140. številka.
Ljubljana, vtorek 22. junija.
XIII. Ie<o, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
(3. seja dne 19. junija.)
Deželni predsednik g. \V i n k 1 e r naznani, da je cesarskej kabinetuej kanceliji dne 13. jun. poročal o strašnej nesreči, katero je prouzročila toča 6. junija v novomeškem in krškem okraji. Uže 15. junija je dobil naznanilo, da je Nj. veličanstvo presvitli cesar dovolil iz tvoje zasobne blagajnice za poškodovane 4000 gld. (Slava in živio-klici.) Deželni predsednik naznani, da z veseljem naznanja ta čin cesarske dobrodarnosti. (Slava-klici)
Deželni glavar naprosi g. deželnega predsednika, naj blagovoli Nj. veličanstvu cesarju naznaniti gorko zahvalo kranjskega deželnega zbora in pozivlje poslance naj uskliknejo trikrat hoch in slava Nj. veličanstvu cesarju (Živahni hodi in živio<klici.) Mnogo peticij izroči se raznim odsekom.
Poslanec Lukman poroča o dnevščini deželnih poslancev, in predlaga:
1. DnevŠčine se za vsacega deželnega poslanca prično s tistim dnem, v katerem bode svoj prihod vpisal v imenik, kateri bode takoj od začetka deželnega zbora razpoložen.
2. Dnevščine se ustavijo vsakemu posameznemu deželnemu poslancu, ako dopust dobi, ali pa, ako brez odpusta od sej v deželnem zboru izostane, in sicer se mu ustavijo dnevščine za čas dopusta ali njegove nenavzočnosd, ako neuavzočnost nij po bolezni utemeljena.
3. Ako se seje deželnega zbora vsled napovedim za najmanj osem dnij pretrgajo, se ustavijo dnevščine vsem deželnim poslancem,
razen tistim, kateri pri dalje delajočih odsekih sodelujejo, toda vsem zunaj Ljubljane stalno bivajočim poslancem le proti temu, da se jim potni stroški kakor v začetku in koncu sesije povrnejo, se ve, da le takrat, ako na dotične dni spadajočih dnevščin ne presežejo.
Dr. Poklukar nasvetuje dodatek, da ima ta naredba od denašnjega dne veljavo.
Predlogi in dodatek se sprejmo.
Dr. Schrev poroča v imenu finančnega odseka o proračunu učiteljskega penzijskega zaklada. Troški za 1. 1880 isnašajo 15303 gld., dohodki 6708 gld., primankljaj 8595 gld., se ima pokriti iz deželnega zaklada. Za 1. 1881 je troškov 16393 gld. dohodkov 7048 gld pri-mankljaja tedaj 9345 gold. za katerega ima skrbeti deželni zaklad. Oba proračuna se odobrita.
Poročila deželnega odbora o deželnih priredbah zarad vojaških stanovanj, zarad dovoljenja raznih občinskih priklad za 1. 1880. in 1881. o načrtu novega požarnega policijskega in gasilnega reda, o načrtu postave o premembi ozemlja v postavi za obdelovanje ljubljanskega močvirja zaznamovanega se izroče gospodarskemu odseku.
Potem pridejo na vrsto poročila o raznih prošnjah.
Dr. V oš n jak nasvetuje, da se učencu na živinozdravniškej šoli na Dunaji Pavlu Ska-letu dovoli 100 gld. podpore, podpornej zalogi slovanskih vseučiliščnikov v Gradci 100 gld. podpore in da se za 1. 1880 in 1881 dovolijo za podkovsko šolo v Ljubljani tri štipendije po GO gld. Vsi ti predlogi se odobre.
Vdovi deželnega uradnika Zanoškarja dovoli se miloščina 120 gld., isto tako pazniku
prisilne delovnice Fr. Bajcetu miloščina 5 gld. vsak mesec.
Pazniku prisilne delovnice Fr. Zajcu se dovoli zaradi bolezni na očeh jedenkrat za vselej 388 gld., prošnja paznikov prisilne delovnice za povekšanje plače se pa ne usliši.
Slikarju L. Grilcu iz Idrije dovoli se štipendija 100 gld., da more pohoditi slikarsko akademijo na Dunaji. Slikarskim učencem A. Šlegelnu v Benetkah in F. Veselu na Dunaji dovoli se vsakemu 50 gld. podpore.
Prošnja odgonjevalcev, da bi bili nastavljeni definitivno, se ne usliši, pač pa se sprejme predlog župana g. Lašana, da ima deželni odbor pravico onemoglim tem služabnikom, njih ženam in otrokom dovoljevati podpore in deželnemu zboru zanje nasvetovati miloščine.
Poslanec Potočnik nasvetuje:
Občini Osivniškej se za stavbo mostu črez Čubranko pri Papeži dovoli subvencija 500 gl. in podobčini Verbovskej se za novo napravljeni most Črez bistrico Spodsirma dovoli 75 gl. iz deželnega zaklada.
Okrajno-cestnemu odboru v Idriji se za celo njegovo okrožje dovoli za 1. 1880. pobiranje 25% priklade na vse neposredne davke s tretjinsko priklado vred.
Okrajno-cestnemu odboru Radeškemu se za celo njegovo okrožje dovoli pobiranje 19% priklade na vse neposredne davke s tretjinsko priklado vred za 1. 1880.
Okrajno-cestnemu odboru Veliko-Laškemu se za ves njegov okraj dovoli pobiranje 15% priklade na vse neposredne davke s tretjinsko priklado vred za 1. 1880.
Okrajno-cestnemu odboru Krhkemu se za ves njegov okraj dovoli pobiranje 15yo priklade
Poslednja pisma mojega prijatelja.
IV.
Človek je zmožen mnogo pretrpeti. To se je tudi pri Milici pokazalo. Ko je revica uže toliko oslabela, da nij mogla več iz postelje, ležala je še mesec dnij, predno jo je blagodejna smrt rešila mučnega trpljenja. Še enkrat, preje kakor je zapustila to solzno dolino, za-bliskalo nam je kratko upanje. Dva dni pred smrtjo, ko so jo uže zadnje telesne moči zapuščale, razpodila se je megla, ki je mračila njen duh. Zavedala se je popolnoma svojega nesrečnega stanja, a nij tožila, temuč mirno in udano je pričakovala rešilne ure. Ginljivo je bilo slišati, kako je obžalovala vse, katerim je v svojej bolezni kaj sitnosti prizadejala. Najginljivejši prizor je pa bil, ko se je poslavljala od svojih ljubih. Vsakemu je rekla prisrčno besedo. Poslovila se je tudi od mene.
„Obranite me v prijaznem spominu — dejala je — vi ste bili ljubljenec moje duše, a imela sem misel, da bi vas jaz priprosto dekle ne mogla osrečiti, in ta misel je vsega kriva. Zdaj je prepozno, moje srce bo kmalu nehalo biti. Kaj pa je moje srce čutilo za vas, raz-videli boste iz nadaljevanja onega dnevnika, kateri je bil naji seznanil. Vzemite ta dnevnik, naj vam bo v spomin in majheno tolažbo. Z Bogom! Na sviđanje tam gori!u
O prijatelj, kako mi je bilo! Nobene primere ne poznam, nobene besede ne vem, katera bi mogla označiti mojo bol. Kad bi bil govoril, rad bi bil rekel Milici še eno — zadnjo besedo, a moja usta so bila nema, moj jezik zavezan. Spustil sem se na kolena in naslonil na posteljo, in tedaj me je objela črna noč. Ko sem se zopet zavedel, bil sem v drugej sobi, čul sem, ko so dejali: „Pretrpela je." Slišal sem vzdihovanje in jok, a sam niti sem vzdihoval, niti sem plakal. Grozovita teža ležala mi je na srci, strašno me je stiskalo in peklo,
a solzil se nijsem in iz mojih ust nij bilo tarnajoče besede. Zaprto nosil sem v prsih bolečino, in polu nezaveden in nem taval brez namena sem ter tja. Ko bi me bil kdo prijel, ter mi je rekel: ti si hudodelnik, popeljem te v ječo, ali: ti si blazen, pojdi z mano v Maz-nico, ne bil bi mu ugovarjal, niti se upiral. Res se mi je zdelo, da sem blazen, a mislil sem si: ako je res, te uže primejo in utaknejo mej blazne. Spal nijsem niti po noči niti ] o dnevi, jedel sem le, kadar me je kdo prisilil. Nobena stvar me nij več zanimala, za nobeno reč se nijsem več brigal. Ko so Milico peljali na večno počivališče in sem jo zadnjikrat spremljal, zdelo se mi je, da grem za svojim pogrebom, prav nič bi se ne branil, ako bi me bili hoteli v grob položiti in s hladno zemljo zasuti. — Moj predstojnik, ko je izvedel, kaj me je zadelo, me nij silil delati, marveč mi je lastne volje preskrbel dopust za štirinajst dnij in mi je svetoval, kako naj ga porabim, da se razvedrim. Mož je dobro mislil z mano, a jaz
na vse neposrednje davke s tretjinsko priklado vred za 1. 1880.
Vsi ti predlogi se odobre\ Poslanec Detelja nasvetuje v imenu gospodarskega odseka, naj se revnej občini Su-hor dovoli za stroške po živinskej kugi prouzročene GO gl. izvenredne podpore.
Poslanec Kljun nasvetuje, naj se dovoli celi znesek «J9 gld. 95 kr.
Dr. B1 e i w e i s gorko podpira ta prs.dlug. Poslanec Dež man pravi, da ne gre dovoliti ceio svote, kajti to bi bila le podpora za malo marnost občine, katera bi bila lehko pobito živino dala od svojih ljudij zagrebsti, ne pa, da je to opravil konjač.
Dr. Bleiweis razjasni stvar, da o živinskej kugi vsak občan beži pred sumljivo živino in to opravičeno, da je tedaj razumljivo, ako je konjač zagrebel pobito živino in tedaj zara čunil stroške.
Dr. Vesteneck pravi, da so stroški zara čunjeni popolnem pravilni.
Predlog poslanca Kljuna  se zavrže in "sprejme se odsekov predlog.
Poslanec Taufferer poroča o prošnji okrajnih cestnih odborov Ribnica, Kočevje, Logatec in Lož, naj bi se dovolilo napraviti štiri mitnice ali pa naj se najbolj rabljene ceste pre vzemo v oskrbovanje dežele in nasvetuje, naj se prošnja izroči deželnemu odboru, da jo natanko preišče.
Poslanec Lukman nasvetuje, naj se prošnja mahom odbije, ker itak ne gre dovoljevati na pravljanja mitnic.
Poslanec Pakiž naslika, kako hudo so ravno te ceste povožene in ubogi kmet hribovec, akoravno jih nič ne rabi, je prisiljen po pet in šestkrat cesto posipat. Ti kraji so naj revnejši in vendar morajo prebivalci tako rekoč za tuje voznike tlako delat.   Se ve da pri »zelenej mizi" je lahko postave delati pa ukaze pisati, a naj se v praktičnem življenji to skusi potem se vidi pravo lice stvari. Govornik končno nasvetuje, naj se okrajnim cestnim od borom v Ribnici, Kočevji, Ložu in Logatcu do voli po 1000 gld. podpore za vzdrževanje cest Pri glasovanji se predloga poslancev gg Lukmana in Pakiža zavržeta, sprejme se pa odsekov predlog.
uvede politično ženitovanjsko dovoljenje. Poslanec Karlon je predlagal, naj se njegov 'predlog glede osnovanja posebnega zakona za nižanje šolske dolžnosti in za omejen je ženitbene svobode izročita naučnemu in občin skemu odseku v posvetovanje. Govornik: je nagla šal, da je za njegov prvi predlog došlo 680 za drugi pa 700 peticij. Poslanci, ki so podpisali prvi predlog, zastopajo 710 000 sta-novnikov, a oni, ki so podpisali drugi predlog 820.000 stanovnikov. Deželni glavar dvomi, je li da Karlonov prvi predlog spada v področje deželnega zbora in predlaga, naj se zbor o tem izjavi. Karlon zagovarja, da ima deželni zbor pravico v tej zadevi razsojevati, večina zbora pa je zoper glasovala in s tem zavrgla Karlonov predlog. Drugi njegov predlog se izroči občinskemu odseku. Denes je zopet seja.
Štajerski deželni zbor
je imel v soboto svojo G. sejo. Mej došlimi prošnjami je bilo zopet več tacih, ki prosijo, da se ljudskej šoli ohrani verski značaj, in da se
Občinske finance.
Glavne dohodke ima županstvo:
a) iz užitka nepremičnega posestva, —
b) iz obrestij obligacij in kapitalov, —
c) iz najemščine občinskih poslopij, lova, vode, itd.
d) različne takse, n. p. za podelji vanje domovinske pravice, za oddajanj e prostora občanom in prodaja istega tujcem na pokopališčih, god-čevska dopustila, pasji davek, teh tari na itd
e) šatorina (Markt.standsgelder)
f) užitnina vina, ola, tepkovca, žgpnja in mesa in
g) d oklade na neposredne in druge davke, bodi si z vojno priklado vred (kakor navadno v področji c. kr. namestili Uva Trstu), ali brez iste.
To so torej glavni viri, iz kojih prihajajo dohodki občinskej blagajnici. Ako bo pa nave deni viri času primerni in pravnim terjatvam zadostovalni, je vprašanje, koje hočemo na tem mestu pretehtati. A predno odgovarjam na po samezne točke, moram še ponoviti važno vpra Sanje: Komu je dolžnost občinske davke pla Čevati ? Oziraje se na zgoraj podana načela mi nij težko na to odgovarjati, namreč, vsak pri stoj ni občan, kateri ima pravico, voliti občin sko starešinstvo brez izjeme in brez ozira na osobo in določene razlike imovine.
ad a) Občinska nepremična imovina, to j poslopja, travniki, gozdi, vrti, pašniki so občini bodi si od nekdanjih časov po nakupu, darilih ali kakim drugim načinom došli v last.  O tej imovini je županstvo odgovorno in skrb njemu
ima zatorej tudi biti, da se vrednost istega ne pogubi, da se v prid občanom vestno obrača in da se v slučaji prodaje kupnina ne pogubi, temveč obrne na korist občini.
ad b) Prav tako je ravnati z obligacijami in kapitali, —
ad c) najmarina hiš in sploh občinskih poslopij je občine obresti prinašajoči dohodek, zatorej se pravno tudi za isto porabiti more, kakor tudi najmarina lova in vode Krivična in občini na kvaro je razvada, — toda le v redkih občinah, — da si prvaki občinski lov n ribjo lov zase pridržujejo. Se ve, da se vrSi to pri sedanjih postavah, ker mora lovninana javnoj dražbi prodana biti, le na skrivnem, in daje ta čin za nerazuma voljo in zbog mlačnosti občanov do občinskega posla na kvaro njim tudi izvršljiv. Graje vredni so taki občinski prvaki gotovo ne le uže zategadelj, ker nema jo občutka do pravice, temveč tudi zaradi tega, ker takšni ljudje nemajo sploh strahu pred postavo in so navadno tudi kandidatje drugim upornostim; — ad d in e) sejmarfna ali šatorfna v občinah, kjer je tako uvedena in razdeljena, da obseza vse na semenj dfišle predmete, da je ista po vrednosti predmeta vestno določena in da se ozira le na izdelke in blago, koje je bilo iz tujih občin dopeljano in jedino le na tuje prodajalce (splošno omejena dolžnost) je opravičen občinski dohodek. Različne takse rabijo občinskemu davku, vendar velja pri teh tudi načela, da nij so na reči omejene; —
ad f) užitnina vina, ola, tepkovca, žganja in mesa kot občinski davek iz navedenih razlogov odpade.
Ta občinski davek je jedin5, ki je dvojnega pomena zgodovinski in si ga je potem, ko je bil od občine opuščen, prisvojila država in v sili naposled zopet občina sprejela. Občina se ga je poprijela, kakor sem uže povedal, ker jej je bilo treba nujno novčne pomoči in ker je bil baš najpriročnejši in je zategadelj tudi najkrivičnejše razdeljen. Ta davek je jeden tistih sitnih davkov, kojega se oštirji najbolj boje in sicer po pravici. Ako so se isti z županstvom o plačili pogodila, tako, da je bil in je še vedno prepir mej oštirji in županstvom. Tudi mi nij baš ljubo, da vsa občina zve, koliko sem, oštir, v letu dnij potočil pijače. Omenjeni občinski davek naklada se vrhu tega premeroma le ubožnejšim ljudem, kajti bogatin si nakupi razne pijače na debelo in ne plača o použitej pijači niti erarskega davka in tudi občinskega ne. Ravno tako zakoljeta gradš čak in
nijsem mogel poslušati, in kakeršen sem nastopil dopust, tak sem se vrnil v službo.
Ker se moje stanje nij zboljšalo, in ker so se moji višji bali, da bi moja otožnost stalna postala ter me za službo nesposobnega storila, bil sem iz ... . tu sem prestavljen, da bi me vsaj kraj ne spominjal na mojo grenko izgubo. Je nekaj na tem, to pripoznam, ali zdravja za moje srce nij več, to čutim. V družbo ne zahajam nobeno, najrajši sem sam, svet pomiluje take bolnike, kakor sem jaz, a dejanskega sočutja jim ne izkazuje; svet nij več zame, in jaz ne več za svet. Edino veselje, ki ga še imam, je Miličin dnevnik, ki so ga mi njeni starši izročili, kakor je želela. Vedno ga pri sebi nosim, ko drago svetinjo, in nij ga dneva, da ne bi kaj bral iz njega, da si ga uže dolgo na pamet znam.
Povedati ti hočem še nekoliko o Likanovih. Vsak drugi mesec jih obišcem, in potem gremo skupaj na Miličin grob, kateri je vedno s cvetlicami in zelenjem ozaljšan.   Pridenem ti
tu eno cvetko, ki Bem jo utrgal na njenem grobu, — da boš tudi ti imel majhen spomin na ljubljenko mojega srca. — Gospa Likanova je še vedno hudo potrta, bati se je,  da nas tudi ona zapusti; z občudovanja vredno močjo pa prenaša gospod Likan hudi udarec. Premda tudi on zelo trpi, vendar nikdar ne toži. On je res mož ves, kolikor ga je,  kajti le ta je v resnici mož, kateri tudi velikej nesreči kljubuje.  Še le v boji z udarci osode se pokaže, kdo je pravi junak. Jaz sem nekdaj mislil, da bi me ne podrla vsaka stvar, zdaj je vsa moja moč izgubljena.  Brez namena, brez vrednosti je moje življenje.   Misel na. smrt mi je bila nekdaj tako strašna, zdaj je smrt moja tolažba, — naj le pride, najde me voljnega, sprejel jo bom kot piijazno rešiteljico. — Gospod Likan se boji, da bi si jaz sam kaj zalega ne storil, no obljubil sem mu svečano, tla smrti sam ne bom iskal, in to obljubo tudi tebi ponovim, da ne boš v skrbi zarad tega.
S tem naj bo moje pripovedovanje kon-
čano, katero mi nij bilo prav lehko, večkrat Bem moral prenehati, da se mi je pereča bolest nekoliko polegla, in da sem zopet malo moči nabral. Pisal ti ne bom tako brž. Čemu tudi? Saj zdaj veš, dragi moj, kako je z mano. Tolažiti me nij treba, — zame tolažbe nij. Ljubo pa mi bo, ako mi naznaniš, da se več ne srdiš name, spoznavši uzrok mojega dol-zega molčanja.
V.
Ko sem ti zadnjič pisal, nijsem vedel, da se mi rešiteljica v podobi smrti tako hitro bliža. Moje moči so tako opešale, da so me morali v bolnico prenesti. To pismo jaz narekujem, a piše ga moja prijazna in potrpežljiva postrežnica — usmiljena sestra. Čutim, da konec mojega trpljenja nij daleč. Želim te še enkrat videti in izročiti ti svojo poslednjo voljo. Ako imaš tudi ti željo ] osloviti se od mene, ne mudi se, temuč precej pridi, sicer bi znalo biti prekasno.
bogat kmet doma vole in drugo žival in jo použijeta, ne plačavši užitninskega davka. Zatorej, kakor razvidno, le uradnik, rokodelec in siromak naj daje doneske užitnini. Je li to pravedno razdeljenje? Vsak razumnik in pošteno misleći Človek mora mi pritrditi, da ta določba pogreša vsake podloge, a najbolj še zdrave teorije. Je H to pojem o občini ali o občin-skej jednakopravnosti ?
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notranja «1 «»>.«■>■«*.
V Ljubljani 21. junija. Ker je centralistička veČina komisije će-ikona deželnega zbora zavrgla vladno pred-iogo o premembi volilnega redu in dala s tem vladi nezaupnico, tedaj pravi „Politik", da je ministerstvo Taarle dolžno sebi, da razpusti deželni zbor češk5 in razpiše nove volitve, pri katerih je vsakako dvomljivo, je-li da je res tako gotovo, da zmorejo ustavoverci. „Politik" piše v istem smislu, kakor smo uže mi zadnjih dnij, namreč: Taaffe ima pred soboj dober vzgled: Auerspergova vlada je razpustila vse deželne zbore, ki bo bili pod Potockim in Hohenwartom voljeni, razpisala je nove volitve, pri katerih so se vršile silne nepostavnosti, in zmagala je povsodi.
V solnogradskem deželnem zboru je novi deželni glavar grof Chorin.skv dejal v svojem ogovoru, da je izšel iz konservativne stranke s katero hoče tudi dalje Še složno hoditi, a pri vsem da bode nepristransk.
Vii4iiiJo drinv«*.
V Moskvi se je v petek slavnostno odkril spomenik Puškinov; deputacije so prišle iz vseh delov velike Rusije, vnanji so bili zastopani samo Slovaki, Črnogorci in Francozi, zato obžalujejo ruski Časopisi, da je prišlo tako malo vnanjih slovanskih zastopnikov.
Ker je berlinska konferenca sklenila, da so nje seje tajne, zato se tudi nič ne more vedeti, kaj da se je v njenej drugej seji v soboto godilo. Oficijozno se še zmirom naglasa, da so vsi konferenčni udje glede grškega vprašanja složni, da pa Grškej nijso več tako prijazni, odkar je ta izročila jim svojo spomenico.
francoska vlada je vendar predložila zbornici zakon o popolnej amnestiji, kar je vspeh Gambettin. Ta zakon pomiloščuje vse politične zločince od 1. 1870 in 1871. Zbornica je sprejela nujnost tega vprašanja.
Iz Jlaclrida se poroča, da je pravosodni minister prepovedal s Francoskega izgnanim duhovenskim družbam naseljevati se blizu meje, na Spanjskem pa se drugače ne smejo, ako jim dovolijo oblastnije.
V spodnjej aiiff IcskeJ zbornici je dejal Gladstone 18. t. m., da se angleška vlada drži
Ravno zdaj prejel sem pismo od gospoda Likana, v katerem mi naznanja, da ga je nepričakovano naglo nov udarec zadel. Kak udarec je to, mi ne pove, a lehko ga je uganiti. Gotovo ga je soproga zapustila, ter šla za Milico. Gospod Likan torej sam ostane. Ubogi mož!
P ris tave k. Nij mi treba zagotavljati da sem pohitel k smrtnej postelji svojega nesrečnega prijatelja. Našel sem ga še živega, a nič kot živega. Črez dva dni je bil rešen svojih bolečin. — Mnogo je obetala njegova mladost, — a nesrečna ljubezen je uničila njegove in moje upe. Dovolil mi je priobčiti njegova poslednja pisma. Morebiti izvedo tako pravi uzrok njegove odljudno.sti tudi tisti njegovi prijatelji in znanci, kateri so ga — ne poznavši njegovih bolečin — obsojali, ker se je vsemu svetu umikal. Upam, da ga bo zdaj marsikdo milejše sodil.
Nis Vodor&n.
duha in črke berlinske pogodbe in da se bode pri reševanji albanskega vprašanja na narodnost in druge razmere Albancev baš tako oziralo, kakor v druzih deželah.
V pruskem deželnem zboru se je dne' 18. t. m. pričela obravnava o Bismarkovej novej cerkvenej predlogi. Zbor je zavrgel § 1. tega načrta, ki oprošča duhovnike od državnih pre-skušenj. Dasi ravno je minister Puttkamer ta člen zaznamoval kot „steber in podlogo celej predlogi," vendar ga je zbornica zavrgla. Soboto pa je zbornica zavrgla na dalje tudi § 2 tega načrta, sprejela pa je § 3.
Dop
is i.
■z IVIarlnora 16. junija. [Izv. dopis.] Mariborski naturalizirani Nemci in zagrizeni nemškutarji vedno naglašajo, da je Maribor „eine urdeutsche (?) Stndt"; žalibog moramo priznavati, da prvič „furor teutonicus" malokje tako lepo cvete, kakor ravno tukaj. To nam je letos posebno pokazala ona zloglasna seja mariborskih mestnih očetov, v katerej so si najprej pravili največje neumnosti o slovenskem jeziku in njega slovstvu in potem sklenili „energično" resolucijo proti „neopraviče nim" in „kulturi" nevarnim terjatvam slovenskim zarad srednjih šol. Znano je dalje, da je zastopnik velikonemškega mariborskega mesta, g. dr. Duhatsch, ki je pa pri državno-zborskej volitvi tudi za slovenske glasove beračil, ter jih — žal! — tudi dobil, vse te bedarije zbral in je na Dunaji v drugej izdaji in še nekoliko pomnožene na svitlo dal, kar je Slovencem gotovo še v prav živem spominu. Drugič pa moramo s teškim srcem priznati, da v Mariboru mej Slovenci nij nobed-nega pravega društvenega življenja; letos je uže prišlo tako daleč, da še v čitalnici nij.smo imeli zabave, ki bi se smela res narodno imenovati. Zategadelj nas mora tem bolj veseliti vsak vspeh, katerega tukaj v javnosti dosežemo. Prav povoljen vspeh smo namreč dosegli zadnjo soboto pri „muzikUično-deklama-toričnej akademiji", katero so napravili pod vodstvom našega zasluženega rojaka g. Miklošiča tukajšnji gimnazijci in učiteljiščniki v velikoj dvorani mariborske kazine na korist društva katoliških gospfj, in podpornej zalogi za učiteljiščnike. Ta akademija sicer nij bila tako sijajna, kakor ona pred tremi leti, ko so se prvikrat pele slovenske pesni v tukajšnjej kazini, ki so bile takrat vse sprejete z burno pohvalo. Vendar tudi zadnjikrat se je prav dobro pelo in čujte samo: vse slovenske pesni so se morale ponavljati. Koga pa bi tudi ne ganili mili glasovi, pesni „pri zibelki", katero je pelo šestnajst dobro izvežbanih pevcev ? Vsakega navzočnika — Slovenca, kakor vsakega drugega nepristranskega človeka, mora vnemati dr. 13. Ipavčeva „Vojaška". Tudi Miklošičev mešani zbor „Tiha luna" zaslužil je obilo pohvale, s katero je bil sprejet. Največ je k temu vspehu pripomoglo navdušenje slo-venakih pevcev, ker vsaj v moškem zboru so sodelovali skoro sami Slovenci. Naši za domovino in svoj materini jezik vnaM dijaki so gotovo hoteli ponosno pokazati, da naš jezik nij „barbarski", kakor si ga domišljajo mnogi Mariborčan je, nekateri iz nevednosti, drugi iz zagrizenosti — nasprotno so se lehko prepričali, da prav milo doni, in da se tudi v njem dajo nežni čuti in krasne misli prav lepo izražati. A našim pevcem, ki so ta večer tako navdušeno zapeli „Mi čvrsti Slovenci srno",! kličemo, naj ostanejo pozneje v življenji res j čvrsti Slovenci in naj tudi takrat slovensko pesen merljivo gojili, ker s tem našej narod-'
nej stvari mnogo koristijo; posebno nekateri izmej njih, namreč učiteljiščniki bodo uže skoraj imeli priliko to svojo lepo nalogo izvrševati in se kazati zveste sinove svojega naroda, kateremu naj bodo dober vzgled in marljivi učitelji v vsem.
Domače stvari.
— (Sic tempora mutantur!) V vče-rajšnjej seji deželnega zbora je nemški liberalne dr. Schrev v imenu finančnega odseka predlagal, da deželni odbor samo tačas sme potrositi 700 gld. za remuneracije katehetom na štirirazrednih Šolah, ako je normalni šolski fond k temu od najvišjega sodišča obsojen. Drugi nemški liberalec, c. kr. okrajni glavar vitez Vestenek pak jo temu nasproti na-svetoval, naj se remuneracije izplačajo brezpogojno in je hvalil potrebo verskega nauka v šolah. Kakšna sprememba v nazorih! Podpiral je Vesteneka postonjski „Demosten" in je še dalje segal, ter podpore z.thteval celo za druge šole. Narodni poslanci so z veliko radostjo pozdravljali prvi korak kranjskih liberalcev na poti v Kanosso. Če se Bismark spreminja, mislijo naši psevdoliberalci, zakaj bi se mi — „dii minimorum gentium" — ne! Še par mesecev Taaffejeve vlade in — skoraj bi stavil:, da — naš Kaltenegger postane na-rodno-konservativen. Dežman pak bode točil britke solze na razvalinah „des Deutsohthums in Krain", — ali se morebiti z žalostjo spominjal, da je on pel nekdaj „Slavo Slavja-nom!" — Ti glasoviti naši Jiberalci" bi svoje dni bili najrajši imeli kakšnega kaplana za zajutrek, dekana za kosilo in župnika za večerjo. Dandenes pak se baš tisti možje poganjajo zato, kako bi tem svojim nekdanjim „žrtvam" eksistenco olajšali in zboljšali z „re-muneracijami" v gotovih novcih. Quae mutatio rerum!
— (f Pater Benvenut Crobath.) Predvčeranjem zjutraj ob osmih je v tukajšnjem frančiškanskem samostanu umrl obče znani p. Benvenut Crobath. Ran j ki je bil v samostanu ljubljanskih frančiškanov jako priljubljena osoba, redovniki so ga obče imenovali svojega „očeta". Ljubljanski duhovniki, a posebno tudi gospodje in gospe iz odličnejših krogov ljubljanskih so radi hodili k ranjcemu na izpoved. P. Benvenut je bil celo tistemu občinstvu, katero se sicer mnogo ne meni za katoliško cerkev in se, će le mogoče, nje obredov izogiba, vseskozi neka „persona gra-tissima". Rodil se je Gašper Crobath dne 6. januarja 1805 1. v Stražišči pri Kranji ter je sin kmetskih roditeljev. Normalko je obiskoval v Kranji, gimnazijo in bogoslovje v Ljubljani; zadnji dve leti bogoslovja je dovršil v Gorici. Potem je stopil v red sv. Frančiška dne 10. sept. 1823, obljubo je napravil dne 14. sept. 1820 ter dobil redovniško ime „Benvenut", v mašnika so ga posvetili dne 28. sept. 1828. Frančiškan je služboval za profesorja v Karlovci in bil poznejše ravnatelj gimnaziji v Pazinu. Od 1. 1842 dalje bil je neprenehoma v ljubljanskem samostanu, opravlja-Ijajoč 27 let službo duhovnika v meščanskej bolnici. Leta 1848 dalje je tudi V vojaskej bolnici bil dušni zdravnik. Isti čas so razsajale v Ljubljani nevarne kužne bolezni, toda niti hudega tifusu niti kolere se nij bal vrli frančiškan p. Benvenut, temuč bil je noč in dan pri svojih bolnikih, dajoč jim toli željene tolažbe. Zaradi njega mnogih zaslug mu je podelil cesar Franc Josip civilno častno zlato kolajno. Dne 29. sept. 1878 1. je p. Benvenut posebno
slovesno v tukaj šnj ej franciškanskej cerkvi p raz no val svojo zlato mašo. — Pogreb tega od ličnega redovniškega starine — včeraj ob "a 7 zvečer — je bil slovesen in se ga je obilo udeleževalo stanovništvo ljubljanskega mesta.
— (K idrijskej svečanosti) so se včeraj iz Ljubljane odpeljali gg. deželni predsednik VVinkler,  deželni  glavar K al t en egger,  deželni odbornik  dr. V o šn jak in poslanca Pfeifer ter Gariboldi.
— (Za notarja v Novo mesto) pride naš rojak, g. dr. Albin P o z n i k , dozdaj c. kr. sodnijski adjunkt v Vipavi.
— (Občni zbor ljubljanskega »hranilnega in posojilnega društva") je bil minoli četrtek.   Iz računskega poročile se razvida, da je društvo v času od 1. septembra lanskega leta do 30. aprila t. 1. posodilo svo jim udom 3443 gld. Društvenih deležev je oddanih 110 po 10 gld.; drugo je  v hranilnih ulogah.  V novi odbor so po nasvetu gospoda državnega poslanca dr. Vošnjaka po aklamaciji bili voljeni vsi prejšnji odborniki, namreč gg.: Ilegali Jos., Strzelba Jos., Skrbinec Jak., Zdešar Lorenc, Turk Hugo, Pirnat Janez, Oblak Josip, Goliuš Jan., Zark Franc, Železnikar Fr., Grčar Val. in Hohn Edvard.   Društvo je pro-tokolirano   z  omejenim poroštvom, ter ima tudi bvojo zastavnico.   Društvene delnice po 10 gld. se izdajajo pri načelniku Jos. Itegaliju. Ker ima ta zavod namen v novčnih zadregah koristiti z brzo pomočjo in je popolno na narodnoj podlagi, mu želimo srečnega vspeha, ter mnogih novih udov!
— (Zavod za sirotske dečke v Ljubljani.) Družba sv. Vincencija v Ljubljani, ki je pred nedavnim ustanovljena bila ali v dobrodelstvu uže mnogo hvalevrednega storila, kupila je te dni V i ran t ovo hišo na sv. Jakoba trgu in misli v njej ustanoviti zavod za uboge dečke, ki so sirote brez staršev in svojcev. Uže dozdaj je ta družba s pomočjo usmiljenih sestra poleg hiralnice vzgojevala nad trideset tacih uboščkov. Zdaj ko je dobila za to svojo hišo, bode se mogel zavod razširiti. V ta namen pak se ve da se bi morali tudi prineski in darovi za družbo pomnožiti, da bode hiša prej plačana in da se zbere dobrodelni fond za vzdrževanje in šolanje sirot. Zato naj bode ta zavod vsem dobrotnikom priporočen.
— (Glasba.) Pjše se nam od tu: Go-spodičina Milka Cetinovićeva, učiteljica na glasoviru, je napravila v nedeljo polujavno skušnjo se svojimi učenkami in učenci — mali koncert z lepim propisom, katerega posamezne točke so jako dobro izvrševale nadarjene, po dobrej učiteljici v kratkem času izurjene mlade moči. Spretnost učenk je izredna in jim je vsekako čestitati k tako vrlej učiteljici. Naj bi ta naša domača umetnica razveselila kmalu tudi večji krog slušalcev s priznano lepim vspehom svoje umeteljnosti.
— (Sežanska čitalnica) je v seji dne 14. t. m. imenovala g. M. Trnovca, c. kr. okrajnega sodnika v Vodnjanu, jednoglasno svojim častnim udom.
— (Vojaške vaje za brambovce) se vrše od dne 3. t. m. v Sežani, dne 27. junija dobodo vojaci zopet dopust.
— (Šolsko veselico) je bil priredil dne 16. t. m. popoludne krajni šolski Bvet v Sežani šolskej mladini na vrtu viteza pl. Sca-ramange. Otroci so deklamovali in peli različne pesni in bili so vsi obdarovani se črešnjami in kruhom. Imel je potem učenec III. razreda zahvalni govor. Po govoru se je odpela cesar-
ska himna. Na to je mladina pod vodstvom učiteljstva rajala ter igrala različne otročje igre — (Pojasnilo.) Notica v zadnjej številki „Slovenskega Naroda" o svečanosti v Idriji, ki graja Idrijčane, ker nijso povabili niti deželnih niti državnih poslancev, ne meri — kar je uže samo po sebi umevno — na idrijsko mestno starešinstvo, nego-li na vodstvo rudnikovo, katero jedino ima pravico vabiti k tej svečanosti.
Javna zahvala.
Na velozaslužno posredovanje blagorodnega g. Ivana Hribarja, glavnega zastopnika banko .,Slavijo" v Ljubljani, je dobila „Narodna Šola" tndi letos od ,,Slavijo" sto goldinarjev v podporo. Za ta znameniti dar izreka slavnoj banki in omenjenemu go spodu najiskrenejšo zahvalo
za ,,Narodne iSole" odbor: F. S t ogn ar.
Tujci.
21. junija:
Pri Slona t Baron Lenk iz Gradca. — Kom-hauer, Fischer iz Dunaja. — Pleteršuik iz Gorenjskega. — Seligman iz Dunaja.
Pri MaJlAls IVeber, ttosehan. Zimmer, Kra-lovskv iz Duuaja. — Cvtč iz Gradca. — Itotlef iz Kočevja.
Št. 8101.
Razglas.
(275—3)
Za prosto kopanje je letos, kakor došle, Oradaslca nad kolezijskim malinom v Trnovem na tako imenovanoj Talavanskej senožeti odločena.
To naznanjamo s pristavkom, da se pr prostem kopanji nravstvenost ne sme žaliti, in da je na drugih znotraj ali blizu mesta in njega predkrajih ležečih mestih kopanje prepovedano.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dnč 9. junija 1880.
Župan: Laschan
Dunajska borza 10. junija.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Zlata renta,
Kreditu • akcijo Uoađoa .  . .
srebro . , , Napol.   .   . .
■ ar. ookini .
■   73 gld. 85		kr.
	35	
. 89	40	
	75	n
• i		
. vsa „		■
• 117 !	10	n n
• 9 :	32«/,	»
	54	
B7 ;	60	n
Dr. Npraiigrer-Jcve
kapljice za želodec
pomagajo na hip vsakemu v želodci bolnemu, odpro hitro in brez bolečin truplo, dajejo slast do jedi, odstranijo takoj želodčevo kislino, mastno podiranje, slabost, krr v želodci in varujejo nalezljivih bolezni). Naj se poskusi z majhenim iu vsagdo preveri o njih brzem vplivanji.
Prodaje lekarnar J. Swoboda v LJubljani,
sklenico po 30 in 50 kr. (168 — 14)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejše in najcenejše sredstvo je
prava francoska žolča. ~w
To, kakor tudi prosti nnvod, kako se rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. llartmanuu v LJubljani, v Luka Tavčar je vej hiši. (273—3)
Naj sijaj noj Si vspeh zagotovljamo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4'/, kr.
Neko v Treitu uže 26 let postoječo
krojaško rokodelstvo za gospode,
ki ima dobrih naročnikov, išče si tovariša kateri ima 2 do 3UOO gol d.
Ponudbe naj se pošiljajo pod: „K. K. lOO. poste restante 'Vrni. (2«0—3)
Naznanilo.
Spoštovanemu p. t občinstvu priporoča podpisnika svoj
fotografski atelir
za izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del, n. pr. »tikanje portretov, krajev, ftlvalij« povekftavanja, ponavljanja itd.
Mnogoletno zaupanje, katero imajo do mene čestiti naročovalci, hočem si vzdržati ter mi bode tudi skrb, da vedno večjega pridobivam, in sicer tem bolj, ker sem tako srečna, da imam novega g. opravilnega odnika, čegar delovanje je — kakor so priznali vsi njega prejšnji gospodje predstojniki — lavrtttno.
Obilnemu naročevanju so udano priporočam ter se beležim
z odločnim spoštovaujem
Bosa Krach.
(266—2) Gledališke ulice št. 6.
Meščanska pivovarna v PLZNU,
omiioviiii.ii. lota, lS-4rž2.
tem, da smo
Čast imamo javljati osnovali za Štajersko, Koroško, Kranjsko,
svrlio,  da jo našim p. n. naročnikom bolj priročne* Trat, I»tro in Hrvatsko '
i
S
I
♦
♦
I
I glavato galogp v Grade i
♦ ter smo izročili nje zastopstvo gosp. f". h<?l»ecii-\v3' v €«rau>i, v iummik! rntote »5. — Ceno ♦ Z pivi iz zalogo mo za zdaj določili na gl«l. 1» av. v. za hektoliter, netto cassa, fz pivovarne * | vračunivši vožnjo in eolnino iz zaloge. — Priporočajoč so mnogim naročbam, zuamljaino štovano
♦ Meščanska pivovarna v PLZNU, osnovana leta 1842.
♦ P. n.
g Ozirajoč se najuljndnije na prodstoječe, priporočam se za izvrševanje naklonjenih naroieb
■ pošiljanje Bvetno slavnega lavlrnega PlzeiiNkcga piva iz nieNCauHke pivovarne v Plzn
I
X
I
OBnovane leta 1842 50 skleni«, a 15 kr
za
v izvirnih posodah in sklemcah. — 'l'ivo"~v NklcuičttlV" vzab o j i h * »5 In iu zaračunjenje sklenic.
(281-2)
Udano .F.  S C ll etl i \* J . -
Glavna zaloga meščanske pivovarne v PLZNU, osnovane leta 1842. f
Ltddtelj in urednik" Makso Ar m i S.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".