• a a o t» o ci ci cj u ** a a a ci kartonazne tovarna ljubljana ddddddddddddee eeeeeeeeeeeeee a c f a a ° H a_^_ q__° O a a a a a a a a aoooaaoaaoaaaa zn& /\----------------- aaaaaoybb bV> b b bbbbbbbbbb b d d d d a a cddddddd e e e e e e eeeeeeeeeeeeee eeeeeeee (št. 51) Ljubljana, april 1 983 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DS DO V NAKLADI 2500 IZVODOV IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: MILAN SEME , TEHNIČNI UREDNIK: MILAN SEME, TISK KTL - TOZD KARTO - NAZNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16,'TELEFON: 316-922 FOTOGRAFIJE: SEME, FOTO ARHIV Temeljna organizacija KUVERTA praznuje 60 letnico Letos mineva 60 let kar je „ lo ustanovljeno podjetje Kuverta". Podjetje sta Ustanovila dva ljubljanska trgovca leta 1923. in ga poimenovala "KUVERTA" z.o.z. sčetni kapital je znašal urn 150.000. Podjetje je poslovalo v kletnih prostorih hiše Vožarski pot št.1, ki je “Ha last trgovca TIEHOMILA KUKA. Strojni park je bil skromen in sicer: ^ stari kuvertni stroji, 1 stroj za lakiranje kuvert z okenci, | stroj za žlebkanje kartona, stroj za izsekovanje papir-in l majhen tiskarski .troj. Kasneje je 1 delež od-uPil Jožko Gorjanc, ki se je zučil v Kartonažni tovarni Vana Bonača na Čufarjevi 16. eta 1932 so drugi delež Podjetja kupile Združbene pa-^tthice Vevče, Goričane in odvode. Hotele so se namreč hgažirati v podjetjih papirja? Predelovalne industrije,da L si s tem zagotovile stalne jemalce za svoje proizvode. oležile so se tudi pri pod-etju Prerada papirnate robe Zagrebu in nekaj kasneje vstanovlle podjetje "Kuverta" Beogradu. V podjetju "Kuver-Ljubljana je bila iz-G . sena temeljita reorganiza-i)a. za proizvodnjo so bili vy^°sobljeni vsi štirje ku-biftni stroji, naročen je Izd nov kuvertni stroj za ta to vo kuvert večjih for- ^ ,°v» za prodajo pa je bila j. delana kompletna kolekcija ŠiTert' ki so se tedaj tro-VQth na trgu. Za tehičnega Q0aj° je bil imenovan Jožko r]anc,kot zastopnik papir-2aCe Pa je bil delegiran iz mugCeba Venčeslav Bizjak,ki in bLla podeljena prokura pQ ie opravljal komercialne pQ.Le. Prostori na Vožarskem te U 80 kmalu postali prepihi in zato so združene CggLrnice kupile na Titovi Tv g 87 (takrat imenovana kap eva cesta) ooslopje,v ttr,er?m 3e prej poslovala helvT^na z deželnimi pri-Zqra.- Poslopje je bilo yra3eno leta 1923. skg9 1938 so se jugoslovan-rtj rovarne papirja dogovo-za skupno poslovanje. ustvarjen je bil kartel,ki je bil voden pod firmo "CENTROPAPIR" družba z.o.z. V okviru tega kartela so se združile tudi tovarne kuvert in sicer: "KUVERTA", Ljubljana "KUVERTA", Beograd "LIPA MILL", Zagreb SAMUEL DIRNBACH, Osijek ILIČ ČUTURILO, Beograd DRAGOMIR PETROVIČ, Čuprija. Dogovorjene se bile enotne cene in pa udeležba posameznih tovarn na skupnem prometu, kar je seveda ugodno vplivalo na poslovni uspeh. Ta način poslovanja je prekinil pričetek II. svetovne vojne. Radi razkosanja Jugoslavije je "KUVERTA" izgubila velik del tržišča. To in pa pomanjkanje surovin in električne energije je povzročilo podeč proizvodnje. Tudi sicer se je število zaposlenih zmanjšalo zaradi odhoda v partizane in aretacij . Zaposleni so namreč enodušno sodelovali z Osvobodilno fronto. Po osvoboditvi je bilo podjetje nacionalizirano. Josip Gorjanc je zapustil podjetje in prevzel odgovorno mesto pri Mestne«ljudskem odboru. Iz partizanov se je vrnil Andrej Žagar, ki je postal tehnični vodja, MLO pa je z dekretom imenoval Venčeslava Bizjaka za direktorja podjetja "KUVERTA". Kuverta je prevzela del strojev podjetja "BRATJE TUMA" in od nacionaliziranega podjetja PAPIROGEL, kakor tudi tam zaposlene delavce. Zaradi povečanja proizvodnje in večjega števila zaposlenih je bilo potrebno povečati proizvodne prostore. Izpraznjeno je bilo stanovanje v prvem nadstropju in bilo preurejeno v pisarniške prostore, pritličje pa je bilo prezidano v obratne prostore, ključavničarska delavnica, previjalnica papirnih zvitkov, kuhinja za lepilo, klišarna. V kleti so bile urejene garderobe in kopalnice. Napeljana je bila tudi nova centralna kurjava. Zgrajeno (nadalj. na 2. str.) ČESTITAMO k 27. aprilu-dnevu OF in 1. maju-prazniku dela! Delo na novem kuvertnem stroju (nadalj. s 1. str.) je bilo novo skladišče papirja v izmeri 1.000 m2. Strojna oprema je omogočala sledečo proizvodnjo: - izdelava kuvert brez tiska in s tiskom, z okenci; - izdelava pisemskega papirja v mapah; - dišavnih vrečk s tiskom in brez; - špecerijskih vreč s križnim dnom - s tiskom in brez; - vrečke z ravnim dnom in stransko gubo s tiskom in brez; - vrečke s križnim dnom in stransko gubo, za predpaki-ranje - s tiskom in brez; - tiskanje reklamnega papirja v zvitkih in polah; - ročno izdelavo vrečk in kuvert; - izdelavo klišejev iz gume. Razvoj samoupravnega političnega sistema naša družbe, nova ustava, Zakon o združenem delu, stiska v proizvodnih prostorih, prepoved izvoza odpadnega papirja, s katerim si je "KUVERTA" za- gotavljala lastna devizna sredstva in s tem potrebni uvozno reprodukcijski materi-material in podjetje se je znašlo na prelomnici, zato smo delavci "KUVERTE" decembra 1976. na referendumu izglasovali, da se združimo v delovno organizacijo Kartonažna tovarna Ljubljana. Samostojna delovna organizacija, ki jo je vodil tov. Bizjak Venčeslav 30 let, je postala temeljna organizacija, vodstvo pa je prevzel Marjan Žitko. Dolgoletne nade in želje, delo in prizadevanja, da si zgradimo nove,prepotrebne prostore, so nam vsled poostrenih gospodarskih razmer in z omejitvijo investicij, kljub vsem obljubam, ostale neuresničene. Sila razmer nas je pripeljala do odločitve - preusmeritev proizvodnje; opustiti izdelavo vrečk in potiskanega ovojnega 'papirja in zadržati le izdelavo poslovnih kuvert in ročno konfekcijo. Zato smo se delavci na zboru odločili za preusmeritev proizvodnje, da zadržimo kuvert-ni park in ga izpolnimo z novimi kuvertnimi stroji,strojni park za izdelavo .vrečk in ovojnega papirja pa je prev- IgbEli m rm 'tim app mm s / te; gaajflBfiž BSu I15Swsl Delo na kuvertnem stroju leta 1932 žela temeljna organizacija "PAKO". Vsled dotrajanosti električne, vodovodne,telefonske in drugih instalacij, neugodnih delovnih pogojev, premajhnih skladiščnih prostorov, smo pričeli v letu 1982 z rekonstrukcijo poslovne stavbe, ki je v zaključni fazi.. Z zaključitvijo rekonstrukcije bo rešen problem prehrane delavcev, ker bo zgrajena novo razdelilnica toplih obrokov družbene prehrane. Prav tako pa bodo sodobno urejene garderobe in sanitarije. V tem času smo uspeli obnoviti strojni park, tako da imamo cca 80% nove strojne opreme. V teku je tudi ustanavljanje mešanega podjetja na Malti, kjer bo KTL TOZD "KUVERTA" soudeležena z 80% ustanovnega deleža. Nadaljnji načrti za TOZD "KUVERTA" so nabava še dodatne strojne opreme,s katero se bo uspela še aktivneje uveljaviti na zahtevnih konvertibilnih tržiščih, povečanje socialne varnosti delavcev TOZD "KUVERTA" tako pri osebnih dohodkih kakor pri reševanju stanovanjske problematike. Po letu 1985. pa imamo v načrtu izgradnjo novih proizvodnih prostorov v industrijski coni - Črnuče. Z marljivim delom, zagnanost' Iz popolnih pasivcev v izvozu j0 in z dobrimi medsebojnimi smo leta 1980 pričeli z raz- odnosi sro delavci TOZD "KU-iskavo konvertibilnih tržišč "KUVERTA" uspeli uresničiti in uspeli plasirati že manjše vse do sedaj zastavljene pla^ količine kuvert na ta tržišča.ske naloge in cilje ter smo trdno prepričani, da tudi v Do zaključka leta 1982 nam je bodoče ni ovir, ki jih ne bi izvoz skokovito naraščal tako,uspeli premagati z enakim da smo ob zaključku leta 1982 odnosom do dela. že izvozili 53% fizičnega obsega celotne proizvodnje.V . _ , .. letu 1983 pa kot kažejo rezul- Marjan Zit tati bo izvoz narastel za nadaljnjih 20%. Nekateri kazalci poslovanja KTL v prvem četrtletju 1983 V prvih treh mesecih letošnjega leta smo kljub vloženemu trudu, da bi pravočasno zagotovili ustrezne kakovostne materiale, uspeli proizvesti le za 1% več kot lani v enakem obdobju. Vse TOZD skupaj so proizvedle 22.339 ton izdelkov, to pa je v primerjavi z dinamičnim in operativnim planom za 1% manj kot smo načrtovali. V Kartonaži so za 2% presegli tako dinamični kot operativni plan. Valkarton je imel predvsem proti koncu I.četrtletja zelo velike probleme z materiali ustreznih kvalitet, širin in gramatur. Velike zaloge materialov iz začetka leta so že pošle in v drugi pplovici marca je bila oskrba s papirji za Valkarton že kritična. Tudi Valkarton za 1% zaostaja za trimesečnim dinamičnim in operativnim planom. Po povišanju internih nabavnih cen plošč pa tudi odjem plošč ne poteka tako kot bi moral (oskrba od drugod). V prvem četrtletju so presegli dinamični in operativni plan TOZD Kuverta za 10% oz. 13%, Sigma za 26% oz 29 % in Tika obakrat za 6%, ostale temeljne organizacije plana niso dosegle. V obdobju januar-marec smo fakturirali za 1.174.072.000 din, to pa je za 18% več kot lani v istem obdobju oziroma 1% več od dinamičnega plana za prve tri mesece. Dinamični in operativni plan fakturirane realizacije so presegle TOZD: Lepenka, Valkarton, Papirna konfekcija, Jelplast, Tika in Sigma (le-ti plan presegajo za 37% oz. 40%), ostale TOZD pa plana ne dosegajo zaradi manjše količinske proizvodnje oziroma zaradi nedoseganja planskih cen. Na tuja tržišča smo izvozili 806 ton, kar je sicer za 6% več kot lansko prvo četrt- letje, je pa še vedno za 374 ton manj kot smo načrtovali. Zaostanek je velik, devize pa vsak dan bolj potrebujemo (za uvoz rezervnih delov, celuloze, pigmentov za barve ...). Da nismo izvozili "več je bilo krivo pomanjkanje kvalitetnih materialov, kajti naročil je bilo dovolj . Na konvertibilni trg smo izvozili 797 ton oz. 27% več kot lani v I.četrtletju.Prečej več kot so planirali so izvozili v Kartonaži, medtem ko Valkarton, Kartonažna in Papirna konfekcija znatno zaostajajo za planom. Razveseljivo pa je, da Kuverta in Tika dosegata na tujih trgih zelo dobre rezultate. Zaradi pomanjkanja materialov je skoraj v celoti izpadel klirinški izvoz. Na tuja tržišča smo izvozili za 37.260.818 din, od tega pa 36.613.139 din na konvertibilni trg. Dinamični plan izvoza na konvertibilno področje smo izpolnili le s 83%, saj razen v Kuverti in Tiki, dosegamo komaj polovico zastavljenih ciljev glede vrednostnega iz- voza. V Kuverti so za 117% pre' segli plan izvoza, v Tiki pa za 74 % . B.J. Boljši del. rezultati v TOZD Kartonaža Finančni rezultati poslovanja DO KTL za leto 1982 1-1. Zaostreni družbenoekonomski odnosi in pogoji gospodarjenja so bili skozi celo leto 1982 prisotni tudi v naši delovni organizaciji. Tako smo se nenehno srečevali s pomanjkanjem materialov, zlasti pomanjkanjem določenih vrst materialov, občasnim Pomanjkanjem energije, nesorazmerjem med cenami surovi11 in izdelkov ter slabšo likvidnostjo. Vse to pa se je odražalo: v nedoseganju planiranega kakor tudi doseženega obsega proizvodnje v letu 1981; - večji rasti stroškov iz-delavnega in pomožno izde-lavnega materiala od rasti prodajnih cen na enoto izdelka; - nižjem dohodku in akumulaciji. 2.1. Primerjava doseženih funančnih rezultatov poslovanja z doseženimi v predhodnem letu in planiranimi: (tabela!) Primerjava doseženih finančnih rezultatov poslovanja z doseženimi v predhodnem letu in planiranimi v 000 din Doseženo 1981 1982 Plan 1982 Indeks 3:2 3:4 i 2 3 4 S b ^otni prihodek 3.846.954 4.384.197. 4.653.105 114 94 ^terialni stroški 2.491.320 3.053.323 3.035.871 123 100 ^rtlzacija 71.269 201.154 211.527 282 95 dohodek 1.284.364 1.129.720 1.405.707 88 80 DOHODEK + amortizacija 1.355.633 1.330.874 1.617.234 98 82 ^jtirtizacija nad predpisano stopnjo 12.717 - - - - ^iispevki,davki za splošne ^P“e^in druge družbene 182.317 179.797 197.827 99 91 Prispevek za DSSS DO KTL ^ SOZD 84.915 99.828 106.794 118 93 bresti od kreditov 35.348 83.804 33.858 237 248 ČISrI DOHODEK 969.065 766.291 1.067.228 79 72 ®lan DOHODEK + MORITZ. 1.053.051 967.445 1.278.755 92 76 ^e^3ri^ dohodki in sklad ^upne porabe 542.782 603.465 649.417 111 93 Rezervni sklad 30.474 26.369 33.260 87 79 Poslovni sklad 395.809 136.456 384.551 34 35 P°slovnl sklad + arortiz. 479.795 337.610 596.078 70 57 ^^združevanje 92.323 84.968 111.563 92 76 Saltov9 inVeSt‘ 71.626 75.582 75.582 106 100 _7?stVa za investicije 315.846 177.060 408.933 56 43 Zaradi bistvenega povečanja amortizacije, ki je le posledica spronenjenih zakonskih predpisov v povečanju minimalnih amortizacijskih stopenj in ne povečanja proizvodnih kapacitet, so kategorije dohodka, čistega dohodka in poslovnega sklada zaradi boljše primerljivosti prikazane tudi v višini, povečane za amortizacijo. Za*1-^ obseg proizvodnje ter stroi70 din/kg večja rast n0_,skov izdelavnega in pomož-ra ^delavnega materiala od t1 Prodajnih cen ob objektih - P°vedanih ostalih stroš tur materialov naših viteljev; doba- na-;rPredelave sta pravzaprav s6g^°Illen't>nejša vzroka za do- slabše izkoriščenosti materialov zlasti na področju proizvodnje navite embalaže in tekstilnih cevk; je ^ine šk0v slabših finančnih letu 1982. Tako tatov v letu 1981 delež oro cene za pokrivanje sto- jo' ", Predelave in akumulacija 'pr°dajna cena zmanjšana Pomož°®ke izdelavnega in 17 6ono-izdelavnega materiala) izfl. din/kg realiziranega Ig qHka' v letu 1982 pa le big. din/kg, ob tem da je je, eno porasla cena energi-Zu' Cena prevoznih in drugih stor^th storitev kot npr. negaltev Blagovno-transoort-osZ_ centra, cena uporabe ^ n°vnih —j —------------ fciz sredstev ali amor- nas?0^3> nenazadnje pa tudi osebni dohodki. mate^?ni stroški osnovnega riala pa so posledica: o^nje novih materialov X0 roma kvalitet materia-nl (panirjev) ter opušča-Ho dol°genihf relativno dhejših (cenejših)struk- vgrajevanja boljših (težjih) struktur embalažnih papirjev kar pa se ni odrazilo tudi v ugodnejši strukturi proizvodnje in predelave valovitega kartona; Tako je bilo za 1 m2 enake embalaže iz valovitega kartona v povprečju vgrajenega za 5% več paoirja kot v predhodnem leto; za 5% ali 69 mio din več vgrajenega papirja, ki je bilo pogojeno tudi s pomanjkanjem embalažnih papirjev lažjih gramatur na žal skozi boljšo kvaliteto in prodajne cene izdelkov na trgu ni bilo priznano oziroma realizirano. nesorazmerje med cenami materialov in izdelkov; Doseženo nesorazmerje med cenami izdelkov in papirjev na domačem trgu je za nekatere programe že tako neugodno, da je delež pro- dajne cene po pokritju stroškov papirjev ne samo relativno pač pa tudi absolutno nižji od deleža,realiziranega v skupnem izvozu z našimi dobavitelji papirjev. Najbolj neugodno razliko med cenami izdelkov in stroški osnovnega materiala skupaj z nižjim obsegom proizvodnje so dosegle temeljne organizacije Kartonaža, Valkarton in Kartonažna. Prav te temeljne organizacije pa beležijo tudi največji izpad dohodka, čistega dohodka, sredstev za poslovni sklad in investicije. Slabši dohodek temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana pa je predvsem posledica slabega poslovanja programa tekstilnih cevk, delno pa tudi navite embalaže. Program tekstilnih cevk je ustvaril kar 31 mio din izgube (3 stare milijarde)oziroma 26 mio po fakturirani realizaciji,kar predstavlja 16% od celotne realizacije. To pa je izguba, ki nas mora resnično skrbeti, še zlasti zato, ker je takšna izguba poleg tržnih nesorazmerij tudi rezultat slabše izkoriščenosti povečanih proizvodnih kapacitet (nabava oziroma prenos opreme iz temeljne organizacije Papirna konfekcija za proizvodnjo prozorne embalaže) in materialov. Tako je potrebno v akcijo za dosego večjega obsega proizvodnje (najmanj 2200 ton letno), ki ga bo možno doseči z opredelitvijo in standardizacijo proizvodnega programa. Z opredeljenim in dogovorjenim proizvodnim programom s kupci bo možno bistveno zmanjšati delo na pripravi in povečati efektivno proizvodno delo. S kupci pa se je nujno dogovoriti tudi za realno vrednotenje proizvodnega programa oziroma realne cene izdelkov. Na drugi strani pa so temeljne organizacije Papirna konfekcija, Lepenka in Kuverta. Slednja je celo več kot tretjino svoje proizvodnje realizirala z izvozom na konvertibilni trg, dosegla izredno ugodne finančne rezultate, v primerjavi z dejavnostjo, s katero se glede na proizvodni program primerjajo pa nadpovprečne. Ugodni rezultati poslovanja teh organizacij pa so samo odraz maksimalnega izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih kapacitet, varčevanja na vseh področjih, uporabljanja papirjev in substitutov, ki so dosegljivi ne glede na to, da je potrebno za dosego enakega učinka veliko več delovnih naporov, kajti tudi te temeljne organizacije, nekoliko manj Lepenka, so se prav tako srečevale s problemom nesorazmerja cen med izdelki in papirji. Slavka Brank Gibanje osebnih dohodkov delavcev DO KTL v letu 1982 V letu 1982 smo v DO KTL za osebne dohodke razporedili 527.295.498 din, kar je za 16,6% več kot v letu 1982 in pomeni, da smo v povpreč- ju 47,7% dohodka razporedili za osebne dohodke. Tabela! POVPREČNI BRUTO OD NA ZAPOSLENEGA JE ZNAŠAL: TABELA 1 (v din) TOZD 1981 Bruto OD 1982 Indeks 82/81 KARTONAŽA 15.896 18.233 115 LEPENKA 18.331 21.703 118 VALKARTON 16.126 18.155 113 KARTONAŽNA 16.438 19.648 120 PAPIRNA KONF 14.698 19.247 131 JELPLAST 13.021 17.798 137 KUVERTA 22.496 31.644 141 H4BALAŽNI SERVIS 17.537 18.985 108 TIKA 15.122 17.556 116 DSSS 22.523 25.086 111 DO KTL 16.797 19.982 U9 (nadalj. na 6. str.) Že se odraža izvajanje nekaterih ukrepov iz programa odpravljanja motenj v poslovanju TOZD Kartonažna Ljubljana Program odpravljanja motenj je bil izdelan v oktobru leta 1982 in sprejet na samoupravnih organih TOZD. Program je bil že v začetku zastavljen tako, da naj bi ukrepi dolgoročno dajali ugodne rezultate, v kratkem času pa le nekateri, izvajanje katerih ni povezano s samoupravnimi akti oziroma drugimi predpisi. Ugotovimo lahko, da je izvajanje nekaterih ukrepov že odraženo v poslovanju v decembru (dvig produktivnosti , izkoristka materiala), vendar nivo rezultatov še ne odraža celotnega Programa ukrepov. Na področju fizičnega obsega proizvodnje lahko ugotovimo, da DE-30 nikakor ni v stanju doseči oziroma preseči praga rentabilnosti,ki je po izračunu na osnovi podatkov januar-avgust 1982 pri 2480 tonah. so bili takoj izdelani organizacijski predpisi, ki opredeljujejo in urejajo kvalitativni in kvantitativni prevzem materiala iz Javnih skladišč, lansiranje v proizvodnjo oziroma DE in materialno poslovanje rezalnice. Predpisi tudi urejajo vprašanje vračanja neporabljenega materiala v skladišče ter s tem v zvezi razbremenitve delovnih nalogov ter dvig dejanskih potrebnih količin iz rezalnice v delovno enoto. Ukrepa, ki je predvideval stimulacijo manjše porabe materiala od normativa zaradi obstoječih pravilnikov ni mogoče izvajati,vendar bo področje urejeno z novim pravilnikom o učinkih (gibljivem delu OD). Za urejanje področja porabe delovnega časa je bila sklenjena pogodba z NOVUM-om,ki bo s svojo analizo in projektom za izboljšanje stanja Delo na ročnem vezalnem stroju Pri doseganju fizičnega obsega proizvodnje predstavlja razdrobljenost naročil največji problem. Celotna proizvodnja TOZD je zaradi motenj v dobavah reprodukcijskih materialov deloma motena, posebej na področju potiskane embalaže in izvoznih nalogov za program navite embalaže. V obdobju 3 mesecev (oktober - januar) je bilo naročenega 1140 ton KB kartona od katerega smo prejeli le 300 ton. Prav taka je situacija z nabavo KB kartona in TS kartona. Le področje OSH kartonov je normalno pokrito, vendar še vedno ugotavljamo, da Količevo dobavlja z naročenimi širinami tudi soteke, ki jih plačujemo po polni ceni. Ker je področje stroškov materiala v strukturi celotnega prihodka in materialnih stroškov zastopano z izredno visokim odstotkom, je bilo največ ukrepov usmerjenih prav v racionalno porabo materiala. Za urejanje tega področja bistveno posegel na področja izkoriščanja kapacitet. Izdelava kalkulacij in osnove za njihovo izdelavo se tekoče dopolnjujejo, vendar je za korenito spremembo sistema angažirana zunanja institucija, ki je pripravila interni seminar za usposabljanje kadrov za izvedbo aktivne kalkulacije. Zaposlovanje je od sprejema ukrepov omejeno. V okviru zaposlovanja in dosega čim-večje merljivosti dela je postavljen cilj, da naj bi bilo 70% dela v TOZD merljivega - normiranega. Področje varčevanje z energijo, ki je tangirano z več ukrepi v programu je podvrženo stalni kontroli in uvajanju novih racionalizacij, vendar padec porabe ni ekvivalentno izražen v znižanju stroškov zaradi stalnega porasta cen posameznih vrst energije, ki vplivajo na absolutni znesek mnogo močneje kot zmanjšana ooraba. Z ozirom na navedbe moramo zaključiti, da področja pro- daje in nabave nismo uspeli bistveno uskladiti, prav tako ni zaznavnega premika v izdelavi pokalkulacij , organizaciji vzdrževanja in transporta, izboljšanju normativov porabe materiala in časa ter terminiranju proizvodnje. Na ostalihpodročj ih teče reševanje problematike po zastavljenem programu,zahteva pa določen čas za izdelavo posameznih projektov in samoupravnih aktov, ki bodo imeli vgrajene elemente ukrepov. Volk Janko Tudi tržišče ni dovolj raziskano Delavci v proizvodnji gledajo včasih na sprejem raznih ukrepov v svoji temeljni organizaciji z drugega zornega kota kot tisti,ki jih pripravlja. Pri tem pa ima marsikdo o njih tudi svoje mnenje, zato smo povprašali enega izmed njih. Skupinovodja dodelave v DE-30 Kartonažna Ljubljana Marjan Nagode nam je odgovoril na naslednja vprašanja: UREDNIŠTVO: "V lanskem letu so bili sprejeti predsanacijski ukrepi tudi v vaši teneljni organizaciji. želeli bi, da naše bralce informirate, kako konkretno v proizvodnji poteka izvajanje teh ukrepov in kako ste k njim pristopili? " M.Nagode: "Veliko je bilo govora in nekaj se je tudi napravilo! Mi tu v sami proizvodnji ne moremo m to veliko vplivati, ker so za to razlog razni drugi činitelji. Vsekakor pa smo k tem pristopili tako, da smo z natančnejšim delom zmanjšali okvare na strojih na najmanjšo možno mero, kakor tudi, da čimbolj izpolnjujemo norme. Intenzivno delo traja pri strojih 6 ur - ostalo pa ostane za razna druga dela, ki jih delavec mora opraviti, tako da dejansko delavke nimajo časa za kakšno "luftanje". Moram reči, da je naš oddelek nekako žrtev cele tovarne. Bili pa so časi, ko so cevke gradile ostalo tovarno in ko smo v enoti zelo uspešno poslovali. Glede na stalno povečanje potreb po energiji za razne ogrevalne in sušilne naprave in ob dejstvu, da se je ta še občutno podražila, pa je pričel naš obrat poslovati z izgubo. In sedaj je pred nami še vključitev novih prezračevalnih naprav, ki bodo še povečale porabo elektrike, kar bo morda pomenilo kar "štrik za vrat"oddel-ku. Zato je vprašanje, ali gremo v sanacijo ali morda v še težjo situacijo, saj si preje ni nihče predstavljal, koliko energije bo za to potrebno, da bi delavci delali v boljših delovnih pogojih1.' UREDNIŠTVO: "Govorili ste o možnostih poslovanja, da naša delovna enota ne bi delala z izgubo. Kje vidite možnosti, da te izgube ne bi bilo? Mi v preusmeritvi programa proizvodnje, ali v drugačnem načinu dela oz. v modernizaciji strojev če je to mogoče? Kaj sami mislite, da bi bilo potrebno storiti za realizacijo predsanacije? " M.Nagode: "Veliko ni mogoče tu- Marjan Nagode kaj vplivati! Trde cevke so bile nekoč na primer zelo donosne in so dale daleč več dohodka kot danes, ko so surovine zanje tako drage - od papirja do impregnacijskih sredstev in še dražjih energetskih stroškov. Pri teh pogojih in tu bi poudaril, da so to predvsen zunanji činitelji in ne notranji, ni mogoče mnogo bolje poslovati! Pri vsem pa je namreč še neprijetno dejstvo, da nam v oddelku večkrat primanjkuje kakšna stvar, recimo sedaj ni rink za okovanje cevk, nato ni laka, pa drugič ni lave, da bi je' že prali. Mislim pa tudi, da trži' šče ni dovolj raziskano - in da bi kupci več kupovali, če bi bila prodajna služba bolj ažurna in da bi lahko veliko več naredili in prodali. Toda ljudje v prodajni službi so se menjali, to pa je seveda šlo na škodo oddelka. Tudi naš tehnolog hodi preveč po drugih organizacijah, pa čeprav bi irrel v oddelku več kot preveč dela.Dosti je še takih stvari, o nekaterih se tudi veliko govori, toda na njih mi nimamo vpliva." UREDNIŠTVO: "Danes je vse nas, delavce KTL, zelo presenetila foto' vest v časopisu "Delo", da vaša delovna enota izredno uspešno posluje za izvoz. Mi nam poveste, kaj in koliko delate za izvoz?" M.Nagode: "Dela se nekaj za izvozi ampak da je to tako veliko, sam ne bi mogel trditi. Lansko leto je bilo sicer rečeno, da bo šlo 76% celotne proizvodnje v izvoz, pa je kasneje realizirana komaj polovica, ker ni bilo naročil.Tudi letos se je že nekaj delalo za izvoz, predvsem v DE-30, ki dela , v glavnem za konvertibilno valuto- UREDNIŠTVO: "Pri vseh sanacijskih ukrepih največkrat govorimo tudi 0 delovni disciplini. Kako smatrate - ali se da na področju delovne discipline še kaj narediti?" (nadalj. na 7. str.) Poslovanje TOZD TIKA Trbovlje v letu 1982 in perspektive za letošnje leto Stari in novi objekt Temeljna organizacija združenega dela "Tika" Trbovlje v P°slovala v letu 1982 v skladu s sprejetimi planskimi nalogami v TOZD in 0 KTL. Glede na dane pogoje Poslovanja, ki so bili znat-no težji kot v letu 1981, °cenjujemo, da so rezultati zadovoljivi in da so plod Prizadevanj vseh delavcev emeljne organizacije za gospodarsko stabilizacijo. robleme gospodarjenja, ki ° se pogosto pojavij ali,smo sproti ocenjevali in sprejemali ukrepe za odpravo Jihovih posledic.Resnost eh problemov se je kazala tem, da dostikrat za ne-etere nismo imeli moči in Pogojev za odpravo. Med temi Problemi so bili najbolj Poreči: akutno pomanjkanje aiovitega kartona v prvem PPtletju, kvaliteta valovi-sl^h kartona je bila izredno mr,s Cene osnovnim in po-materialom so se ne-spreminjale, seveda vzgor, nekateri dobavitelji v r8 I. 14.2.-25.2.1983 1 9 2 12 s N ^ S in 3.6.1983 286 286 ti P "to > n. seznanjen z redom, disciplino in predpisi s področja varstva pri delu. Po mnenju dijakov je delo v proizvodnji dobro organizirano/ tako da je praksa dosegla svoj cilj. Tudi mnenje izvajalcev je pozitivno, s prakso ni škode, tanveč le koristi. M. Zapušek V ZAČETKU SE MI JE ZDELO CELO MNOGO TEŽJE, SEDAJ PA SEM SE ŽE PRIVADILA ... Dijakinja Mateja Vahčič med proizvodnim delen1 Med obhodom dijakov na proiz' vodnem delu smo se ustavili Dri eni izmed njih in jo poprosili, M da nam odgovori na nekaj vprašanj' Bilo ji je malo neprijetno, kar pa ni bilo ovira, da je razgovor le uspešno stekel. Vprašanje: "Prosimo, da se predstavite bralcem Glasila KTL". Odgovor:"Sem Vahčič Mateja, dija' kinja srednje družboslovne šole "Vide Janežič" v Ljubljani." Vprašanje: "Kako se počutite na proizvodnem delu?" (nadalj. na 1 0. str.) Po ogledu proizvodnega procesa-smo izmenjali izkušnje Foto vest: Marca meseca, so temeljno organizacijo Kartoražna Ljubljana obiskali predstavniki Zavoda za šolstvo SR Slovenije, Gospodar- ske zbornice in iz raznih delovnih kolektivov, da bi se seznanili z načinom pristopa in izvajanja poteka proizvodnega dela učencev usmerjenega izobraževanja, ki ga opravljajo v tej temeljni organi' zaciji. Ob upokojitvi Branimirja Teršarja dipl. ing. Komaj pred nekaj meseci, v lanskoletni svečani številki našega Glasila ob 85.obletnici KTL, sro pisali o Branimirju TERŠARJU, ^planiranem strojnem inženirju, ajegovi delovni poti pred, predvsem pa po prihodu v Kartonažno tovarno Ljubljana. Sigurno skoraj ni niti Proizvodnega delavca v naših taneljnih organizacijah, ki ga ne “1 poznal kot bivšega tehničnega utrektorja ali zadnja leta kot strokovnega sodelavca za tehnična vprašanja v vodstvu delovne organizacije. Skoraj polnih 20 let je Branimir Teršar vodil naš tehnični razvoj, ki je bil alfa in omega vse proizvodnje in ki je organi -zacijsko ter strokovno diktiral uvedbo sodobne tehnološke priprave dela ter tako prioeljal KTL med v^čje industrijske delovne organizacije. Za svoj prispevek v razvoju KTL je Branimir Teršar K°noem lanskega leta med prvimi tudi prejel Plaketo KTL. ^®lja nam je bila, da se od Branimirja Teršarja, ob njegovem Prenehanju aktivnega dela v KTL zaradi upokojitve poslovimo od 'Gega z njegovimi besedami kot °dgDvori ra naša vprašanja. ^£rašanje: Tov.Teršar! Ko te dni °dha]aš po dolgoletnem delu v uaši delovni organizaciji v pokoj, dLim, da našim bralcem, glede na tv°j vsestranski prispevek in s t®1 na razne velike doživljaje v delovni organizaciji, poveš nekaj ? tistem "najbolj velikem" dogodku, Ati bo ostal v spomin na tvoje delo v KTL? " ■Ajniroir Teršar: 'Vprašanje je igurno težavno, saj je bilo tega elo veliko, tako težkega kot tudi Ptrjetnega. Med težjimi dogodki, sem jih doživljal, in bil tudi sebno izpostavljen, so bili zla-1 Požari in eksplozije, ki pa a se k sreči končali brez žrtev i težjih telesnih poškodb. No, Ih? Prijetne trenutke pa štejem vA-*-jučitev določenih tovarn,iz-AAj° novih tovarn, nabavo in ker so bili za lepši novih strojev, A ti dogodki porok Jutrišnji dan." r~lSii|t\o£ "Kb si omenil, da so A v KTL težje nesreče in požari, , nekatere naše bralce zanimalo, 1® so bili ti dogodki, to je v delovnih enotah oz. temeljih organizacijah?" Teršar: "Poseči moram to„raj 15 let nazaj, na velik ^ ar tu v matičnem obratu v Ljub-natn*- in sicer v kletnem skladišču, laž^ m Požar v enoti navite enfca-te> ter eksplozijo v enoti t^Atilnih oevk. Omeniti moram A1! požar v naj stare j šem obratu Vs_Vtou, ko se je vnela sušilnica. te nesreče so bile bolj ali so imperialnega značaja, dočim bile nesreče v Lepenki Tržič lina' 30 bili prizadeti Jroge in kar je takrat tudi nas hUdo Prizadelo." Branimir Teršar: "Prav sigurno dajem poudarek na prenos znanja na delovno mesto - k stroju. Spominjam se določenega sestava ljudi v tehnični sferi, ki so bili zelo, zelo navezani na literaturo, na določeno tehnično znanje,vendar pa so imeli prijeten, energičen naston tudi pri samem stroju tako daleči da so recimo sami znali prijeti delo v roke. Pogrešam ta prenos znanja neposredno k delavcu! Lahko pa rečem, da je bila tedaj doba, ki je bila bolj naklonjena takim ukrepom ko še nismo bili razdeljeni na posamezne enote oz. temeljne organizacije. Danes se temeljne organizacije s svojim strokovnim kadrom že lahko tudi samostojno in samozavestno vključujejo, tako da nastop tehničnih kadrov iz delovne skupnosti, s svojimi ukrepi ni več toliko zaželjen. Menim pa, da ta doba danes, zahteva predvsem složno timsko delo, ne oziraje se od kod eden ali drugi delavec v ten timu sodeluje. Zato poudarjam,da bi se morala ta prvotna složnost in medsebojno zaupanje na tehničnem področju in pri tehničnem znanju spet obnoviti. To torej pomeni, da bi vsak, ki se nekomu prilagaja z namenom da nekaj predlaga, svetuje, bil hvaležno sprejet in poslušan, z občutkom da bo morda njegova misel tudi sprejeta in sprovedena. Slišal sem da imajo moji bivši sodelavci pri tem veliko težav." Uredništvo: "Pred teboj je obdobje, ko boš imel več prostega časa in več sprostitve. Kako misliš preživeti te svoje dneve in trenutke?" Branimir Teršar: "Prav sigurno so ti prvi meseci odvisni od počutja glede na zadnje zdravstvene težave. Toda predvsem se bom mnogo posvetil rekreaciji in renesansi tako telesa, kot tudi duha. To poudarjam zato, ker se zavedam, da so me ta leta utrudila in da je zato nujno, da se okrepim. Imam pa pri tem veliko sreče v tem, da imam za to dobrega mentorja tovariša Irta, že upokojenega kolega (Gregor Irt, ju določene izkušnje. Navedel mi je njegovih 13 področij dejavnosti, katerim se je sedaj posvetil kot recimo: fiskulturi, kulturi na splošno, predstavam, koncertom, ljubiteljskemu področju - hobiju in zanimivo, omenil mi je tudi sorodnikom. To je interesantno področje, ki ga ni za zanemariti, zlasti ne v tej starostni dobi. Če hočeš ineti prijatelje, jih moraš tudi gojiti, to pa pomeni ne samo, da se zabiješ v nek kotiček in čakaš kdaj bo kak prijatelj ali sorodnik prišel, temveč moraš predvsem ti najti korake k njim. Tudi sam sem že naredil prve korake v takem udejstvovanju in kot prvo, udeležbo na raznih kulturnih dogodkih v Ljubljani. Tako mislim izkoristiti vsa ta področja udejstvovanja, ki sem jih vsa ta leta delovne dobe zanararil, toda jih že obnavljam in mi že delujejo kot balzam." pomočnik generalnega direktorja KTL, upokojen leta 1981 - pripis uredništva),ki ima na ten področ "Ko odhajaš, imaš izkoi •tne delovne izkušnje. T styhfnje tako kot tehničnega sinA°Vnjaka ali splošno, ZajA110. Predstavlja jo bogato u adnioo znanja in ravranja. s iLf^traš, da bi Prakso, dal «Tza kot delavec kot nasvet in JA°tek vsem strokovnim tehničnim delo v prihodnje?" Uredništvo: "Sigurno ta tvoja izjava pomeni neke vrste napotek, morda tudi za ostale naše delavce, ki odhajajo v pokoj, saj so postavljeni pred iste probleme?" Branimir Teršar: "Mislim, da ne pomenijo samo za delavce, ki odhajajo v pokoj! Napotek bo koristen narsi-komu še mlajšemu delavcu. Ni na- pačno, da se že mlajši človek, ki že danes glede na svojo veliko aktivnost pri delu in s ten živeč pač določen presojo, prav namenoma posveti načrtno tem področjem svojega osebnega delovanja. Ob zaključku bi želel vsem našim delavcem povedati neko izkušnjo za katero sratram, da jim naj služi morda tudi kot nasvet. V Kartonažni tovarni Ljubljana tam izpred 20-25 let, ko je bila sestavljena šele iz nekaj obratov, sem spoznal, kaj pomeni"složnost in enotnost" pri oblikovanju določenih poslovnih ukrepov. Predvsem mislim tukaj na sledeče: v tistih starih obratih ni bilo meseca čili leta, ko ne bi eden ali drugi mio zanihal, bi rekel eden v uspešnosti poslovanja zgoraj, drugi spodaj. Vendar enotnost kolektiva kot celote je omogočala, da so delavci čutili stalno socialno varnost, ne glede na navedem gibanja. Tudi sedaj, vkljub naši razširitvi ne samo po Sloveniji temveč tudi Jugoslaviji, nam je kaj takega mogoče, seveda ob enotnem pogledu ms vseh v KTL. Uporaba vseh naših različnih tehnologij v proizvodnji za domače in tuje tržišče, nam je lahko porok, da nobeden v KTL naj ne bi bil v skrbeh za jutrišnji dan. Pri prvem tenutku mšega rahoda "in mislim, da neke težnje so"pa se katerikoli enoti lahko zgodi, da bo enkrat v eni, drugič v drugi, ogrožena socialna varnost njenih delavcev." Uredništvo: "Branimir Teršar,mj se ti ob zaključku tega razgovora v imenu uredništva Glasila KTL in v imenu vseh njenih delavcev zahvalim za tvoj resnično velik in vsestranski doprinos k izgradnji, delovanju in uspešnemu nastopu Kartonažne tovarne Ljubljana doma in že tudi m tujem. Želim Ti vesele in sproščene trenutke življenja v prihodnjih prostih dnevnih v pokoju." Milan Seme Pisma naših upokojencev: MINULO DELO S posebnim zanimanjem prebiram vaše Glasilo, zlasti o uspehih in problemih delovnega kolektiva. S tem pismom se obračam na vas z vprašanjem, ki se tiče bivših delavcev, upokojencev KTL. Namreč, zanima me, kako je s samoupravnimi akti DO KTL urejena udeležba njenih upokojencev iz naslova minulega dela. Ali je z njimi predvideno samo enkratno izplačilo in plačilo stroškov za enkratno srečanje invalidov v delovni organizaciji, ali še kaj drugega in po kakšnih osnovah in merilih se ugotavlja znesek za navedena izplačila? Ker menim, da to vprašanje še ni v celoti urejeno s samoupravnimi akti delovne organizacije v duhu zakona o delovnih razmerjih, vas prosim, če mi dovolite, da javno predlagam samoupravnim organom DO KTL, da naročijo strokovni službi, naj ugotovi, koliko znaša minulo delo upokojencev, ki so ga ustvarili v DO KTL pred upokojitvijo. Prav gotovo bi.bila to ena izmed poglavitnih osnov, ki bi jo bilo treba upoštevati v samoupravnem aktu, pri ugotavljanju in s tem določanju zneska za izplačilo minulega dela upokojencev. Pripominjam, da minulo delo ni nekaj imaginarnega, temveč je konkretno utelešeno v večji vrednosti osnovnih in obratnih sredstvih itd. Minulo delo je ravno tako konkretno kakor je npr. najeto posojilo od katerega je treba plačevati obresti in ga je treba koncem koncev vrniti. Seveda ga z njim ne moremo in ne smemo v celoti primerjati, razen glede ekonomskega učinka v določenem razdobju poslovanja. Minulo delo, kakor ga je opredelil Zakon o delovnih razmerjih, je ekonomska kategorija pogojena z uspehom poslovanja delovne organizacije, povezana s samoupravljanjem delovne organizacije itd. Dalje predlagam, da bi takoj, pred sezono za letovanja, razširili pravice upokojencev za brezplačno oz. polovično plačilo letovanj upokojencev v počitniških domovih KTL. Namreč, podobne ugodnosti nudi svojim upokojencem Mladinska knjiga v Ljubljani. Zanimivo in posnemanja vredno: pri njih imajo njihovi upokojenci tudi svoj kljub, ki po določenih vprašanjih sodelu- je z organi DO kot posvetovalno telo. V primeru, če tega dopisa ne boste mogli objaviti vas prosim, da ga odstopite predsedniku DS DO. S tovariškimi pozdravi! ŠUC Lojze Gabrščkova 22 Ljubljana Odgovor strokovne službe ALI TUDI MINULO DELO ZA UPOKOJENCE V samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije KTL, so določene pravice delavcev iz naslova minulega dela. Tudi upokojeni delavci DO KTL imajo določene pravice iz naslova minulega dela kot npr. pravico do letovanja v počitniških domovih. Seveda pa je zanje temeljna pravica iz minulega dela pravica do osebne pokojnine, pa tudi druge pravice iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Strinjamo se s piscem, da je minulo delo še vse preveč "nekaj’ ina-ginamega", vendar pa je potrebno opozoriti, da se v naši družbi intenzivno dela na tem, da se te pravice konkretizirajo in pričakujemo, da bo v bližni prihodnosti prišlo do tega, kar predlaga pisec članka. Glede predloga, da se upokojencem zagotovi brezplačno oz.polovično plačilo letovanja menimo, da v sedanji težki ekonomski situaciji to ni uresničljivo. Podpiramo predlog, da se ustanovi klub upokojencev DO KIL ter pozivamo upokojence, ki bi bili pripravljali sodelovati pri organiziranju kluba upokojencev, da se osebno ali telefonično zglasijo v Odseku za družbeni standard, Ljubljana, Resljeva 14, telefon 316-922 int.342. PRIŠLI-ODŠLI (v 1 DSSS Prišli: - Stojčič Dragica - Petrovič Čedo Odšli: - Kirm Jože - Tavčar Zlatka - Hočevar Janez - Florjančič Tone - Teršar Branimir - upokojitev - Ostojič Rosa - Stermecky Andreja TOZD "PAPIRNA KONFEKCIJA" Prišel: - Frank Uroš Odšli: - Zrimšek Pavla - upokojitev - Povše Antonija - upokojitev - Zrimšek Joža - upokojitev TOZD "KARTONAŽNA" Ljubljana Prišli: - Witwickv Jelka - Repovž Alenka - Dušak Marta - Razpotnik Samo - Kopi Anto - Bratun Vid - Ostojič Rosa - Bizjak Boris - Furlan Maja Odšli: - Tomšič Janez - Markovič Slobodan - Zavrl Rado - Vodenik-Roman - Gramc Antonija - upokojitev - Keržan Ciril - upokojitev - Bratun Vid - Bojanič Dragoljub - Jemc Stane - Vuk Alojz - Stojčič Dragica - Selan Jože - upokojitev - Jurkovič Nikica - Tepič Milanko - Zbašnik Franc TOZD "VALKARTON" Logatec Prišli: - Jungič Mile - Bogataj Mirko - Cigale Janko - Petkovšek Leopold - Križaj Aleš - Mahmutovid Sead - Nartnik Bogdan - Lampe Fr cine - Maček Marko - Jerina Franc Odšli: - Vrus Milanka - Rupnik Marko - Hasani Jetulah - Cepič Jožefa - upokojitev - Lukan Pavel (nadalj. z 8. str.) Odgovor: "Ja, mi je kar všeč!" Vprašanje: "Irtate kaj težko delo?" Odcpvor:"Kakor kaj! To tukaj sedaj ni! Mislim, da je mnogo težje delo tam, kjer odtrgavajo s palet. V začetku se mi je zdelo delo mnogo težje, sedaj pa sem se že privadila in mi le-to ne dela več problema." Premalo je samokritičnosti, preveč načelnega razpravljanja tromesečju 1 983) TOZD "JELPLAST" Kamna gorica Prišla: - Golob Janja Odšel: - Kodeh Štefan TOZD "TIKA" Trbovlje Odšli: - Anžič Tomo - HIastar Martin - Dovšek Alojz - upokojitev - Vulič Olga TOZD "KARTONAŽA" Rakek Prišel: - Osterman Mitja Odšli: - Ileršič Marija - Petrovič Čedo - Modic Toni - Pivk Herman - Knap Marinka - upokojitev TOZD "KUVERTA" Ljubljana Prišel: - Svet Luka Odšla: - Šircelj Majda - upokojitev TOZD"LEPENKA" Tržič Prišli: - Godnov Janez - Hrvatin Bojan - Stojanec Marko - Geculi Redžep - Ostojič Os toja Odšli: - Ponjavič Domin - upokojitev - Štajner Alojzija - upokojitev - Kukolj Ante TOZD "KARTONAŽA SI04A" G.Milanovac Prišli: - Markovič Leposava - Markovič Radmila - Pavlovič Gordana TOZD "Embalažni servis" Koper-ni bilo sprememb. Poročilo je oripravljeno po stanji 31.3.1983. M.G. Vprašanje: "Koliko časa ste že tukaj pri nas?" Odgovor: "Teče mi že drugi teden." Vprašanje:"Ali bi prišli k nam na delo tudi v naslednjem šolskem letu?" Odgovor: "Če bo treba, bon prišla!" M.S. V prostorih Kulturnega doma "Ivan Cankar" je 19. marca potekala programska konferenci najmnožičnejše partijske organizacije Ljubijana-Center. V 5o2. osnovnih organizacijah"namreč deluje več kot 12.5oo komunistov. Predsednik občinske konference Zveze komunistov Slovenije Ljubi jana-Center Čedo Mokole, je v uvodnem referatu, poudaril, da je bilo in bo še vnaprej temeljno izhodišče delovanja in organiziranosti zveze komunistov delo med ljudmi, pa naj si bo v prizadevanjih za večji izvoz, za obvladovanje dohodka pri planiranju kot najbolj konkretni bitki za gospodarsko stabilizacijo ali pri uresničevanju nalog iz drugih področij družbenega življenja. In ker je poglavitni nosilec oblikovanja in uresničevanja politike in akcije zveze komunistov prav član, je toliko bolj pomembna, krepitev moralnega lika in idejnopolitične usposobljenosti člana naše organizacije. Poročilo, ki ga je podal, je bilo kritično naravnano, čeprav ni skrivalo uspehov pri našem delu. Pri obravnavi družbenoekonomskega razvoja občine je bilo poleg zadovoljivih dosežkov pri izvozu ugotovljeno, da obstojajo tudi odstopanja od začrtanih usmeritev, ki se kažejo zlasti v premajhni rasti industrijske proizvodnje, prenizki realni rasti družbenega proizvoda, previsoki rasti sredstev za skupno in splošno družbeno porabo in nedoseganju planirane stopnje zaposlovanja. Tako je bil količinski obseg industrijske proizvodnje v naši občini leta 1982 za 2,7 % manjši kot v enakem obdobju lani, število zaposlenih delavcev v gospodarstvu se je zmanjšalo za 55 % število nezaposlenih pa povečalo za lo %. Koncem leta 1982 je bilo v občini Ljubijana-Center zaposlenih 61.532, od tega 39.12o v gospodarstvu, nezaposlenih pa 287. Poprečni mesečni osebni dohodki na delavca v enajstih mesecih preteklega leta so znašali 15.958 din, od tega 15.118 din v gospodarstvu in 17.Ml din v negospodarstvu . Ob tem je bilo poudarjeno, da so nekatera odstopanja po eni strani objektivne narave (težave v oskrbi s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo) po drugi strani pa tudi subjektivne narave (nizka stopnja izkoriščanja zmogljivosti, veliko izostankov z dela, neugodno razmerje v strukturi proizvodnih in neproizvodnih delavcev ipd.). OB UPOKOJITVI GRAMC TONČKE Iz DE-20 se je poslovila v zasluženi pokoj tov.Gramc Tončka, ki je bila zvesta Kartonažni tovarni vse od leta 1947, to je njene prve zaposlitve. Sama mi je pričela pripovedovati in obujati spomine na dni, ko je še kot nezrela punčka prišla leta 1947 v KTL. Imela je šele dobrih 14 let. Sprejeta na delo je bila na delavski zbornici in začela je z delom kot mladoletnica v nočni izmeni od 22.-6.ure.Prve njene naloge so bile lepljenje trakov za vojsko. Nato mi je opisala delovno pot, ki je bila zanimiva pa tudi trnova. Delala je na (nadalj. na 1 1. str.) Pri tem se ugotavlja, da se ponekod člani ZK še ne zavedajo, da se je treba odločneje postaviti po robu pojavom trganja dohodkovnih vezi, obenem pa delavcem pojasniti, da bo moč dvigniti produktivnost dela le ob učinkovitejšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti. V nadaljevanju je poročevalec poudaril primer Kartonažne tovarne Ljubljana, ko je takšno naravnanost potrdila tudi problemska konferenca, organizirana v dogovoru z OK ZKS Ljubijana-Center. "Pozitivni rezultati marsikje niso izostali, kar kaže primer nekaterih OZD. Da pa je v to vpet ponekod celoten kolektiv, nam tudi zgovorno kažejo mnogi primeri, ko so delavci udarniško delali ob sobotah in nedeljah z željo realizirati proizvodne in izvozne plane", ter ponovno omenil Karto-nažno tovarno. Ker je občina Ljubijana-Center, kot središčna ljubljanska družbenopolitična skupnost, usmerjena predvsem v družbene in manj proizvodne dejavnosti, so v nadaljevanju referata izstopali predvsem problemi s področja vzgoje ir. izobraževanja, zdravstva, kulture ie-delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Ob tem pa so ugotovili, da nekatere partijske organizacije v posameznih institucijah niso dovolj idejno-poli-tično usposobljene za boj proti nesamoupravnim težnjam. Prav tako nekatere osnovne organizacije še niso dovolj organizacijsko in idejnopolitično učinkovite, da bi v sedanjih razmerah hitro in samoiniciativno reagirale na probleme svojega okolja. Premalo je kritičnosti in' samokritičnosti, preveč pa načelnega razpravljanja in premajhne pripravljenosti za konkretno spreminjanje razmer. Zato je osrednja naloga občinske konference sodelovanje in pomoč osnovnim organizacijam, je kritično zaključil predsednik OK ZKS ' Ljubijana-Center. Po plenarnem delu konference so bile opravljene volitve v organe MK ZKS Ljubljana. Med izvoljenimi delegati za sejo mestne konference ZKS Ljubljana sta bila tudi delavca Kartonažne tovarne Ljub]ja' na, Kuntin Simo iz TOZD Kartonu žna in Selan Milojka iz TOZD PA-KO. Dele konference se je nadaljevalo v petih komisijah. M.Z. raznih delovnih nalogah. Med drugim se spominja, da so cevi navijali tudi na roke in to v starih obratih KTL. Ko je KTL dobil prvi navijal' ni stroj in najel obrate na Viču, sem bila razporejena za prvo pazilko navijalnega stroja v izmeni. Delali smo v slabih delovnih pogojih -dimu in smradu. Zaradi večjih naročil so predpisali obvezo, da bodo delali 16 ur na dan, tako da so zadovoljili potrebam tržišča. Ko so v Ljubljani iz stare tovarne zgradili nove obrate, so se oreselili z Viča v Ljubljano. Tukaj smo pričeli navijati z dvema navijalnima strojema, toda tudi tu v slabih delovnih pogoj ih.To je bil tudi vzrok, da je zbolela in bila zaradi tega razporejena na Obisk pionirjev šole Laze v temeljni organizaciji KUVERTA Odbor partizanskih kurirjev si že vrsto let prizadeva pridobiti podjetja, ki bi prevzela pokroviteljstvo nad Pionirskimi odredi v znanih partizanskih krajih. Z vlogo, ki smo jo naslovili na KTL -temeljno organizacijo "Kuverta", smo kmalu našli polno razumevanja. Našo prošnjo je pri samoupravnih organih vsestransko podprl tovariš direktor Žitko Marjan,dipl. °ac. Kot sin padlega partizanskega komandirja je pokazal kako globoko ga veže njegova življenjska pot z °nranjevanjem revolucionarnih tradicij iz časa NOB. ^ezi, ki so se skovale- med Pionirskim odredom in TOZD 'KUVERTA" v teh nekaj letih, so postale že kar tradicionalne in to ne samo s prionir-skim odredom, ampak tudi med krajani Krajevne skupnosti laze in to temeljno organizacijo. Zato se tudi mi, nekdanji partizanski kurirji zahvaljujemo celotnemu kolektivu KTL TOZD "KUVERTA" za vsestransko pomoč in razume-Vanje, saj to lahko služi kot Primer sodelovanja tudi ostalim organizacijam združenega dela. so nam kinoprojektor in nekaj filmov, posebno pa nas je razveselil pionirski prapor. Ime, ki ga nosi naš odred, je dobil po kurirski postaji TV-2a,ki je v bližnji vasi Laze in Jakovica. To kurirsko postajo so sestavljali večinoma borci, domačini iz Laz. Vsako leto ob 29.novembru se srečamo z delavci temeljne organizacije "Kuverta".Pripravimo jim kratek program in veseli smo, da lahko pokažemo našo hvaležnost do celotnega kolektiva. Letos popravljajo staro poslopje, zgradili bodo novo in lepše. Čeprav so imeli vse razkopano po poslooju, so nas lepo sprejeli. Vsako leto nas lepo pogostijo. Potem gremo v kino ali v Luna park. Tudi pokrovitelj nas je že velikokrat obiskal v našem domačem kraju. Vsako leto nam nudijo tudi počitniški dom v Piranu,ko imamo obvezno "ŠOLO V NARAVI". Pokrovitelju TOZD "Kuverta" želimo obilo delovnih uspehov in še veliko srečanj v prihodnje . Branka MILAVEC 6.c. Melita OBREZA 5.b. Ljubica SIMŠIČ 7.a. niti njihov obisk, saj je bila naša temeljna organizacija v najtežji fazi rekonstrukcije - brez vrat in oken, da,nekje tudi brez strehe. Toda pionirji v svoji veliki želji niso popustili, želeli so, da nam kljub težkim razmeram s svojo pesmijo prinesejo v našo sredo radost in veselje, predvsem pa volje za boljši jutri." Ob zaključku poslovnega leta 1982, ko smo podelili priznanja dolgoletnim delavcem TOZD Pionirji so nas razvedrili, "Kuverta", je zadonela tudi pesem iz mladih pionirskih grl. Njihova topla beseda je potrdila kako prav smo ravnali, da smo sprejeli pokroviteljstvo nad pionirskim odredom iz kraja, kjer so naši borci bili boj za svobodo. Pionirji, na svidenje v Lazah, kamor ste nas povabili za vaš praznik - DAN MLADOSTI ! Jožica Žabkar Simčič Jože - Jelen mentor pionirskega odreda šole Laze Naša šola se imenuje po parti-Zanskih kurirjih. Leta 1978. Pa smo dobili ob dnevu mla-°°sti pokroviteljstvo iz TOZD KUVERTA" iz Ljubijane.Kupili (nadalj. z 11. str.) ^ažje delovno mesto kot medfazna kontrolorka v DE-20. ° delo je opravljala 15 let, Vse do upokojitve. ^ovarišici Tončki se zahva-3ujemo za sodelovanje in °bre tovariške odnose,ter a bi uživala v čimvečjem poveljstvu svoj zasluženi Kovačevič Dragan Bilo je v letu 1978, ko je delavski svet sprejel sklep, da sprejme temeljna organizacija "Kuverta" pokroviteljstvo nad pionirskim odredom pomožne šole Laze pri Logatcu. Od tedaj dalje so se stkale prijateljske vezi med pionirji in nami, delavci TOZD "Kuverta".Vsako leto nas obiščejo pionirji in nas raz-vesele s svojim petjem,recitacijami ali kratkim prizorčkom, ki nas v duhu popelje nazaj v dneve borbe za zlato svobodo. Nikdar ni prizadevnih pionirjev motilo, da ne nastopajo v lepi dvorani, temveč le sredi obratnih prostorov in bili so srečni, da so mogli doprinesti trohico veselja ob prazniku DNEVA REPUBLIKE. Težko je bilo nam, še težje pa pionirjem in njihovim vodjem, ko smo morali v preteklem letu za 29.november odklo- da smo se prisrčno nasmejali Prvomajski-nagradni rebusi E.E&US RE&US s> S / /