JUTRA
Maribor, pondeljek 5. novembra 1928
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta
Oglati po tarife
OgtM« sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, PreSemova «11«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. zav. v Ljubljani St 11.409 Velja mesečno, prejemali v upravi ali po poiti 10 Din, doelavljen na do« pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
PŽStFiTnapIž ?ana~ v'gotovtnT
Cena 1 Dirt
Leto II.
Velja
v Ljubljani, PreSemova »Ilca ». 4
Jesensko zasedanje narodne
skupšiine
RADI GROŽNJE DA IZGUBE DNEVNICE. SO SE POSLANCI VLADNE VEČINE IN DOMENJENE OPOZICIJE DANES POLNOŠTEVILNO UDELEŽILI SEJE NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 5. nov. Danes je bilo otvorjeno redno zasedanje narodne skupščine. Po dolgem času so bili poslanci vladne večine zopet enkrat skoro polnoštevilno zbrani v skupščini, navzoča pa je bila tudi opozicija, ki jo tvorijo zemljoradniku Na poslance večine je očividno močno vplivala grožnja z odvzetjem poslanskih dnevnic. Seji so prisostvovali tudi vsi člani vlade z dr. Korošcem na čelu.
Sejo je ob 11.05 otvoril predsednik llija M i h a j 1 o v i č s kratkim nagovorom, nakar je ministrski predsednik dr. Korošec prečital kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja parlamenta. Poslanci so pri tem živahno vzklikali kralju. Sledilo je či-tanje kraljevega ukaza o prenosu kraljevske oblasti na ministrski svet, ker je kraljevska dvojica odpotovala v Pariz.
Predsednik Mihajlovič je zatem spo ročil. da je dnevni red današnje seje izčrpan Th predlagal prihodnjo sejo za jutri dopoldne z dnevnim redom: Izvolitev članov finančnega odbora.
Zemljoradnik Voja L a z i č je odloči’protestiral proti temu in zahteval besedo, ki mu pa je predsednik ni hotel dati. To je izzvalo viharno pre-rr' med zemljoradniki in vladno večino. Poslanec Novica Š a v 1 j i č: »Kedaj bo ta narodna skupščina končno vendarle začela delati za narod? To večno lenuharjenje je že sramota«.
V	dvorani je nastal velik hrup. Posl. Lazič je zaman ponovno zahteval besedo. Posl. Č u b r o v i č napram predsedniku:	»Vedeli	smo, da znaš
dobro trgovati s svinjami, za predsednika skupščine pa nisi!« Prerekanje bi se gotovo še stopnjevalo, da ni predsednik v splošnem hrupu sejo nato kar zaključil in sklical prihodnjo za jutri dopoldne, nakar so se poslanci, živahno debatirajoč med seboj, razšli.
BEOGRAD, 5. nov. Radi sestanka narodne skupščine je politično življenje zopet nekoliko oživelo. Radi kr^ievega odhoda v Pariz sicer ni pričakovati važnejših dogodkov, vendar pa računajo politični krogi s tem, da bo med tem akcija Miloša Savči-ča, ki se je vrnil iz Bosne v Beograd, toliko napredovala, da bo mogoče sklepati o nadaljnem razvoju. Zatrjuje se, da se bo Miloš Savčič še tekom današnjega dne sestal s predsednikom radikalne stranke Aco Stanojevičem in raznimi drugimi voditelji režimskih strank.
Danes popoldne imajo vsi poslanski klubi seje. Glavno vprašanje, ki je na dnevnem redu, je izvolitev finančnega odbora. V vladni večini tozadevno še ni prišlo do sporazuma in bodo klubi sklepali o tem šele popoldne. Zlasti med radikali in demokrati vladajo v tem oziru velika nasprotja. Skupina dr. Šečerova se zavzema za to, da naj bi se demokrati v finančnem odboru omejili samo na kontrolo, vso odgovornost pa prepustili radikalom. Zato dr. Šečerov noče prevzeti niti predsedniškega niti podpredsedniškega mesta v finančnem odboru. Na drugi strani pa so radikali v veliki zadregi, koga naj bi določili za predsednika odbora. Velja Vukičevič se baje pogaja s finančnim ministrom dr. Subotičem, da naj bi on zopet prevzel predsedniško mesto v finančnem odboru. V tem slučaju bi postal potem finančni minister dr. Stojadinovič.
Znova stopa v ospredje tudi dalmatinsko agrarno vprašanje. Demokrati so za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, ker upajo, da bi se z ugodno rešitvijo agrarnih problemov v Dalmaciji mogli rehabilitirati v prečan-skih pokrajinah. Radikali pa hočejo ščititi interese veleposestnikov in sku šajo zato rešitev tega vprašanja s pomočjo klerikalcev zopet zavlačevati.
Težke vladna kriza v RumunUl
R :: ENTSKf SVET PRISILIL BRATI ANOVO VLADO K ODSTOPU. — r. ‘JANJA Z NARODNO KMEČ KO STRANKO. KI ZAHTEVA RAZ-PUGT PARLAMENTA IN NOVE VOLITVE.
BUKAREŠT, 5. novembra. Vladna kriza, ki jo je izzval regentski svet, da omogoči sodelovanje narodne kmečke stranke v vladi, napreduje zelo počasi. Splošno prevladuje tendenca za sporazum z opozicijo, pojavile pa so se že sedaj skoro nepremostljive ovire. Narodna kmečka stranka namreč zahteva, da naj se parlament takoj razpusti in razpišejo nove volitve, dočim vztrajajo stranke dosedanje vladne večine na tem, da mora parlament najprej rešiti inozemsko posojilo ter izvesti stabilizacijo valute. Včeraj so se pričele konzultacije šefov strank. Popoldne so bili sprejeti od re-gentskega sveta v avdijenci Maniu, Jor-ga in Lupu, danes pa bo sprejet dosedanji ministrski predsednik Vintila Bratia-nu. Mandat za sestavo vlade bo najbrže poverjen v sredo. Za jutri se pričakuje, prihod Titulesca, ki je bil brzojavno po-
klican iz Londona. V poučenih krogih za trjjijejo, da bo igral fitulescu v razpletu krize zelo važno vlogo in da je vodja opozicije, Maniu, že pristal na to, da sestavi Titulescu nevtralno vlado. Maniu odklanja koncentracijsko vlado z vso odločnostjo, dočim so liberalci za tako rešitev. Zato naglašajo listi, da sta možna samo dva načina rešitve vladne krize: Sestava nevtralne vlade, ki bi po rešitvi posojila in stabilizaciji valute razpustila parlament, ali pa sestaVa honcogene vlade narodne kmečke stranke pod predsed stvom Mania, ki bi takoj razpisala nove volitve. Za prvo rešitev sta se izrekla tudi predsednika parlamenta in senata.
V	sredo bo najbrže izvršen poizkus, da se sestavi koncentracijska vlada. Vsekakor ni pričakovati, da bi bila vladna kriza v Rumuniji rešena pred koncem tega tedna.
Otvoritev novih muzejskih prostorov v Ptuju
V	Ptuju, dne 5. nov.
Dasi je ptujsko muzejsko društvo šele pred petimi leti slavilo 301etnico svojega obstoja, vendar se je ponudila nenavadno* lepa prilika za proslavo 351etnice, ker je društvo z vzgledno pomočjo mestne občine pridobilo v nekdanjem dominikanskem samostanu, pozneje vojašnici, naravnost idealne prostore za svoje lepe zbirke.
Otvoritev novih muzejskih prostorov, dovolj svetlih in obsežnih, ki jamčijo društvu za neoviran razmah v prihodnjih desetletjih, se je vršila včeraj ob harmoničnem sodelovanju najvišjih domačih civilnih, vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov, inozemskih in domačih znanst venikov in predstavnikov univerz in znanstvenih društev iz cele države, visokošolske mladine iz Ljubljane in Gradca ter velike množice domačega mestnega in okoliškeca prebivalstva.
Ob 10. uri je bila v bivšem samostanskem refektoriju, okrašenem z lepimi srednjeveškimi štukaturami, slavnostna seia pod vodstvom mestnega župana g. Brenčiča kot častnega predsednika. Društveni predsednik g. dr. Komljanec je obravnaval društveno zgodovino in pridobitev novih muzejskih prostorov v slovenskem, podpredsednik g. Skrabar pa v nemškem jeziku.
Predsednik mariborskega Muzejskega društva je nato s primernim nagovorom izročil g. dr. Mihovilu Obramiču iz Splita in g. konservatorju Skrabarju umetniško izdelani diplomi častnega članstva Muzejskega društva v Mariboru. Diplomi sta izdelala mariborska umetnika profe-
sorja gg. Gvajc in Kos. Po mnogoštevilnih pozdravih zastopnikov oblastev in univerz in znanstvenih društev iz cele Jugoslavije, Gradca in Dunaja je imel kratko predavanje v slovenskem in nemškem jeziku g. konservator dr. Stele iz Ljubljane o zgodovini in prezidavah dominikanskega samostana, v katerem je društvo našlo gostoljubno streho. Sledil je ogled novo urejenih muzejskih zbirk, potem pa skupno kosilo v Narodnem domu.
Popoldanske ure so porabili številni po setnijci za ogled ptujskega grada. V vi-težki dvorani sta predavala gg. Petkovič iz Beograda in dr. Egger iz Dunaja, na kar je zunanje goste pogostil grajski gospod grof Herberstein s svojo obiteljo.
Po orgelskem koncertu v minoritski cerkvi so bili gostje povabljeni na slavnostni komerz v Društvenem domu, kjer so se vršile napitnice in vladalo veselo razpoloženje preko polnoči. Za danes predpoldne je določeno še eno znanstveno predavanje g- profesorja Nikolajeva iz Zagreba, popoldne pa je v načrtu izlet v Haloze.
Tako so potekli slavnostni dnevi v skupnem sodelovanju domačih in tujih znanstvenikov v korist naši domači ptujski zgodovini: motila je samo naravnost vsiljivo povdarjana dvojezičnost prireditve, ki se je pretiravala skoraj do smeš nosti in ki pred inozemskimi gosti ni mogla vzbuditi visokega mnenja v naši narodni samozavesti. Doba, kakorŠna je bi« la pred 35 leti, je vendar tudi v Ptuju 5 prevratom za vedno oklenkala.
„Zeppelinou“ izlet u Berlin
BERLIN, 5. nov. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je davi oosetil Berlin. Dr. Eckener je ob 7.30 zjutraj startal v Friedrichshafnu, letel potem -"-feko Frankfurta in Mf,fr^'v1',1'ro'n. ter ob 8.05 prispel nad Berlin. Krožil je večkrat nad mestom, nakar je zrakoplov pristal v Tempelhofu. Občinstvo je zra-poklov viharno pozdravilo, dr. Ecke-n .iju in posadki na je bil prirejen sve-čau janket. Popoldrc se »Grof ’7""-pelin« vrne zopet v Friedrichshafen.
Poires u Kolumbiji
Newyork, 5. nov. Iz republike Kolumbije v Južni Ameriki prihajajo poročila o katastrofalnem potresu. Mesto Tibrica je skoro popolnoma izginilo z zemeljskega površja. V Tibini se je porušila cerkev, v katero so se zatekli prestrašeni prebivalci. Dose-daj so potegnili izpod razvalin šele 6 trupel. V Garagoi so porušena skoro vsa večja poslopja. Ker so tudi ceste strašno opustošene, bo trajalo precej časa, predno bo mogoče prihiteti ponesrečencem na pomoč.
Umor turške princese na Dunaju
DUNAJ, 5. nov. Bivši ritmojster Feliks baron Gartner, star 48 let, je v soboto v Konzerthausu na koncertu znanega češkega violinista Vaše Prihode, iz ljubosumnosti ustrelil mlajšo hčerko bivšega egiptovskega ministra Mouheb paše, princeso Vagui
ho. Oddal je na njo 5 strelov, ki so bili vsi smrtonosni. Gartner je bit že dvakrat poročen, a se je od obeh žen ločil. Zadnje čase je zašel v velike finančne težkoče in je upal, da bo s pomočjo te egiptovske princese uredil svoje premoženjske razmere. Ker pa oče njegove izvoljenke odločno od* klanja vsak stik ž njim in ga je kočno tudi princesa sama zavrnila, jo je i* ljubosumnosti ustrelil.
Ljubitelj tuje čebule,
neki Janez M., je bil včeraj v Mariboru aretiran, ker ga zasleduje orož-ništvo na več krajih. 19letni Janez M-je namreč v družbi z Janezom P. sunil posestniku Mikši v Spuhlji nič manj kot za 1200 Din luka. Razen tega pa je uganjal s tovarišem še drage lumparije. Tako je nekega Ptujčana bombardiral s kamenjem v njegov avto in mu zdrobil šipo, vredno 250 Din. —
Tresk po šipah In krožnikih!
V	gostilni »Pri zlatem konju« so imeli včeraj opoldne dva čudna gosta'. France T. in Lojze K. sta si skočila v lase, da sama, nista vedela zakaj. Posluževala sta se naibližjih predmetov, krožnikov, steklenic, solnikov itd,, s čimer sta se obmetavala kot z ročnimi granatami. Razen tega sta »zraeč kala« tudi tri okensKe šipe. Da ni manjkalo krvce junačke, je razumljivo. Oba so odvedli na rešilni oddelek ter ju tam obvezali. Varnostnemu organu sta zatrjevala, da sta oba nedolžna. Drug drugega da sta brez povoda napadla.
Upravni položaj v mariborski oblasi
Maribor, 5. novembra1.
Tla 'današnji seji mariborske oblastne skupščine je veliki župan dr. S c h a u-b a c h prečital kraljev ukaz, s katerim se trtvarja tretje zasedanje za vse oblastne Skupščine z dnem 5. novembra.
Nato je podal veliki župan svoje obširno poročilo v splošni administraciji v mariborski oblasti. Del tega poročila objavljamo danes, drugi podatki pa še sledijo. Poročilo, ki razpade na upravni, pro svetni, kmetijski in trgovinski del, je izpolnilo ves čas dopoldanske seje.
Poročilo, ki ga je podal ob otvoritvi rednega zasedanja mariborske oblastne skupščine veliki župan dr. Schaubach o stanju obče administracije, ugotavlja pojav, ki karakterizira razvoj uprave v obeh slovenskih oblasteh. Uprava, ki je po zlomu avstro-ogrske monarhije prešla popolnoma v državne roke, se vrača stopnjema nazaj v roke naroda, ki jo izvaja po svojih izvoljenih zastopnikih. — Oblastne samouprave, ki so stopile šele pred poldrugim letom pod dokaj skromnimi razmerami in avspicijami v življenje, izvršujejo danes uspešno že znaten del svojega po ustavi in zakonu o oblastni in sreski samoupravi jim odmerjenega delokroga.
Z odločbo ministrstva za notranje zadeve so prešli v pretečenem letu okrajn zastopi pod nadzorstvo oblastnih samouprav. S tem je bila v interesu samoupravne misli izpolnjena občutna vrze zakona o oblastni in sreski samoupravi, ki je bil podredil občine nadzorstvu samouprave. okrajne zastope pa državni upravi. Samoupravna stavba, ki ima svoj temelj v občini in svoj krov v oblastni skupščini, je s priklučitvijo tega Člena vsaj v svojem bistvenem ogrodju dograjena.
Prenos poslov od državne na oblastno samoupravo je doprinesel v občutni mer do razbremenitve državne uprave, kar se zlasti opaža v sanitetni, kmetijski in nemalo tudi v politično-upravni grani.
Za nadaljnji razvoj in uspešno samo upravno delo je važna zlasti določba čl. 362 finančnega zakona za leto 1928-29, glasom katerega sta objastni samouprav:
v	Ljubljani in Mariboru pooblaščeni, da spreminjata, spopolnjujeta in razveljavljata v okviru ustave in državnih zakonov bivše avstrijske deželne zakone, iz-vestne naredbe bivše narodne in deželne vlade za Slovenijo ter madžarski zakon o javnih cestah.
, S to določbo je bil oblastni skupščini de facto priznan značaj zakonodajnega telesa in ugotoviti je treba, da se je tega pooblastila marljivo posluževalo.
Uprauni In samouprauni očsek
fe spremenjen v toliko, da je prešlo obla stvo nad okrajnimi zastopi, katero je od prevrata dalje izvrševala državna uprava na oblastno samoupravo v Mariboru. S tem prehodom gospodstva je samoupravni del poslov oddelka ponovno razbremenjen ter mu pripada sedaj v tem oziru v glavnem le še ono nadzorstvo, ki ga je do prevrata izvrševalo namestništvo v 'Gradcu, oziroma deželna vlada v Celovcu.
Od važnejših poslov, ki so se v zadnjem letu izvršili, je omeniti sledeče:
Ker je funkcijska doba občinskim odborom potekla, so se vršile v pretežni večini občin mariborske oblasti koncem leta 1927 in tekom leta 1928 občinske volitve. V Prekmurju so se te volitve izvedle prvič po prevratu ter se je pri tej priliki pokazalo, da so bili vsi pomisleki proti tem volitvam, ki so bili proti njih razpisu uveljavljeni, brez prave podlage. ^Vse volitve so se izvršile mirno in v redu; bili so sicer proti izidom vloženi zelo .številni prizivi, vendar kakih pomembnejših protizakonitosti ni bilo in je bilo le v redkih slučajih potrebno odrediti razveljavljenje volilnega akta.
Vodstvo okrajnih zastopov je trenutno še vedno v rokah imenovanih gerentov. ..To stanje pa se sedaj bliža zaključku, ker so na predlog oblastnega odbora in po .določbah oblastne uredbe razpisane volitve novih zastopov za 3. februar 1929 Istočasno z volitvami novoustanovljene ttkaioe cesine odbore v Prevaljah, Mur-
ski Soboti, Dol. Lendavi, Čakovcu in Prelogu. S temi volitvami bodo dobili o-krajni zastopi volidno. vodstvo in mogli bodo uspešnejše kot gerenti vršiti svojo važno nalogo.
Tekom tekočega leta so bili vrnjeni mestni občini Ptuj svojčas ji odvzeli posli prenesenega delokroga; iste posle je prevzela s 1. nov. 1928 tudi mestna občina mariborska; mestni občini celjski,ki jih je tudi morala odstopiti sreskemu poglavarstvu v Celju, se pa vrnejo, čim za to na reden način zaprosi. Ko bo tudi ta občina omenjene posle prevzela, bodo v glavnem ukinjene vse one omejitve, ki jih je samouprava vsled izvanrednih vojnih in povojnih razmer utrpela.
Za prebivalstvo Medjimurja je zelo važna ureditev matičnih in zakonskih zadev. Z navedbo tega ozemlja se je via facti v teh zadevah uvedla hrvatska zakonodaja, ni se pa poskrbelo, da se nje razširjenje tudi pravno izvede. Posledica tega je bila, da so začela sodišča vge zakone, sklenjene samo v cerkvi, proglašati za neveljavne in so tudi pri zapuščinah itd. nastale silne zmešnjave. Sedaj je z uredbo, ki temelji na pooblastilu finančnega zakona, to vprašanje razčiščeno in do izdanja edinstvenega zakona vzpostavljena prejšnja madžarska zakonodaja, Samocerkveno sklenjeni zakoni pa so proglašeni za pravno veljavne. Na sličen način je urejeno tudi vprašanje glede matic.
Od ostalih poslov tega odseka je o-meniti še izvedbo političnih obhodov glede železnice Rogatec—Krapina, katere gradba je že v polnem teku.
Odsek je poleg teh svojih lastnih poslov v veliki meri sodeloval tudi pri poslih prosvetnega, zdravstvenega, kmetijskega, zlasti pa gozdarskega in hidro-tehničnega oddelka.
Ob dvanajstih je bila seja prekinjena ter se bo nadaljevala ob petih popoldnem poročilom predsednika oblastnega odbora.
Mariborski in dnevni drobil
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 5. novembra ob 20. uri Gejša.
Gostovanje v Ptuju.
Torek, 6. novembra ob 20. uri »Robert in Marijana«, ab. A. Kuponi.
Mariborsko gledališče ponovi v torek, 6. novembra Geraldijevo igro »Robert In Marjanne«, ki je bila pri premijeri od publike zelo simpatično sprejeta.
»Gejša« na celjskem odru. Kot tretje gostovanje mariborskega gledališča se vprizori v sredo, 14. novembra, klasična opereta »Gejša«. Ker pride k tej predsta-
vi	ogromen aparat (vsi solisti, zbor in or cester), so tudi stroški temu odgovarja' joči. Zato veljajo za to predstavo dvojne dramske cene.
♦	* f
Opereta »Gelša« se je sinoči že šestič uprizorila in potrdila uspehe, ki jih je imela doslej. Občinstvo, ki je bilo zastopano v lepem številu, je viharno aplav-diralo posameznim točkom zlasti pa glav nim pevcem in igralcem kakor Udoviče-vi, Savinovi, Harastoviču itd. Vsak se trudi, da s primerno igro pomaga k čim popolnejši izvedbi. Ptujčani bodo pač lahko veseli drevi, ko se jim predstavi naš operetni ansambl, ki se posebno v tej o-pereti zelo odlikuje.
Zgradba aerodroma i/ (Tiari« boru
Na pobudo mariborskega Aerokluba se je danes sestala v Mariboru komisija vojaških zrakoplovskih stro kovnjakov, ki je pregledala za aerodrom zelo primeren teren na Teznu. Komisija je ugotovila, da prostor popolnoma odgovarja potrebi in pogojem za gradbo modernega aerodroma. Kredit v znesku 1,400.000 Din je odobren in ni nikakega zadržka za izvedbo načrta. Edina ovira — novo vežbališče — je tudi že odstranjena, ker bo komanda mesta poskrbela za primeren prostor v bližini.
Maribor je torej neposredno pred dejstvom, da dobi aerodrom in se, ako ne nastopijo večje nepričakovane ovire, že spomladi vzpostavi redni osebni promet, kar bo v veliki meri dvignilo gospodarski pomen našega mesta. Zahvala za veliko pridobitev, ki bo mestu v veliko korist, gre predvsem agilnim funkcijonarjem mariborskega Aerokluba, ki so znali vzbuditi zanimanje in razumevanje merodajnih činiteljev, ter velikopotezno akcijo, kljub številnim težkočam privesti tik do izvršitve.
10 let finančni direktor.
Danes 5. nov. poteče 10 let, odkar obstoja v naši novi državi finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, ki ga je organiziral v revolucijonarnih prevratnih dneh takratni poverjenik za finance minister v p. dr. Kukovec in mu postavil na čelo kot direktorja g. dr. Josipa Povaleja. Reči treba, da se je mož, kateremu je bila poverjena pred 10. leti važna naloga, izkazal vrednim zaupanja. Vodil je finančno ravnateljstvo vešče, energično, pa tudi objektivno in z velikim taktom napram prebivalstvu. Kako velikega pomena je, da smo imeli finančno ravnateljstvo v Mariboru, lahko mirno potrdi-:o tisoči in tisoči, ki imajo tam posla, zlasti pripadniki pridobitnih krogov, ki bodo te dni odločno dvignili svoj glas proti nameri vlade, da demontira tudi to oblast in nas podredi Ljubljani.
Vinski sejni v Ivanjkovcih.
Vinarska zadruga Jeruzalemčan v vanjkoveih priredi svoj običajni vinski sejni z razstavo dne 18. decembra v dvorani tik kolodvora. —
Akad. društvo »Triglav«
je na svojem rednem občnem zboru izvolilo za zimski semester 1928-29 sledeči odbor: Predsednik Lukman Branko, cand. med-; podpredsednik Volovšek Vlado, cand. med.; tajnik I. Goričar Jože, cand. iur.; tajnik II. Tonejc Stanko, cand. ing;, blagajnik Rebec Dimitrij, cand.ing.; knjižničar I. Brezigar Danilo, cand. med.; knjižničar II. Jurkovič Tone, stud. iur.; arhivar Paušič Stane, stud. vet.; gospodar Šuškovič Viktor, cand. for.; odbornik Pucelj Janez, stud. agr.; revizorja; Sneider Franjo, cand. exp. in Zinauer Joško, cand. exo. —
Izobraževalni tečaj v Mariboru.
Prosvetni odsek Delavske zbornice v Mariboru bo otvoril izobraževalne tečaje za delavce, delavke in nameščence, in sicer brezplačno. Poučevali se bodo po želji udeležencev jeziki kakor slovenščina, nemščina, srbohrvatski in druge pred mete, kakor zgodovina, zemljepis, fizika, matematika, narodno gospodarstvo, risanje in drugo. Treba je vsaj 15—20 udeležencev. Vsi ki se hočejo udeležiti teh tečajev, naj se javijo pri tajniku ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru (Palača Pokojninskega zavoda v Mariboru) ali pa pri profesorju g. Favai-ju (gimnazija) eventualno tudi z dopisnico z natančnim naslovom. Javiti se je treba do 8. novembre. —
Ustanovni občni zbor Narodno-strokov-ne zveze v Mariboru.
V	nedeljo, dne 4. novembra se je ustanovila podružnica Narodno-strokovne zveze za mesto Maribor. Navzoče Člane je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Franjo Nabergoj ter podal poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, katerega so člani vzeli z veseljem na znanje. Tajnik pripravljalnega' odbora Ladislav Saje je podal tajniško in blagajniško poročilo vsled odsotnosti blagajnika. Nato so se izvršile volitve novega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika Franjo Nabergoj, za podpredsednika Ivan Silič, za tajnika Ladislav Saje, za blagajnika Oskar Obersnel, odbornikom Franjo Germ, Josip Berložnik, Ivan Veršič, Jože Konestabo, Maks Hrovatin, Rudolf Pivka in Ivan Kejžar. Nato ie sledila obširna debata o bodočem delu podružnice, v katero so posegli gg. V. Špindler in Kejžar. Podružnica bo priredila v zimskem času dve predavanji in en družinski večer. Uradne ure podružnice so vsako nedeljo od 10. do ll. dopoldne v pisarni SDS v Cankarjevi ul. 1. Ob 11. uri je predsednik zaključil lepo uspeli ustanovni občni zbor.
Zaupniški sestanek SDS v Melju
v soboto 3. tm. zvečer je bil lep, obiskan od članov organizacije v Melju ter od delegatov iz Krčevine, Pobrežja in >io-tranjega mesta. Poslanec dr. Pivko je podal o poiožaju obširno poročilo, ki je bilo deležno splošnega odobravanja. Oblastni tajnik g. Špindler je razpravljal o vprašanjih oblastne samouprave. Spregovoril je tudi g. dr. Lašič kot delegat II. okraja o razlogih mentalitete naroda v Srbiji in o klerikalni akciji onti naprednemu časopisju. Oglasili so se še zborovalci z raznimi vprašanji. Sestanek je trajal skoro 4 ure in je bil prav živahen. Organizacija SDS v Melju jc pridno r.a delu. V soboto 10. tm. zvečer priredi družabno zabavo, na kar opozarjamo že danes.
Novinska vest.
Mariborski nemški tednik »Mon-tags-Presse« je radi finančnih težkoč prenehal izhajati. Izšlo ic vsega skupaj samo 13 števiik. Tudi akcija, da bi se list preselil v Ljubljano, se je ponesrečila. —
Delovne moči ?n de!o.
V	preteklem tednu je ori mariborski )orzi dela na novo iskalo deia 183 oseb, od poprej pa je bilo v evidenci 587 brezposelnih. Na razpolago sta 102 službeni mesti, posredovanj pa je bilo izvršenih 93. —
Dobava glavnatega zelja.
Dne 8. novembra ob 10. dopoldne se bo vršila v vojašnici kralja Aleksandra na Meljski cesti ustmena licitacija za dobavo 7000 kilograma glavnatega zelja. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti v vojašnici med uradnimi urami dopoldne in popoldne v štabu 45. polka, soba Štev. 18. —
V četrtek, dne 3. novembra
Orkan smeha — najboljši Svejk-film
Š V E J M. **
v ruskem ujetništvu
Kino Union	Tei.	329
Uboj v Studencih.
Spominjajte je CMD
V Studencih sc je pripetilo v noči ki je zahtevalo smrtno človeško žrtev. V hiši št. 17 na Aleksandrovi cesti stanuje v majhni sobi na podstrešju 9 delavcev, ki so zaposleni pri neki gradnji. Trije izmed njih so prisl), ponoči precej vinjeni domov in je eden od njih v pijanosti razbil posode za vodo. Kmalu nato se je razvil radi te malenkosti med delavci prepir, ki je končal zelo usodno. Med pretepom je namreč delavec Josip Poprovšek zabodel svojega tovariša, 241etnega mizarskega pomočnika Franca Bezjaka štirikrat z nožem tako močno v prsi, daje nesrečneš izkrvavel, še predno je prišel po njega rešilni avto. Poprovšek je po dejanju pobegnil, Domneva se, da je odšel v svoj rojstni kraj v ptujski okolici. Truplo ubitega Bezjaka so prepeljali včeraj v mrtvašnico pokopališča na Studencih.
Vrat si je prerezal
v Selnici ob Dravi 441etni Josip Pi-puš, trgovec v Arnovžu onkraj avstrij ske meje. Kaj. ga je dovedlo do tega obupnega koraka, ni znano. Njegova rana je zelo nevarna, vendar pa je kljub temu upanje, da bo okreval. Prepeljali so ga v mariborsko oblastno splošno bolnico. —
Skozi okno po cigarete.
V pretekli noči je neznani storilec vlomil v gostilno Nekrep v Smetanovi ulici ter si —- kolikor se je dalo ugo-n1 T Pjlv°šč'l okoli sto cigaret in okoli sto dinarjev drobiža. Uzmovič je razbil na verandi okno. je snel s te-j	v I)rvo gostilniško sobo,
zdrobu sipo drugega okna ter prišel v drugo sobo. Ker pa ni blio nič za pod palec, je mož nadaljeval s svojim poslom. Razbil je šipo na vratih in S6 tako znašel v tretji sobi. Tu pa je imel smolo, ker si je precej porezal svoie pregrešne parklje. Davi so našli znatne krvave sledove. Iz zaklenjene oma e je pobral gori Imenovane stvari.
ISSK Maribor ali SK Jugoslavija?
PO DOSEGI PRVENSTVA SLOVENIJE SE JE DRUŽINA ISSK MARIBORA S SVOJO TRETJO ZMAGO NAD SK ILIRIJO PLASIRALA TUDI V FINALE ZA PRVENSTVO DRŽAVE! - VZOREN SODNIK IZ BEOGRADA. - NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRVENSTVA.
Šifrer;
Ilirija: Černe; Brodar; Jermol,
Dobrlet, Bernik, Kezele.
Maribor: Hilda; Zinka; Vida, Hildica, Verica, Olga, Danuša.
Včeraj popoldne je prvak Slovenije ISSK Maribor v prvem kolu za hazen-sko državno prvenstvo zmagal nad bivšim prvakom Slovenije SI< Ilirijo v razmerju 14:8 (6:3), ki docela odgovarja kvalitetam konkurentov. »Ilirijo« je včerajšnji poraz izločil od nadaljnega tekmovanja, »Maribor« pa si je zasluženo zasigural udeležbo v finalni tekmi, ki se bo vršila najbrž že prihodnjo nedeljo v Mariboru proti prvaku Beograjskega podsaveza — Jugoslaviji.
Prvič vidimo mlado družino »Maribora«, ki se je vsa leta svojega obstoja zaman trudila izvojevati prvenstvo Slovenije, da si je z vztrajnim trudom in izredno požrtvovalnostjo utrla pot do tekmovanj za državno prvenstvo in nadvse častno prestala debut.
V sijajnem stilu je včeraj Sedmorica »Maribora« z lahkoto odpravila sicer nevarnega nasprotnika, ki pa spričo popolnosti in enotnosti igre domačink ni mogel kljubovati. Zmagovalke so predvedle vzorno igro, dovršeno v vseh detajlih-Obramba je defenzivno daleč nadkrilje-vala nasprotnikovo, napad pa je z eksaktno in precizno zasnovanimi akcijami neutrudljivo podpiran s strani razpoložene širše obrambe mojstrsko vodil družino do efektne zmage. — Hilda v golu je v tretje po težko prestanem krstu uspešno branila svoje svetišče, čeprav ji manjka na rutini zlasti za tako naporna srečanja, kakor je bilo včerajšnje. Zinka se je v letošnji.sezoni razvila v prvovrstno moč družine in je opravila ogromno delo. Napadu nasprotnic je v najtežjih situacijah znala prekrižati račune in doprinesla v obilni meri uspehu Mariborčank. Vida se je defenzivno in ofenzivno izborno uveljavljala. Bila je vso tekmo na mestu in smatreno podpirala napad. Tudi Hilda na halfu je ugajala Kljub handi,kapu radi blesure na roki je uspešno zadrževala nasprotnika. — Napad je z dolgimi pasi hitro napredoval in taktično briljiral. Ni bilo situacije, ki bi napadalni trio ovirala pri streljanju. Da-nuška je stalno v dobri formi in z nesebično igro neprecenljivo koristi napadu. Olga je sposoben center, ki se dobro ra zume s soigralkama, točno deli žoge in je vedno pri strelu. Odkar je opustila visoko šutiranje, je mnogo nevarnejša in kar je glavno, mnogo uspešnejša. Verica je igralka solidne in stalne forme, hitra in odločna, ter dobro vigrana, kar so dokazale v ostalem tudi ostale igralke družine.
»Ilirija«, ki je nastopila brez Tratnikove, je nudila mnogo odpora. Borila se je z velikim razumevanjem in ni popustila niti trenutek. Njene mlade igralke so predvedle požrtvovalno igro, a prizadevanja je boljša družina nasprotnic uspešno zaustavljala in preprečevala. — Černetova v golu je enostransko trenirana. Sigurna je v gorenji polovici vrat, dočim se pri nizkih strelih ni obnesla. Brodarjeva na backu je bila najboljša moč družine, dočim sta ji halfa slabo sekundirala. Izgledalo je, kakor da bi se ne razumele. Jermolova je bila boljša. Napad, ki ga je dobro vodila Bernikova, je pokazal de-velj prodorno igro. Krili pa sta zadovoljili le kombinatorno, dočim jima je manj kala odločnost. Bernikova je še vedno nevarna, je pa v zadnjih tekmah popustila. Kezele in Doberlet pa se bosta v najkrajšem času razvili v dobri igrahd, tako da bo moč družine zopet slonela na napadu, kakor v preteklih sezonah.
Tekma je bila zelo temperamentna. Tempo sta zdržali obe družini do konca in nista v nobenem delu niti za trenutek oklevali. »Ilirija« je imela začetni udarec in se nenadoma približala vratom »Maribora«. V polje vrnjena žoga se zadržuje na terenu »Ilirije«, ki brani deloma pre ostro, toda odločni sodnik prepreči stopnjevanje. »Maribor« je v premoči in v 7’ doseže Verica vodstvo za svoje barve. Minuto kasneje je Danuška uspešna (2:0), a v 9.’ zviša z ostrim strelom Verica na 3:0. Ilirija ne klone, za trenutek
prevlada in v H.’ zniža Bernikova na 1. V 13.’ prodre napad Maribora in po seriji ostrih strelov uspe Olgi zvišati na 4:1. Žoga menja polji, a že v 16.’ zabije Olga efektno in nepričakovano vijak, za katerega je žela obilo priznanja (5:1). V 19.’ je zopet Verica na mestu in žoga šestič preseneti ilirijanska vrata (6:1). Proti koncu si opomore Ilirija in z dvema zaporednima streloma po Bernikovi in čezeletovi zniža nevarni score na 6:3.
Drugi polčas sta družini enakovredni. Olga in Verica sicej- v prvih minutah dosežeta dva gola, toda Kezele in Dooerle • tova izenačita. Danuška doseže vodstvo, naslednjem trenotku Bernikova izenači. Interesi obeh družin se stopnjujejo in igra nudi serijo kvalitativno dovršenih ines, taktične rafiniranosti in tehnične dovršenosti. V 13.’ doseže vodstvo za črno-bele Verica ob frenetičnem aplavzu občinstva, toda v 15.’ Bernikova ponovno izenači. Nasprotnika bijeta z nezmanjšano voljo težak boj. Štiri minute negotovosti, toda štiri minute prvovrstne igre minejo ob popolni tišini. Uspeh je na teht niči, toda v 17-’ uspe vztrajnejša družina. Lepa kombinacija ima v Olgi eksekutoria (5:4). Ilirija močno pritisnjena ne oride do oddiha in Olga zviša zaporedoma na 7:4. V 24.’ zniža Bernikova na 7:6, a tik pred zaključkom fiksira Verica končni re zultat na 14:8.
Koti 8:5 za Maribor.
Sodil je beograjski sodnik g. N i k o 1 i č v splošno zadovoljstvo ne le družin, tem več tudi občinstva, ki je njegove nagle a točne odločitve sprejemalo z zadoščenjem. Bil je strogo objektiven in zasluži priznanje.
Gole so dale za Maribor: Verica 6, Olga 6, Danuška 2; za Ilirijo: Bernikova 5, Kezele 2, Doberlet J,
Občinstva je bilo na tekmi prav lepo število, kar je povsem razumljivo: take napete in zanimive ter obenem lepe in dostojne igre so pač najboljša propaganda za naš ženski šport!
SK RAPID : SK SVOBODA 9:0 (7:0).
Tretje kolo prvenstvenih tekem je končalo s sigurno zmago Rapida, ki je nastopil s spremenjenim napadom, v katerem se je Vidovič na levi zvezi celo dobro obnesel; je dovolj hiter in dober su-ter. Klipstater se nam zdi prepočasen.
Venko je že boljše igral. V krilski vrsti je bil Brockl najboljši. Obramba je svoj posel opravila s sigurnostjo. Svoboda je igrala izvzemši napada požrtvovalno. — Obramba in krilska vrsta je opravila o-gromno dela; nasprotno je napad stalno samo čakal, da se mu servira žoga in se ni ganil čez sredino. Razumljivo, da je obramba vsled preobremenitve popustila in je temu primeren tudi rezultat. Dokler ne bo napad z večjo požrtvovalnostjo pri stvari, ne bo moštvo prišlo do zasluženega uspeha. Razen tega ima napad še veliko napako, da forsira preveč igro kratkih pasov, poleg tega pa posamezniki predolgo zadržujejo žogo, kar da nasprotniku možnost boljšega placementa in lažjega odvzemanja žoge. S to pogre-eno taktiko si je posebno Efferl pokvaril več sigurnih šans.
Igra je potekla v glavnem fair in so goli padali v sledečih časih: Klippstadter Letnik 15’, Venko 17’, Klippstadter 20’, isti 30’, Vidovič 39’, in isti v 42’ prvega polčasa. V drugem polčasu je Svoboda držala igro precej odprto in bi bila zaslužila vsaj častni goal. Skortali so Klip-stadter v 6’ in Venko v 23’. Razmerje kotov 10:2 za Rapid. Sodil je g. Mohorko a ko dobro.
Mladina SK Rapida :SK Svoboda 3 0 pf.
Ker Svoboda ni nastopila, se verificira tekma v korist Rapida z 3:0 par forfait.
Rezerve: ISSK Maribor:SK Rapid 4:1 (2:1).
Rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. V začetku prvega polčasa je bil Rapid v premoči, dokler se igralci Mari-)ora, pri katerem je nastopilo nekaj novih moči, niso znašli. Igra je potekla v fair stilu, na katerem ima glavr.o zaslugo dober sodnik g. Vesnaver.
Nekaj izjav o tekmi.
Po zaključku tekme, ki je bila igrana kljub važnosti, ki ste se je zavedali obe družini, v docela dovoljenih mejah, kar je izvalo očito praznanje navzočega števil nega občinstva, smo slišali objektivna mnenja o poteku in kvalitetah nasprotnikov, ki jih podajamo v naslednjem:
Sodnik in funkcijonar BHP-a g. Nikolič
»Rezultat popolnoma odgovarja poteku in močem nasprotnikov. »Maribor« je imel izboren dan. Najbolj koristna igra je bila igra Petanove, Danuške in Zinke, ki je res prvovrsten back. V splošnem je bila družina zelo dobra. Verica in Olga sta za vsako družino nevarni. Ilirija je resen team, s katerim je treba staino ra čunati. Napad preveč kombinira in ni odločen. Brodarjeva je bila najboljša, a Šif-rerjeva slaba. Bernikova popušča, Kezele mehka in nima potrebne brzine. O-bramba se je skušala včasih ostro uveljaviti, radi česar je igra trpela na. efektnosti izvedbe, ker sem jo moral preki-fijati. V splošnem pa sem s potekom popolnoma zadovoljen, zlasti pa z izredno disciplino igralk, ki so sprejele sleherno odločitev brez najmanjše nevolje ali upo ra. Tudi publika je bila hvaležna in je ; objektivnim presojanjem in obnašanjem doprinesla k lepemu poteku srečanja-«
Funkcijonar JIIZ g. Baltezar.
»Igra kljub temperamentnosti ni bila groba, kar je zaslug^ odličnega sodnika »Maribor« je zmagal zasluženo, ker je iz borno igral. Černičeva na halfu je bila tokrat slabša. Vuga je hitra in izredno nevarna radi ostrih nizkih strelov. Zinka najboljši back. Iliriji se je poznala odsot nost Tratnikove. Družina je igrala povprečno zadovoljivo. Vratarica je bila sla ba. V polju je bil napad dober, toda stre lja slabo; Doberletova samo visoke. Ber nikova se je trudila, a ni uspevala. Ima napako, da igra brez glave in po šablo ni.«
Načelnik domače družine g. Nerat.
»Z izidom sem zadovoljen in imamo zadoščenje, ker so dekleta uspeh tudi za služila. Stojimo pa še pred težjo nalogo — finale za državno prvenstvo.«
Koliko uelja ženska?
Ugledni ameriški profesor B. Leavlt je objavil pred kratkim rezultat svojih dolgotrajnih raziskavanj po vsem svetu, da dožene, kako drage so ženske. Pri tem je ugotovil, da povzročajo ženske v Evropi in Ameriki svojim staršem in soprogom največje stroške. Mnogo cenejše so pa pri neciviliziranih narodih. V U-gandi velja ženska tri bike, v Kurdista-nu se dobi celo že za mladega prašiča— Kafri morajo izročiti svojim bodočim tastom 8 dobro rejenih krav, Tatari pa se zadovoljujejo že z malo porcijo masla. V arktičnih pokrajinah prodajo Eskimi svoje hčerke in žene za nekoliko tobaka. Vse drugače pa se ceni ženska pri civiliziranih narodih. Profesor Leavit je prišel do zaključka, da izda tako v Ameriki kakor tudi v Evropi mož za svoje hčerke in žene najmanj 70 odstotkov svojih dohodkov, bodisi potem za doto, bodisi za razne toalete in vzdrževanje.
30.000 dolarjeu za ubitega
redovnika
V Šangaju na Kitajskem je bila nedavno med zastopnikom kitajskega zunanjega ministrstva in italijanskim generalnim konzulom podpisana pogodba, po kateri se je kitajska vlada zavezala, da bo izplačala 30.000 dolarjev kot odškodnino za ubitega italijanskega misijonarja Vanarija, ki je bil umorjen lani za časa revolucije v Nankingu. Kitajska vlada je prvotno odločno odklonila vsako odškod nino, češ da ubiti redovnik ni imel niti žene niti otrok, končno pa je na pritisk talije vendarle priznala svojo odgovornost in dolžnost, da ščiti tujce, ki žive na (itajskem. Čim je dobil italijanski konzul zahtevano odškodnino, je izjavil, da bo denar uporabljen za dobrodelne namene. Najbrže pa bo izginil seveda v privatne žepe fašistov-
Gujo odhaja.
Mariborski šport utrpi zopet težko izgubo z odhodom simpatičnega nogometaša Guja Hreščaka. Vrli igralec leve zveze prvega moštva ISSK Maribora odhaja danes k vojakom v šolo za rezervne oficirje v Bilečo v Hercegovini. Želimo mu vojaški službi popolnega uspeha!
Ljubljana: Primorje - Slovan 4:6, Svoboda - Krakovo 6:1, Reka - Sluvija 5:2. Vodi ASK Primorje.
Zgreb: Hašk - Železničarji 6:0 (2:0), Gradjanski - Concordija 1:0 (0:0), Cro-atia - Viktorija 2:2 (2:1), Derby - Šparta 1 (1:1). Po včerajšnjem petem kolu vodi Hašk v prvenstvu prvih moštev in rezerv.
Osjek: Derby tekma Gradjanski - Sla-vija 2:1. Zmagovalec je dosedanji prvak podzveze.
Sarajevo: Slavija-Sašk 5:1 (2:0). Der-by tekma. Stalni zmagovalec Sašk je topot moral pustiti dve točki najhujšemu rivalu.
Beograd: velika iznenadenja v prvenstvu. Obilič, ki je komaj prišel v I. raz,, je tolkel Jedinstvo 3:1.	Jugoslavija—
BUSK 4:0. Vodi Jugoslavija.
Gradec: Sturm - Sportklub 4:0 (1:0), GAK - Hakoah 6:4 (4:2).
Dunaj: WAC - Vienna 2:1 (1:1), Sportklub - Admira 3:1 (1:1).
Praga: Viktoria Žižkov - Slavija 5:0(0, Sparta - Kladno 1:1.
Budimpešta: FTC - Sabaria 4:2 (3:1), Ujpest - Tretji okraj 5:0 (2:0). Prijateljska Hungaria - Teplitzer 4:4 (3:1).
Amsterdam: Nizozemska - Belgija 1:1 (1:1).
Berlin: Berlin - Oslo 2:0 (2:0).
Rotterdam: Rotterdam - Anvers (3:1).
4:2
Nov svetovni rekord Arne Borga.
Pri plavalnih prireditvah v Šanghaju je postavil v soboto Arne Borg nov sve tovni rekord. Preplaval je 1000 yardov v prostem stilu v času 12 min. 24 sek.
Sokohivo
Prednjaški zbor ima svojo redno sejo v torek 6. t. m. v društveni sobi.
Razočarana poštenjakinja
Stvar, ki jo bomo tu objavili, ni izmišljena, temveč samo dokazuje vso brez-glavost birokratične uprave. Neka dama v Langrumu v Franciji je našla dva ban-covca po deset frankov. V svoji poštenosti jih je takoj oddala v občinskem u-radu. Ko je preteklo leto in pol in se ni nihče javi! kot lastnik tega denarja, je občina denar zopet izročila tej pošteni ženski, ki je prejem potrdila. Lepega dne pa je prišel v občino zastopnik vsemogočnega fiska in na svoje največje začudenje zapazil, da dotično potrdilo ni bilo taksirano. V svoji birokratski duši in naivnosti seveda ni mogel dopustiti tak zločin proti državmm dohodkom Se^tovilje tožbo in jo izročil sodišču. Poštena ženska, ki je pošteno dobila onih 20 frankov, ki jih je svoječasno našla, je morala za to plačati globo v znesku 95 frankov 25 centimov. Oh ti bedasti Birokracij!
Zgačouinski pouk in mir
Društvo narodov se trudi vzajemno s federacijo intelektualcev, da bi se temeljito preuredilo poučevanje zgodovine po šolah, ker je dognano, da je zgodovinski pouk že mnogo pripomogel k nesrečnemu in usodnemu sovraštvu med narodi. V reviji »L’Espirt international« piše A. Albert-Petit o zgodovini med drugim tudi takole: Zgodovina ni znanost v rigoroznem pomenu besede. Zgodovina Je pozitivni temelj splošne kulture, nirna pa abstraktnega značaja matematike in eksr perimentalnega razvoja naravoslovja- — Zgodovina oblikuje nas, mi pa njo oblikujemo po svojih predstavah in 'slikah. Zgodovina je osebna. Pišemo jo s svojim osebnim in nacijonalnim značajem. Naš duh gleda na njo skozi posebna očala. — Tako povzroča mnogo dobrega in slabega.
Gobelin Petra Velikega.
Znameniti gobelin, ki ga je slavni ruski car Petar Veliki daroval tedanjemu avstrijskemu carju Leopoldu I. in ga jp avstrijska vlada nedavno prodala v London za 7 milijonov dinarjev, je' dobil zopet novega lastnika, Neki ameriški zbiratelj umetnin in starin ga je namreč kupil za 14 milijonov dinarjev. Vsa prizadevanja, da bi se potrebna'vsota zbrala v Angliji, da bi ostal gobelin tamkaj, so ostala brez uspeha.
ncert. Prireditev je bila samo v mariborsKi kaz-vsej kraljevini. Tudi v monarhije ni znano, da
Električne Inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
*	dc>piMwM|a	I«
1	•*	roWwnneg«
raka I»«m,U SO p, MjaMnjil mMik Dt. tQ'~
Zahvala
Zs obilne dokaze iskrenega sočutja povodom pre-bridke izgube mojega iskienojubljene -a, dobrega soproga, gospoda
Martina Grossmanu
iztekam tem potom najsrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljuiem g. dr Majcenu za pazljivo negovanje bolnika, pogrebnemu društvu Krčevina za udeležbo na pogrebu in za tolažilni nagovor, pevskemu društvu pekov in delavskemu pevskemu društvu „Frohsinn“ za v srce segajoče žalottlnke. kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prektasne poklonjene vence In cvetlice ter za mnogoštevilno udeležbo na poslednji poti pokojnika. Vsem prav vsem, mojo ponovno najsrčneišo zahvalo.
2116	•	Roza	Grossmana
Roza Grossmann
Prebivališče izobčencev
(Božva).
Zadnja leta se je opetovano govorilo In pisalo v javnosti o glasbenem kultu v kaznilnici. Do 1. 1926. se je gojilo v mariborski kaznilnici večinoma samo cerkveno petje, ker radi menjavanja kazujen cev vsaj navidez ni bilo mogoče oblikovati stalnega pevskega zbora z obširnej-. šim programom. To leto pa so bili glasovi v cerkvenem zboru nekako srečno zasedeni in nadučitelja je zamikalo, da bi s temi pevci poskusil realizirati načrt, s katerim se je bavil. že dalje časa. Zavedajoč se, da glasba blaži dušo in plemeniti srce, je začel s 30 mož broječim zborom gojiti narodno in umetno pesem. Dva trije med njimi smo bili pevsko kolikor toliko izobraženi. Ostali so bili popolni glasbeni analfabeti najpreprostejšega kova. Ni stalo potrpežljivega pevovodje malo truda, preden je pripravil ta zbor do čuvstvenega poglabljanja v pesem in tehnično mogočega izvajanja. Ne morem pozabiti, kak6 je tolmačil tem sirovim, nežnega čuvstvovanja nevajenim bitjem skrivnostno lepoto vsebine in napeva pesmi. Takt za taktom smo osvajali, ponavljali in zopet ponavljali, dokler ni šlo. Vsaka pevska vaja, ki so se vršile redno ob pondeljklh in četrtkih popoldne in trajale poldrugo uro, je bila razdeljena na pouk v teoriji in študij pesmi. Pevci so se s srčno potrebo udeleževali vaj in se vedli disciplinirano. Pevovodja je izbiral vedno take pesmi, ki so po vsebini odgovarjale miljeju kraja in nastroju jetnikove duše. Slednje so pevci .tmalu sami občutili in peli pesem, ki se je ,prilegala njihovi usodi, s toplo čuvstve-r,ost jo. Tako so vedno lažje zmagovali tudi tehnično stran skladbe, ki je merilo za enotno in urejeno izražanje vsebinskega doživljanja.
Dne 14. novembra 1926. je priredil nadučitelj Cizelj s tem zborom prvi javni kaznilniški koncert, prva te vrste ne samo nilnici, ampak v kaznilnicah bivše
bi bile doživele kak sličen dogodek. Prireditve se je udeležilo nad dvesto povabljenih gostov, med njimi predstavniki sodnih oblasti, pedagogi in nekateri do-mači skladatelji. Kot prireditelj koncerta je fungiralo »Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence«. Občinstvo so tvorile dame in gospodje. Tudi nekaj otrok je bilo navzočih. Ravnateljstvo je pri naslednjih koncertih odredilo, da se otrokom pod 18. letom ne sme dovoliti vstop v notranjost zavoda iz razloga, da se prihranijo mladini vznemipa-joče impresije.
Koncertni program je bil sledeči: l.Na govor višjega ravnatelja, 2. Fr. Ferjančič: Pozdrav (zbor), 3. Gregorčič: Veseli pastir (deklamacija), 4. F. Juvanec: Pastir (zbor), 5. Mozart: Koračnica svečenikov (orkester), 6. Gerbič: Meglica (os-merospev), 7. Dr. G. Ipavec: Oblaček (zbor), 8. Zupančič: Mornar (deklamacija), 9. Hajdrih: Jadransko morje (zbor), 10. Druzovič: Tam z visoke, sinje gore (osmerospev), U. Rihar-Druzovič: Zvo novi (osmerospev), 12. Aškerc: Knežji kamen (deklamacija), 13. Dev: Da bi biva liepa ura (koroška narodna) (zbor), 14. Weber: Molitev (orkester), 15. I- pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka (zbor), 16. Zahvalni govor kaznjenca, 17. Knahl: Slovan (zbor).
Kritika v časopisju je bila nadvse laska va in se je poznalo, da so posetniki koncerta poslušali bolj s srcem kot z ušesi. Baš s tem pa je javnost pokazala pravilno umevanje prireditve, ki že po vsebini ni mogla nuditi visokih umetniških kvalitet, a po izvedbi le skromen užitek. Z ozirom na komaj polletni obstoj kompaktnega zbora in po glasovnem ma-terijalu pomanjkljivo zasedbo so kaz-njenci-pevci vendarle poslušavce v vsakem oziru nad vse pričakovanje iznena-dili. Zato so prejeli toliko iskrenega priznanja. Nekoliko mesecev pozneje je go-v Zagrebu profesor dr. Markovič v
menu glasbenega kulta med jetniki je pri tej priliki pohvalno omenil našo prireditev. Slovenski listi, kakor tudi pravniški in pedagoški krogi,pa so spodbudno podčrtavali psihološko uvidevnost višjega ravnatelja marborske kaznilnice g. Vrabla, ki je omogočil javni nastop kaznjencev, in neumorno požrtvovalnost pevovodje g. Cizelja, ki je prireditev aranžiral.
Naslednje leto so kaznjenci zopet javno nastopili s petjem in godbo in sicer dne 6. novembra 1927. Kritika je ugotovila vsestranski napredek zbora in orkestra. Udeležba je bila znatno večja kot prejšnje leto. Tudi prostovoljni denarni prispevki gostov, namenjeni blagajni pod pornega društva za odpuščene kaznjence, so prekašali one izza prvega koncerta. Ko pišem te vrstice, se pripravlja kaznilniški pevski zbor za svoj tretji koncert, ki se bo vršil % oktobra 1928.
Kljub modernemu osnutku zakona o kazenski izvršitvi v naši kraljevini je ža-libog dejstvo, da se na kaznilniško vzgojo v smislu takozvane specijalne pre-vencije polaga na merodajnih mestih vse premalo važnosti. Res je nesmisel, uveljavljati omenjene zakone prej, preden ima država potrebna sredstva za izvajanje zakona. To sredstvo pa je denar, ali v smislu državno-upravnem: krediti. Vendar se mi zdi, da je zlasti »kreditni provizorium« kaznilniških šol nekoliko preveč omalovaževan, vsled česar se mora n. pr. šola v mariborski kaznilnici že od preobrata boriti tako rekoč za obstanek. Krediti za šolo, ki je najvažnejši faktor za vzgojo kaznjencev in brez katere je vsaka modernizacija kazenske izvršitve iluzorna, so tako pičlo odmerjeni, da ne zadoščajo niti za nabavo najnujnejših učnih pripomočkov. L-1927/28 pa je v zimski dobi nastala še kriza zastran kuriva in se je moral šolski pouk vršiti v najhujši zimi ob pomanjkljivi kurjavi.
Fna najnespretnejših potez pri štede-nju v državni upravi je bila brez dvoma tudi redukcija drugega učiteljskega mesta v mariborski kaznilnici. Pri staniu 600 kaznjencev, ki so nota bene deljeni v
oddelek, je sistematični šolski pouk za eno učiteljsko moč fizično nemogoča zahteva. Zato morajo biti kaznjenci skupnega zapora celo za nedeljski šolski pouk, oziroma poučna predavanja prikrajšani, ker se ob nedeljah vrši pouk v an.alfa-betskem tečaju pod nazorstvom edinega učitelja v zavodu. Tem razmeram bo bržčas kriva okolnost, da merodajni faktorji motre ustroj »prečanskih« kaznilnic s stališča starih srbskih zakonskih določb o takih zavodih, ki so v Srbiji urejeni dokaj primitivnejše nego pri nas. 2e iz tega razloga kaže forsirati zenačenje kazenskega zakona in zakona o kaz. izvršitvi za vso državo.
Kazenski zakon določa za tiste, ki so obsojeni radi hudodelstva na kazen težke ječe, prisilno delo, Je li novodošli kaznjenec sposoben za delo, o tem poda svoje mnenje hišni zdravnik. Zraven tega mora vodstvo zavoda pri odkazovanju dela upoštevati kaznjenčev prejšnji poklic, o-ziroma mu nuditi priliko, da se priuči kake obrti. V mariborski kaznilnici so zaposleni jetniki v sledečih obratih: kroja-štvo, čevljarstvo, tkalstvo, knjigovezni-štvo, mizarstvo, ključavničarstvo, pe-kovstvo, metlarstvo; razen tega pri izdelovanju papirnatih vrečic, pri dobivanju gramoza, pri poljedelstvu in hišnih opravilih. Trije do štirje kaznjenci so dodeljeni pisarnam v pomoč.
Kaznjenci prejemajo za svoje delo majhno nagrado, ki znaša povprečno na vsakega kaznjenca mesečno okoli 5 Din. Polovico tega zneska sme porabiti za nakup priboljškov, ostala polovica gre v depozit in se izplača kaznjencu pri izstopu iz zavoda. Sorazmerno največ zaslužijo krojači, čevljarji in metlarji. Nekateri do 30 Din mesečno in tudi več. Taki s! lahko vsako nedeljo privoščijo košček papricirane slanine, štruco belega kruha, 35 ctl vina, klobaso in o Božiču in Veliki noči porcijo golaša, prekajene svinji- , ne, pest suhih fig, sliv in podobno. Razume se, da vsega tega naenkrat ne more kupiti, ampak si izbere deloma po svojem okusu, deloma po blagajniških možnostih po eno, dve, tri izmed navedenih dobrot.
(Dalie prihodniič.’.
M	in
•)<><■ to« ta —l]»hu ra—m« <fia—te»6wit>3Qp. Mjananj« Ulit D tat *•—
Strojna pletarna
sprejema delo na »Jackvard stroj«. — Ponudbe nasloviti na upravo »Večernl-ka« pod »Jackvard«.	2117
Pletilni stroj 8X60 nov prodam. Vojašniška ulica 2, Maribor. --	2118
Oddam tako]
meblirano soho z dobro hrano, pove uprava »Večernika«.
Naslov
212*2
Korespondentko,
perfektno stenografijo v slovenskem, nemškem in srbohrvaškem jeziku, išče večje podjetje tekstilne stroke. V poštev pridejo samo dobro izvežbane moči z la referencami. Ponudbe pod »Stalna služba« na upravništvo. 2119
Singer šivalni stroj
proda po zelo ugodni ceni Dariš, Gosposka ulica 28, dvorišče.	2104
VSI, KI SO Sl ŽE IN VSI, KI Sl ŽE NlfO
ogledali bogate, izbirne zaloge
KRZNA
pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR
KORoiKA 9
naj se čim preje odločijo za nakup, kajti povpraševanje je veliko in najlepši komadi bodo kmalu razprodani. 1787
m s1
16.
Suha bukova drva,
premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.
Modna trgovina
ANTON PAŠ
virrlbor, Slovenska ul. 4
Potiebščine za krojače in šivilje
Žlvlitozdravnlk
IVAN ŠOŠTAUit
naznanja, da se je preselil Iz Maistrove ulice it. 8
Koserlevo ulico št. 42
pri novih vilah.
Darzun
v veliki izbiri že od Din 22,— naprej se dobi pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	U
Solnčno sobo oddam solidnemu gospodu pri samostojni gospej. Za Din 200 mesečno- Na-
slov v upravi »Večernika«.___________2115
Šobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Zahtevajte povsod,,Večernik"!
Kompletna moška zimska obleka ............. Din 450"—
Kratka suknja s pristnim krznenim ovratnikom.....  600"-
OfroSkS kostumi v vseh velikostih  ..............  160"—
Veletrgovina H. J. TURAH, Maribor, Aleksandrova cesta 7
W«J»-Koos(ttCll »Jutra« * Ljubljani: nredstavnik izdajatelja In urednik: Fran Broioviiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d. DredstavnJk
Stanko Deteli v Maribora.