 2156 Prodam 6 tednov stare prašiče. Okroglo 15, Naklo 2257 Prodam več zazidljivih parcel na Orehku. Naslov v oglasnem oddelku 2258 Prodam radio po ugodni ceni. Bozovičar, Trata 7, škofja Loka f >■. 2259 Prodam 6 tednov stare pujske. Strahinj 70, Naklo 2260 Prodam v čirčah pašnik zazidljiv ali samo košnjo. Tavčarjeva 25, Kranj 2261 Prodam dobro ohranjeno žensko kolo »štajer«. Mile 20, Šenčur 2262 Ugodno prodam kombinirano omaro, odličen ročni voziček in prtljažnik za Volkswagen. Trček, Kranj, Kidričeva 11 2263 Prodam večjo količino gradbenih opornilov — punte. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas 2264 Prodam Makslja 175 cem v zelo dobrem stanju, čelado ln črno obleko. Cadež Jože, Log 17, Škofja Loka 2265 Prodam Lambreto LD 125 cem za 120.000 dinarjev zaradi vojaščine. Kokrica 87, Kranj 2266 Prodam brejo kravo, ki je 4. te-letila. Cebašek Franc, Trbojc 72, Smlednik 2267 Prodam stoječo seno in otavo, v Goricah. Golnik 19 2268 Prodam kamin in 4 posteljne mreže. Sosič, Ručigajeva 14, Kranj 2269 Prodam Topolina C. Ogled v soboto in ponedeljek popoldan. Delavska 25, Kranj 2270 UGODNO PRODAMO najboljšemu ponudniku VEKA TRANSFORMATOR za električno varjenje moči 300 A. Vse informacije dobite pri Parte Ani Zg. Jezersko. Remontno podjetje Jezersko v prisilni likvidaciji GLAS v Ljubljani DOBITE GA: — v prodajalni Tobak, Trg OF, železniška postaja — v kiosku Tobak, Zaloška cesta — bolnica — v trafikah Vjesnika , Bralci, prosimo, opozorite svoje znance na to. ZAHVALA Ob smrti nase drage sestre in tete MARJANE ŠPENDOV se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini za spremstvo. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam nudili pomoč v tem težkem času. Žalujoči: brat Anton z 'družino, nečaki in nečakinje OBLETNICA Danes, 23. maja je minulo leto dni odkar naju je nenadoma zapustil ljubljeni mož in oče LOJZE BEŠTER Z vdano hvaležnostjo in iskreno ljubeznijo sc ga -vedno spominjava. Vsem, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali v tem težkem času, iskrena zahvala. Žena Marija in hčerka Mojca, sestra Tinka ter nečak Peter Besnica, dne 23. maja 1964. '*daja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri nb v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni Jrednlk, uredništvo in uprava 21-90, 24-75. 28-97. Naročnina: letno '*°0. mesečno 110 dlnarlev. Cena nosamcznlh številk: sreda 10. so-Jjota 20 tlln. Mali oHasf za naročnlkp 20 za nenaročnlke 30 din bese-Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. kupim Kupim kosilnico dobre znamke na 16 nožev, gumi voz in mlado kravo. Žabjck, Rudnik 13, Ljubljana 2185 Kupim 19 eolska kolesa od motorja starejšega tipa. Ferdo Gart-ner, Češnjica 52, Železniki 2246 Kupim rabljeni moped. Stare-tova 21, Cirče 2247 Kupim moško Puchovo kolo, lahko brez plaščev. Vopovlje 16, Cerklje 2248 ostalo Obrestne mere za vezane vloge: vloženo za dobo nad 3 mesece obrestna mera 5,25 »/o nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 n/n nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 •/• nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 °/o nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 n/o Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI •KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki potslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 Sprejmem čevljarskega pomočnika za boljša dela. Samsko stanovanje zagotovljeno. Stanko Kern, Partizanska 5, Kranj 2189 Elektro instalaterja in vajenca sprejmem v stalno delovno razmerje. Stanovanje ln plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2231 Oddam opremljeno sobo fantu z vozniškim dovoljenjem. Ponud- be oddati v oglasni oddelek pod »Kranj« 2232 Iščem žen*ko za varstvo 9 mesecev starega otroka od 13. do 18. ure. Nalov v oglasnem oddelku 2233 Dekle za pomoč v dopoldanskem času sprejmem. Stanovanje in ostali pogoji ugodni. Vidmar Drago, Titov trg 25, Kranj 2234 Tovarna pil TRIGLAV Tržič zaposli sampstojnega STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ki zna opravljati vsa dela strojno ključavničarske stroke za popravilo in obnovo strojnega parka. Vojaščine prost. Samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE JESENICE razpisuj e VPIS V I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1964-65 V I. razred odseka za ambulantno —- bolnično smer bomo sprejeli 30 učenk in učencev. Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana osemletka, ustrezno zdravje, ki se preveri na zdravniškem pregledu in ga organizira šola. Kandidati vložijo prošnjo za sprejem (na obrazcu DZS 1,20) kolkovano z 50 din, do 20. junija 1964. Prošnji priložijo z 30 din kolkovane priloge: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, življenjepis, mnenje osnovne *ole, potrdilo o vzdrževanju — štipendiranju — v času šolanja * ter franki rano kuverto s svojim naslovom. Ker so za gojenke obvezne zaščitne obleke v času prakse v zdravstvenih ustanovah, morajo prinesti 30.000 din kot kritje za nabavo delovne obleke do 7. 9. 1964. Sprejemni izpit je iz slovenščine in matematike (snov osemletke) in psihološko testiranje, pričetek za vse prijavljene kandidate bo 23 . 6. 1964 ob 8. uri v prostorih šole. Prednost imajo odlični in prav dobri dijaki, šola nima dijaškega doma. Kandidati lahko zaprosijo za sprejem v dijaškem domu Železarne Jesenice. Mesečna oskrbovalnina znaša okoli 12.500 din. Za vse učence je stanovanje obvezno na Jesenicah. VELEŽELEZNINA „MERKUR" KRANJ razpisuje sprejem VAJENCEV in VAJENK za svoje specializirane poslovalnice detajlistič-ne dejavnosti in sicer: za poslovalnico »DETAJL« Kranj, Koroška c. 1 ^ katera se bavi s prodajo vseh vrst kovin in železa, orodja, strojev za obrt in industrijo, instalacijskega materiala, opreme za ogrejevalne naprave, gradbenega materiala in ostale artikle kovinske stroke; za poslovalnico »OPREMA« Kranj, Koroška c. 11 katra se bavi s prodajo artiklov široke potrošnje za gospodinjstvo, vseh vrst štedilnikov, električnih aparatov za gospodinjstvo, hladilnikov, kuhinjske posode, porcelana in steklenine, šivalnih strojev in ostalih potreb za gospodinjstvo. Pogoji: zadovoljivo končana osemletka z minimalno starostno dobo 14 let, fizična in zdravstvena sposobnost. Nagrajevanje: Mesečne nagrade za vajence ali vajenke so: 11. leto učne dobe na delu 8.000 din, za čas šolanja 6.000 din II. leto učne dobe na delu 12.000 din, za čas šolanja 10.000 III. leto učne dobe na delu 16.000 din, za čas šolanja 13.000 Vajencem ali vajenkam, kateri so oskrbovani radi oddaljenosti bivališča v Vajenskem domu, se še posebej prizna polovična oskrbovalnina. Pismene ponudbe je poslati upravi podjetja v Kranju, Koroška cesta 1. Istočasno sprejmemo mlajšega nekvalificiranega delavca za dostavo blaga ln lažja skladiščna dela. Oddam sobo moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 2235 Sprejmem krojaškega vajenca aH vajenko. Šenčur 115 2236 Sobo oddam starejši ženski. Naslov v oglasnem oodelku 2237 Sprejmem takoj dobro brlvsko-frizersko pomočnico. Teran, Naklo 2238 Našla sem žensko uro. Dobi se na naslov Bavec Marija, Cesta Kokrškega odreda 28, Kranj 2239 Našla sem žensko ročno uro. Mušič, Cerklje 3 2240 Iščem sobo ali grem za sostanovalko. V prostem času pomagam tudi v gospodinstvu. Vida Dulc, Iskra 2241 Za varstvo 18. mesecev starega otroka v dopoldanskem času iščem žensko. Krek, Zupančičeva 12, Kranj, novi dom 2242 ULIČNEGA PRODAJALCA časopisov IN RAZNAŠALCA za dostavo časopisov Dela naročnikom na dom, sprejmemo takoj. Priložnostna zaposlitev, primerna za upokojence, gospodinje ali dijake — dober zaslužek! Ponudbe sprejema CP Dčlo, pod. Kranj Našel sem psa, nemškega bok- serja. Naslov v oglasnem oddelku 2243 Mlad fant. želi spoznati prikupno dekle od 20 do 25 let starosti. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Osamljen« 2244 Našel sem očala za motor od Krope do Podnarta. Trojarjeva 9, Kranj 2245 objave OBJAVA Pri odseku za notranje zadeve skupščine občine škofja Loka so v hrambi naslednja najdena dvo-kfclcsa: 1/176 Žensko kolo brez znamke in številke, črne barve, 2/177 Moško kolo brez znamke, št. ogrodja 007835, črne barve, 3/178 Moško kolo »TURING«, št. ogrodja 134547, črne barve, 4/179 Žensko kolo »KKSTRA«, brez Številke ogrodja, črne barve, 5 180 Moško kolo »ROG TOIJ-RING«, št .ogrodja 54064, svetlo zelene barve. Pozivamo vse lastnike, da kolesa dvignejo najpozneje v enem letu po objavi, ker po preteku tega roka. postanejo družbena last. Ob dvigu je treba predložiti na vpogled dokumente o lastništvu. Odsek za notranje zadeve skupščine občine Škofja Loka Jugoslovanska*loterija Poročilo o žrebanju srečk Pomladanske loterije, ki je bilo dne 21 maja 1964 v Beogradu Srečke s so zadele končnicami dinarjev 90 5.000 1080 60.000 4040 70.000 7790 35.000 9640 30.000 70060 500.000 83120 500.000 0791 30.000 00401 1,000.000 59731 500.000 3312 20.000 3682 30.000 4582 70.000 7322 100.000 54542 1,000.000 70722 500.000 404602 5,000.000 87923 1,000.000 98263 500.000 524683 5,000.000 1134 90.000 6444 40.000 8434 80.000 9294 20.000 9544 20.000 13044 1,000.000 45364 1,000.000 56224 500.000 72604 1,000.000 99474 500.000 1315 30.000 2145 20.000 6315 20.000 04405 500.000 51055 500.000 664725 2,000.000 73145 500.000 79715 1,000.000 5586 30.000 7136 70.000 21456 1,000.000 5586 30.000 7136 70.000 21456 1,000.000 0837 40.000 2967 80.000 7777 60.000 8637 20.000 22997 1,000.dno 559227 2,000.000 168 10.000 1378 ^ 40.000 8738 60.000 03398 1,000.000 7249 40.000 CP GORENJSKI TISK, KRANJ sprejme v u k 15 učencev za grafično stroko Interesenti z dokončano osemletko naj oddajo prošnje v tajništvu podjetja, kjer dobijo tudi vsa druga pojasnila. GOSTISKO PODJETJE »JELEN« KRANJ takoj sprejme v službo 2 kvalificirana natakar j a-ice Osebni dohodki po prometu. Hrana in stanovanje v podjetju. Hkrati razpisujemo več prostih mest za Izučltev vajencev in sicer: 1 vajenke kuharske stroke 2 vajenki natakarske stroke Pogoj: dovršena osemletka. Prednost imajo predvsem kandidatke iz Kranja in bližnje okolice . Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja. - SOBOTA, ». maja 1964 Spor! • šport _l in^ri # «mirt • šnort O 4nort A Soort • šnort • šport © šnort © *nort šnort # šport # šnort # šport • šnort # šport • špo --___—__________--.—___________________________—______ _____---_____________________________________ ■ ŠPORTNE PRIREDITVE KOŠARKA Danes ob-19. uri v Savskem logu tekma slovenske lige Triglav : Ljubljana. ' NOGOMET V nedeljo bodo v okviru GNL igrali: v Kranju Kranj : Tržič na stadionu v Stražišču ob 10.15, v Radovljici Prešeren : Tabor ob 15.30, v Kranju na centralnem stadionu Triglav B : Škofja Loka ob 10. uri in na Bledu Bled : Svoboda ob 15.30. V občinski ligi bodo na soorc-du srečanja: v Preddvoru Preddvor : Visoko ob 9.15 in v Tornjah Trboje : Prcdosije ob 9.45. AVTO MOTO Danes in Jutri NAGRADA LOKE 1964. Uradni trening prireditve bo danes ob 15. uri, glavna priredi !ev pa bo jutri ob 14. uri. Zanimivo, da v Kranju ne bo večjih prireditev, ker vsi klubi gostujejo v drugih mestih. Nogometaši bodo igrali v Murski Soboti, plavalci na mitingu v Krškem, igralci namiznega tenisa nastopajo na prvenstvu države za posameznike v Zagrebu, atleti v Celovcu na dvoboju Kranj : Koroška ter pionirji v Trbovljah na slovenskem prvenstvu, kegl jači na se bodo udeležili v Zagrebu mladinskega državnega prvenstva. Kegljati Triglava četrtič državni prvaki V nedeljo je bilo končano v Ljubljani letošnje ekipno moško državno prvenstvo v kegljanju. Po 45.600 lučajih 19 najboljših moštev Jugoslavije na asfaltnih stezah kegljišč Maksa Perca in Gradisa je bil vrstni red naslednji: 1. TRIGLAV (Kranj) 10400, 2. BRANIK (Maribor) 10371, 3. GRMOŠCICA (Zagreb) 10254, 4. LJUBLJANA 10230, 5. GRADIŠ (Ljubljana) 10214 kegljev itd. Končni vrstni red je bil nekoliko nepričakovan. Preseneča popolna premoč slovenskih klubov, ša bolj pa prvo mesto Triglava. Kranjčani sd nastopili v postavi: MARTE1 .ANC (944. 872), TURK (894, 890), KORDEŽ (895. 880), RREGAK (845, 837), JEREB (841, 833) ti BERNA (840. 829). Po zmagah Branika v letošnji republiški in hrvat sko-slovvm-ik i ligi so bili Mariborčani na i več ;1 Favoriti Triglav je bil v obeh teh tekmovanjih tretji, zalo SO za na jresnejšega konkurenta Braniku šteli hrvatskega prvaka in drugo plasirano moštvo V H-S ligi Grmoščico. Tehnični sekrelar kegljaškega kluba Triglav Stane Rebolj je ta* kole komentiral uspeh Kranjčanov: »Osvojitev naslova državnega prvaka je tudi nas presenetila. Priznavamo namreč, da je Branik trenutno kvalitetnejše moštvo od Triglava. Ob dveh državnih ropre-zentantih Strzaju in Mlakarju ter Horvatu iz. Slovenj Gradca, ki je lani okrepil Branik, so Mariborčani sestavili odlično moštvo. Zagrebški klubi dosegajo doma izredne rezultate, celo boljše kot mi v Sloveniji. Ko pa pridejo na 'tuje steze, dosegajo posamezniki tudi po več kol sto kegljev slahf šc rezultate, ekipni rezultati pa so le povprečni ali malo boljši. Prav zato so bili zagrebški klubi na letošnjem državnem prvenstvu V LJubljani precej slabši od slovenskih. V moštvu Triglava so rezultati vseh tekmovalcev precej ostal jeni, na čeprav naslona jo na fujijh kegljiščih. Povsod so enakovredni ostalim moštvom, le v Zagrebu jih domačini še vedno precej prebite, medlem ko so že nekako po tradiciji najboljši v Ljubljani. Na letošnjem državnem ekipnem prvenstvu so imele ekipe prvič po dva nastopa. Mislim, da je to bolj realno kot pa en sam nastop. Morda bi kazalo državno ekipno prvenstvo organizirali ceio lako kol na primer hrvat-sko-slovcnsko ligo. V več nastopih se vrstni red še pravičneje Izkristalizira.« Triglav je letos osvojil ekipni moški naslov državnega prvaka že četrtič. Pred tem ie bil orvak leta 1953 Beograd), 1957 (Kranj) in 1958 (Celic). Za Grmoščico, ki je bila doslej šestkrat prva, je Triglav s .štirimi naslovi na drugem mestu. Raz.cn tega so bili Kranjčani leta 1962 v Zagrebu tudi državni prvaki v borbenih partijah. V moštvu Triglava je glavna prednost tekmovalcev rutina dolgoletnega nastopanja. Ob solidnem povprečju slabših tekmovalcev najpogosteje »ooterrncjo« za dober ckinni rezultat Martclanc, Turk in Ambrožič. Na letošnjem državnem prvenstvu Triglav niti ni izkoristil vseh »kapacitet«, saj je Ambrožič zaradi pomanjkanja treninga ostal doma. Za dober uspeh veljata precej tudi disciplina in tovarištvo. V Triglavu pravijo, da je to pri njih že kar v navadi vrsto let in da oboje hočejo še naprej obdržati. Upajo, da bo Triglav tudi v prihodnje nastopal v sedanji postavi. Najstarejši in najboljši Vlado Martclanc je celo obljubil, da bo za klub še tekmoval, pa čeprav bo drugače prenehal. Sicer pa v Kranju tudi z zaledjem niso v skrbeh. S krožkov-nimi tekmovanji so uspeli vzbuditi za kegljanje precej zanimanja po delovnih kolektivih, ki predstavljajo sedaj močan rezervoar kegljačev. — \. S. Velik uspeh rokometašev Na zavoju pred škofjeloško železniško postajo Jutri za »nagrado Loke 1964« REKORDI BODO PADLI Jutri se ponuja športnemu občinstvu edinstvena priložnost, da bo v zgodnji tekmovalni sezoni priča izrednemu mednarodnemu motocikllstičnemu dogodku — cestnim dirkam za »nagrado Loke 1964«, ki se jih bodo mimo najboljših domačih vozačev udeležili tudi nekateri po vsem svetu poznani dirkači. Zlasti slednji bodo razen hrabrosti in bogatega znanja, ki so si ga pridobili na dirkališčnih stezah po svetu, pokazali tudi*-najso-dobnfcjše tekmovalne stroje, za katere lahko trdimo, da bodo letos odigrali še zelo pomembno vlogo. Tekmovanje na 4500 metrov dolgi progi pri Škof ji Loki bo res prava revija dirkalnih motociklov in imen, ki v tej zanimi-. vi športni panogi nekaj pomenijo. Naj naštejemo samo nekaj najbolj znanih strojev, ki jih bomo videli jutri oziroma že danes na treningu. Tekmovalci nam bodo predstavili motorje Honda, Bultaco, Mondial, Ducati. A^rmachi, Greeves, Morini, Vamaha, Norton-Manx, Gilera, BMW-RS in druge. In kateri vozači bodo nastopili? Sama zveneča imena kot so Johansson, Svensson (švedska), znanci iz Škofje Loke Lenz, Magnus, Šnajder, portoroški rekorder W. G. »Ginser« Mollov, svetovni prvak s prikolico Deubel in številni driffd tekmovalci iz Velike Britanije (28), Avstrije (18), ZR Nemčije (10), švedske (8), Krove Zelandije (8), Švice (5), Italije (4), Francije (3), ZDA (3), Južne Rodezije (f)\ Avstralije (J), Irske (2). Nizozemske (2), Belgije (1) in Jugoslavije (32 startov). Zanimivo je, da bosta na jutrišnjih dirkah kot sovozačici naslonili tudi dve tekmovalki, in sicer pri našem Salobirju sestra Marta in pri Švicarju Hubacherju Renate Burkhalter. # Prireditelj z vso upravičenostjo pričakuje nove rekorde v posameznih kategorijah, še prav posebno pa nov absolutni rekord, ki ga s povprečno hitrostjo 121,988 km na uro v enem krogu brani Avstrijec Edie Lenz. Najbrž bo to znamko potolkel kdo izmed vozačev kategorije do 350 cem ali pa 500 cem, pa tudi najboljši prikoličarji bodo razvili precejšnje hitrosti, tako da užitkov ne bo zmanjkalo. , Tekmovanje se bo pričelo jutri točno ob 14. uri, medtem ko bo uradni trening danes ob 15. uri. — J. V dneh od 16. do 18. maja je rokometna reprezentanca Kranja sodelovala na "mednarodnem turnirju v Celovcu. Poleg Kranjčanov so na turnirju sodelovali: Ra-pid (Dunaj) — avstrijski državni prvak, ESV Knittelfeld — prvak avstrijske štajerske ter prireditelj HCK Celovec, kot koroški prvak. Turnir je trajal dva dni. že takoj v prvi tekmi so nastopili Kranjčani in sicer proti Knittel-feldu. Rezultat je bil 24:20 (13:11) za Kranjčane. Strelci za Kranj so bili: An-kele 8, Bevk 1, Krampi 5. Pol.jka 3, Zavrl 1, Bregar 1, žun 4 ln Bašar 1. Gostje so igrali zelo lepo, kljub temu, da miso bili navajeni igrišča in da je bil nasprotnik fizično mnogo močnejši. Pod je bil de-ščen, vendar deske niso bile dobro pritrjene, tako da so predstavljale veliko nevarnost za igralce. Kljub temu so igralci dobro zaigrali in s tehnično boljšo igro nrisilili nasprotnika h kapitulaciji. V naslednji tekmi je- dunajski Ranid premagal domačine z 20:10 (10:6). ter se tako plasiral v finale. V borbi za tretje in četrto mesto ;e zvečer HCK Celovec premagal Knittelfeld s 10:7 (4:5). V finalni borbi sta se srečala Ra»Hd in Kranj. Zmagali so Du-mif-ini z rezultatom 15:13 (9:5). Strelci za Kranj so bili: Polka 4, *r>Y°le 2, ?.un,l Zupan 1, Zavrl 1, Bevk 3 in Krampi 1. S to tekmo so Kranjčani dosegli enega svojih največjih uspehov. Kljub temu, da so zapustili igrišče poraženi, so s svojo igro presenetili vse navzoče. Odlična obramba, dobro orga- nizirani napadi — to je bilo orožje Kranjčanov. Kiju temu, da je Rapid v začetku povedel 5:1, se niso vdali in z odlično igro odločili drugi polčas v svojo korist z 8:6. Tudi Dunjačani so se predstavili z odlično igro, toda velika vstrajnost, borbenost ter volja, so pomagali Kranjčanom, da so s_ uspešno upirali avtrijskemu prvaku. Na žalost je sreča Kranjčane zapustila, saj so od treh sedem-metrovk izkoristili samo eno, dvema streloma pa je vratnica preprečila pot v mrežo. S tem minimalnim porazom je kranjski rokomet dosegel enega svojih največjih uspehov. Po končanem turnirju so domačini priredili majhno slovesnost, na kateri so podelili mnoge nagrade. Kranjčani so se z domačinom domenili za povratno srečanje v Kranju. Z igro, ki so jo prikazali v Celovcu, bi se kranjski rokometaši borili za vrh slovenskega rokometa. — P. š. Letalsko-modelarska šola najboljša V četrtek je bilo na leškem letališču v okviru tedna ljudske tehnike in v počastitev 21. maja, dneva letalstva, modelarsko tekmovanje, katerega so se udeležili aeroklubi z Jesenic in Radovljice ter modelarske sekcije aeroklu-bov in liudske tehnike iz škofje Loke, Hrušice, Martuljka in Kranjske gore. Na tekmovanju je sodelovala tudi letalsko modelarska šola iz Kranja, ki je ekipno pred Radovljico in Jesenicami osvojila prvo mesto. Tehnični posvet smučarjev 23. in 24. maja bo v Kranjski gori tehnični posvet smučarske zveze z naslednjim dnevnim redom: C1 Pregled nastopov kvalitetnih tekmovalcev v sezoni 1963 64, 9 Pregled priprav vrhunskih tekmovalcev za sledečo sezono # Mladinska smučarska zveza 9 Jugoslovanske športne igre Posvetovanja se bodo udeležili poleg članov tehnične komisije tudi predstavniki smučarske zve- ze Jugoslavije / in Slovenije, trenerji reprezentanc in klubov, predstavniki visoke šole za telesno vzgojo ter vrhunski tekmovalci. Vsekakor je treba pozdraviti iniciativo za planiranje treninga za naslednjo sezono, saj je znana slabost našega športa, da se prične s pripravami za nastope prepozno, kar služI kasneje funkcionarjem kot opravičilo za eventu-elne neuspe.he tekmovalcev. _c POPAD S STO U Bledoličen mlad fant je zastal pred velikim, obokanim vhodom. Njegove kalne oči so se še enkrat ozrle nazaj na cesto, proti vrsti hiš in h gostilni z vabljivim napisom prav na koncu te vrste. 2e je kazalo, da se bo obrnil, a je zamahnil z roko, polglasno nekaj zamrmral in stopil naprej. Trudil se je, da bi hodil kar se da mirno, a ni mogel prikriti opotekajočih korakov. Bil je pijan. Pijan za slovo od pijanosti. Odločil se je, da svoje ime izbriše iz seznama alkoholikov. Morda je bil celo žalc/sten za žalostna pretekla leta ali vesel za prihodnja, pa se je še enkrat napil. Tako narediio skoraj vsi, preden pridejo na oddelek za zdravljenje in prevzgojo alkoholikov, v bolnišnico v Begunjah. Na poti za drugačno srečo Sprejemni oddelek bolnišnice za duševne bolezni v Begunjah, v katerem so 26 mest namenili zdravljenju alkoholikov, ima za seboj leto dni delovanja, 140 bolj ali mani uspešno ozdravlienih alkoholikov in dober glas, ki privablja v oddelek nove in nove prostovoljce — željne novega življenja. Je alkoholizem bole/en? Je in ni. To je skupni izraz 100 ali 1n00 ali še več različnih usod, ki so zgubile svoj življenjski cili. Z niim ie skopnela tudi volja. Vsi, še tako majhni živi ionski udarci so postali nepremagljivi. Samo v piiači jih je bilo mogoče utonili, samo v njej jc bilo mogoče najti veselje in srečo. So torej alkoholiki bolniki? So in niso. Navadno so telesno precej prizadeli, saj pijača ra/ieda najbolj občutljive notranje organe. Oddelek v Begunjah je torej tudi interni oddelek za zdravljenje notranjih bolezni. Vendar pa zdravniki alkoholike lahko ozdravijo teh bolezni, a bodo kljub temu ostali alkoholiki. Zalo jc še pomembnejša kot zdravljenie vzgoja alkoholikov. Predavanja, pogovori z njimi in pomoč pri iskanju ciljev in želje ter volje, S katero bi jih bilo mogoče doseči. To dvoje — zdravljenje in prevzgoja — skupaj s trdnim sodelovanjem alkoholika, je šele zagotovilo za uspeh; Pozneje se kot izredno pomembno pridružuje še sprejem v starem okolju in pomoč terenskih socialnih in zdravstvenih delavcev. Krivica Bledoličen mlad fant — dva meseca pozneje. Kar težko ga je prepoznali. Ko stopa skozi velik obokan vhod, se veselo ozira na vse strani in si po/.vižguje priljubljeno pesmico. Videti je, da mu po glavi rojijo same vesele misli in kopica dobrih načrtov. Ko stopa mimo gostilne, se zanič-ljivo namrdne. Odslej bo drugače, čisto drugače! Dva meseca sta bila dovoli, da je postal nov človek, ki je pozabil stare užitke in — grehe. Drugi niso pozabili in niso razumeli. Vrsti! sc je udarec za udarcem. Na prejšnjem delovnem mestu: »Ne pod--'vijemo te. Dovolj izkušenj smo imeli s tabo. Kdo ti bo le verjel, da si se poboljšal!« Doma: »iz tebe nikoli ne bo nič. Ce misliš, da te bomo celo Živs.jenje podpirali, se presneto motiš. Sram te bodi da nisi za nobeno rabo!« 1 Vedno pogos.te.je je mislil na gostilno in na staro druščino, ki je popivala, se veselila in pozabljala,. . . Toda bledoličen mlad fant ie zares »ostal nov človek. Po sedmih mescih Čakanja je lc dobil službo in zelo ga pohvali io. Steklenica vina za nagrado TTspeha zdravi jen ia in nrevzgoje alkoholika prav U gotovo ni nihče bolj vesel kot njegova družina. ?,e manj kol leto popojne treznosti lahko družini občutno pomaga, da si onomore. Zalo tudi v primeru, če o|dravlienec po določenem ohdobiu spet klone starim skušnjavam, ne moremo govoriti o neusnohu. čeprav je seveda treba na j bol i cenili listje, ki se p spe jo za vedno odpovedati pijači. Takih alkoholikov, ki bi iih lahko imenovali nepoboljšljive, ie zelo malo. Med niimi so tudi taki, ki imajo že trezni antisodalne poteze, katere se v pijanosti še povečajo in kažejo kot na j različne j še oblike grobosti in nasilja. Zanič bi bile potrebne strožje in dolgotrajnejše metode zdravlienra < v po sehnem zavodu, kakršnega pa v naši republiki še nimamo. 1 Vedeti je treba, da že kozarček alkohola lahko ponovno zapelje k pijančevanju. Tako je enemJM izmed bivših alkoholikov, ki se je dalj časa /eln dobro zadržal, grozila grina. Po vzgledu stare »ljudske modrosti« je popil nekaj kozarčkov žganja, samo za zdravilo, in spet začel redno piti. Še boli po nepotrebnem je zašel na staro pol drugi možakar. Ko se je odpovedal pijači, je poslal zares vzoren družinski oče. Zena od samega veselja ni vedela, kako bi počastila obletnico poboljšanja, pa je moža nagradila s steklenico vina — in vse pokvarila. Mož jc darilo z veseljem sprejel, vino spil in potem začel hoditi v gostilno. Dober zgled slavci v neki delavnici, kjer ie bila ze'o huda vročina, so lahko pili osvežilno pijačo, ki v večjih količinah ludi povzroča' alkoholiziranost in navaja h kroničnemu alkoholizmu. (Mimogrede: na Gorenjskem jc podjetje, v katerem zaposleni lah-, ko pijeio vino in dnujc alkoholne nijače in v katerem je že marsikdo postal kronični alkoholik.) Eden izmed delavcev v omenjeni delavnici se je odločil za zdravljenje Ko se ie vrnil v podjetje, je kot član (ie'.'i\ske"a sveta dosegel, da so izbrali drugo osvežilno pijačo za gašenje žeje in pridobil za "'ravlierUe š" šest d-lnvmh tovarišev. Ko so se vrnili, so postali pravi zametek društva za borbo protj a'koho,:/iM;\ Pa/.i'i so drug na drugega, da so redno iemali tab'ote. ki ne dovoljujejo uživanje alkoholnih pijač in odvračali od pijančevanja druge tovariše. - ' Prijateljsko prepričevanje Pdobna metoda zdravljenja in prevzgoje alkoholikov, kakršno uporabljajo v Begunjah, je blai'a in temelji na kar najboljšem razumevali iu med I istimi, ki so notrebni pomoči in f'vmi. ki jim jo nudijo. Alkoholiki prihajajo v bolnišnico prostovoljno, s čimer je del usneha že zagotovljen. Nasilje proti alkoholiku namreč ni uspešno, ker ga alkoholik občuti kot dodatno zlo vsemu tistemu, zaradi česar se je tudi zatekel k alkoholu in si še bolj želi piti. Alkoholiki na zdravljenju se po pet ur na dan ukvarjajo ž lažjim delom. To naj bi bilo delno razvedrilo, delno pa naj bi pripomoglo, da se ne b: počutili kot bolniki. Tako so postopoma v bolnici uredili mizarsko' in kovinsko delavnico in nar!-. Pogosto imajo prost izhod. Ob teh priložnostih zavijejo tudi v gostilno, kjer pa jim že samo alkoholne izparine povzročajo slabost. Nekateri, a izredno redki, so se tudi napili Navadno so jih takoj odpustili, kar je za alkoholika, ki se je že odločil za zdravljenie, največja kazen. Slabega mnenja, ki jih potem spremlja, se potem le z največjo težavo znebijo. — M. S. Nesreča? Ne prav taka, na kakršno moramo oh ?or" njem prizoru nujno pomisliti. Končala se je brez poškodb in nI našla mosta med prometnimi Čami. Možakar se je preveč opil in takole oble's" ob sirani ceste. Prizor, kakršnega ne vidimo -c,° pogosto, vendar pa še vedno prepogosto.