Posamezne številke«. Navadne Din 1*—t, oh nedeljah Din 1*50. »TABOR4* izhaja vsak ■% razvr.ru nedeljaJa praznikov, \' tiri * datumom naslcdnjeer * nmtcčno po pošti D zemstvo D 20*50, dosta O 14*—, na izkaznice «~ inscrati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABOR*-.. MARIBOR. Jurčičev« ulica štev. 4. _. M.J. Posamezne Številke« Navadne Din 1**—, ob nedeljah Din 1’SO. UREDNIŠTVO «e nahaja v Mariboru, Jurčičeva uL st. < I. nadstropje. Telefon interurh. it. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. A, pritličje, desno. Telefon St. 2J. -• SHS poštnočakova!' račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja so o« •žira. — Rokopisi fa aa vračajo* Leto: IV. Maribor, nedelja 20. maja 1923. Številka: 113 *r. R. Pipuš: Ljubljana in mariborska pokrajina. Nedavno je »Slov Naril« prinesel dal,j$. članek iz peresa g. dr. Pl. Steska. •Notsin soditi o strokovni usposobljenosti &CSP* pisatelja, vendar se z njegovim o* nienjenim člankom ne morem strinjati, Ljjti tudi iz tega članka gleda lo pre-očite, konjsko kopito. Dr. Steska graja, da so oblasti (umešt-110 bi bilo pač ta izraz enkrat za vselej nadomestiti z izrazom »pokrajine«) v Srbiji, in Bosni premajhne, ker štejejo povprečno le po 250.000 prebivalcev. Tudi obe slovenski pokrajini sta mu premajhni. Zadovoljil pa bi se, če bi se obe slovenski pokrajini združili v eno, seveda, bi bil sedež te veliko pokrajine v Ljubljani. On sam izračuna, da štejeta obe ^ovenski pokrajini skupaj okroglo en bilijon prebivalcev. Potemtakem pride ono slovensko pokrajino približno pol ^ lij on a prebivalcev. Logično bi torej cWek pričakoval, da bode dr. Steska Zahterval za vsako pokrajino več kakor Po_l milijona prebivalcev, torej vsaj en prebivalcev kakor za slovensko Pokrajino. Temu pa ni tako. Dalmacija mia okroglo pol milijona prebivalcev, °rej skoraj ravno toliko, kakor mariborska pokrajina. Vzlic temu pa bi bila po ^flenju g. dr. Steska Dalmacija dovolj >lika za posebno pokrajino. In vendar Je Dalmacija v gospodarskem oziru neprimerno slabejša kakor mariborska pokrajina. Niti njeno poljedelstvo, niti njena trgovina in industrija se ne morejo Prirnerjaii s poljedelstvom, trgovino in industrijo mariborske pokrajine. Ra-zu-®e se, da je potem1 tudi finančna, sila v Dalmaciji neprimerno manjša kakor pa finančna 'sila mariborske pokrajine, -p ^kljub temu pa bi Dalmacija bila popolnem a sposobna, da tvori lastno pokraji-®°> vzdržuje vse potrebne strokovnjake j® nosi vsa bremena, ki so za upravo atr|e pokrajine potrebne. Čit^er usl;ave n* tako lahko predruga-j,. b skuša dr. Steska najti pot, po kateri š]a Ljubljana mimo ustave na lov Mariborom. V ta namen’ naj bi se y varilo dvoje vrst velikih županov. — ^e. ki župan prve vrste naj bi se imerio-Vt- van’ veDki župan' druge vrste pa ve-, i župan. Veliko župane prve vrste, ali ane naj bi dobili Ljubljana za slovensko ozemlje, Zagreb za. celo Hrvatško in Slavonijo. Sarajevo za celo Bosno in Dr. Koroščevi razgovori z radikalci. Radikalci čakajo Ha Radičev govor 21. t. m. Beograd, 19. maja. (Izv.) »Novosti« poročajo, da so radikalci sklenili počakati na nadaljni razvoj dogodkov. Ugledni radikalni politiki so izjavili, da doslej še niso dosegli v pogajanjih s federalističnim blokom ničesar druzega, kakor to, da obstoja na obelf straneh dobra volja za sporazum. Ni izključeno, da bodo radikalci po povratku dr. Peleša iz Zagreba še enkrat poslali svoje delegate k Radiču. Z velikim zanimanjem pričakujejo napovedani govor Radiča dne 21. maja, ki naj bi bil nekak odgovor na izjave Ljube Jovanoviča na zadnji seji narodne skupščine. Beograd, 19. maja. (Izv.) »Politika« poroča: Včerajšnji dan ni zabeležil v političnem življenju nikakih vežnejših dogodkov. V političnih krogih se trdovratno zatrjuje, da se bodo v dveh ali treh dneh zopet obnovila pogajanja med radikalci in federalističnim blokom v Zagrebu. Potovanju dr. Peleša v Zagi*cb se pripisuje velika politična važnost. Kakor hitro dospe njegovo poročilo, morajo radikalci v Beogradu pričeti razgovore z dr. Korošcem. Sicer pa so ti razgovori že pričeli, četudi nimajo oficijelnega značaja. Tekom včerajšnjega dne je imel dr. Korošec daljše razgovore z vojvodinskimi radikalci. Razgovori se drže v strogi tajnosti. Pred obnovo pogajanj z Italijo. Beograd, 19. maja. (Izv.) Med našo in italijansko vlado je prišlo končno do sporazuma glede delovnega reda paritetne komisije. Italijanska vlada je obvestila našo vlado, da lahko paritetna komisija že 25. t. m. prične z delom v Rimu. Naša vlada je na to pristala in bo naša delegacija tekom prihodnjin dni odpotovala v Rim. Delegacijo tvorijo proj-šni člani z dr. Ribarjem na Čelu. Pridel-jeni so ji potrebni eksperti. V zunanjem1 ministrstvu se je včeraj vršila k diferenca delegacije in svetovalnega odbora po predsedstvom pomočnika zunanjega ministra g. Nešiča. Delegacija je dobila natančne instrukcije, zlasti, kar se lice u-reditve reškega vprašanja, v katerem de lajo Italijani velike težkoče. V političnih krogih vlada prepričanje, da ima delegacija nalog, vztrajati strogo na našem stališču ter ščititi interese naše držav? zlasti v vprašanju reškega pristanišča. Zagrebški morilec Paskijevič izročen. Sušak, 19 .maja. (Izv.) Včeraj ob 13. uri popoldne je roški tribunal izročil Paski,ieviča našim oblastem.- Kvestura je izročila našim oblastem tudi poročilo o poteku dosedanjih .preiskav in zaslišanj. Sušak, 19. maja. (Izv.) Včeraj popoldne je bil Paskijevič izročen reškemU tribunalu. Reška kvestura je izučila tribunalu tudi vse spise o dosedanji preiskavi in zaslišanju. Splošno vlada mnenje, da bo reški tribunal Pas&jjeviča kratkim potom- izročil našim oblastem, tako.da bo.že jutri prepeljan v Zagreb. Pobuna radičevskih seljakov v Bosni. Sarajevo, 18. maja. Pred dvemi dnevi je v bližini Travnika v gozdnem podjetju v planini Potajnici navalilo na delavce in orožnike krog 600 okoliških kmetov, oboroženih z vilami, motikami, sekirami, puškami in revolverji. Pri samem1 mestu Gostinje je prišlo do krvavega spopada, v katerem je poginil 1 orožnik in bil ujet poveljujoči orožniSki oficir. Kmetje drže gozdove če vedno v oblasti. Oropali so vse imetje podjetja polili vse z bencinom in petrolejem ter zažgali, živino pa odpeljali. Iz Travnika je bilo poslanih 50 orožnikov, ki imajo nalog, ne se spuščati v spopade, ampak čakati na prihod višjega uradni aa direkcije gozdov iz Sarajeva, ki bo skušal po miriti kmete. Dokazano je, da vodi kmeta par radičevskih kolovodij Akcija gospoda Stambolijskega. ercegovftfo t"1 Split za celo Dalmacijo, a/nacija, ki je v gospodarskem, pro-e nem, prosvetnem in finančnem' cziru daleč Za mariborsko pokrajino, bi torej , », Ul IUJ C,| na zadosti velika celo za banovino, do-cim ,ie veliko bolj napredna mariborska Janina celo za navadno pokrajino (oblast) premajhna. Do kakšnih zaključkov zavede tudi treznega človeka na-^en', da je treba na vsak način' kaj dokazati, kar se dokazati n'e da, kaže tudi članek' gosp. dr. Steska. Dr. Steska graja, da so gotove pokrajine premajhno, vredlaga pa sam’, naj se ustvari posebna banovina iz Dalmacije, posebna banovima iz slovenskega ozemlja, posebna banovina iz Hrvatske in Slavonije iri poseb-banovina, iz Bosne in Hercegovine. fi tem ga pa prav nič ne moti neizmerna razlika v velikosti teh novih pokrajin, od katerih bi Dalmacija imela famo pol milijona prebivalcev, Hrvatska Slavonija pa nad dva milijona, Bosna V” Hercegovina ravno tako yeo kakor Va milijona prebivalcev. Pisatelja pri temi tudi Čisto nič ne g °ti, da ustvarja v naši državi ob erieni ■'mst-ii 'državljanov. Državljani prve vrše6 ^ uPravnlk' zadevah imeli pravico, odločbam velikega župana prito- 1 Se aa< bana, prodno -bi ju ih pritožba Sofija, 18. maja. Število aretirancev, ki jih spravljajo v centralno taborišče, je vsak dan večje. Med aretiranimi je precej žensk. Pešadija g. Stambolijskega je v zadnjih bojih zaplenila 2009 pušk, veliko števil obomb in' revolverjev. — Stambolijski je nocoj izdal zanimivo povelje svojim pešadijskim četam, da morajo poloviti vse policijske uradnike in' uslužbence v krajih, kjer so našli člani komitašev zavetišče ali fco obstojale organizacije makedonskega komiteja. To povelje velja za vsa ozemlja, kjer so se kretale komitske bande in' s katerih je bilo nedavno proglašeno obsedno stanje Razprava proti komitašeni se bo vršila čim bodo očiščeni obmejni kraji. Do takrat pa bo narodni preki sod izsledoval krivce in sodil vse odsotne člane komiteja in oontumaciam. _ Rusko-angleški spor. Protibritanska propaganda v Rusiji. London, 18. maja. Kakor se dozria- vor. V angleških krogih govore o mož-va> je dal Krasin lordu Curzonu zadošče- noeti odpovedi sedanje pogodbe in skle-nje v vprašanju ribiškega parnika, v za- panju nove. devi sovjetske propagande pa se je ponovno obrnil po instrukcije v Moskvo. »Times« poročajo iz Moskve, da se je protibritanska propaganda ojačila. Slike lorda Curzona in Mussolinija so obesili na vešala. London, 18. maja. Kralj je imel včeraj z ministrom za zunanje zadeve lordom Curzonom pogovor o ruskem vprašanju. London, 18. maja. Z ozirom’ na po- L o n d on, 18. maja. Krasin je včeraj ložaj glede Rusije je Ramsay Mačdoaald poslal daljšo brzojavko v Moskvo. Poga- sklenil, da se ne udeleži’ mednarodnega jan j a so odgodeua, dokler ne pride odgo- socijalističnega kongresa v Hamburgu. *—□—« : ... ■-F-i 1 ; Ljubljanski župan v Beogradu. vid potrebo ustanovitve zveze vSeh' župa-Beograd, 19. maja. (Izv.) Včeraj do* h°v večjih' mest. Dopoldne sta se ogia-poldne sta obiskala ljubljanski župan’ dr. ®Ua ljubljanska delegata tudi pri finari-Perič in' podžupan- dr. Stanovnik beo- črieitt ministru, kateremu sta sporočila grajskega župana Mitroviča. V razgovo- željo, da bi ljubljanska občina rada na* £U je »psdarial hgograhski župan Mitro*, j®!* inozemsko posojilo. šla na ministrstvo ali pa na upravno so-«>j dišče. Tisti državljani pa, ki bi imeli to srečo, da se njihov veliki župan imenuje ban, pa bi se morali proti odločbam tega.' velikega župana pritožiti kar na mini-t strstvo oziroma na upravna sodišča. Onf; bi imeli torej eno instanco manj.'Tako razlikovanje državljanov v državljane višje in nižje vrste, naj bi veljalo v naši' demokratski državi. , { IJpamo, da se Ljubljani njena nakan« ne bode posrečila. Če pa hoče Ljubljana na vsak načiu vse Slovence združiti v> eno pokrajino, tedaj naj vsaj za sedež te pokrajine predlaga primerno mesto. Kot sedež take pokrajine bi mogla priti v poštev samo mesta Ljubljana, Celje, Ma-1 ribor in Ptuj. Zemljepisno središče bij bilo vsekakor Celje. Kot zelo važno tr-j govsko in prometno središče bi za Ces ljem prišel v poštev predvsem Maribor,; za njim morda Ptuj, ker leži precej bli-rl zu Središča. Šele v zadnji vrsti bi mogla'! v poštev priti Ljubljana kot obmejni mesto. Ljubljana ni od državne meje in! od.meje od slovenskega ozemlja oddaljena nič kaj bolj kakor Mari boi’. Vendar obstoji tudi v tem oziru med Ljubljano in]-1 Mariborom bistvena razlika, Maribor, leži ob avstrijski, Ljubljana pa ob italii janski meji. Kakor ni želeti, da leži prestolno mesto države preblizu meje, ravno tako ni ugodno, ako leži sedež pokrajinske uprave, preblizu meje, ker je v slučaju vojnih dogodkov ustroj cele u-prave preveč ogrožen, ako je centrala preblizu sovražne meje. Od avstrijske strani se nam v doglednem času pač ni bati) vojnih dogodkov. Saj Avstrija niti toliko in takšnega vojaštva nima, da bi dom« mogla vzdrževati red. Tudi niti Avstrija, niti Jugoslavija ne stremita z razširjenjem svojih mej proti Jugoslaviji oziroma proti Avstriji. Čisto drugačno j« naše razmerje proti Italiji. Stožer, okoli katerega se vrti vsa zunanja italijanska! politika, je izključno gošpodstvo na Jadranskem morju in osvojenje iztočno d-bali tega morja, Življenski interesi Jugoslavije pa zahteva, da se temu stremljenju upre z vsemi silami. Če sploh oH kateri meji, moramo mi vojne v prvi vrsti pričakovati na naši zapadni meji1, torej z Italijo, to je od tiste meje, otj kateri leži Ljubljana. Razun tega pa je Ljubljana od severo-iztočnih delov slovenskega ozemlja, od Prekmurja itd. veliko bolj oddaljena, kakor Maribor od kateregakoli kraja fel^-venskegR ozemlja. * Če pride torej Ljubljana s predlogom, naj se vse slovensko ozemlje združi) v eni pokrajini in za sedež te pokrajin« izbere Celje ali Maribor, tedaj bodemo tudi mi o tem predlogu resno in stvarno razpravljali in ga tudi resno uvaževali. Dokler pa Ljubljana s takim predlogonS lic pride, vemo vsi, da gre Ljubljani edino le za njeno korist. O tem imamo dovolj skušenj iz zadnjih pet let, Ljubljana’ je v tej petletni dobi iz državnih Sred< stev dobila toliko, kakor v primeri s številom njenega prebivalstva nobeno'drug« mesto Jugoslavije. Vse je bilo namenjeno za slovensko ozemlje. A vse to, kar j« država dala za Slovence, je ostalo skoraj izključno v Ljubljani, med tem1 cel° svote, ki so bile izrecno namenjene vi druge kraje slovenskega ozemlja. Naše politično in gospodarsko Središče sta Zagreb in Beograd. Tja nam feh-žejo pot vse naše reke in vse naše doline. Tudi zemljepisno nam! je Zagreb bližja kakor Ljubljana. Tudi Ham Zagreb' "vi vsakem oziru nudi vsaj toliko kakor! Ljubljana. Umevrio je torej, da mi svojilj višjih oblastev ne bodemo iskali drugod) kakor na tistem kraju, kjer imamo tuBl druge opravke. Če bi Hoteli !mi potovati v Ljubljano in’ odtod šele y Zagreb’ iH Beograd, bi bilo to enako, kakor če bi ae Florentiheo Hotel Čez Benetke ©»iti •'/SjPiTB 0 tt* f* Mariborska pokrajina ima približno trfcoiiko prebivalstva in Je vsaj gospodar-Hsko tako močna, kakor je bila nekdanja, jtKranjska pokrajina. Če sta takrat na kranjskem dve oblasti (deželni odbor in Ideželna vlada) imeli dovolj opravka, politem ni uvideti, zakaj bi sedaj, ko so v c* fMi roki združene zadeve nekdanjih de-fželnih odborov in nekdanjih deželnih ‘vlad, to oblnstvo ne imelo dovolj posla, balasti, ko je avtonomija pokrajin po bnaši ustavi veliko širša kakor je bila av-itononiija pokrajin nekdanje avstro-ogr-hfcke države. "Razni ljubljanski škandali, kakor pri 'bolniškem zavarovanju, pri pokojninskem zavodu, pri bolnišnicah itd., tudi 'pri nas nikakor ne vzbujajo posebnih 'Simpatij za Ljubljano, Nii vsak način pa je treba ustavo 'uveljaviti. Če bi se tekom desetletij izkazalo, da so pokrajine res premajhne, tedaj bode se dalo o njih povečanju govoriti. Danes pa to vprašanje še ni zre-ido. Če bi torej po večletni skušnji prišli t-do tega, da je treba povečati pokrajine, rtednj ne bode prišlo v poštev združenje tčeloga slovenskega ozemlja v eno po-Nkrajino, ampak veliko bolj umestne bodo takrat druge kombinacije. Pred vsem bi potem prišlo v poštev združenje mariborske pokrajino z zagrebško in združenj" ljubljanske pokrajine s krnbško. Davno tako, kakor vodi.io .vse reke in do-,-line mariborske pokrajine proti Zagre-'■hu. ravno tako vodijo doline ljubljanske pokrajine večinoma proti krajiški pokrajini. „Kiraška šagra“. / Trst, 14. majnika. (n. n.) — Maribor je precej »primorsko« mesto in zato boste tudi v Mariboru razumeli, kaj pravzaprav pomeni i:»šegra«. Ali »kraška šagra« pomeni danes .vse kaj drugega kot pa »žegmmjc« in »ples«. S »kraško šagro« so namreč kratili Italijani ono velikansko romanje jaških vojnih poškodovancev, ki ga priredi laško »Društvo vojnih poškodovancev in invalidov« v dnevih 24., 25. in 2(1. tm. pa nekdanja kraška bojišča, in velika ..vojna pokopališča, zlasti pa na pokopališče Sredipolje. Velikanske stvari se. pripravljajo. Naznanja se, da sc snide 2;i. majnika v Tr-Itetu,. odkoder s.e prične romanje, nad pet tisoč vojnih poškodovancev in invalidov z nad Hsoč zastavami 24. majnika, dan vojne napovedi bo zopet velik narodni ►praznik, »festa nazionale«, ki se bo praznoval'po vsej državi, in s kraškimi ro-tar.rji ga bodo praznovali na Krasu bivši poveljnik tretje laške armade, vojvoda jjt?‘ Aosta, bivši vrhovni poveljnik laške fvojske, sedanji, vojni minister general Ud az, mornariški minister admiral Thaon Kevel, ministrski predsednik Mussolini iii še drugi ministri in državni podtajniki. Ministrski predsednik Mussolini, ki jjs sam tudi vojni poškodovanec, ' o 24. inajnika prišel v Gorico in Sredipolja Jter bo prisostvoval vsem svečanostim. OTibWW:ma]a!l^ Žena. . (Charlie G. Masarykova). -H r' Umrla je žena filozofa — ne filozofa, Sel je spisal debele knjige o metafiziki, ■ampak filozofa, ki je stal sredi življenja in’ odgovarjal na vse njegove sunke. Žejna filozofa! Svojčas sem pisal o‘ Tolstojevi ženi, o njenih konfliktih z moževo filozofijo. Življenje je večen nesklad, a filozofija se začenja tam, kjer se nesklad ureja v harmoničen mozaik. Tudi zakon fcloni rta neskladu in je. tem bolj srečen čim bolj sc dado nasprotja med obema zakoncema spravili v sklad, t. j. čimbolj se izpopolnjujejo med seboj. Tolstoj fce je v svoji filozofiji oddaljil od real-tnegn življenja, bil je individualist in je iskal rešitve človeka v poedinčevi harmoniji z božanstvom; bil je bližje vzhodu Jnego zapadu; videl je v nizvani vir elo-vVeške sreče. Masaryk je pozitivist, ki (veruje v moč razuma, v njegov sklad s Čustvi; kot socialist išče spas človeka v pravični ureditvi družbe, v skladu po-edineevih interesov z razvojem celote; je zapadnjak, ki ne beži od sveta, ampak se ravno tam, kjer so valovi najh.ujši, Jbori za svojo osebilo resnico, za svojo živi jensko filozofijo. Ju filozofova žena? Gospa Tolstojeva je imela mnogo težje italjšče nego gošpd Masarykova. Žena je z zelo razvitim praktičnim razu- Dne 24. majnika bodo vojni poškodovanci stražili vseli pet velikih vojnih pokoli lišč ob Soči vso noč in na petih Krnskih vrhovih, kjer-so bili najljutejši boji, bodo vso noč gorele velikanske grmade in »s svojimi plameni slavile spomin zmagovitih žrtev«. a ..jii.tv-fv Takšna bo »kraška šagra«! ' Gotovo ga ni človeka na svetu, ki h; hotel Lahom.odrekati pravico, da na kar najslovesnejši način proslavljajo svoje mrtve, ki so padli v boju za njihovo stvar, ali vendar ga ni vsaj tu doli med nami našega človeka, ki bi mu ob vseh takih svečanostih ne stiskal srce neki poseben občutek, bridek in grenak, ki :ii srd, ki ni mržnja, ker srda in mržnje na-pram mrtvim ne poznamo, ki pa vendar krči roko v pest in stiska zobe, da škr-tajo. Pol milijona, pravijo, da jih je padlo in pol milijona 'in še več, trdijo, da je poškodovancev, pohabljencev in invalidov! Poldrugo milijardo lir morajo na leto plačevati pokojnine tem pohabljencem in invalidom! Velikanske žrtve na ljudeh, velikanske žrtve na blagu! In čemu je bilo vse to? Tani, kjer je padlo tisoče in tisoče Lahov, tam so padli tudi tisoči naših ljudi. Sr j .je ni skoraj rodbine v našem narodu, saj je ni skoraj hiše, ki bi ne imela svojega mrliča ob Soči, na kriških goličavah, v brdskih gričih ali tam gori po bregovih od Sv. Gore do Krna. Padli so, kakor so padli Lahi, drug drugemu so zabadali bodalo v meso, drug drugemu so parali telo z ročnimi granatami, grizli in klali so sc kakor divje zverine. Čemu1? Zakaj? Lahi so unč vedeli, zakaj jih njihovi poveljniki gonijo v kraško skalovje, vedeli so. da gre za to, da se Italija za vselej polasti te zemlje, češ. ker je njena, ker je italijanska po svoji naravi, po svoji legi, ker jo potrebuje v svojo obrambo. Ali so pa vedeli tudi naši, zakaj naj se dajo ubijati? O, pri naših pa je bila stvar drugačna. Do-čim so nam prej na naših primorskih tleh odrekali trudi najprimitivnejže pravice in dajali vso svobodo našim nasprotnikom in ošabnim pritepencem, sinovom »gospodskega naroda«, je v vojni kar hipoma ftostala ta zemlja popolnoma in edino naša in v najhujših trenutkih, ko se jo najobčutucje zamajala obramba, je do skrajnosti izčrpane branitelje zopet dvignil’ klic na obrambo slovenske zemlje proti dednemu sovražniku, tujcu, ki stega svoje požrešne kremplje po njej. »Slovenci, ali bodete dopustili, da se Lah polasti vaše slovenske zemlje!« To je bil klic. ki je gnal nuše ljudi ponovno in ponovno v mesnico, in padali so z zavestjo, da so branili svojo zemljo, svojo slovensko zemljo, dasiravrio jo bilo vse to le velika — laž! Bili so se in padali so za svoje trinoge, za svoje tlačitelje, in ko jo prišel konec, se je pokazalo, da vse njihove žrtve niso bile piškavega oreha vredne, da jc tisti, ki so ga gonili pred seboj, kakor lovec plaho zver, zmagal brez zmage in kot zmagovalec stegnil svojo roko nemoteno po tisti njihovi mom in močnimi instinkti. Žena. še nikdar ui dala teorijam prednosti pred živ ljenjom. Trpljenje krščanskih mučenic ne poteka iz fanntizma za teoretično resnico krščanstva, ampak iz ženske čustvenosti, za katero obstoje vedno le vnaprej-šne resnice. Zato je moral nujno nastati nesklad med Tolstojem in njegovo ženo in posledica zadnjega konflikta je bila, da, je starec zapustil svoj dom in se napotil v puščavo ter umrl na samotni že lezniški postaji... Gospa Masar.vkova je živela v najlepši harmoniji s svojim možem in ves njun zakon je bil neprestano medsebojno izpopolnjevanje. Charlie G. Misnrvkova je potekala iz francosko-dansk? rodbine, ki se je aklimatizirala v Ameriki. Po veri in vzgoji j ebila protestanka. V nasprotju s čustvenim, liričnim duhom katolicizma, je protestantizem intelektualno in praktično verstvo; v njem leži velika enostavnost, življenska neposrednost, in samoohsebiiimevnost; zato je protestanti? c m manj metafizičen a bolj pozitivističen: bolj dejanje nego mišljenje. Iz te duhovne podlage izvirajo strogi običaji v rodbinah in resna vzgoja otrok k. poštenosti in. resnicoljubnosti; taka vzgoja daje manj svetnikov a več resničnih značajev, več pristnih poštenjakov. Charlie Gariguc je bila tip v takem miljcju vzgojene žene; do konca življenja je ostala zvesta svoji vzgoji, resnicoljubna, pošte- zemlji, ki so jo do temeljev napojili s svojo krvjo. Laž za laž! Kako bi se potem človeku ne krčile pesti in hi se mu ne stiskali zobje! In sedaj bodo slavili svoje mrtve in ž njimi proslavljali svojo zmago, naše podjarmljenje! Pol milijona mrtvih, pol milijona in še več poškodovancev, pohabljencev in invalidov; seveda .imajo pravico, da po svojih mrtvih in s svojimi poškodovanci, pohabljenci in invalidi proslavljajo svojo zmago, tisto zmago, ki jim je dala pol milijona — sužnjev, pol milijona tistih, ki so sc z nohti in zobmi branili njihovega gospodstva, ki so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi nikdar nad terni kraji ne zaplapolala laška zastava in da bi nikdar ne ukazovala tod laška beseda. Kraška šagra! Zbrali so se naši fantje in naša kraška dekleta s slovenskimi trakovi na klobuku in na prsih, z Zelenjem so okrasili plesišče in na visokih mlajih so plapolale slovenske zastave. Z narodno koračnico je prikorakala godba na veselišče, slovenska pesem se je glasila, in ko sc je zaključilo, niso nikoli pozabili, kaj je dolžan »narod sebi«. Tako je bilo nekdaj. Sedaj pa prirejajo »kraško šagro« tisti, ki jim je slovenska zastava zločin, slovenska pesem greh in delo za narod veleizdajstvo. Naši kraški fantje pa bodo oblekli črne srajce ih si nasadili črn fes na glavo, a naša, kraška dekleta si bodo okrasila prsi z itnlijnnnko trobojnico. Namesto slovenske pesmi se bo glasila fa-šisfovska »Giovinezza« in ista godba bo igrala Memeldjevo »Va fuori d'Italia, o straniero!«. — »Proč iz Italije, tujec«. — Tako bodo šli naproti »kraškim ša-grovcem«, tako jih bodo sprejemali. Po zdravljali jih bodo »romanament^«. po rimsko, z iztegnjeno desnico in klicali jim bodo: »Eja. eja, eja, alala«! Seveda, saj so oni tisti, ki so danes poškodovani, pohabljeni, invalidi, ker so na teh naših tleh prelivali svojo kri za naše odrešenje, za odrešenje našega slovenskega Krasa, za to, da sc te naše slovenske zemlje zo pet zedinijo s svojo materjo Domovino Italijo! Tisti naši možje in fantje, ki jim troli-nc kosti v tej kraški zemlji, pa bi se o krnili v svojih grobovih, če bi mogli, da bi ne gledali takega razdejanja! Zakopal bi človek obrazov to kraško zemljo in bi se razjokal od — sramu! Poljsko pismo. Warszawa, 15. maja. (P.-) — Ni preteklo ravno ninogo časa temu, ko je dobil človek utis, da stojijo boljševiško čete še ztniraj pred Warsza-wo. Sicer so pomnožene policijske patrulje in vojaški oddelki res žo izginili iz ulic glavnega mesta, vkljub temu kaže Warsza»va še vedno toliko živahnega pouličnega življenja, da prehodna doba in konsolidacija poljske ljudovlade še vedno nista končani. Najprej volitve v na, iskrena, skromna iit delavna. Bila je daleč od sufragetk, pa tudi daleč od po-modnih žen, ki prevladujejo v današnji meščanski družbi. Po prepričanju je bjla socialistka, a zopet ne v smislu kakih dogem; smatrala je za navadno človeško dolžnost, da se postavi vedno in povsod na stran’ šibkejših, zatiranih, potrebnih materijaln® in duhovne pomoči. V t«mi ni bilo niti trohice solzave čustvenosti aristokratskih in plufokratskih filan-fropk; sama je Zrasla in živela v š-krom-nih razmerah in ostala skromna do smrti. Tak socializem je duševna potreba, ker ne izvira iz kakih dogem ali !z prisilne avtoritete. Človek se noče prikupiti Bogu 'n se ga tudi ne boji kakor otrok šibe. Evo, to jc veliko in resnično krščanstvo, etično istovetno s humanizmom: anima naturaliter Christiana. Ma-saryk jo zelo cenil globoki življcnski nazor svoje žene in je črpal iz njega, obilo moralne moči. V najhujših bojih, ko so ga pervezni časnikarski zaplotniki c-brizgavali s svojim žolčem, jo stal tik pred obupom: hotel je zapustiti domovino in se naseliti v inozemstvu. Njegova draga Charlie je preprečila to kapitulacijo, češ: Ne boj se! Ako te vsi zapu-stc, imaš še vedno mene za sabo. Poznam Te v dno' duše, vem, da je na Tvoji strani resnica in' pravica, zato se ne smeš udati! — Za življenje vzgojena Američanka je dobro čutila, da resnica ai jja sejni in senat, ki so prinesle Poljakonf toliko razočaranj, umor prvega pred-; sodnika, različne demonstracije za 'h proti sedanji parlamentarni večini, vso to daje Warszawi značaj živahnega središča, ki ga pretresa strastna politična borba med »levico in pravico«. J Tujec bi vpraševal po vzrokih tet® hrupnega političnega boja, ki daje ciji toliko nepotrebnega dela. Sio*f *? ministrski predsednik Sikorski res bli*?*’ politični sorodnik prejšnjega predse«?!' ka republike Pilsudskega, vendar 30 njegova vlada v narodni državi odvis?* od židovskih glasov, od glasov ljudi, predstavljajo poleg valutne drugo n<0' večjo skrb nove ljudovlade. Vendar kaže preokret v notranji politiki še Pre' eej jasno. V času. ko.se, vodijo razgovor1 med parlamentarnimi skupinami nar®” (lovcev in skupino PSL (Wlto3Svi a' grarci), prihajajo od severa za današnJ® opozicijo tako zaželjeni in vzpodbujaj^ či glasovi državnega načelnika, ki jc v svojih govorih na uradnem potovanj® po poljskem Primorju odločno aaglaš®* potrebo poljske večine v poljskem P;ir" lamentu. Značilno v tem pogledu so be-sede St. Wojciechowskega, ki jih jc spregovoril dne 25. preteklega meseca: »Ere® Poljakov ni mogoče vladati Poljske«, brez odločne poljske večine ne bo mogoče privesti Poljske do blagostanja...« " Jasno je, da današnja levica ni nikakor naklonjena temu pomembnemu preokre-tu. Zato sc razširjajo iz njene sredin® vesti, ki trobijo radovednim čitateliČJ* na ušesa vse mogoče novice o po!')'®® bodoče koalicije, ki je nemogoča vsled razkola v Witosevi skupščini. Sicer 3* zavzemal predsednik agrarne strank® za vojvodstvo warszawsko Jan Dobski na kongresu dne G. tm. popolnoma o®' sprolujoče stališče napram sestavi r.ov® koalicije, vendar je treba v tem vprašanju počakati odločitve kongresa eeJMii® stranke. Da pa je omenjena koalicij* vendar še mogoča, jasno kaže član®* »Piasta«, oficijelnega, glasila PSL’, ^ zavrača napade levičarjev: »Danes 3® prva naloga poljskega naroda, da ozd®3' vi svoje gospodarsko življenje. Nar®0 sam hoče to, ker današnjih razmer more več prenašati. Ali moremo doseči *® s pravico? Mogoče je in upamo, da ee t® zgodi. Na drugi strani pa smo prepih čani, d« tega ne zmoremo nikdar s p®' močjo levice, ker srečavamo tukaj P® vsakem koraku zahteve po kolikor m®* goče največji plači in najmanjš*.m! d®' ju. Hodili smo z levico polna štiri L*1 skupno pot, kaj smo dosegli, to vidiuiO-* Precej jasna slika o poljskih' razmerah’ (Posebno če ima človek še curiško borati® poročilo pri rokahl) Tako se križajo r®*' lična mnenja o bodoči koaliciji vedp® bolj. »Gazeta Warszawska« očita mitj' sirskemu predsedniku Sikorskeinu, ki 3® mnenja, da je zedinjenje obeh skupin ®9 podlagi posameznih programov nem®' goče in’da v to zedinjenje tudi ne veru.1e' da hoče iz osebnih koristi preprečiti 3® koalicijo ter mu nalaga obenem tudi va0 odgovornost za razvoj države, če se tu® strani večine in da ima prav le oni, terega od raznih strani napadajo zb®? rtjegove vere v resnico in pravico. Zna®0 je, da so Mnsaryka razkričali za izdaj®'' ca naroda, kor je rušil nacionalist;®®0 romantiko, in zidal narodnost na tet®0.' Ijih resnice in občečloveške nravn®5^’ namesto na laži in političnem vellizmu. Masarykove ideje so posl3., popularnejše nego njegovo ime; razši*® so jih njegovi učenci, vplivale so tildi® nasprotnike; ko je slavil 60-letnico. } dejal, da je zadovoljen z rezultati ga življenja. Danes lahko rečemo«', ima mnogo zaslug na tem njegova o lie, ki se ni ozirala na javno mneflJ® , svojem možu, ampak je čvrsto vef®ya_ v njegovo osebno resnico, v nrav®3 ^ men njegovega boja z nasprotniki- ^ Karakterizira jo njena skroi®110^ Nikjer sc ni vsiljevala, nikjer ni h°,rn. v ospredje. Ko se je poročila z dr. sarykom, sta se nastanila v mal®!*1 &.. novanjn na Dunaju. Tu je sama izvrševala vse posle, zraven pa 3tudirt^R ' podpirala Masaryka pri njegovem stvenem delu. Imela je čedno lr ‘ alno kulturo. V razmeroma kratkem ■* su se je natočila češkega jezika t® « pozneje sodelovala pri noka'.,'ri|1 cea • listih. Dolga leta jc dopisovala kim listom o čeških razmerah. „ . Masarykova obitclj je živina piti razmerah, vzlic temu pa jb *- -r Maribor^2ftr miajaHl92%, ®'TB OŠ*& .3!r8HfSJ to posreči Si c e* pa nam Uo bliž.nia bodočnost položaj lrmalu razbistrila. Zač«tak maja je prinesel Poljski znova novo lice, to pot praznično, svečano: prvi in tretji maj, dva praznika tiveh si nasprotujočih političnih taborov. Znan Jo po vsem swctu praznik socijalistov, manj znan je *lrugi, ki pa jc za Poljsko tem večjega pomena. Letos je bila proslava konstitucije 3. maja iz leta 1.791. (Prva konstitiucija, na evropski celini, druga, francoska, je nastala meseca 'sep*, tembra istega teta) iz dveh vzrokov tem “olj svečana.~Ža konstitucija sama, ki je Prinesla Poljski pod kraljem Avgustom ®3Škim početek kmetske svobode in ko-znanega »liberami veto« pri kraljevih ^litvah in ki je ves čas razdeljene Poljče vzpodbujala Poljake in jim dajala ^.Panjie na novo svobodo, zadostuje vsakemu zavednemu Poljaku, da proslavi Ojeno obletnico kolikor mogoče dostojno. ■Letos je bil ta prašnik posvečen tudi odkritju spomenika J. Poniatowskuga, Poljskega, narodnega junaka, ki se je ‘na strani Napoleona bovil za svobodo svoje domovine in njeno konstrukcijo ter v tej borbi izgubil svoje življenje (bitka pri Leipzigu 1813). Pri odkritju spomenika ki je čakal 91 let na svoje določeno me-*to skrit v privatnem vrtu, ker ga cari-^'čna Rusija ni dovolila postaviti -- je bil tudi maršal Foch, ki ga Polj iki sla-Vl3o tot svojega osvoboditelja in drugega, Poniaftmskega. Že na poljski meji le _ Kil imenovan od poljske vlade polj-maršalom, odkoder je dospel v '"arsza’A'o pozdravljen in obsipan s CVetjem kakor triumfator in resnični o-Svoboditelji Značilno je za poljsko javno ^ljenje, s kakšnim entuzijazmom so ®dravljale narodne množice svojega °vega maršalka, značilno za poljsko Ufianjo politiko, da pride Foch, francoski ir maršal, ravno 3. maja na Poljsko. Qogo se je pisalo po inozemskih listih 0 tern! obisku in ni zadnja tudi vest, da je prišel Foch pripravljat teren za vstop f°ljske v Malo antanto. Vendar pa kaže ta obisk dosti jasno orijentacijo poljske zunanje politike, ki temelji na stoletnih ^ijateljiskih vezeh obeh narodov. Palčki in vile vabijo na binkoštni pondeljek ob 15. uri v Narodno gledališče. Sokolstvo. (ja* Načelstvo Kola jahačev naznanja, 8® vrši vaja v jahanju v nedeljo ob Zbirališče ob pol 9. uri v Narod- 9. domu. Bratje, pridite vsi! Zdravo! v h j°-V-?a delavske, uradniške in druge '■ierK žive®6 rodbine in jim prinašala • j n’. °Kleke, denarja... Ko io izbruh-, -?T3na’ 8c je začela njena pot na Ccl- ‘ aryk ** od§el v inozemstvo; do-v«, .j-,]9 za veleizdajalca in i z-, .enii j itak skromno imetje. Dva Jna na odšla na vojno, eden od teh -sl. kar - ne umrl. Hčerko dr. A lica to japil, druga hčerka je bila * očetom v ircTf mstvu. Zamislite si te i?be. Jkromno ženem gospodinj«,, vajeno žive-i v m iz nje črpati življcnsko Bl1a •ie samotna; *v«lsizda- J^ceva žena« je bil njen uradni pok’!c. Fsoda ji je namenila poln kelih tr^lje-*5a. Pila je iz njega s tiho udanostjo in ^očn,) vero v zmago resnice. Stanovanje s° ji zastražili; okoli nje so se naseVli S^tektiv? in pazili na vsak ujm korak. fVcsfo je bila povabljena k sodišču’ ?1®p so jo zasliševali; ali gospa Masary-'Jv 1 > imela za avstrijski kriminal sn-J cn odgovor. »Ne povem«. Praški «v-?frsfci namestnik ji ni dovolil, da bi se ' a roselila na deželi; katoliški gro+’ ie v strahu, da bi se zbog človekoljubja • meril _ Dunaju. Začela je bolehati , rio bolj, in ker ni imela, premoženja, la lnr',ra^a bradati. Oni, za katere je ime-Vw .U:0lik° *ržne toplote blagih irii pomagati, Saj so sa-tfa-i™ * V b®di. Prijatelji Masarykove- Politične vesti. * Kako so obrekovali! V »Slov. Gospo.« od minolega četrtka čitamo sledečo izjavo kaplana Grila v Šoštanju: »Podpisani sem na nekem volinem sestanku žalil tukajšnje učiteljstvo m mi: delal krivico. Prekličem svoje žalitve in se u-čiteljstvu zahvaljujem,' da me ni fcoduJj-sko tožilo.« — Tako .so delali ti obrekovalci povsod, sedaj pa drug za drugim vlečejo repe med noge! Žalostna slika naših zastrupljenih političnih razmer, če morajo »božji namestniki« dajati takove izjave. * Radičevo rovarjenje v Makedoniji. Istočasno, ko se radikalni velikani in) modrijani prijateljsko »sporazumevajo« j z Radičem, vodi ta Radič odločno proti-! državno propagando celo tam, kjer je 1 tudi za radikale najbolj opasno — v Ma- J kedoniji, Radičevi agenti že pripravljajo tla bodočemu nastopu pri volitvah v Ma- j kedoniji. Te dni so oblasti izsledile več izvodov posebne prepovedane izdaje Ra- j dičevega »Slobodnega Doma«, v katerem j piše o Makedoniji prav tako, kakor bol-, garski makedonstvujušči; uvedena je| strogE^ preiskava. Iz tega pa se razvidi vsa neiskrenost in nepoštenost onih, kij se »pogajajo«, tako radikalov kakor tudi Radiča. Na eni strani izjavlja Radič, da ^ je za sporazum, na drugi pa istočasno j ruje temelje naše države. Isto je z radikali, ki dajejo na Hrvatskem Radiču raz-ne nagrade, v Makedoniji pa ga zasledil- j jejo kot političnega zločinca. Tako Vzgleda »sporazum«, o katerem se danes i toliko govori in ki ni v bistvu prav nič j drugega nego ostudna strankarska tek-1 ma, kdo bo koga prevaral, ne glede naj to, da se pri tem ogroža sama država in sama bodočnost našega naroda. * Zbližanjo Bolgarije z našo državo. V/soboto se v Sofiji sestane konferenca' naših in bolgarskih strokovnjakov, ki bo nadaljevala pogajanja, započeta v i Nišu. Na dnevnem redu konference soj 'sledeča glavna vprašanja: 1. Izplačilo rekvizicijskih priznanic. katere so dajali Bolgari za časa okupacije našim državljanom za odvzeto blago. 2. Vprašanje reStitucije odnesenih predmetov. Za te j predmete se zahteva odškodnina v denar- j ju. 3. Ukinjenje sekvestrov bolgarskih | posestev na našem ozemlju. 4. Sklenitev sanitarne konvencije za vzajemno pobijanje epidemičnih bolezni. Konferenca bi se bila morala sestati že poprej, ker pa so bolgarski strokovnjaki bili zaposleni z istimi vprašanji na slični konferenci v Bukarešti, je bila sofijska konferenca odgodena. Brez dvoma jc, da bo tudi ta konferenca, kakor niška, ninotfo doprinesla do končnega popolnega zb!i-žanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. V žadu.jem času se opaža, da je tudi v Beogradu polagoma začela izginjati prejšnja nezaupljivost napram Bolgarom. Zelo valile vtis je napravila na beograjsko politično javnost energična bolgarska odredba o pobijanju akcij makedonstvujusčih. Beograjsko časopisje naglaša, da je zbližanju med Bolga- rijo in Jugoslavijo vedno delala oviro bolgarska zahteva o neodvisni ali bolgarski Makedoniji, kakor hitro pa odpade ta zahteva, pade vse, kar nas jo delilo, in ta zahteva pada danes po zaslugi Stainbolijskega dan za dnem bolj. Vrata sporazuma med Bolgari in nami se vedno bolj odpirajo in ni izključeno, bomo v doglednem času doživeli še ono, kar si vsak resničen Jugosloven najbolj veli — popolno, tudi politično združenje Bolgarije z Jugoslavijo. Politika Stambolij-skega je sistematično namerjena proti temu končnemu izhodišču. * Položcj madžarske manjšine na Romunskem. Znani romunski učenjak, zgodovinar in politik prof. Nikolas Jorga, ki je zadnje dni predaval v Pragi, je dal uredniku Prnger Presse« zanimive podatke o položaju Madžarov v Romuniji in o možnosti sporazuma med Romuni in Madžari. Madžarska propaganda se namreč z vso silo zaganja v sosedne države, češ, da zatirajo madžarsko manjšino in da skušajo izpodbiti tla celo tudi sedanji madžarski državi. Vse to je seveda od kraja do konca izmišljeno. Prof. Jorga pravi, da je sporazum med Madžarsko in Romunijo mogoč, a le pod pogojem, da Madžari odkrito priznajo Sedanjo državno mejo, ki je z nekaterimi izjemami tudi nacionalna meja. Madžarska manjšina ima v Romuniji popolno politično svobodo. V zbornici imajo madžarski poslanci zelo radikalne govore, pa se nihče ne ^ čuti tako prizadetega, da bi jih bil klical; na odgovor. Državne šole, ki so bile po-1 Prej seveda čisto madžarske, so sedaj v ; posesti romunske države, toda njih mad-j žarski ustroj je še ostal in ostane. Isto} velja o ruskih šolah v Besarabiji, kjer se neprestano hujska proti sedanjemu sistemu v Romuniji, pa vendar nihče ne poseže vmes. Katoliška cerkev uživa vso svobodo. V zbornici se je nek romunski poslanec pritoževal, da se v madžarski cerkvi v Cluju hujska, proii Romunom in da se je pela madžarska himhn v slavo stare Ogrsko. Takratni minister notranjih zadev Argentojanu je odgovoril na to interpelacijo: »To mi ni• bilo znano, a če bi mi tudi bilo znano, bi bil prosil dol Ume osebe, naj bi zaprle madžarske himne na javnem prostor i, da bi so videlo, da sc mi zbosr tega ne čutimo ogrožene.« Škof Szechenvi ” Oreaclonmare (Velikem Varadinu) je član madžarskega episkopata v Budimpešti. Nemoteno lahko potuje k svojim vernikom na Madžarskem, dasiraVno madžarska vlada, ni sprejela za 100.000 Romunov na Madžarskem niti enaga romunskega duhovnika. Temešvarski katoliški škof Glattfelder je proglasil ekskomunikaeijo čez one. ki izvajajo agrarno reformo v smislu državnih zakonov, a vendar ga vlada rodi tega ni klicala na odgovor in je mogel’mirno zapustiti Romunijo ter zasesti škofovsko mesto na Madžarskem. Sedanji madžarski ministrski predsednik grof Bethlon ima v Romuniji velika posestva, da pa bi si zaščitil imetje, kliče na pomoč Zvezo narodov. Madžari vedno in povsod propagirajo vzpostavitev takozvane mile- nijske Ogrske, dasi ta Ogrska ne spada! v današnjo dobo, ampak je srednjeveški ostanek' habsburške države' Tudi kronal sv. Štefana ni narodna krona, marveč jo je podelil papež edinole v ta namen,,da ui1 pridobila katoliški cerkvi več vernikov. Sedanja Madžarska ima vse pogoje za uspešen razvoj. Njcua največja skrb bi morala biti, da bi si pridobila pot na' morje. Zato pa bi bila morala iskati prijateljskih zvez z Romunijo in Jugoslavijo O Horthyjevem režimu soli prof. Jorga,. da je vmes tudi mnogo osebnega oportunizma. Bivši avstrijski admiral je lahko zadovoljen, da je por,tal nekronani kralj Madžarske, ki ima za pomočnika nadvojvodo Jožefa. Na račun vzpostavitve stare Ogrske živi cela vrsta parazitov, ki eksploatirajo vse druge sloje. Z madžarskim ljudstvom je sporazum mogoč, z oligarhijo parazitov pa je popol-. noma izključen. * Grofa Bcthlena obljube. Madžarski miri. preds. grof Bethlen je poskušal v Rimu in Parizu izigrati malo proti veliki antanti in izvabiti od velike antante podporo. Toda zlasti v Parizu so mu prav odločno odmignili in mu celo zagro&li z reparacijskim kontrolorjem, če se ne bo Madžarska držala obveznosti iz mirovnih pegodb. Zato je grof Bethlen obljubil največjo štednjo, obljubil, da bo ugodi! vsem zahtevani velike in male antante in tudi, da jc Madžarska pripravljena svojo sedanjo obliko vladavine spremeniti in jo nadomestiti z demokratsko vlado. Mala antanta gleda skeptično na te obljube in zahteva kot predpogoj vsega drugega novo demokratsko vlado na Ogrskem. * Pogajanja med Poljsko in Turčijo. S turške in poljske strani se ofirij-ilno poroča, da se v petek sestanejo zastopniki obeh držav v svrho posebnih pogajanj glede obnove diplomatičnih, konzularnih in komercionelnih odnosa jev med Polj* sko in Turčijo. * Sanacija Avstrije ogrožena. V Sei* plovili načrtih o sanaciji* avstrijske republike se pokaže vsak čas kaka nova luknja. Pogoji za uspešno sanacijo so bili: stabilizacija krone ter uravnoteženje proračuna in tržnih cen. Stabilizacija krone je res uspoif. vse drugo pa je splavalo po vodi. Proračun izkazuje velike vrzeli, tržne cene pa vedno rastejo in so že v maju prekoračile najvišjo toč? ko, ki so jo dosesrle lansko leto in katero so takrat nazvali katastrofalen višek. Indeks je 5—7%. s čimer so bile draginj-ske doklade državnih nameščencev povišane za mnogo in mnogo milijard. Na-daljne milijarde bo požrla nova regulacija plač, ki se ravnokar pripravlja in 9 katero Seiplova vlada lansko leto še ni računala. Velik fiasko je doživela vlada z monopoli. Tobačni in solni monopol sta prinesla v državno blagajno skoraj za 2 bilijona manj kot je preračunal Seipel s svojimi finančnimi strokovnjaki. Seip-lov začetni optimizem je bil kratkoviden in ima že težke posledice kakor njegova površna in enostranska politika sploh* Sanacijzski načrt jo že danes resno o-grožen. s i Iczt n jr. postajala dan za dnem nasiinej-ša. Tiho, udano in dostojanstveno jo ir-' pela. Njenb srce je bilo pri družini, nje-j na vera je bila vtelešena v Masa.ryk:i, I heroju narodne svobode. Ki' se je Masaryk vrnil v domovino' kr.t pre-zident češkoslovaške republika in 1 ko je bil slovesno vstoličen na starem j praškem gradu, je bila njegova prva skrb, da po končanih slovesnostih obišče' bolau družico svojega življenji. Neopa-J že-rit- 3>- sedel v avtomobil 'n 'se v sneže-j nem metežu odpeljal v Veslavin. Po tali-! kih Irtih, po takem trpljenju — kako j*A-! dosl.io svidenje! V tej ljubezni ja že bili j zbiisana večna privlačnost mojkega in1 ženske. Narava je odstopila svoja čustva j duši. V trpljenju in duhovnem hrepene-! nju se je izkristalizirala spiritualna vez dveh bitij, ki ne spada več pod običajni j pojem :ykoiia. To je najvišja točka, ka- j mor dospe'ta mož in žena po ?zbojevanem j boju, potem, ko sta v polni mori izvršila! vse socialne in individualne dolžnosti. Gospa Charlie G. Masarykova, soproga prvega državljana svobodne domovine, se^ni mogla izkopati iz bolezni; njeno hiranje se je nadaljevalo po trdih zako-nih narave, ki se ne dado izprositi. Nekaj časa je še vršila reprezentančno dolžnosti, rtato pa se je umaknila v tišino iri se začela pripravljati ria veliko pot v Neznano. Zadnje leto ja prevladala živega bolezen1 fi. svojimi' p.ajskrajaejšigi^ posledicami. Umrla je v krogu svoje rodbine. Pogreb je bil na njeno in preziden-tovo željo tako skromen, kakor je bi- lo skromno življenje. Navadna rakev iri par konjev... Za rakvijo pa prezl-dent z ostalo rodbino in nato izbrani zastopniki države. Zastopniki vseh političnih plasti: tudi Nemci in komunisti. Tako se je v Lani končala pot njenega življenja. Življenje človeka je ogromna skala pristnočloveških tonov, ki ustvarjajo neštete melodije, izražajoče zdaj tragos’ zdaj smeh. In ravno žensko srce je bo-gato na teh melodijah: od najnižjega to-^ na animalnosti do najvišjega tona člo- j večnosti, kjer se smrtnikovo čelo dotika božanstva. Že v samem materinstvu se stopnjuje an.imalnost, do visoke pesmi nebeške ljubezni. Maupassant je v sve-, jem znanem romanu »Ženino življenje* analiziral svet navadne žene, ki se vrti na osi spolnosti in ki črpa svojo življensko modrost iz razočaranj spolno sebičnosti. V to vrsto spada največji del žepstva. Stopnjo višje stoji žena — mati. Žena namreč, kateri je materinstvo več kot navadna fiziološka iri družinska funcija. Nadaljno stopnjo zavzema žeria bojevnica, Zena, ki še poleg vseh svojih dolžnositi bori za lašteii ideaL Vrhunec zavzema mati genija. Charlie G. Masar.ykova je bila žeila-materiflžtva ge v* zgolj v otrocih, ampak tudi v možu, čigar ideali so prevevali vso njeno notra« njost. Bila je velika v ljubezni in modra v skromnosti. Bila je iskrena in lesriioo-ljubna. Mi »moderni« . •Odbor je l|l v direktni zvezi z Nanserio-fvo organizacijo. Ko mu je bila nakazana prehranjevalna cona, je nakupil v Carigradu in Romuniji 40 vagonov prvovrstne anoke, 2 vagona sladkorja, 2 vagona mila in 300 zabojev kondenziranega mleka. Vse )to je bilo odpravljeno v Južno Ukrajino, ik;>r je bila odboru dodeljena cona A-Jeksandrovsk v Zaporožju. Tu je odbor postavil 2 veliki kuhinji s skladišči, kjer 'dobiva hrano 24.500 'oseb na teden. Na ob- rabnega položaja. Znano je, koliko do-jfbrega so naštevali listi o raznih avstrijskih vojvodinjah, o katerih nam sedanji tmemoarji pripovedujejo zgodbe a la Ro-tcaceio. Gospa Masarykova je živela vse 'do zadnjega časa v skromnih razmerah, sato nimam povoda dvomiti o pristnosti njene dobrote in poštenosti. Vsi podatki kažejo toploto in lepoto dobre žensk1: du-fie. Ne cenim' svetniŠtva, ker je tak človek 'cvet, ki cvete in izgine samo zase. Soli-psihizem je nezdrav. Cenim človeka, ki gre skozi labirint malih slabosti k idealu Dobrega. Zlo je potrebno. Kdor trd;, da. ni slab, je hinavec in' škodljiv drugim, enak onemu, ki sploh zanikuje element dobrote v človeški notranjosti. Vse naše življenje je destilacijski proces. Kar je dobrega, se zgoščuje na dnu »čaše Tie-teirirtnosti«, slaba, umazana voda pa cd-teks. Glavno je, da je v našem življenju Vedno vee masivne, strjene snovi, da 'smo vedno bližje nedosežnemu vzoru. Življenje ni nikdar istovetno z idealom, pot k dobremu je večno premikanje distance med idealom in resničnostjo. Blagor človeku, ki zapusti za sabo sled harmonije (med življenjem in' idealom, dobroto in lepoto! Mislim, da je to sled zapustila 'znana Neznanka, čije senci se ki,m jam. v I—UtS. čnem zboru se je mnogo razpravljalo o nadaljevanju akcije, ker čez -100.000 ljudi še vedno trpi glad. Tajnik Jovanovi* je omenil, da je tudi vlada podpirala od-borova stremljenja. Uredništva listov so zbrala približno 250.000 D. Smernice za nadaljnje delo se bodo določile na prihodnji seji. Predsednik Narodnega odbora za pomoč gladujočiiri v Rusiji jo bivši skupščinski predsednik iu poslanca dr. Ivan Ribar, ki namerava odpotovati za dobro več mesecev v Južno Rusijo. — Podeželska društva, ki razpolagajo z gledališkim odrom in žele, da jih preko poletja poseti mariborski Ljudski oder, naj sc obrnejo tozadevno na pisarno Ljudskega odra v Mariboru, Kazina. — Sprejemanje železnega avstrijskega drobiža na poštah ukinjeno. Po odloku ministrstva pošte in telegrafa št. 26809 od 4. maja t. 1. ne smejo pošte več sprejemati železnega avstrijsko-ogrskega drobiža po 20 vinarjev, ki je bil doslej izenačen s 5. parskim kovanim novcem. Morebitne pritožbe proti tej odredbi naj pošljejo stranke generalnemu inšpektoratu ministrstva financ v Beogradu. — Gospodinje, Vani to velja! Ostanite c!®snačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine »Pekatete«. So naj-cetiejšc, ker se zelo nakuhajo. — Sanatorij za železničarje. Beograjski listi poročajo, da je prometno ministrstvo nakupilo v Vrnjačkoj Banji dvoje poslopij, kateri bosta preurejeni v sanatorij za železničarje. Tak sanatorij bo urejen tudi-v Palicu pri Subotici, kjer je poslopje za sanatorij že kupljeno in bo še tekom letošnjega leta preurejeno. -- Invalidska potrošnčka zadruga. Te dni sc jc vršil v Beogradu zbor invalidov, na katerem so bila odobrena pravila za invalidsko potrošačko zadrugo, v kateri bodo dobivali invalidi življenske potrebščine no znatno nižjih cenah. — »Dobrovoljačka banka d. d. u Zagrebu, podružnica Suhopolje«. Na letnem občnem zboru Hrvatske kreditne banke dd. Suhopolje zaključena je fuzija z Dobrovoljačko banko dd. u Zagrebu. Do brovoljačka banka napravila je dobro izbiro pri prevzetju tega zavoda tembolj, ker so baš v tem okolišu kolonizirani dobrovoljci, ki bodo v svojem poslovanju iri denarnih transakcijah navezani na svojo ekonomsko ustanovo. Področje Suhopolje je obenem izvozni kraj za žito, kar nudi pripravno polje za resno delovanje. — Smrt četnika Petra Mrkonjiča. V Prijedoru v Bosni je umrl 10. tm. Laja Jovo Gjujič-Malenica, bivši četnik veli kega kralja-osvoboditclja, s katerim se ;ie boril kot bosanski ustaš. Kakor znano, j; takrat pokojni kralj nosil Ima Petar Mrkonjid. V njegovih vrstah se je boriio tud; par Slovencev, od kateri n še živi V Ljubljani A. Toman. — Oporoka rodoljuba. V Podgradu v Istri je nedavno umrli notar jr. Tomo Šorli, Arrl rodoljub, zapustil svoje premoženje po polovici Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in enaki družbi za Istro. * — Projekt za zgradbo tvornike 7a aeicplanc. V ministrstvu vojne in nior-U81 ic« je bilo te dni sproženo vprašanj zgraditve tvornice za aeroplane. Tvorni ca bi ijhela skrbeti istotako za srridnjo kopnenih kakor pomorskih letal, aoio-planov in hidroplanov. Tvornica bi bili v rokah privatnikov, investiran pi bi bil samo domač kapital. Vojno mifiVtr-s*vo bi se obvezalo zagotoviti tv.-v.-nVi s‘,iliio naročanje- Vojni minister .U’ stopil v stike z našimi industri jalci in' pričel razgovore posebno s tvornico vagoriov lokomotiv v Slavonskem Brolu. Ta firma jo imela že poprej izgotovljen roojekt. za postavitev take tvor n Ve, td ga, pa mogla udejstviti. ker ji je. držav dtlžna 18 milijonov dinarjev. Ako bi se m jiio ministrstvo ne sporazumelo « na šo .industrijo, potem bi se poizknši’a iz Nimčije na račun vojnih reparae\j do lili. taka tvornica, ki bi bila v državi;’ režiji. Kar se tiče mesta tvornic*. prl-Vf ja v prvi vrsti v poštev Novi Sad,-Ki ju itak že središče naše avijatike. — Volitve v pokrajinske zbere Istre, Trsta iri Furlanije. Italijanski listi poročajo, da bodo tekom letošnjega poletja razpisane volitve v pokrajinske zbore novih italijanskih pokrajin Istre, Trsta in Furlanije. Nove province so, kakor je znano, tako razdeljene, da naši ljudje ni k jej ne bodo prišli do pravega izraza. — Novi petrolejski vrelci. V selu To maževo. blizu Velikega BoČkereka se je 114 posestvu., kiue.ta Vladislava Petima pojavil petrolejski vrelec. Zadeva je prijavljena oblasti, ki bo odposlala poseono komisijo, da ugotovi kakovost petroleja, ali bi se izplačalo vrelec nadalje cks-ploatirati. — Iz žalosti za umrlo ženo je pred par dnevi izvršil bogat kmet v Rumanki pri Novem Sadu, Mihajlo Kovač, samo-mor. Pred dvema tednoma mu je nenadoma umrla njegova mlada žena, s katero je bil še le par tednov poročen. Od tega časa je bil ves pobit ter ni šel iz sobe. Pred par dnevi pa so ga našli v. sobi s prerezanim vratom; Prepeljali so ga nemudoma v bolnico in je upanje, da mu še rešijo življenje. — Volitev uprave fonda beograjskega vseučilišča. V torek so se na beograjskem vseučilišču vršile volitve uprave fonda siromašnih študentov. Agitacija je bila strašna, glavna borba pa se jo vršila med radikali in demokrati. Radikalni študenti so napeli vse sile, da bi pora-zli demokratske. Posebno »Balkan« je hujskal radikalno akademično omladi-no, naj se bori za »sveto srbsko stvar proti jugoslovenstvu«. Rezultat glasovanja je sledeč: radikali 437, demokrati 428, komunisti 311, republikanci 195, in zemljoradniki 50 glasov. Ker pa so radikali prepozno vložili listo, ni bila potrjena in tako niso pri razdelitvi mest prišli v poštev in' so bili iavoljeni le demokrati (6), komunisti (6) in republikanci (2). Po končanem' glasovanju so priredile razne skupine manifestacije po mestu. Prišlo je tudi do manjših incidentov* posebno s komunisti. »Balkan« je vsled radikalne nesreče zelen’ od jeze. — Značilne obsodbe zagrebških navi-jalcev cen. Pred zagrebškim sodiščem je v teku cela vrsta tožb radi navijanja cen. Vsem' prednjačijo mesarji, ki so prodajali drugovrstno meso za prvovrstno. Razprava proti mesarjem bo te dni dovršena. V sredo je izreklo zagrebško sodišče značilno sodbo v razpravi proti nekemu zagrebškemu peku, ki je prodajal manjši in lažji kruh, kakor je predpisano. Obsojen je bil na mes&c dni zapora, pogojno na eno leto in 5000 Dinar, globe. To je prvi slučaj, da je bil navi-jalee cen obsojen na pogojno kazen. Nedvomno bodo take kazni več zalegle, kakor pa še tako visoke globe, katere lahko premeteni navijale! zopet zvale na kon-sumeute. Radovedni smo le, kedaj bodo naše oblasti mariborskim mesarjem stopile na prste. 1' — Škandal z našimi optanti iz Madžar ske. Več naših družin, naseljenih na Madžarskem krog Budimpešte, se je poslužilo opcijske pravice ter zaprosilo za naše državljanstvo.-Naravno je, da so se morale te družine po rešitvi opcijskih prošenj izseliti in naseliti v naši državi Ministrstvo agrarne reforme, ki bi bilo moralo skrbet za naselitev teh ljudi, ni storilo ničesar; komaj tedaj, ko so bili naši ljudje v naši državi, so na hitro roko določili, da kolonizirajo te optante v Macedoniji, pred vsem tla Ovčjem- polju. Dodelili so jim' res zemljo — toda drugega nič. Ljudje so prišli na golo pustinjo, kjer ni bilo ne strehe, ne orodja in sploh ničesar. Da ne morejo živeti kot zajci na praznem polju, jc naravna, zato beže na vse strani in se pripravlja jo na zopetno vrnitev na Madžarsko, če .vlada zanje ne poskrbi. Slavna radikalna vlada pa, mesto da bi pomagala tem revežem ,laže po svojem časopisju, kaj vse je storila zanje in opisuje njihovo življenje tako,' kakor da bi živeli v raja. Tudi to je lep dokaz radikalne lažujivo sti, malomarnosti in' gnilobe, ki se prav nič no razločuje od tistih lastnosti naših klerikalcev, ki so sedaj zlezli z radi kali tudi formelno pod isti klobuk in so torej za vsa njihova dela soodgovorni. -- Angelj miru v Beogradu. V nedeljo zvečer je prišla v Beograd neka Kata Krnjevič iz Gline, ki je izjavila novinarjem, da ji je zapovedal Bog, naj se sestane z dr. Korošcem in zastopniki drugih ver, zlasti z muslimani, da vsem skupaj sporoči željo Boga: Sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev ter dobri odnošaji s sosedi. Če se to izpolni, bo prišlo v deželo blagostanje, kakoršriega nikdo ne pomni, padal bo dež in zemlja bo dobro obrodila. To je pripovedovala tudi že po Hi'vat »ki, v Zagrebu, in sedaj je prišla, da pove to celokupni vladi. Naj prej se bo sestala s Korošcem. Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo zagrebškim listom, iz katerih smo to vest posneli. — Gozdni požar Ha otokn Rabu. Dalmatinski listi poročajo, d& je £0?ar ps otoku Rabu uničil nad eno tretjino ob-j činskih gozdov, rmzvanili Kali front. Pri'• požaru jo zgorelo več sto vagonov že' posekanega lesa, večinoma zasebna lastj otočanov. Prebivalstvo otokov, trpi vsied,j požara ogromno škodo. Kako je požar j nastal, še ni pojasnjeno. Na otoku vladala velika suša in ni izključeno, da? je ogenj nastal od kakega cigaretni«; ogorka. _ j — Poljski delavci iz Češkoslovaške11 Francijo. »Journal des Debats« . da sta francoska in češkoskivaška vla^i sklenili pogodbo, glasom katere stavi! Češkoslovaška Franciji večje poljskih delavcev na razpolago. — Papeževa doslednost. Ko so ----------- viki nedavno umorili katoliškega pre'^ lata Butkiewicza, je na papežev miglja*; ves katoliški svet protestiral proti sovjetskemu krvološtvu. Ko pa je bil te doti umorjen sovjetski diplomat Vorovski, 2e i papež poslal sovjetski vladi v Moskv* svoje sožalje! ' — Upton Sinclair zaprt Znani ame*| riški pisatelj Upton Sinclair, ki je iB®“j davno tožil bivšega avstrijskega mini*: strskega predsednika Hussareka radij razžaljenja časti, ker ga je napadel ra® i nekega spisa, je bil te dni v Newyorkrt, aretiran. Sinclair se je v zadnjem žftSitj zavzemal za to, da bi ameriška vlad*; priznala sovjetsko Rusijo. Radi tega 9® j ga ameriški listi ljuto napadali. Zatrju" je se, da je v zadnjem času nastopal političnih vprašanjih tako, da je postal ] nevaren' obstoječemu družabnemu redu. — Kralj Železnic umrl. V Sanmartiritfl na francoski Rivieri je umrl pred pa? dnevi znani ameriški milijarder Georg Jay Gould, imenovan kralj železnic-: Gould je že dalje Čala bolehal iri se j® zdravil na francoski obali. Zdravniki so' njegovemu življenju že davno napovedali konec. . . t — Poletni čas v Franclji. Francoski parlament je sklenil s 313 glasovi prati. 246 glasovom', da se tudi letos uvede poletni čas. ’ _ ;; — Rodbinski shod. Na Češkem živi starodavni rod Pejši, ki šteje danes približno 100 družin’, razseljenih širom1 češke in’ pripadajočih raznim' 'socialnitri vrstam. Sledovi tega rodu segajo v dobo Vaclava IV., ko so Pejši bivali v Sedi-oanih. V ta kraj' so sedaj sklicani vsi Pejši, da se spoznajo med seboj in da osnujejo rodbinski arhiv. Sklicatelji 80, povabili k temu nenavadnemu shodu vbo znanstvenih društev, ki bodo ob tej priliki izvedla antropološka, sociološka iri medicinska raziskavanja, ker se pač 1* redko zgodi, da bi se sestali števl’rij poj tomcl starodavne rodbine. To je tuli prvi sliod te vrste na Češkem’. — Opatiea — vlomilec. V osi ješ listih' čitamo sledeči zanimiv, dogodek* ki sc je odigral te dni v neki vasi v n»-šičkem okraju. K nekemu tamošnjem11 bogatemu mlinarju je prišla pobožna opaJ tiča ter ga prosila za dar za neko humanitarno ustanovo. Ker je bilo že mračno, ga je naprosila tudi za prenočišče. Ml’*1 nar je ugodil njeninr prošnjam ter ji P°' nudil lepo sobico v prvem nadstropju tik svoje spalnice. Med tem, ko je pobožri® opatiea skupno z mlinarjevo družino v0' čerjala, se jc skril v njeni sobi pod P°' steljo nek mlinarjev nastavljenec, hote® mladi opatici ponoči ponuditi svojo l3lt' bežen. Po večerji je prišla opatiea v svojo sobo ter se začela slačiti. Pod postelj® skriti mlinar se ni malo začudil, ko jM opazil, da nosi opatiea pod svojo haljo moško obleko. Ves prestrašen pa je P°' stal, ko je navidezna opatiea potegnil4 iz žepa ogromen samokres, ga pregledai0’ če jc nabit, nato pa stopila k oknu ^ zažvižgala. Od zunaj se je zaslišal odziv. Kmalu nato je opatiea poteP1’.^ izpod suknje pleteno lestvo ter jo spu?'1 . skozi okno. Sedaj je skriti Iju®1^ _ spoznal, da ima opraviti z nevarnim* parji, ki hočejo napraviti ponoči pri mlinarju. Med tem, ko je porn°c”\ opatice-roparja plezal od zunaj po 1®S ' ’ je mlinar tiho splezal izpod postelje e nič hudega slutečega roparja zffr8^a za noge in ga strmoglavil skozi okno-krik so prihiteli ostali, mlinarjevi šli pod oknom enega roparja nU drugi pa. ki je plezal po lestvi ter i^^ precej visoko, si je zlomil obe nogi-klicano orožništvo ni moglo dogna i. _ sta zasačena roparja. Pri r»rpcri' , našli nikakih" listin’, oni pa. ;S1 3p mil noge, ni hotel ničesar izda i. ' -. kava ni mogla dognati, če so .g, stvari udeleženi še kaki drugi • ra^ejt jagačepih dveh. Dopisi. Slov. Bistrica. Kakor se riant poroča |'bd tukajšnje klerikalne strani same, pošiljata, iz Slov. Bistrice v »Stražo« dopise, ,.v katerih se na skrajno lažnjiv način p'blati tukajšnje'naprednjake, kaplan Strin-1 sek in dekan Cerjak. Seveda je pod Jiašo [pastjo, da bi na lažnjiva obrekovanja I teli dveh dopisnikov odgovarjali, smatrali smo pa za potrebno povedati, kdo je r"duševni oče teh lažij, da bodo poznali kSlovenjebistričani lažnjivi karakter dopisnikov tndi osebno. Kaj s teni zasledu-fcjeta? Ničesar druzega: Domišl jujuhi si, f?a bosta s tem večnim obrekovanjem in piskanjem, s katerim je začel svojo t/n ijero« v Slov. Bistrici osobito dekan ^®rjak, ubila »motreno kulturno delo, patero vrše slovenjebistriški naprednjaki k? vso požrtvovalnostjo vsa zadnja leta. !vj° je prozoren in malo časten namen teh '.Tffk dopisnikov pri njunem delu. — ^Aarodnjaki slovenjebistriški, smatrali sm° za potrebno Vas na to oposariti, • Kozje. Kozjanski kaplan ustanavlja s ^>močjo nekega klerikalnega privan-ranega agitatorja v,našem trgu Orla, ;®avaja nevedno šolsko deco in jo vpisuje bl"ez dovoljenja starišev med člane. rsf I 5V v .JPrasamo šolsko oblast, ali je dovoljeno, ga ta božji namestnik zastruplja nedol-pne otroke s svojimi politikujočimi na-stariši! Vam je po volji, da se fs, v ^roci uče mesto verouka le so-ra®tvo do 'bližnjega? Svetujemo g. de-, &nu, da pošteno prime svojega namestil* 1 Za ušesa s primernim poukom o j. °«nostih njegovega poklica. — Kapla-u primerno neotesanost moramo imeno-. njegovo naročilo otrokom, da pobila30 med službo božjo po trgu prispev- r i"K *a °d vseh tržanov. Ali ni v ni^esar nujnejšega kot družaben* /odirajoča kaplanova i>o 1 i t i k a ? Če 6 izzivati, smo pripravljeni, da se Hi a ‘1 tresemo. Za danes Vam svetujemo, . Y s° ^rigate le za yašo službo, kar je za FJ>a.S p°trebno, drugo pa pustite na miru. k r.1Vandranemu agitatorju pa nujno «ve-da pobere šila in' kopita in po j. . ]znjici odrine tja, odkoder je prišel, r1Cftr bodemo segli po samopomoči. Tržari. Celjske vesti; Kulturne in narodne prireditve \ C c- šola šolskih sester v Celju vprizori sodelovanjem deške okoliške Sole v soboto dne 26. tm ob 8. uri zvečer in na (feedeljo dne 27. tm. ob 3. uri pop. v velik: 'dvorani Narod. doma. inladinsko igro [»Pogumni Touček v kraljestvu vil«. Či-^i dobiček se vporabi v šolske namene, koncem junija nastopi mestna osnovna v?^a v mestnem gledališču :: igro, koje dohodek je namenjon za. šolsko lkr^nic°' ~~ 3‘ 'iunija pripravlja vc- i f leni odsek .Tugoslovenske Matice veliko '^dsko slavnost, ki naj bi združila lia-I un° čuteče prebivalstvo cele savinjske ®°line. !br ^0V red za Celje se je odo- ■tel H “ Za^n3> občinski seji ter določuje ■ L* . 606 Pristojbine: na vodarini se pla-3e v in«stu 12%, v okolici 16% hišne Vrhu tega se mora doplačati Un ,er.enca med vodarino in faktično Porabljeno vodo, ki se ugotovi z vodo- •toerotn. Pristojbina za vodo znaša 15 para «a Jcui ~ za • v«, te prostore od 10—20 D, % obrtna j*d kub. metra. Pavšalni zneski so Hlcde-• pisarne, komptoire, trgovsks In' go- P' ;fet'lniške x, ^rafovališča s stroji 'Sara, za kub', meter 15 ■, ozir- kot letni minimum 45 D. Za 'opazno kad se plača 30 1». škropilne 20 1S.. kloset z vodo 10 D in ;.a pisoar 5 D, j”3- hidrant 25 D, za konja in govedo pri i Vsebnikih 8 D, za vsak voz 10 D, za avtorji 20 D, pri gostilničarjih, Živinskih ^Sovcih in mesarjih za meter ja.-ili v : evu 2-5 D, za drobnico 1 D, pri stavbah ! a kub", meter zazidanega prostora ?0 pa-|^a> za kvadratni meter podstrešja 15 pa-*• Pristojbina za. izposojevanje vodo-^ra znaša 8—25 D. Šport. n L ' Maribor naznanja, da nastopi ^nedeljo dne 20. tm. popoldne v tekmah' '<5raTrm -^ma^erjem, Dunaj ter Rapidu, 'Oddp>t-’uS sv°3™ Prvim moštvom v dveh taapid — n !estavali, 8 tukajšnjim SK ®a ti \ i n3eno občinstvo opozarjamo Ivrstn 6 m'’ ^a^eri bodeta nudili prvo-Stevii^- 'no5?1^.etnf> ijrro> ter vabimo k prstno -»'"'vmi/ jSIU) vaoimo K 'kem v™ *’ ^?raIt> se bode ob,nvsa- “J- Vrememi, ■■■ . Wffienu, « Qdbo&, ^Komunalriafpolitlka. Mestna aprovizacija. — Pravočasna pre-vf ^v skrba žitaric In kuriva. V V vseh večjih mestih je zlasti med iri po vojni postalo običajno, da mestna ob Čina preskrbi revnejšemu prebivalstvu cenejša živila in kurivo. Vsaka večja občina .ima dane« svoj aprovizacijski odbor ali odsek. Tak odsek obstoja tudi v itia-riberskem občinskem svetu, vendar pa o njem doslej nismo mnogo slišali, ker je skoraj .ves čas spal spanje pravičnega, Razen ponesrečene mesnice in par komadov jajc, ki jih je stavila na razpolago neka tukajšnja izvozna tvrdka, doslej pravzaprav ni ukrenil — vsaj javnosti o tem ni ničesar znano — nič. O priliki krize v občinskem svetu je bil izvoljen nov odsek, kateremu je poverjena naloga a-provizacije. Isti odsek upravlja obeuem tudi vse agende, ki se tičejo tržnega nadzorstva, mestne klavnice, obrtnih in trgovinskih zadev ter takozvane premogovne komisije, o. kateri smo zvedeli še le nedavno iz neke izjave v občinski seji. Da so ti odseki lahko pravi blagoslov zlasti na revnejše ljudstvo, dokazujejo druga mesta, n. pr. Zagreb, kjer zalaga revne sloje s cenejšo moko, krompirjem, zelenjavo, mesom, kurivom in vsemi vsakdanjimi potrebščinami ter pri tem ugodno vpliva na cone na trgu, kjer jih drži na primerni nižini in občiuVvo ni izročeno tako slepo vsakemu oderuhu, kakor na primer pri nas v Mariboru, kjer ta odsek doslej sploh še ni deloval. Ne bomo razpravljali o tem, komu je pripisovati krivdo, da mariborska apro-vizacija ne funkcijonira, kakor bi lahko in kakor bi bilo želeti, povdariti hočemo samo potrebo pravočasne preskrbe zalog. Aprovizacija more biti uspešna le tedaj, čo se preskrbi z blagom v času, ko je do-tiV.c blago najcenejš>V‘ie jn šele tedaj ko je povpraševanje po blagu največje in fco cene najvišje, blago pa večinoma že v rokah prekupčevalcev in verižnikov. Popolnoma priznavamo, da to ni lahko naloga, treba je mnogo požrtvovalnosti in truda, da se to izvede, toda z malo dobre volje merodajnih činiteljev se lahko vse napravi. Samo za en mesec naj izgine ogabna vsakdanja politika iz občiiiske dvorane, občinski svet u-rj Sc zav? svoje naloge, ki mu jo nalaga skrb za revnejše sloje prebivalstva zlasti v času današnje draginje in tudi Maribor bo lahko ponosen na svojo aprovizacijo, kakor ee ž njo s pravico ponašajo druga mesta. Na polju dozoreva žito. Prekupčevalci ni trgovci že danes računajo, koliko jira bo »vrglo«. Zato je tudi skrajni čas, da si mestne aprovizacije zasigurajo potrebne količine žitaric, a to ne pri prekupčevalcih in1 trgovcih, temveč pri producentu. O tem se je začela debata že v zadnji seji občinskega sveta vsled ponudbe žitnega zavoda, ki pa je tudi le navadno trgovsko podjetje, ki gre za dobičkom. Zato se o ponudbi za enkrat ni razpravljalo, vendar pa se je s tem sprožilo vprašanje aprovizacije irt želimo le, da bi ne ostalo samo pri »vprašanju«. Drugo pereče vprašanje je poleg mesnice, ki jo v Mariboru najbolj potrebujemo, vprašanje dobave kuriva, zlasti drv. Cene drvam so od lanskega leta preko zime znatno poskočile. Ko so dosegle maksimum, so se ustalile. O kakem padcu torej ni bilo govora in ga tudi ni pričakovati, kljub temu, da je z nastopom’ toplejše dobe povpraševanje po drvab precej padlo. Lesni trgovci skušajo svoje zaloge, ki so se tekom zime izčrpale, čim-prej zopet nadomestiti. Izvoz drv, ki zlasti pri nas tvori skoraj glavno pano go izvoza, cene drvam znatno navija, gotovo pa mnogo bolj, kakor kmet-produ-cent, ki plača drvarja in prevoz po železnici. Nadalje je treba upoštevati, da danes noben dfžavni nastavljenec ali zasebni nameščenec in delavec nima toliko denarja, da bi. si že sedaj oskrbel potrebno kurivo za zimo. Zair, ja ;:a zimo povpraševanje tem večje, železnice So preobložene in cene zopet naraščajo. Pri vsem tem pa imajo tudi naše državne oblasti, uradi in zavodi grdo jiavado, da dobavljajo potrebno kurivo šele r jeseni, ko bi ga lahko imeli že davno v svojih skladiščih. Sedaj, ko so poljski pridelki, ki so bili določeni za izvoz, večinoma še na svojih tnestih, je železnica najmanj obložena in torej najlepša prilika za vse korporacije, urade, mesta itd. za prevoz za zimsko dobo potrebnih' zalog. Upamo, da bo novo kotistlt.i-rani odsek' ki mu je poverjena naloga aprovizaciir' Mij—i mi »»»mm ittt ‘ r; posvetil tem1 vprašanjem’ vso potrefcso pozornost tor z uspešnim delom lajšal bedo, ki preti revnejšim slojem ob vedao naraščajoči draginji. Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umet* ■»•fflfo- niško in gradbeno razstavo. ^ (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Prijavni rok samo do 1. julija! Te dni so se razposlale prijavnice vsem industrij a.lcem iu obrtnikom. Čo kaiteri ni sprejel prijavnice, naj so nemudoma o-brne na pisarno razstavnega odbora' v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon št. 325. Opozarjamo vse razstavljale©, da morajo biti točno in' razločno izpolnjene prijavnice vposlane razstavnemu- odboru najkasneje do 1. julija tl. Na po tem1 roku došle prijavnice se bo oziralo samo, če bo na razpolago dovolj prostora. Ker vlada v industrijskih, kakor o-brtnih krogih veliko zanimanje za to razstavo, priporočamo vsakomur, da se pravočasno prijavi. Ob enem s prijavnico naj se nakaže naplačilo, s katerim se krijejo upravni stroški- Naplačilo se pri končnem obračunu za najemnino itd. od-računa. Vinska razstava, ki je lani krasno u-spela, sc tudi letos prirodi, na kar opozarjamo vse vinogradnike, da se na to pravočasno pripravijo. Podrobnejše informacije daje vinarski in' sadjarski odsek Slovenske kmetijske družbe v Mariboru, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti. Vrtnarska razstava. Tudi letos' so 'se vrtnarji priključili obrtnikom ter prirode na lanskem razstavnem prostoru svo jo II. vrtnarsko razstavo, ki je že lansko leto, kot prva te vrste, vzbujala, vsestransko pozornost. Opozarjamo na to razstavo ne le vrtnarje, temveč tudi vse druge interesente! Gradbena razstava, Gradbena stroka, ki pri nas skoraj popolnoma počiva, bo letos v večjem obsegu zastopana na razstavi. Razstavljeni bodo vzorci raznih novodobnih in modernih zidov, ki orno gočajo hitro in’ cenejšo gradbo hiš. — Razstava je velevažna za vse, ki nameravajo graditi, posebno pa še za razne gradbene zadruge posameznih stanov. Poleg domačih gradbenih podjetij se bo udeležilo razstave tudi več inozemskih podjetnikov z najnovejšiini modeli. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon št. 325. Objave. $ Društvo hišnih' posestnikov Maribor in okolico vabi vse svoje 'društvene čl n ne k rednemu občnemu zboru, ki Se vrši v nedeljo dne 27. maja 1923 ob JO. uri predpoldne v Gotzovi dvorani, Aleksandrova cesta. Dnevni red: 1. Poročilo o dejanju odbora v društvenem letu 1922. 2. Odobrenje računskega poročala za leto 1922. 3. Volitev odbornikov. 1. Vrditcv treh prcgledalcev računov. 5. Določitev članarine za leto 1923. 6. Sklepanje o predloženih predlogih. Predlogi se morajo priglasiti pri odboru tri dfti pred zborovanjem1. 7. Sedanji položaj liiši?ih posestnikov. 8. Poročilo o novo,rt f-tario vanjskem zakonu in »Pravilniku* tfr o Jzpremembali sti. — Odbor. »Pravilnika«. 9. Slueajrfo- □axioDDnnnoa □ □ □□□□□□□□□□□o Ljudska knjižnica Narodni dom, !. nadstr, posluje ob nedeljah od ure in ob četrtkih od 18.—1/2‘ž0. ure mladin. oddelek ob sobotah od .18—19. ure rtooDDcncnopD o o □nonnononnon Listnica uredništva. f »Strašna misel«: »Balkanove« sanjarije o konferencah v Rimu nam ne smejo biti povod, da širimo malodušnost! Take stvari tudi ne bi naših notranjih sovražnikov niti najmanj odvrnile s pota, po katerem gredo. Proti njim treba učinkovitejšega orožja. Teple jih bolo njihove lastne obljube, Zdr&vp t. in kaj jiru- ♦'V ..r-,.- Mariborske vesti; Maribor^19.»aj»t-JS3S«, m Južna železnica v kraljevini SHtS. Prejeli srno: Veliko se je že pisalo itft govorilo o optaciji železničarjev j. ž. :vjj Nemško Avstri jo; več se je razmotrivalo.i da se morajo ti ljudje takoj presclitii v Nemško Avstrijo, ko bodo posta© nemški državljani, a zgodilo se vzli strogo zabran jeno. Tudi splavi se ne sme-"1 jo zadrževati pod mostom. Opozarjamo' občinstvo na to naredbo, da ne bo ne-** Sporazumljenja, če bi straža morala proti komu, ki bi te naredbe ne upošteval,5 nastopiti. mi Važno za podnajemnike, OJ Druit-' va za zaščito najemnikov smo prejeli: Nedavno je okr. sodišče v Ljubljani vi, neki razpravi o zaščiti podnaj imuikovr1 razsodilo v njihovo korist. Podoben' fclut’ čaj se sedaj obravnava pri sodišču v Ma-fj riboru iri izid te razprave — kakor sme- ! mo upati — tudi ne more biti manj ngo-' deri. Vpišejo naj se torej pri društvu Sta* t novanjskih najemnikv tudi podnajemnH ki, ki so zaščite najbolj potrebni in kisei potem proti društveni izkaznici Smejo irt1* bi se tudi v lastnem interesu morali •n-' deležiti vseh javnih odborovih sej vršečih se vsak prvi in tretji četrtek v me se-' ou v kazinski dvorani. Mnogi najemniki,** ki so pri razsodišču že imeli razprave, • mislijo, da je že vse končano iri da bo1 ostalo pri izrečeni razsodbi, pase motijo, stari člani morajo ostati še nadalje organizirani, ker inače nimajo pristopa t prihodnjim važnim sejam, ter tudi ne dobijo več informacij, ki so za vsakega' drugačne in ki se po časnikih ue bodo več razglašale. Na novo pa bi se morali organizirati vsi še ne vpisani najemniki, ter naj se ne pustijo odvračati po neved-neših, ali begati po plačanih hujskačih, kakor se je to ugotovilo v zadnjem času., m Predavanje o domači umetnosti. Na povabilo Zgodovinskega društva bo predaval drie 25. maja ob 8. uri zvečer v mariborski veliki kazinski dvorani pokrajinski konservator g. dr. Stele o umetno« sti na Slovenskem. Predavanje bo po jas- 1 njeval s “kioptičniml slikami. Meseca a-prila je isti gospod predaval v Ptuju kot' gost ondotnega Muzejskega društva in’ j» mestao o^edališče.. £ kftierejji §e je mm*:. mm mso k«. ■»Maribor, 20. mola’ 1923. . J f, ■- - .vršilo predavanje, 'do sadnjega kotička polno ukaželjiiega in za -umetnost vnete ga občinstva. Upamo, da tudi Maribor !ne bo zaostal za Ptujem. Vstopnina bo prav skromna: za sedeže I. do III. vrste 5 D, za ostale sedeže 3 D, in za stojišča po 1 D. Predavanje je namenjeno proslavi 20 letnice Zgodovinskega društva. m Izlet akcijske čete Orjune na Pesnico. V pondeljek dne 21. tm. popoldan se vrši izlet akcijske čele Orjune v Pesnico. Odhod ob 14. uri izpred glavnega kolodvora. Udeležba obvezna. Četnik. m Sanatorij v Mariboru je oficijelno otvorjen. V zavod se sprejemajo vsake vrste bolniki jzvzemši z akutnimi, infekcijskimi boleznimi, ter bolniki z odprto tuberkulozo. P. n. gg', zdravniki se vljudno vabijo, da se poslužujejo zavoda, v katerem imajo za zdravljenje svojih .bolnikov na razpolago vse moderne tozadevne naprave. Ob enem si usojamo p. n. gg. zdravnike, kakor tudi p. n. javnost opozoriti, da jc uvedena v sanatoriju jrosta izbira zdravnikov. Več v današnjem oglaSu! m Dr. Reisnian oproščen radi bičanja Žebota. Danes v soboto se je vršila razprava v tožbi oosl, Žebota proti dr. Heis-nlanu, češ da je dr. R. proti njemu zamahnil s pasjim bičem. Priče, Žebotovi zaupniki, pa so potrdile, da je bil Zebot z bičem tepen. Ker torej ni bil podan dejanski stan Zebotove tožbe, je bil dr. Reisman oproščen. m Sprejem Čehoslovakov v Mariboru. V pondeljek bo ob lš3. uri pop. pri brzo-vlaku mariborska JČLiga z županom Grčarjem na kolodvoru pozdravila vračajoče se Čeboslovake in vabimo k spre- 1 jemu narodno občinstvo. Dr. Pivko in Žerjav zastopata mariborsko ligo v Ljubljani. ' m Nov restavrator v Narodnem doma. Danes v soboto zvečer se zopet otvori restavracija v Narodnem dotnu; ki je bila ■ 'sedaj radi spremembe vodstva par dni zaprta. Restavracijo je prevzel g. Ivan Šober, ki je nfiši javnosti' dobro znan še iz časa, ko je imel restavracijo »Maribor«. Restavracija v Narodnem domu jc v zadnjih letih vsled neprestanih sprememb zelo padla, oseba novega restavratorja pa uas uverava, da sc povrne v naš Narodni dom sedaj zopet staro življenje. Dobra kuhinja in dobra ter cena vina, bodo privabila, velik krog stalnih 'gostov. Restavracija se v kratkem tudi, renovira In preuredi. To spremembo iskreno pozdravljamo, m' Prve črešnje na mariborskem trgu. V četrtek so se pojavile na mariborskem trgu prve črešnje, ki so pa zelo kisle, a ne- po svojem okusu, temveč radi cene. Stanejo namreč kilogram samo — 80 K. m Nesreče in' nezgode. Sprevodnik J. Horvat jc pri premikanju na postaji Videm Krško padel pod vlak, ter si zlomil obe nogi. Težko ranjenega so pr epe ljali v mariborsko bolnico. — Martin Beribak, zaposlen v opekarni v LajterSper-ku, je pri delu zadel V nek drog, ki mu jc-padel na glavo ter ga težko ranil. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. m Nočno službo ima prihodnji teden lekarna pri »Mariji-Pomagaj«, A. Konig, Aleksandrova cesta 4. m Koncert v mestnem parku. Vojaška godba priredi na binkoštno nedeljo ib pondeljek ob pol 11. uri dopoldne v mestnem parku običajni koncert. mi Hotel Halbwidl. Jutranji in večerja i koncert. Prvovrstno Gotzovn marčno in črno pivo. Izborna vina. Meščanska kuhinja. Toči se tudi novo rodeče vino. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. IX; redna seja občinskega sveta mariborskega. Znaki razkroja narodno t socialistične stranke. — Tožba Mestne hranilnice. — Nova korupcijska afera pri mestni klavnici? Svetnik Rahun išče akt. Izvoli se preiskovalna komisija. — Zvišanje cen plinu se odkloni. Narodno g!sd®!i Reperfofre: e, Sobota, 19. maja: Faust, izv. gostovanje g. Balabana, (bariton) g. Sowilskega (tenor) g. Zathega (bas) članov ljubljanske opere. Nedelja, 2(1. maja: Ob 15. uri Pogumni Tonček, izv. Mladinska predstava. — Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«, izv. (kup.) Gostovanje g. Sowilskega, člana ljubljanske opere. Pon-deljek, . 21. maja: Ob' 15, uri »V kraljestvu palčkov«, izv. Mladinska predstava. Vprizori dekliška osnovna, šola y Studencih. rt,-Vr : * ■ A; izv. -'(kuponi)'. '*'* 'jPondeljek, 21. maja ob 20. Zvesti tovariš. JnaiSi Zaprtfi., ^ Maribor, 18. maja 1923. Ob pol 20. uri otvori župan sejo, ki tvori nadaljevanje zadnje seje. Pred prehodom na dnevni red poroča, da je občinski svetnik g. Rudolf šega (N8S) odložil svoj mandat, ker je prestopil v* radikalno stranko. Na njegovo mesto ho vpoklican g. Jakob Podlesnik, pisarniški, predstojnik. Tudi mesto odstopivšega dr. Ravnika vpoklicani namestnik g- Rehar odlaga mandat, ker je izstopii iz n are. d-nosocijalistične stranke. Na njegovo mesto bo vpoklican železniški re vitlu ut Fran Ra meli. Nato prečita župnn nujni predlog kluba SLS, ki pravi, da je tožba, ki jo je naperil odbor Mestne hratillavj? proti bivšemu odboru radi podpisa vojnega posojila v znesku 14 milijonov kron, ris-kantna in ni izgleda, da bi jo hranilnica dobila. Z ozirom na visoke sL naj občinski svet ukrene korak-, da odbor hranilnice to tožbo umakne. V > utemeljevanju dr. Leskovarja, ki je opozarjal na tožbo ptujske Mestne hranilnice, je izjavil obč. svet. Bureš, da je odbor Mestne hranilnice tožbo že umaknil. Na predlog klerikalcev je večina kljub tej izjavi sklenila, da se naj finančno-gospoda»ski odsek o tem prepriča in štori potrebne korake. Nato poroča župan, da ja sprejel obvestilo, da češkoslovaški gosija no pridejo v Maribor. Obžaluje to, ker bi bil stik z gospodarskimi krogi bratske države zelo važen tudi za mestno občino. Sklene sc, da pošlje župan v imenu občine gostom v Ljubljano brzojavne pozdrave. V zadevi adaptacij v mostni klavnici se je z Ozirom na interpelacijo »ocijali-stienega kluba v zadnji seji razvila daljša debata, ki je znesla na dan jirecej gnilobe izza čaša klerikalno-socijrtlištičnoga gospodarstva na. magistratu. Župan ponavlja svoje izjave, da je adaptacijo izvršila. z njegovo Vednostjo tvrdka Pre-dovič na lastne stroške. Preuredila je prej neraben prostor v hladilnico za J50 prašičev, kar znači prirastek na občinskem premoženju za 70—100.000 kron. O kakih šikanah strank ne more biti govora, ker je ravnatelj klavnice vezan na klavniški red. Tvrdka Markovič je zapustila klavnico radi tega, ker se ji ni dovolilo postaviti na klavniškein prostoru kotlov za varjenje črevesne masti. Hotela je variti tudi mast kontmnaciranih in poginulih živali, kar je popolnoma nedopustno. Radi tega se je tvrdka preselila v Krčevina v Vclejevo tovarno. Ravnatelj klavnice je takoj, ko je zvedel o zadevi, prosil za disciplinarno preiskavo. Obč. svetnik Bahun z županovim poročilom ni zadovoljen. Župan je popolnoma enostransko informiran. Ravnatelj klavnice gotovo ne bo navedel stvari, ki njemu niso v prilog. Župan se moti, če meni, da je vse v redu, če je on dovolil. Za vsako izpremombo na občinskem premoženju je merodajen edinole občinski svet, a ta o tem ni bil obveščen. Stvar ni tako enostavna, če se upošteva okolnosti, pod katerimi se je izvršila. Takrat je šlo za zakup mestne klavnice. Tvrdka Predo-vič, katero je zastopal takratni načelnik pravnega odseka dr. Leskovar, je stavila ponudbo, ki je bila za občino sijajna. O zadevi je poročal mesto dr. Leskovarja obč. svet, Slanovec v seji dne 30. maji. Takrat ni prišlo do sklepa. Med tem pa je stavila tvrdka Markovič še boljšo ponudbo. Na poročilo pravnega odseka se je ponudba zavrnila, češ da občina klavnice ne more dati v zakup. In ravno r tem času še je za hrbtom občinskega sveta dovolila tvrdki Predovič adaptacija, tako da je dosegla svoj namen bri-z vsakih žrte,v. Dotlčni akt pa je med tem izginil in ga do danes kljub moji urgenci ni bilo mogoče najti. Ravnatelj klavnice trdi, da ga je dne 12. junija 192.2 vrnil dr. Leskovarju, ta pa trdi, da ga ni videl. — Vpogled v ta akt so imeli samo trije občinski svetniki (dr. Leskovar, Slanovec in župan). Vso to je v neki gotovi zvezi, kaMarkovič, ki slovi kot zelo reelna, zapustila klavnico, pomeni za občino samo v prvem četrtletju zgubo nad četrt milijona kron na klavniških pristojbinah, kar dokazuje s številkami. Vpoštfevati je treba, da o tej izpremembi občinskega premoženja ni v mestnem knjigovodstvu nič znanega. Tudi o najemnini ni nikjer j nič znanega. Ni vnesena niti v proruču-j nu, niti pri računvodstvu. Zahteva, ca se izvoli preiskovalna komisija, ki naj zadevo v teku 8 dni preišče in poroča občinskemu svetu. Župan odgovarja rta očitke, češ da je postopal po prejšnji praksi v občinskem svetu. Vsak odsek je sam odločal, kedaj in kako se ho o kaki zadevi razpravljalo. Zadeva .se mu je zdela nujna' in jo je rešil kratkim potom. Tvrdka Markovič se je baje preselila v Subotico, ker je tam za izvoz ugodnejše. Glede akta pravi, da ga je izročil odseku, ki mu ga pa do da-ues še ni vrnil. Dr. Leskovar pravi, da se ne spominja, če je on sestavil ponudbo za tvrdko Predovič, akta nima in ne ve, kje se sedaj nahaja. Očital je Bahunu, dh se še le sedaj poteguje za Markoviča, nakar ga je Bahun zavračal, da prej ni imel nikdo vpogleda v dotični akt. ki se je nekako skriva), sedaj ga pa sploh ni. Župan in ravnatelj klavnice sta zakrivila prestopke, ki zaslužijo kazen. Obč. svetnik Roglič pevdarja, da vlada na mestnem magistratu in v vseh mestnih podjetjih vsled pomanjkanja kontrole skrajni nered. Priporoča občinskemu svetu v razmišljevanje, ali ne bi kazalo uvesti honorirano mesto podžupana,) ki bi bil poverjen izključno s kontrolo, mestnih podjetij in poslovanja na magi-, st ratu. 1 Po dveurni debati je bila končno na. predlog obč. svetnika Bahuna izvoljena’ preiskovalna komisija, v katero pa kle-j riltalci niso hoteli delegirati nobenega svojega člana, češ, da jih klavnica ne zanima. • Ker je vsled klerikalnega zavlačevanja ponudba tvrdke Sway za nakup, transformatorja zastarela, zahteva tvrdka j mesto prejšnjih 95.000 sedaj 145,000 kron. j Občina je vsled tega prisiljena plačati večjo vsoto. I Na predlog državne borze dela, kateri! mora občina v mnislu zakona skrbeti za! lokale, se po daljši debati sklene sprejeti' ponudbo za lokale na Slomškoyem trgu ! ter plačati zahtevano odkupnino v zhes-' ku 15.000 dinarjev, če hišni lastnik sklene) vsaj dveletno najemninsko pogodbo. Električno podjetje poroča, da nekateri hišni lastniki ne puste svojim stran- 5 kam napeljati v stanovanja električne" razsvetljave* hoteč se jih s tem’ iznebiti* Občinski svet sklene, da naj se vsem la' kim hišnim posestnikom odvzame tok. Po sprejemu nekaterih prosilcev v občinsko zvezo se je razpravljalo še o nekaterih drugih zadevah. Predlog za zvišanje cen pliuu se na zahtevo obč. svetnika dr. Serneca zavrne, ker je cena že it3* zelo visoka. O prošnjah mestnih nastal ljencev za povišanje plač in mezd /}B ^0 razpravljalo na prihodnji seji, do se morajo dobaviti poročila o stanju?9 jetij ter o zadnjem zvišanju plač. Ker je pokrajinska uprava zavl^1 predlog glede davka na nezazidane P“r" cele, se predlog vrne odseku, da ga ^ premeni v smislu zahtev pokrajinske prave. Ob pol 23. uri je župan zaključil ki se nadaljuje prihodnji petek, dpe -5‘ maja ob običajni uri. y ». •.*. • -------------------------- Kultura in umetnost X Otvoritev VII. umetniške razstav® kluba »Grohar«. Jutri v nedeljo 20. t. ob 10. uri dopoldan se vrši v veliki k0H znski dvorani slovesna Otvoritev ^ »Groharjeve« umetniške razsrav.*, k’ater° tvrrijo dela ljubljanskih um .'trnkov? ^ druženih v mladem klubu »Vesna«: S®' b:ca, Smrekarja, Podrekarja, Bucika' St a tla, Marčiča itd. ffazsta v a bo za M** rieor velik umetniški dogodek ker naša javnost imela tokrat prvi'* prilik® seznaniti se z predstavniki 'srednje lihil® slovenske upodabljajoče umetnosti v Hi* t-opeli Ljubljani. Doslej Maribor še poznal ljubljanskih 'imetnikov, zato 0® je treba da sedaj docela izrabi ugodi1® pril ko iu napolni razstavo. Posebno ** otvoritev samo oppzarjamo ker je fiaf* Sveta dolžnost, da z vleiežbo manifest" rum o naše razumevanje Irt zanimanja 74 domačo umetnost. Ra/,slavna c! v or a a® mora biti jutri polna. Raz-tava ho edpT® 14 dni "in sicer ob delavnikih od 9.-"^‘ te:: od 15.—18. ure, ob us-ieljah :a Vta* r.Mrihpa od 9.—T4. ure. Vstopnina 5 Din. za osebo, 2 Din. za dijake in vo.l3‘ ke 1 Din. pa za dijake in vojake, ki 5 razstavo ogledajo skupno. Vstopnina F,' rej n* velika, zato se'nihče ne bo rao?e izgovarjati, da je zato ni obiskal, ker7 ime; denarja. Tudi etn0 umotvorov *9 primeroma nizke, na kar opozarja31'9 one. ki bi radi okrasili, svoje rioino?* , originali domačih umetnikov, v;,•■'■IŠ&f: Podpirajte Jug. Matico t Venim nedeljo in nravnih kon-eert v gostilni „Punti-gam". 1C07 • Hšnik, poročen, brez otrok, j menja svoje stanovanje! za, sobo in kuhinjo. Naslov pove uprava. 1001 Dobro ohranieno žensko kolo se proda. Prešernova ulica 1. I. nadftr. 1005 Tečno kosilo In večerja 60 kron. Razlagova ulica št. 23, II. nadstr. 1006 Sodčki od 80 do 150 1 na prodaj. Stritarjeva ul. &. 1009 Medene pipo za pivo, ena dolga, ena kratka, nove, ra prodaj. Stritarjeva ulica 5. s 1008 * Nazldna ura s tremi uteži, bije čstrture, polure in nre, se po ceni proda. Sodna ulica 26, HI. ndstr., vrata 8. * Kompletna spalnica s psiho,! sto'ice. miza trdi les, otomana, | železna postelja postelja trdi les, kredenca z marmornato ploščo, plišast divan, moške obleke, in drugo se po ceni proda. Vpraša se: .Rotovški trg St. S, I. nad. levo. 992 Prl*tna dalmatinska vina, najbsijše vrste, po namizjih cenah, se dobe edinole pri Josipu F’ o v o d n i k, Maribor, Vejfišn ška ulica 4, pod dravskim mostotn. Za binkeštne praznik«, ei preskrbite te d«-bre dalmatinske kapljic«. 980 Underwood, majhni, najboljši amerikanski pisalni stroj' ter najprimernejši za vsakega trgovca in zasebnika, tehta samo 3 kg. Zastopstvo za Spod. Štajerske: F. Zinauer, Mari-? bor, Catova ul..3. Prodaje se. .tudb na ■--'<960 * 2:2. J sprejme družabnika proti osiguranju vlog0 j 3—400,000 Dinarjev na realiteto. Sodel°' vanje zaželjeno, toda ne pogoj. Stanovanj0 družabniku na razpolago v Mariboru. P0" nudbe pod „Ugodna renta1* na upravništv0 ,.Tabora". ioo3 H Snažno stanovanje v utici z eno sobo in *'hlB i so zamenja s stanov*3^,-#, dvema sobama in event. tudi v okolici, pove uprava. N»sl®v Gostilna „Pri 3 ribnikih" Vsako nedeljo in praznik s&lmaafci koncert ob vsakem vremenu. 1010 Začetek ob 15. uri. iago Vse vs*st® periSsi za ^ kak©F ====:==:s=s perilo« blnadje l«d Isdeiuje P® "bJ Zamenjava stanovanja* s gdpi Ne pozabi naročnino - srajce, htak PVieinae opreme za ne-veste, otroško iudmiSa IZOBim- .. niijfh dnevn'11 cenah acknei Generalno zastopstvo za 'Jugoslavijo » ZA R U/ A iz vučene žice - AEPOLOML/IVA! E A^ITOE^ tt f' J -iUy $t%v l f Pavlina 30 bila ravhotako presenečena, kakor Katarina, a Nikolina se ni toliko čudila, in sledila je novi sobarici na njej migljaj v salon. — »Suzana te je obvestila?« — jo je vprašala,— _ : < »Da, gospa.« »Pet tisoč lir za Pavlino in ravnoto- Ivana. liko za tebe, ako se bodete dobro in pa- [Maiel Zevacot« ; Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (92) ,, Bila je do 'skrajnosti razburjena, —, Skušala je z rokami umiriti burno vaio-! vedle.« v*nje prsi, močno utripanje srca, - v »K*j pa moramo storiti?« - je vpra 8 svoj trdno voljo se je res tudi prema- ^ala bitro Nikolina \ Sala, — oziroma jo dobro pokrivala. — Tedaj se pač ni več obotavljala. — ®la je proti predsobju, ( vstopila v sobo °d služkinj ter mahoma stala pred Katrino— častivredno kuharico. — »Ej, brzo, brzo, Katarina, — že skoraj je in jed za gospo še ni pripravljena! — Saj vendar veste, da ona napo G&knti.« — Kuharica se je obrnila osupnjena. — ,t »Zakaj vendar strmite v mene?« — Je zopet povzela .Tulijeta, — »ko se vrne tooja sestra...« — »Vaša sestra?« — je zajecljala Katarina. — »Suzana, — ej, — kaj ste padli iz nebes, da tako zijate?« — je vprašala Jureta. — »Ah, — gospica Suzana je te)iaj vaša feestra?« — »Butico imate pa res trdo! — Saj mi Že Suzana to povedala, ko me je pri-:.^a prosit., naj jo nadomestujem za dva dni. — Hitro tedaj Katarina, na delo, ilT1 če bom prav zadovoljna z vami v teh t^v«h dneh, dobite od mene lep dar — 0s fine svile!« — Te besede so sprijaznile Katarino, — se je nasmehnila ter premagujoč svo-začudenje, vprašala:' »Torej vi bodete nadomeščevali gosoi-c° ‘Suzano? — Ah, če bi to gospodar 2vedel!« — 1 , »In Nikolina, in Pavlina, kje sta ti ”ve lenobi?« — je prekinila nevoljno '"lijeta! — »Da, gospa, — sicer, Saj še to pač lahko vidi, jednake postave sva, tako, da lahko nosim njeno obleko, kakor vidite gospa. Suzana mi je zaupala, da ste milostiva jako strogi glede obleke sVoje sobarice.« »Suzana mi je rekla, da izostane kake tri, štiri dni,« — je nato pripomnila želji, da si zasluži, lepo svotico. — »Nič drugega, kot odpreti hišna vrata onemu, ki bo trkal malo po polnoči. — Ali preje ne smete odpreti, prodno prišlec ne potrka večkrat, — potem ko se je že malo razjezil.«,— - ,.• >«■; v v**" ' »Dobro, in potem?« — »Potem vgasnite vse. luči po stopnji-eah in vddite onega, ki bo prišel do go-spejine sobe.« — »To je lahko,« — je odvrnila Nikolina, — »ali če me gospa potem spodi?« — »Ne boj se, gospa te gotovo ne zapodi. Ali tudi če bi se zgodilo kaj takega, prideš v službo k gospe j de Bohan', in' dobiš še pettisoč lir tistega dne, ko bi morala oditi od tu! — Potem bi torej dobila dosettisoč! — Sprejmeš? — Hitro, odgovori!« — »Sprejmem,« — je odločno rekla Nikolina. — »Dobro tedaj, — pojdi v kuhinjo in prepreči nepotrebno govoričenje. — Lahko tudi rečeš, da si me že večkrat videla z mojo sestro. — Poslušaj, gospa kliče..« Julijeta je hitro šla po stopnjicah v prvo nadstropje ter vstopila v sobo. kjer je bila Ivana. — Pogledala je pazljivo Julijeto, ki je dobro prenesla to skušnjo, niti trenila ni z očesom. — »Ali sle vi nova sobarica?« — jo je potem vprašala Ivana. — »Da,« — je le-ta odgovorila, •— »iri upam, da ne bodete pogrešali preveč moje sestre.« — £$ ;!{ »Suzana je vaša sestra?« — v SANATORIJ V MARIBORU Priv. klinika z najmodernejšimi napravami, kakor Rontgen-aparati, diatermijo, višinskim solncem itd. Mirna in krasna lega, lastni vrt, izborna hrana, zmerne cene. Prostora je za 40 bolnikov. 1012 ***OSTA IZBIRA ZDRAVNIKOV vodstvo, oziroma uprava zavoda. Modra galica in žveplo dospele. — Prodaje se pri Tonejo & Rozman, Maribor • '...v Aleksandrova cesta 36. 924 Perilo, 2595 78 59 ’ klobuke deine plašle, Čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno •n galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 Mala oznanila, Brezplačno letovišče sc nudi takoj postno izobraženi gospodičih proti majhnemu delu. Pi ma pod ..Pohorska poSta Oplotnica*. 984 2—2 Kolporter (ka), invalid, pen-zijonist. za dobar prostor, se aoreime Dober zaslužek. Za, stopstvo jugoslovanskih novin Maribor, Slovenska ulica 15. 933 Preselitev iz Ruske ceste 2 na Koroike cesto 31 naznania Ekart Ivan, čevljar. 986 Mlaiši vpokojen poduradnik, veič kniigovqdetva, računovodstva in strojepisja, Išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Tabora* pod „Poduradu1k“. 997 Velika mehanična in auto- delavnica s stroji, inventarjem i« velikim prostorom, na najprometnejšem mestu v Mariboru, se proda J. Jug, Tržnika e. 16. 996 Moško kolo, popolnoma novo, se proda. Maribor, Stritarjeva ulica 5. 987 črna salonska sukna s telovnikom sc proda. Cena 650 Din. VpraSa se: Krojaški atelje Zeter, Dravska uliea. 988 šivalni stroj dobro ohranjeii na prodaj. \Vilsonova 'ulica št. 23. 1000 2—1 Lepa hiša, 4 stanovanja, vrt, njiva in svinjski hlev, je v Studencih, *a glavni prometni cesti, po eeni na prodaj. Stanovanje na razpolago. Naslov pove uprava. 995 Hlgljenična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulioa 9. 1850 »Da, milostiva, — in sicer radi ueke zadeve v naši rojstni vasi — blizu Char-tres, in ker ,ie ona bolj izvedena v gotovih rečeh...« — * I »Da, to mi je omenila tudi Suzana,« — 1 je komaj slišno odvrnila gospa. — »In' vendar mi ta obraz ni neznan,« — je nadaljevala v mislih, — »kje šeni pač videla te oči — to osebo? — Kako vam! je ime,« — je zo-pet nadaljevala glasno. — »Julija, — milostiva!« — »Torej dobro, — da se ne premenijo navade, vas bodem zvala kakor vašo sestro: Suzana.« — . »Kakor vam ljubše, milostiva.« — »Torej, draga Suzana, danes sem »alko trudna in ne bom večerjala. — Čez pol ure mi prinesi skodelico mleka in’ potem mi bodeš pomagala pri slačenju.« Že tistikrat je Ivana trpela želodčne bolečine, ki so jo potem trpinčile celo življenje. — ’ T Ko je slišala ta ukaz, — je Julija obstala kot okamenela. — Ako bi se gospa d’ Etinles takoj vlcgla, — bi šel ves načrt rakom žvižgat, — vse priprave so bile tedaj zastonj. — Ivana je opazovala sobarico. — »Kaj ti je Suzana?« — jo vpraša. — »Nič. gospa, nič mi ni,« — je odvrnila 'Julija ter hitela iz sobe. — »In vendar je to čudno,t— si je mislila Ivana, — »Zdi se mi, da me zasleduje iz zasede izdajstvo! — Zastonj ga čakam. — kaki težki dnevi strahu, — kaj vendar dela, — ali misli na mene — on ...,« — '* # Ivana je pač poz-bVa, da je kValj prisegel, da ne prestopi praga hiše, dokler ga ona sama no povabi. — . 1 ;.............................. ' -• ».-/.--v ' Ona se. je Sahajalatvf ševnem1 razpoloženj«- —-v 1 'l(? List,'katerega je doblLkraljt—- ■ ter ega je vešče napraviti gospod Ji tisti list je govoril resnico, — Iviaaja je dolgočasila. —- 1 " tj-,. # Da se jo je tako ubogalo, ' hoje-* dražilo, vznemirilo. Če je Ludvik računal na "njeno duševno stanje dolgvga čakanja, je to ros kazalo jjj govo izvedenost — Ali’—-kralj ni toliko računal tfa čakovanje — ampak on se sploh jti upal* prikazati se. — To je bilo vfce. — j' * Medtem ko se je Ivana veselil« zavesti njegovih visokfi lastnosti, Uje-j govega brilantnega poguma, — njegove) smelosti, — je bil kralj pravzaprav; le j dober meščan', — jako boječ v ljubearSJ: da skoro bojazljiv, — bolj je cenil Sf! ljubše ao mu bile lahke zmage brez da in nevarnosti, — v svoji poznani le-j nobi je bil nasproten vsakemu trudu. — * Ali Ivana ni ničesar vedela o teh last*! nostih svojega kralja. — ‘A »Al sem bila prestroga ž njim,« — S« je izpraševala z objokanimi očmi. —j »Njega, — ki me tako ljubi, — oh, kralj! — moj kralj — lepi moj kralj — oprostij mi — oprosti, odpusti tvoji zaljubljenkilr/ Bila je v takem razpoloženju, ko jo je’ Suzana prosila za dopust. Ivana je rada j privolila, — skoro je bila zadovoljna, dat vidi kak nov obraz. — Suzana ji ni cfcH padla, — zdela se ji je neodkritosrčnuri opazila je skrivne nasmeške, ki eo ji! prignali rudcčico v obraz. — Bila je te-1 daj z veseljem pripravljena sprejeti nffi«} slednico, naj si že bode, kdor koli. — Ali sedaj, — ko je videla Julijo, »rii je čuden nemir vsilil v njeno dušo. — Tnj vidni nemir in razburjenost nove Soba-, rice je še povečalo njeno razdvojenost* . Zakaj je nova sobarica vendar raz-e burjena? — Zakaj je pobledela?«— 41 In zakaj je pač ta žettska tako podoS*! na neki drugi osebi, katero je že videl«?,j To pred vsem jo je vznemirjalo. — Bremen - New York Direktne zveze s sijajnimi ameriškimi:, vladftimi parniki ..N«-’ n&dkriljivi glede udobnosti, v čistoče>; in S prvovrstne * kratic. Najhitrejši ia najvarnejši "parniki., ,.George Washington“ »America" „President Roosevelt« V „Preshkmt Harding“ Zahtevajte natančnejša pojasnila In plomo liato št. 221.. ,, Ugodna prilika za prevez blaga. • vtiVJ AmaterJIl Fotografske potrebščine najboliSih znamk vedno v zalogi. Atelje'Vlaš 1 č, Gosposka ul, 23, L ndst. 569 Cement, opeko, slamo, aeno, •ve;, koruzo, krompir, drva, premog ve Začetek ob 15. uri. Z mrzlimi in toplimi jedili, izborno kapljico in svežim pirom je dobro preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča 977 Anton Kosič, gostilničar. Prvi Jugoslovanski zavod za emajli- | i\ ranfe pločevinaste posode v Mariboru I cj emajlira: ^ kolesa, posamezne dele avtomobilov, pisalne stroje, pločs- sj Sli vinaste tablice in ščite, pečne stene, otroške vozičke in © Sl ^ postelje, nagrobne križe i. t. d. ® M ’ Josip Škof, pleskar, lakirnik in črkoslikar S s|.; Maribor, Tržaška cesta 8 in Tezno 13. |s Sl Naročila se spiejmejo tudi: Tržaška cesta 8 in pri tvrdki Marini in Kresnik, (S) jej Državna cesta 22. ',W V neposredni bližini Maribora ob državni cesti se ugodno proda za Dravsko dolino (središče v Mariboru) išče tovarna hranil v Ljubljani. Ponudbe le s prima referencami na upravo lista pod „Gotov uspeh" l0oi gospodarskim poslopjem, sadnim in /elenjadnira vrtom. Trgovina se i’avi s prodajo moke na debelo in drobno ter z zamenjavo vsakovrstnega žila. — Mesečni obrat okoli dva vagona blaga, -r- Kupcu stoji v hisi. tali oj lepo stanovanje na razpolago. - Cena Din. 185.000*-. — Naslov pove uprava tega lista. 979 3—8 A. Lumir & drug, Ljubljena nudi 322 vsakovrstno p.ima opeko po konkurenčnih cenah. Pisarna: Ljubljana,Piule 19. vešč korespondence, knjigovodstva in jeziki se sprejme. Le prvovrstna. samostojf101 zanesljiva moč! Spričevala, referenc® pogoji naj se vpošljejo na naslov: ' KOLOBVORSKA ui. S® -^ Sprejema potnike v južno in se- verno Ameriko, izdaja točna po-jasnila in prodaja vozne listke. Odhod Iz LjaMjane vsaki teden« tlfflfllttpsta JiliSMjO J. G. Draškovič „.1“ [£f!l fii M. MOifiFf! Podružnice: Beograd!: Balkanska ul. 25. Suiak: 3ovo 235. ivdSevlč, -Karolinška ul. 160. SpEit* Ante Bsiliž, Dioklecijanova obala 13. CSra2t Im LovrlSeviC. ESBtegj: Gjorgje 3. Dtmftilfevič & Kdmss., Bulevard Kralja Aleksandra 187. V©8. S.egfeerefe: Dušan LJ. Mihailovič. Trg Kralja Petra 4. Potsaffae HasnBmrgjc uraM, 971 Naznanilo! _ Cetij. oblinstvu naznanjam, da izdelujerti -dtlnike, peči, lonce in podstavke za cveti*®® najnižji ceni. Anion Stauber, Senčar in Maribor, Ob bregu št. 4. Delavnica: Stritarjevo ulica Stev. 23. se priporoča cenj. občinstvu za najokusnejši rženi, beli in micč-!' ni kruh ter najfinejše pccivo I za čaj in kavo. 25U1 j Lastnik ig izdajatelj: Koflioreij »Ta^or«. Tiska: Mariborska tiskaraa d.. d.