Izhaja od leta 1959 Letnik XXXX, št. 12
Hrastnik, 21.12.2000
Leto se bliža koncu, naše okolje postaja svečanejše, saj se podjetja in posamezniki trudimo olepšati našo okolico, delovno okolje, predvsem pa domove.
Za naše podjetje je konec leta tradicionalno delovno, saj nam narava dela ne dovoljuje ustavitve proizvodnih linij niti za “silvestrsko noč". Tako je v steklarski industriji širom po svetu, s tem smo se že davno sprijaznili tudi pri nas. Kljub temu pa na vsak svoj način le doživimo prijetne trenutke ob praznovanju božičnih in novoletnih praznikov v krogu svojih prijateljev, znancev, predvsem pa družine. Naj bo tako tudi letos, saj smo pridno delali preko celega leta, opravili pomembna dela vezana na remont I kadne peči, v proizvodnjo smo vpeljali kup novih izdelkov, ki je vsak po svoje izziv za proizvodnjo in za tržišče.
Letošnje leto se je na lastne noge postavila dejavnost ročna in polavtomatska proizvodnja razsvetljavnega stekla. Čeprav je bilo mnogo skeptikov glede poslovne odločitve o formiranju podjetja Opal Hrastnik d.o.o., sem zelo vesel, da je ta projekt v celoti zaživel in uspel. Ne le da bodo kolegice in kolegi iz te delovne sredine uspeli poslovno leto zaključiti brez rdečih številk, ustvarili bodo tudi nekaj dobička, ki ga bodo zaradi opredeljene poslovne politike Steklarne Hrastnik lahko v celoti porabili za tako nujen razvoj in posodobitev. Te poslovne politike se bo Steklarna Hrastnik držala tudi v prihodnje.Vsi zaposleni v Opalu so lahko zato letos še toliko bolj zadovoljni ob praznovanju božiča in novega leta, saj so dokazali, da so vredni zaupanja in da je v tej dejavnosti perspektiva.
Spoštovane sodelavke in sodelavci, spoštovane bralke in bralci časopisa Steklar, naj ob tej priliki Vam in Vašim najdražjim zaželim ob prihajajočem novem letu čim lepše praznovanje božičnih in novoletnih praznikov, v letu 2001 pa kar se da srečno in zadovoljno življenje, zdravja pa tudi poslovnih uspehov. Srečno!
Direktor
mag. Stojan Binder
IZ VSEBINE:
-	Posodobitev I-kadne peči
-	Steklo svetloba
-	Sejem embalaže Pariz
-	Novi sodelavci
-	ISO 9000
-	Glascom
-	Zanimalo vas bo
-	Križanka


Počasi se končuje tudi leto, za katerega so nam takšni in drugačni preroki napovedovali, da bo to leto usodnih sprememb za človeštvo. Na žalost nekaterih ali na veselje velike večine ugotavljamo, da se tudi letošnje leto izteka povsem običajno. Za nekatere je bilo bolj, za druge manj uspešno. Za zaposlene v Steklarni Hrastnik pa lahko zatrdim, da je bilo tudi letošnje leto polno sprememb. Januarja je začelo svojo samostojno pot podjetje Opal, za katerega lahko z veseljem ugotovim, da z velikim optimizmom in zagnanostjo vseh zaposlenih uspešno zaključujejo svoje prvo
poslovno leto. Za nami je leto remontov, tako v Opalu kot tudi v Steklarni. Postavitev novih sodobnejših peči, posodobitev nekaterih proizvodnih linij, zmesarne in še vrsta manjših vlaganj v posodobitev proizvodnje in izboljšanje delovnih pogojev nam zagotavljajo večjo možnost preživetja na trgu in s tem zagotovitev socialne varnosti zaposlenih. Hkrati pa vse posodobitve pomenijo tudi zmanjševanje števila zaposlenih, racionalizacije delovnih mest in s tem povezane številne prestavitve. Žal rek, ki pravi, da nič ni bolj stalnega kot spremembe, popolnoma drži.
Tem spremembam bomo morali slediti tudi v bodoče. Relativna varnost delovnega mesta bo v prihodnje vse bolj odvisna od posameznikove usposobljenosti, pripravljenosti za nadaljnje izobraževanje, preusposabljanje. Uspešnost podjetja je namreč odvisna od usposobljenosti njenih zaposlenih za uresničitev strateških ciljev.
Z letošnjim remontom pa zaključujemo tudi zadnje cilje, ki jih je vodstvo opredelilo v programu sanacije podjetja. Pred nami so leta, ko ni predvidenih večjih remontov in posegov v proizvodnjo, skratka obdobje, ko naj bi se ob normalnih delovnih pogojih posvetili izključno le doseganju dobrih delovnih rezultatov. S tem pa računam, da bodo podani materialni pogoji tudi za določene korekcije pri plačah.
Naj s to mislijo tudi zaključim in Vam spoštovane sodelavke in sodelavci, upokojenke in upokojenci zaželim predvsem zdravja ter zadovoljno in uspešno leto 2001.
POSODOBITEV I-KADNE PEČI
Tehnološki napredek, ki je pogojen in povezan s stalnimi inovacijami in investicijami, vpliva na eni strani na spreminjanje obstoječe organizacije in upravljanja proizvodnih procesov v podjetjih, na drugi strani pa na spreminjanje strukture gospodarstva in družbe kot celote. Vpliv tehnološkega razvoja na posamezne gospodarske sektorje je različen. Tehnologija predstavlja pomemben del marketinške strategije in konkurenčne prednosti podjetja na tržišču, istočasno pa je tudi pomemben dejavnik učinkovitosti in uspešnosti gospodarstva kot celote. Tehnološki razvoj je eden od temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj novih in preoblikovanje obstoječih tržišč; zato ga ne gre obravnavati samo kot del zunanjega okolja podjetja, temveč tudi kot ključni vzvod mednarodne konkurenčne strategije podjetja. Tehnološki razvoj omogoča inovativne pristope v upravljanju vseh poslovnih procesov podjetij in krepi njihovo konkurenčno sposobnost.
STEKLARNA HRASTNIK se zaveda pomena tehnološkega napredka in z njim pogojene konkurenčne prednosti pred ostalimi proizvajalci steklenih izdelkov.
Za njo je velika investicija - investicija v proizvodnjo steklenih izdelkov programa pogrnjene mize ter proizvodnjo zaščitnih stekel.
Stališča oz. mnenja ključnih ljudi, ki so se po našem mnenju maksimalno angažirali pri izvedbi omenjene naloge so zapisana v nadaljevanju prispevka. V prvem delu (g. Binder) se opredeli investicija glede na red velikosti, zahtevnost in sodobnost, v nadaljevanju sledi opis tehnoloških posodobitev, pridobitev za Steklarno Hrastnik (g.Lavrič) in na koncu gre za predstavitev novih programskih usmeritev (g.Marcen, g.Petrič, g.Plaikner) glede na izvedeno investicijo.
Generalna obnova I-kadne peči, nabava nove proizvodne linije in pa generalna obnova proizvodne linije za izdelavo zaščitnih stekel, je INVESTICIJA, ki se je v Steklarni Hrastnik pripravljala dobri dve leti. Ta investicija pomeni pomembno prekretnico v zgodovini Steklarne Hrastnik, saj gre pravzaprav za eno tehnološko pomembno posodobitev podjetja.
I - kadna peč je bila v osnovi peč namenjena za proizvodnjo kelihov. V te namene je bila izvedena tudi sama konstrukcija te peči in kot taka zato ni bila primerna za resnejšo proizvodnjo gostinskega stekla, ki ga trži naše podjetje. Zato je bilo potrebno na priči narediti bistvene konstrukcijske spremembe:
• nivo stekla je dvignjen za 130 cm, s čimer je omogočena normalnejša proizvodnja gostinskega stekla,
•	povečana je kapaciteta peči, tako da je danes zgornji nivo obremenitve peči okoli 38 ton steklene mase oz. bruto steklenih izdelkov na dan,
•	nakup nove stiskalnice, ki je v osnovi zamenjala dve obstoječi 12 sekcijski stiskalnici za proizvodnjo najenostavnejših steklenih izdelkov iz enodelnih modelov. Nova stiskalnica je 16 sekcijska in omogoča proizvodnjo tehnološko najzahtevnejših izdelkov. Gre za povsem novo tehnologijo stiskanja, ki omogoča Steklarni Hrastnik izdelavo tudi takšnih izdelkov, ki so bili zanjo do danes tehnološko neizvedljivi oz. jih ni bilo mogoče proizvajati. Omogoča boljšo produktivnost, višjo kvaliteto proizvedenih izdelkov.
Skratka gre za zadnji tehnološki dosežek proizvajalcev stiskalnic na evropskem trgu. To je stiskalnica podjetja Walter, ki je poznana v Evropi kot najboljša tovarna oz. podjetje za tovrstno proizvodnjo. Na tej stiskalnici so vgrajeni vsi najsodobnejši elementi, zadnji dosežki s tega področja.
Ob generalni obnovi I - kadne peči nam je bila ponujena možnost obnovitve 16 sekcijske stiskalnice za proizvodnjo zaščitnih stekel. Tudi ta stiskalnica je obnovljena v celoti z najsodobnejšo tehnologijo samega stiskanja ter regulacijo in nadzora le-tega. Od stare stiskalnice je v bistvu ostala le mehanika. Pogon, cilinder za stiskanje, kontrola nad samim tehnološkim postopkom stiskanja so generalno obnovljeni s strani nemškega proizvajalca Füller.
Pri sami posodobitvi steklarske peči smo imeli tudi zunanje izvajalce, ki so bili nosilci poslov.
Imeli smo šamoterje iz Ljubljane, ključavničarje iz Hrvaške, medtem
ko so najstrokovnejše posle opravljali naši, domači ljudje.
V preteklem obdobju smo imeli generalne obnovitve G in H - kadne peči, vendar so te obnove več ali manj bazirale na obnavljanju opreme na zatečenem tehnološkem nivoju.
Tehnološka posodobitev peči in proizvodnih linij je zame - direktorja z 8 letnim stažem v Steklarni Hrastnik najpomembnejši korak, seveda, če odmislim sanacijo podjetja oz. boj posadke za preživetje.
Vrednost celotne investicije ocenjujem na 5 mio DEM, v kar je všteto: ognjevarni materiali, delo na sami peči, oprema ter ostale posodobitve na stiskalnici, nakup nove hladilne peči za novo stiskalnico firme Walter,..
INVESTICIJA, ki je za nami, pomeni izrazit korak v smeri naše začrtane strategije. Steklarna Hrastnik ima namreč jasno izdelano strategijo, zastavljene cilje, ki jih želi doseči in seveda te posodobitve gredo v začrtani smeri. Prehojeni korak je samo prvi korak v kontekstu posodabljanja Steklarne Hrastnik, naslednja dva koraka bosta narejena ob generalni obnovi G in H kadne peči, leta 2003 ter 2004. Že kar prihodnje leto se bo potrebno pričeti pogovarjati ter izdelati koncept generalne obnove teh dveh peči. Ne gre namreč le za njuno generalno obnovo, ampak tudi za generalno obnovo proizvodnih linij oz. nakupa nove opreme.
Nova peč in proizvodne linije predstavljajo vrh tehnoloških dosežkov in nam omogočajo popolno primerljivost z Zahodno-evropski-mi konkurenti. Morda je razlika
INVESTICIJA, ki je za nami, pomeni izrazit korak v smeri naše začrtane strategije.
predvsem v kapaciteti peči, ki pa predstavlja problem svoje vrste. Steklarna Hrastnik nima prostorskih možnosti za postavitev velikih peči, zaradi tega smo prisiljeni preživeti z danimi - manjšimi pečmi, kar nas dodatno sili v proizvodnjo steklenih izdelkov višje dodane vrednosti, da lahko prenašamo relativno visoke fiksne stroške na enoto proizvoda.
Torej, I - kadna peč je s svojo tehnologijo absolutno primerljiva s konkurenco v Zahodni Evropi v vseh pogledih. Nova tehnologija nam daje možnost izdelave artiklov in programa, o katerem smo lahko v preteklem obdobju le sanjali.
mag. Stojan Binder
Za investicijo v novo prešo oz. stiskalnico smo dobili štiri ponudbe različnih proizvajalcev. Dva proizvajalca sta bila iz Italije, eden iz Nemčije in eden iz Amerike. Po tehtnem premisleku, po pregledu vseh ponujenih ugodnosti, pridobitev za določeno ceno, smo se odločili za nakup stiskalnice pri firmi Walter. To je firma, ki jo pozna Steklarna Hrastnik že mnoga leta.
Firma Walter nam zagotavlja dobavo standardnih rezervnih delov v roku enega tedna. Prav tako je bil izdelan seznam najnujnejših tipskih rezervnih delov za elektroniko in mehaniko, ki jih mora imeti Steklarna Hrastnik vedno na voljo. Za te tipske rezervne dele so predstavništva in skladišča v Sloveniji. Še ena ugodnost je, ki jo je potrebno poudariti. Ob nakupu stroja ni Steklarna Hrastnik kupila niti enega rezervnega dela. To vodi v zmanjšanje števila rezervnih delov ter tudi v zmanjšanje dobaviteljev rezervnih delov.
Zakaj se nismo odločili za nobenega od italijanskih proizvajalcev?
Odločitve zanju ni bilo, ker sta po naši presoji, v tehničnem in tehnološkem razvoju nekoliko zastarela oz. ne nudita elektronske opreme, za
nakup katere se je odločila Steklarna Hrastnik.
Za ameriško firmo se nismo odločili predvsem zaradi oddaljenosti ter s tem posledične slabe oskrbe z rezervnimi deli v časovnem smislu, saj so dobavni roki zanje dolgi skoraj 3 mesece.
Ob generalni obnovi I -kadne peči je bila izvedena tudi posodobitev stroja P - 3.
Razvoj steklarske proizvodnje gre v smeri stiskanja s pomočjo elektromotorjev. Ta princip delovanja smo si lahko v živo ogledali v steklarni v Rogaški Slatini, kjer je bilo prikazano poskusno delovanje. Za tovrstno delovanje sem se sam takoj zelo navdušil. Gre za nekaj novega, za nekaj izredno zanimivega in mislim, da “ta pravega”. Enako zadevo je bilo nekoliko kasneje mogoče opaziti tudi na sejmu Glass-tech v Dtisseldorfu na IS - stroju. Bitka pnevmatika - hidravlika -elektrika se bo v prihodnosti še stopnjevala in mislim, da bo zmagovalec -elektrika.
Edini proizvajalec, ki nam je ponudil želeno tehnologijo, se pravi stiskanje z elektromotorji, za organiziranje serijske proizvodnje, je bilo
podjetje Füller. Nova tehnologija je humanejša (boljši pogoji dela za delavce, glede hrupa, varnosti), odpira več tehnoloških zmožnosti, daje več možnosti razvoja izdelka, ponuja nam večjo natančnost oz. točnost pri izdelavi določene dimenzije izdelka (na desetinko milimetra). Konceptualno je stroj P-3 zasnovan tudi za proizvodnjo izdelkov programa pogrnjena miza. Seveda morajo za optimalno uvedbo nove tehnologije biti zagotovljeni tudi določeni pogoji delovanja: zagotoviti je potrebno absolutno homogeno steklo, steklo mora biti temperaturno zregulirano,
dopustno ni niti najmanjše odstopanje v teži.
Nova tehnologija posledično zahteva pridobitev izkušenj nas vseh. Nujno potrebna bo dobava kvalitetnih surovin, priprava kvalitetne zmesi, kvalitetno doziranje in
nenazadnje kvalitetno planiranje, ki vodi v dobro prodajo. Tako je krog zaključen, rezultati so pridobljeni.
Popolnoma razumljive so začetne težave ob samem zagonu, ki se običajno pojavijo v prvih dneh proizvodnje, sledijo po enem mesecu, naslednji nastopijo po treh mesecih, nato je čas pričakovanih težav po dveh letih, ko se začnejo določeni materiali utrujati. Najprej se pokažejo konstrukcijske napake. Pri sami elektroniki se pokažejo težave že kar prve dni ali pa kasneje, po petih, desetih letih.
Danes je omogočena sočasna regulacija sile in hitrosti na določenem nivoju. Doseženo je izredno hitro mrtvo gibanje in počasno končno stiskanje, kar je v bistvu prava imitacija ročnega stiskanja. Ob prvi proizvodnji oz. ob zagonu proizvodnje, smo se srečali s težavami s fidrom, s temperaturo. Te težave so se odražale direktno na stroju in rezultati dela niso bili dobri. Ko se je situacija na peči umirila, so se pokazali rezultati na stroju. V nadaljevanju proizvodnje smo dnevno zamenjali 2-3 končna modela od skupno 16, kar je 3-4 krat manj kot pri starih prešah oz. stiskalnicah. To nedvomno vodi v zmanjšanje števila orodij v Steklarni Hrastnik in v povečanje njihove življenjske dobe, skratka vodi v zmanjšanje stroškov nakupa orodij.
Obe stiskalnici imata hitrejši pogon mize, ki nam omogoča, da tempo povečamo vsaj za 10%, kar je na P-3 že dokazano, na P-7 upamo, da še bo. Poleg omenjenega povečanega
tempa stroja, smo modernizirali tudi fider. Samotni trn je voden elektronsko. Noviteta v Steklarni Hrastnik je tudi uvedba pararelnih Škarij. Kaže dobre rezultate, čeprav je bila odločitev zanje težka, v prvem koraku je bilo prisotno dosti straha.
Torej, tehnološki preskok, ki ga beležimo v danem trenutku, je za Steklarno Hrastnik pomembna, zahtevna zadeva. Ljudje so bili še vedno vajeni delati s tehnologijo staro 20- 30 let, ki je v Zahodnem svetu že zdavnaj zastarela. Prehodi na računalnik, na koračne motorje, na hidravliko, so zahtevni.
Če bi delali primerjavo z Evropo, bi se lahko reklo, da smo z novo investicijo v Steklarni Hrastnik preskočili dva razreda oz. dve stopnji tehnološkega razvoja. Zaradi tega moramo vsekakor zaradi trenutne neusposobljenosti računati na določene začetne težave.
Toda naš cilj je jasen. Izhoda oz. poti nazaj ni. Potrebno je trdo delati, si dnevno pridobivati izkušnje. Vse izkušnje, ki jih bomo pridobili na novih strojih, bo potrebno maksimalno hitro prenesti tudi na ostale stroje. Modifikacije ostalih strojev bi ne bile finančno prezahtevne, lahko bi rekel, da lahko z relativno nizkimi finančnimi vložki dosežemo izredno dobre rezultate.
Zelo pa me veseli dejstvo, da ljudje po začetnem nezaupanju in strahu že radi delajo na novih strojih. To je dokaz, da so ljudje spoznali določene prednosti in si želijo delati drugače - za boljši jutri nas vseh.
Primerjava z EVROPO na področju proizvodnje namiznega stekla oz. stiskanega stekla, je zelo
Nova tehnologija posledično zahteva pridobitev izkušenj nas vseh.
težka. Poznamo firmo Borgonovo, katere proizvodnja je dokaj podobna naši. Z njimi se ne bi želel popolnoma primerjati, ker Steklarna Hrastnik mora in tudi želi delati posebne izdelke ter krajše serije.
Za zgled bi si raje vzel firmo Vetri delle Venezie, proizvajalca avtomobilskih žarometov in v zadnjem času vrhunskega namiznega programa (krožniki, podstavki). Celotno, izredno zahtevno tehnologijo izdelave avtomobilskih žarometov so uspešno prenesli na izdelavo izdelkov namiznega programa in dobili izredne rezultate.
Potrebno je spremeniti FILOZOFIJO predelave stekla z namenom proizvodnje kvalitetnih izdelkov. Merilo nikakor ne more biti samo kvantiteta proizvodnje, še manj pa merjenje proizvodnje samo v kilogramih, tonah, temveč dodana vrednost....
Albin Lavrič
Ko je bilo v Steklarni Hrastnik že skoraj odločeno, da bo predmet pomembne investicije v novo tehnologijo stroj za pihanje kozarcev Olivotto, sem bil osebno prepričan, da je bolj pomembna nova stiskalnica. Glavnina razvoja na namiznem programu (predvsem s firmo Glaskoch) se je odvijal in se še odvija na stiskanem programu. Do
Primer najzahtevnejšega izdel ka za novo stiskalnico
Rešitev je samo v novih izdelkih, pa tudi novih kupcih in trgih
določenega trenutka je celo naš nemški zastopnik zagovarjal investicijo v Olivotto; po tehtnem premisleku in seveda še pravočasno je prevladala odločitev za novo stiskalnico. To je v odnosu na zastarelo nosilno tehnologijo (stiskalnice) v Steklarni Hrastnik in na zahteve trga nuja, saj je v letih 1992-2000 od takratnega tehnološko nezahtevnega jugo asortimana ostalo malo. Konkurenca v Evropi (in po svetu) pa je v teh letih ogromno investirala - nenazadnje v stiskalnice.
Je pa pred Steklarno Hrastnik (bolje rečeno pred njeno komercialo) kar nekaj zahtevnih nalog. Do danes je bil namreč poudarek na tehniki -od izbire proizvajalca stroja, usklajevanj tehničnih vprašanj in opreme do montaže in zagona. V ozadju pa je ostal programski del, ki pa je tako pomemben kot dobra skladba za sicer vrhunski klavir. Sama stiskalnica je trenutno res omejena zaradi neustrezne obžigalne tehnike, kar ne omogoča izkoriščanja vseh potencialov stroja. A tudi taka je bistveno zmogljivejša od starih Pl in P2. Če so izdelki programa 2000 prezahtevni za obstoječe stiskalnice (evropska in svetovna konkurenca take izdelke proizvaja na sodobnih linijah), pa le nekateri od njih cenovno opravičujejo proizvodnjo na najnovejši stiskalnici. To pa pomeni, da mora proizvajati dražje, da ne rečem drage izdelke. Na trgu se ne da opravičiti višjih cen za isti izdelek istemu kupcu, ker je narejen na novem, dragem stroju. Rešitev je samo v novih izdelkih, pa tudi novih kupcih in trgih. Steklarna Hrastnik ima na tem področju kar nekaj izkušenj - od 1. 1992 smo na treh programih prestrukturirali proizvodnjo in prodajo in tako preživeli. Zato mislim, da izziv ni prevelik, zahteva pa teamsko delo tržnikov, razvoja in proizvodnje.
To je usmeritev v večjo dodano vrednost in višje cenovne razrede -kaj pa nam sicer kot alternativa ostane?
Slavko Marčen
Življenjski ciklus vsakega podjetja je vedno odvisen od odločitev za nadaljnji razvoj in rast podjetja. Prav tako je bila tudi v Steklarni Hrastnik sprejeta odločitev, da posodobimo strojni park, vendar pa da ostanemo v okviru možnih količinskih kapacitet. To pomeni diferenciacijo artiklov, kar pa prinese v določenem obdobju tudi boljše finančne učinke.
Nova stiskalnica je po dolgih sušnih letih pomembna posodobitev za podjetje. Z njo vstopamo v svet sodobnih steklarn. Vsekakor je pomemben vidik asortimana, ki bo proizvajan na tej liniji. Že sedaj imamo del asortimana (Glaskoch, vrč Harley), ki je primeren za proizvodnjo. V razvoju so tudi novi izdelki, tečejo pa tudi dogovori, da nas obiščejo potencialni novi kupci iz ZDA in pa tudi iz Nemčije (Lenox, Mikasa, Villeroy-Boch).
Ob pridobitvi novega obžigalne-ga stroja, pa bomo še veliko bolj zanimiv proizvajalec steklenih izdelkov, kot so razni krožniki (ovalni, kvadratni), sklede, razni dvodelni ali trodelni stekleni izdelki (križniki, sklede).
Največji poudarek bo v bodoče prav na osvajanju novih izdelkov, ki bodo visoko kvalitetni in s tem tudi po svoji vrednosti v višjem cenovnem razredu. Dobro se zavedamo, da bo delo naporno in bo potrebno veliko skupnega dela tako proizvodnje, razvoja in komerciale.
Kot sem omenil v začetku,
Steklarna Hrastnik sedaj vstopa v nov življenjski ciklus kot novo dobo boljšega jutri.
Vili Petrič
*
Z veseljem smo ugotovili, da se je pri Steklarni Hrastnik začela prihodnost. Novi časi potrebujejo nove rešitve. V zadnjih letih so razvojni oddelek in tehnika s pomočjo kupca Glaskoch razvili veliko novih izdelkov, ki se danes na trgu dobro prodajajo. Na žalost pa kvaliteta ni vedno dobra.
Zdaj imamo v Steklarni Hrastnik novo stiskalnico, ki nam bo omogočala izdelavo boljše kvalitete. Ta stiskalnica sicer trenutno ne more proizvajati zelo zahtevnih izdelkov, ker je brez vročega poliranja (ta še manjka). V prihodnje pa bo ta stiskalnica proizvajala tudi posebno zahtevne izdelke, ki zahtevajo kvalitetno poliranje. Nadalje je treba vedeti, da ta nova stiskalnica še ne predstavlja odločilne spremembe. Naši konkurenti v Evropi imajo 4 do 5 podobnih stiskalnic in to z ustreznim vročim poliranjem!
Ampak smo na pravi poti.
Kar pa ne smemo storiti v naslednjih letih, pa je to, da vse izdelke, ki se proizvajajo na tej stiskalnici, obremenimo z amortizacijskimi stroški tega stroja. Potem ta stiskalnica ne bi imela nobenega smisla. To bi bilo tako, kot če bi vse steklo, ki prihaja iz nove peči, morali prodajati 30% dražje, ker smo morali zgraditi novo peč.
Ta stiskalnica je prvi korak v prihodnost. Ampak hitro morajo slediti nadaljnji koraki, da bi bila prihodnost zagotovljena in da se ohranijo delovna mesta v Hrastniku.
dr. Franz Plaikner zastopnik Steklarne Hrastnik za Nemčijo
Pogovarjala se je Brigita Stopar
Svetovna razstava embalaže v Parizu (prireditev je vsako drugo leto) je tudi letos privabila lepo število raz-stavljalcev in obiskovalcev iz vsega sveta. Vse dileme, kritike in špekulacije v poslovnih krogih embalažne stroke glede pomena razstavljanja ali obiska te razstave so se izkazale za neutemeljene, saj so na koncu “vse poti vodile v Pariz”. Res je, da ni bila predstavljena neka popolna novost (najbrž je tudi nihče ni pričakoval), res pa je tudi, da velja spremljati vsak programski, tržni in tehnološki premik v branži, kar pa je domena strokovnih ljudi, ki kontinuirano spremljajo in zaznajo spremembe in novosti branže. Prave priložnosti za to pa so (redke) prireditve, kot je ta v Parizu.
Vsi pomembnejši kupci embalažnega programa Steklarne Hrastnik so bili prisotni; nekateri so razstavljali (Firenze Vetro, Vetrerie Betti, Vetroelite, Covim, Kefla Glas v sodelovanju s francoskim partnerjem Vetrerie Futur), drugi pa so bili obiskovalci. Prisotni so bili tudi (večinoma kot razstavljalci) vsi pomembnejši proizvajalci steklene embalaže (in seveda tudi embalaže iz drugih materialov, kar pa nas manj zanima), med njimi nam zelo znane nemške, italijanske in francoske steklarne. Prav tako so razstavljali ponudniki (proizvajalci) zamaškov, etiket in pa seveda dekoracije za stekleno embalažo. Vse te komponente -vključno z vsebino (polnjenjem) -tvorijo končni izgled embalaže in s tem se vodilni proizvajalci steklenih izdelkov za embaliranje najraje predstavijo. Tu velja poudariti Saver Glas iz Francije, ki tako na področju steklenic za žgane pijače (konjaki, vinjaki itd.) kot tudi na področju kozmetike in parfumerije prikazuje končni izdelek kot sintezo vseh komponent uspešne sodobne embalaže oz. izdelka, za katerega je namenjena.
Design oz. razvoj novih izdelkov za embalažo je bolj domena ponudnikov (grosistov) in manj proizvajalcev (steklarn). Ponudniki imajo namreč svoje programske in tržne
• Ker se zavedajo, da je večdnevna udeležba na sejmu najhitrejša in naj učinkovitejša možnost za spoznavanje konkurence in splošnega tržnega utripa.
EMBALLAGE 2000 PARIZ
koncepte, v katere se morajo vključiti tudi drugi kreatorji; bistveni pogoj novih kreacij pa je sinteza vrhunske tehnologije in oblike. Poenostavljeno rečeno se lastniki oz. managerji teh grosistov s proizvajalci več pogovarjajo o tehnoloških vidikih nekega izdelka kot o designu.
Tako je tehnološka bravura (in lepo steklo) proizvajalca steklene embalaže njegova komparativna prednost in le najboljši (npr. že omenjeni Saver Glas) znajo vnovčiti največ - sintezo designa in tehnologije (mimogrede: nekaj takih primerov beležimo tudi v Steklarni Hrastnik -npr. steklenica Salonar).
Čeprav pomembni grosisti posebne steklene embalaže (to je domena proizvodnje Steklarne Hrastnik) na tej razstavi kažejo zanimive idejne rešitve (s tem se radi pohvalijo), pa je glavnina izjemnih realizacij (izključno sinteze vrhunske tehnologije in designa) na področju kozmetike in parfumerije. Tu bi bilo geslo “nemogoče je mogoče” še kako na mestu. Vsi, ki so sodelovali pri realizaciji izdelka, so skorajda virtuozno opravili svoje delo. Seveda so ti izdelki prava vaba za kopiranje in prenašanje idej na področju posebne embalaže; zato pa tudi ni mogoče dobiti nobenih prospektov omenjenih izdelkov.
Obisk razstave s strani Steklarne Hrastnik je bil priložnost za srečanje na enem mestu s vsemi pomembnimi kupci; še več - izpostavljene so bile naše zmožnosti na področju tehnološko podprtih kreacij (računalniška foto simulacija glinastih prototipov) v navezi z lepim steklom.
Poleg firm, s katerim že sodelujemo na kreativnem področju (V. Bruni, Kefla Glas), je bil dogovor za tako sodelovanje tudi s firmami Firenze Vetro, Covim in Vetroelite ter Vetrerie Betti.
Slavko Marčen
Zakaj so se vsi naši pomembni kupci predstavili na svetovni razstavi embalaže v
panzu :
optimum development periods
Producing the most sophisticated y	designs, whilst guaranteeing ever
tighter development periods; such is the challenge with which we are confronted on a daily basis.
We strive to reduce the development lead-time as much as possible, from the technical definition of the designs through the sampling stages right up to the industrial launch phase.
However, the pursuit of fast response should leave nothing to chance.
vdahniti tudi življenje. Vse to z namenom, da se predstavi na način, ki bo potencialnim kupcem vzbudil zanimanje. Razstava svetovnih razsežnosti je vsekakor odlična priložnost za nove izdelke, da se le ti izločijo iz množice, se dvignejo iz anonimnosti in se jih skuša uveljaviti na trgu.
Ker je konkurenca med ponudniki embalažnega stekla vse večja in če nisi zraven, te enostavno ni.
Ker je samo francosko tržišče izjemno privlačno za stekleno embalažo. Ponudniki, ki se dosedaj še niso uveljavili na tem tržišču, iščejo svoje priložnosti, drugi skušajo povečevati svoj tržni delež. Tako se tudi pri nas povečuje povpraševanje po visoko kvalitetnih izdelkih z debelim dnom, namenjenih za polnjenje konjaka.
Ker se dobro zavedajo, da izdelki v njihovem prodajnem programu še niso vse. Kakovostni izdelek predstavlja le jedro, ki mu je potrebno
"NOTE D'OR” from Beauté 53.
Z našimi kupci smo se srečali že tudi po sejmu v Parizu. Sejem je izpolnil njihova pričakovanja. Zadovoljni so s trenutno tržno situacijo, negotovi pa so za obdobje druge polovice naslednjega leta, ker je težko predvideti, kakšne posledice bodo imele masovne podražitve surovin, energije in izdelkov na povpraševanje.
Vsak pa vidi svojo prihodnost v tem, da se je potrebno prilagajati zahtevam kupcev, tem zahtevam ustrezno prilagajati svoje strokovno znanje, izkušnje, sposobnosti, da bi lahko delali bolje in za prihodnost, torej proaktivno.
To svoje spoznanje prenašajo na nas. Če jim ne bomo sposobni slediti, nas ne bodo potrebovali. Sledili pa jim bomo lahko le, če bomo dojeli, da je smisel bolj v tem, kako razmišljamo, kot to, kaj lahko proizvedemo. Že razmišljati je treba v tej smeri, da je potrebno tesno sodelovanje kupca, razvoja, tehnologije vse od začetne ideje, da je potrebna kar najhitrejša realizacija (proizvodnja) ideje in to po konkurenčni ceni.
Majda Krošlin
Primer parfumske stekleničke Saver Glas - iz teksta (v angleščini) je razviden poudarek razvoju.
PREDSTAVITEV NOVIH SODELAVCEV
V letošnjem letu se je vodstvo podjetja odločilo povabiti medse kar nekaj sodelavcev, ki bodo sčasoma prevzeli ključna delovna mesta na različnih področjih.
Tokrat vam predstavljamo tri, za katere menimo, da so najvidnejši med njimi, in od katerih v prihodnosti še veliko pričakujemo. Že v kratkem času dela pri nas pa so opravičili odločitev Steklarne Hrastnik oz. pričakovanja celo presegli.
Ker je to prva predstavitev, je bil razgovor bolj splošen, za podrobnejšo predstavitev bo namreč časa še dovolj.
Roman TUŠEK
Za začetek vas prosim za nekaj osnovnih podatkov o sebi.
Živim v okolici Laškega, star sem 31 let, po poklicu sem univerzitetni dipl. inž. elektrotehnike, smer avtomatika.
Ali imate glede na mladost že kakšne delovne izkušnje?
Pred zaposlitvijo v Steklarni v mesecu juliju letos sem bil skoraj sedem let zaposlen v TIM-u Laško d.d.. Vseskozi sem delal na področju razvoja - najprej kot samostojni razvojni raziskovalec - projektant, od leta 1996 kot vodja razvojno informativnega oddelka za celotno podjetje in zadnji dve leti, po kadrovskih okrepitvah za področje izolacijskih
materialov, kot vodja razvojno informativnega oddelka programa opreme in montaž.
Ste z zaposlitvijo v Steklarni Hrastnik iskali novo priložnost za preizkus v tej sredini?
Pravzaprav sem prišel na povabilo generalnega direktorja podjetja. Povabilu sem se odzval predvsem zato, ker sem se na naštetih delovnih mestih v prejšnji organizaciji vedno bolj oddaljeval od svoje stroke - več sem imel opravka z gradbeništvom, kemijo, strojništvom, kot z elektrotehniko....Ker sem ocenil, da se
bo takšen trend nadaljeval, sem se odločil, da povabilo Steklarne sprejmem.
Še vedno se tudi izobražujete v svoji stroki in opravili ste kar nekaj dodatnih izobraževanj izven šolskih institucij.
Zaključujem podiplomski študij na Fakulteti za elektrotehniko v Mariboru. Do zaključka študija mi manjka samo še magistrska naloga in upam, da jo bom do pomladi uspešno zagovarjal. Opravil sem še nekaj jezikovnih tečajev (nemščina), sem tudi interni presojevalec, drugo pa je bolj funkcionalno izobraževanje za kvalitetnejše opravljanje del na svojem področju.
Lahko potegnete kakšno primerjavo med bivšim in sedanjim podjetjem?
Pred pričetkom dela sem bil precej dobro informiran, kakšen je proces proizvodnje in način dela v Steklarni Hrastnik. Podjetje sem si ogledal tudi od znotraj. V primerjavi s TIM-om, kjer se proizvaja izredno široka paleta izdelkov v različnih proizvodnih programih, so tu vsi izdelki na osnovi ene baze - stekla. Po tej plati je morda bolj enostavno. Pogoji dela v proizvodnji pa so v Steklarni bistveno bolj zahtevni -višje temperature, hrup...
nasvet Francija Zajca, ki je vedno pripravljen svetovati. Udeležen sem bil tudi pri remontu. Spoznal sem že veliko stvari, nekatere že samostojno vodil, vem pa, da me veliko novosti še čaka. Zlasti sem vesel, ker sem se s sodelavci dobro ujel. Zaenkrat sem z delom v Steklarni zadovoljen in mi delo tukaj predstavlja nov izziv. Tudi zato sem s svojo odločitvijo zadovoljen.
Katero področje je predvsem vaša domena?
S sodelavcem Joškom Strnišo, s katerim si deliva tudi pisarno, bova delala predvsem na področju elektrotehnike in avtomatizacije v investicijskem smislu - pri tem bom jaz predvidoma pokrival zmešamo, VRS in steklarske peči, on pa investicijska dela pri samih strojih. Nekaj delovnih nalog je tudi s področja vzdrževanja, kar prvotno ni bilo dogovorjeno. Mislim, da je bilo v preteklosti premalo pozornosti posvečene informiranju zaposlenih in prenašanju informacij na zaposlene, ki so zadolženi za vzdrževanje el. opreme v smislu samostojnega opravljanja vzdrževalnih del.
Zaenkrat sem z delom v Steklarni zadovoljen in mi delo tukaj predstavlja izziv.
V Steklarni ste že pet mesecev. Koliko ste v tem času spoznali podjetje in kako je to potekalo?
Z osnovami delovnega procesa in delokroga me je seznanjalo več sodelavcev, tako vodja, kot tudi nekateri drugi. Včasih vprašam za
Kakšno je vaše videnje bodočega delovanja in poslovanja Steklarne Hrastnik?
O sami perspektivi te industrije težko sodim, saj prihajam iz popolnoma druge branže in zakonitosti steklarstva še premalo poznam.
Joško STRNIŠA
Nam lahko zaupate nekaj osnovnih podatkov o sebi?
Stanujem v Radečah, imam 46 let. Leta 1978 sem zaključil študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer sem pridobil visoko izobrazbo te stroke, smer industrijska elektronika, takoj nato pa sem se tudi redno zaposlil.
Kako je potekala vaša poklicna pot?
Kariero sem začel v Radeče papirju kot vodja oddelka za meritve in regulacije proizvodnih procesov,
nato sem bil pomočnik vodje vzdrževanja, kasneje sem bil štiri leta vodja razvojnega sektorja. Potem sem potreboval spremembo v karieri in se za nekaj časa zaposlil v podjetju v Avstriji. Delal sem v svoji stroki, na področju meritev in regulacij delovnih procesov, vendar tudi na drugačnem področju (energetski objekti, elektrarne, toplarne...). Nato sem se vrnil v Radeče papir na delovno mesto direktorja enega od proizvodnih centrov (proizvodnja samolepilnih materialov, grafika in magnetni nosilci podatkov), nazadnje
Mislim, da se za prihodnost Steklarni Hrastnik ni potrebno bati.
pa sem se preizkusil še v privatnem sektorju kot vodja proizvodnje in konstrukcije.
Na osnovi razgovora z direktorjem Steklarne, ki mi je nakazal smernice dela v podjetju na področju elektrotehnike in vrzeli, ki je nastala po odhodu dovčerajšnih strokovnjakov iz tega področja na druge zadolžitve, sem se odločil, da sprejmem izziv.
01.09. letos sem pričel z delom v Steklarni.
S tem ste popolnoma zamenjali dosedanjo branžo svojega poklicnega delovanja.
Sem dokaj nemima duša, že od nekdaj me privlačijo novosti, novi izzivi. Čeprav sem večino dosedanje delovne poti “prehodil” v enem podjetju, sem zamenjal kar nekaj delovnih področij in tudi branž - od papirne do grafične, dela na energetskih objektih... Ko sem po nekaj letih dela na enem področju zaznal, da zadevo toliko obvladam, da se delo spreminja v rutino, se je v meni vzbudila potreba po spremembi področja dela. Kljub temu pa se kot rdeča nit skozi moje celotno poklicno delovanje, vleče področje vodenja procesov, krmiljenja in avtomatike. Osnova je enaka v vsaki industriji -drugačni so elektronski procesi, sistematika dela, parametri, tehnološki
procesi. Želel sem spoznati drugačne prijeme dela v svojem poklicu.
Tukaj sem se srečal z drugačnim načinom regulacij, kot sem ga poznal doslej, modernejšim pristopom - iz klasičnega načina regulatorjev v programske. Nekoliko več sem se s tem ukvarjal le pri zadnjem podjetju (Mirage).
Kako je potekalo uvajanje v delo v Steklarni, ste bili z njim zadovoljni?
Morda sem imel malo nenavaden potek uvajanja. “Padel” sem direktno v začetek remonta. Komaj sem spoznal del podjetja in nekaj ožjih sodelavcev, se je že pričel remont. To je po eni strani najboljši način šolanja, saj si takoj po “skoku v vodo” prisiljen plavati. Po drugi strani pa ni dobro, da nismo mogli na izobraževanje niti mi - serviserji oz. programerji niti delavci, ki delajo na strojih. Zato sedaj tako eni kot drugi spoznavamo nekatere nove zakonitosti strojev in se učimo, ko sta že v pogonu. Kljub temu, da imajo delavci dolgoletne izkušnje, sta stroja, ki smo ju montirali na I peči, popolna novost, v celoti v tehničnem, delno tudi v tehnološkem smislu... Dogovorjeno je, da se po poglobljeni preučitvi zadev in ureditvi ustrezne dokumentacije, udeležimo usposab-
ljanja v tujini pri proizvajalcu samem ter usposabljanja s področja regulacij in programiranja pri Siemensu.
Včasih se izkaže, da je takšna obratna pot izobraževanja celo boljša, čeprav precej težja pot kot klasičen način - najprej teorija in nato praksa. Ker pri teoretičnem izobraževanju slušatelj še ne (ali pa premalo) pozna konkretnih procesov, teorije ne more aplicirati v prakso, niti ne more postavljati konkretnih vprašanj, ki se odpirajo vsakodnevno v “živem delu”.
V vsakem primeru pa je izobraževanje nujno.
Na katerem področju bo največ vaših delovnih zadolžitev?
To so predvsem investicije na področju elektrotehnike - v uvajanju modernizacije, krmiljenja in avtoma-
tizacije pri strojih v osnovni proizvodnji.
Ali že imate kakšno mnenje o prihodnosti podjetja v katerem ste se zaposlili?
Glede na to, kolikor sem se lahko seznanil iz literature in razgovorov s sodelavci na odgovornejših zadolžitvah, usmeritev Steklarne Hrastnik poteka v smeri specializacije. Mislim, da je glede na kapacitete in možnosti proizvodnje prehod iz masovne proizvodnje (ceneni izdelki, ki jih lahko naredi vsaka steklarna), na specialne izdelke (manjše serije v višjem cenovnem razredu), pravilen. V tej smeri je bila narejena tudi zadnja investicija.
Zato, kolikor lahko v tem trenutku ocenim, mislim, da se za prihodnost Steklarni Hrastnik ni potrebno bati.
Severina TROŠT ŠPROGAR
Nam lahko zaupate nekaj osnovnih podatkov o sebi?
Radečanka sem, rojena sem v Celju, že 15 let pa živim v Trbovljah. Osnovno šolo sem končala v Radečah in nato nadaljevala šolanje na šoli za oblikovanje v Ljubljani, smer grafika. Sem poročena in imam sina, srednješolca Rožleta.
Kje ste pričeli graditi svojo kariero?
Moja prva zaposlitev je bila v radeškem Muflonu in nato dve leti kasneje v Tovarni papirja Radeče, kjer sem delala na področju vodnih
znakov. Od tod sem odšla na nadaljnji študij na Likovno akademijo v Ljubljano in diplomirala iz vizualnih komunikacij.
Nekaj časa sem nato imela status samostojne kulturne delavke -slikarke - vmes pa sem učila na osnovni šoli Tončke Čeč in Ivana Cankarja v Trbovljah, predavala slikarstvo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, imela sem svojo skupino otrok kot mentorica revirskih likovnikov Relika ter počela še mnogo drugih stvari.
Nato sem se v začetku letošnjega leta zaposlila v Steklarni.
Po zares raznolikem in zadnjih deset let dokaj samostojnem poklicnem obdobju ste ponovno odprli tovarniška vrata, kjer so pravila igre mnogo bolj definirana, zaposleni pa podrejeni mnogim predpisom....
Res se mi je popolnoma spremenil način življenja, pa tudi kakšna misel je drugačna, odkar sem tukaj. Razliko pa občutim na popolnoma drugi sferi. Kjerkoli sem doslej delala, sem delala na področju, ki sem ga uspešno obvladala. Upam, da to ne zveni kot samohvala, ampak nikoli nisem treščila na večjo oviro pri delu. Želela sem ven iz utečenih poti, Steklarna se je pokazala kot zanimiva alternativa. V obdobju, ko sem naključno poklicala za službo, je tu obstajala potreba po zaposlitvi delavca moje stroke. Zame je to delo ogromen izziv, bolj ko spoznavam relacije, specifičen način in pogoje dela, večji postaja.
Kot kulturna delavka sem bila navajena speljevati projekte sama. Sedaj se mi je sistem dela obrnil na glavo - imam idejo, naredim program, projekt, njegova izvedljivost pa je odvisna od mnogih drugih ljudi. Prav to me privlači in izziva.
Torej ste s svojo odločitvijo zadovoljni?
Vesela sem, da sem se tako odločila, postajam tudi vedno bolj zadovoljna.
Na začetku so mi šle nekatere stvari, ki so za industrijske delavce običajne, nekoliko težje v glavo. Ker sem občutljiv človek, so me nekatere tudi prizadele, spraševala sem se, kaj mi je to sploh potrebno. Sedaj spoznavam, da je to absolutno dragocena izkušnja, karkoli se bo razvilo iz te odločitve. Tudi na celotno življenje gledam iz tega vidika.
Kdo vam je pomagal pri prvih korakih pri nas in ali ste bili z mentorjem zadovoljni?
S svojim mentorjem, g. Slavkom Marcenom, sem v celoti zadovoljna. On me je uvedel v tehnološke sisteme v tej tovarni ter me opozoril na zadeve, na katere je potrebno biti pozoren pri delu industrijskega oblikovalca te branže. Seveda pa imava nekoliko različna sistema dela, kar je zlasti v oblikovalskih poklicih nekaj običajnega.
Kot oblikovalka sem se v bistvu uresničila že prej, on pa mi je odprl okna na področju steklarskega oblikovanja. Odpirali pa so jih tudi mnogi drugi - g. Zorko, g. Lavrič... Vesela sem, da so me ti “stari mački”, ki bi me lahko gledali tudi malo postrani, tako lepo sprejeli.
Koliko mislite da že poznate ustroj Steklarne Hrastnik?
Primarni sistem dodobra poznam, ne da pa se osvojiti vsega naenkrat.
Na vseh programih se bo dalo še ogromno narediti, ideje se kar rojevajo-
To leto je bilo zame zelo intenzivno, garaško, ker je bilo toliko novih stvari. Ne bom trdila, da se na vse že spoznam, se pa trudim, da bi usvojila čim več s tega področja.
Ste postavili kakšno izhodišče svojemu delu?
Ja, predvsem se tiče skupine ljudi, s katero delam - sodelavci iz oblikovanja in drugih delov podjetja ter izven.
Izhodišča, iz katerega startam, ne bom spremenila in se glasi - delati z ljudmi lepo in dobro. Pa ne zato da bi jim laskal in jih razvajal, ampak zato, ker mislim, da notranje dopolnjujemo drug drugega. Prepričana sem, da lahko le na ta način pridemo do dobrih rezultatov dela, lahko se razvijamo, smo ustvarjalni in s tem zadovoljni.
Dragoceno je delati z različnimi ljudmi. Hvaležna sem za vsak dosedanji odnos in veselim se stikov s tistimi, ki jih še nisem imela priložnosti srečati, pa jih še bom.
Morda moje izhodišče za marsikoga ni v “duhu časa”, vendar mislim, da nam je čas naklonjen toliko, kot sami hočemo. Tako ustvarjamo tudi odgovornost za delo - svoje lastno in delo vsakega sodelavca.
Vam kljub precejšni sedanji obremenjenosti uspe narediti še kaj za dušo?
Seveda, če ne bi slikala, ne bi mogla delati tukaj, ne bi zmogla življenja. In brez knjig prav tako ne.
Slike so del umetnika, so ponotranjene in globoke. Težko se ločim od njih, ker so del mene. Sedaj slikam zase. Nekje moraš imeti svoje gozdove, po katerih se sprehajaš...
Kako pa vi gledate na perspektivo Steklarne?
Iskreno povedano, če ne bi mislila, da je pozitivna perspektiva, da je široko odprt horizont tako podjetju, kot tudi meni, ne bi bila tukaj. Moj čas se mi zdi preveč dragocen, da bi ga zapravljala.
O Steklarni sem imela zelo dobro mnenje, ker sem na podlagi mnenj mnogih in splošne klime dobila občutek, da je to dobra firma. Videla sem, da pretežno izvažate, da je tu širok spekter področij, na katerih bi se kot oblikovalka lahko izkazala.
In kakšna je vaša želja zase?
Želim, da bi bil moj prispevek v tej tovarni opazen, kvaliteten in bi bil ponujen tako, da bi ga znali ljudje tudi sprejeti in bi bili z njim zadovoljni.
Trije strokovnjaki s svojih področij, trije različni pogledi na delo, podjetje, prihodnost in nase. Vsem pa je skupno, da so pripravljeni tej sredini ponuditi svoje znanje in zmožnosti, so polni zagnanosti in jih preveva pozitivni naboj in želja po konstruktivnem, samostojnem, kreativnem delu. Upam in želim, da bi se ta zagon nikoli ne obrnil proti njim in da bi z njim resnično naredili mnogo dobrega tako v Steklarni Hrastnik kot tudi v svojih karierah oz. življenju.
Marinka ANŽLOVAR
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
MARIJE VRTAČNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala kolektivu Steklarne Hrastnik, godbenikom in pevcem za zapete in odigrane žalostinke, govorniku g. Kocmanu in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči sin Jože z družino, sestri Štefka in Ani ter vnuki in pravnuki
UDELEŽENCI PRIREDITVE O NAŠEM PRAZNIKU
Steklarna Hrastnik v letošnjem letu praznuje 140-obletnico obstoja, ki smo ga letos za razliko od preteklih let obeležili s prireditvijo na zadnjo novembrsko soboto.
Med zaposlenimi in upokojenci smo zbrali nekaj vtisov o obeležju našega praznika.
Marjeta ULDRI.TAN. pregledalka stekla v Opalu
Domala vse, kar se je dogajalo na prazniku Steklo in svetloba mi je bilo všeč, nobenih zapletov ni bilo, nekako domače smo se počutili vsi skupaj - svoji med svojimi. Ansambel Zasavci je za tovrstne prireditve super, saj znajo narediti prijetno vzdušje in poskrbeti za dobro razpoloženje tudi nekoliko manj navdušenih ljudi. S hrano sem bila zadovoljna, prav tako s postrežbo, pijača pa je bila precej draga.
Letos je bilo nekoliko manj udeležencev kot prejšnja leta, morda tudi za to, ker se je z datumom prireditve tako odlašalo. Kljub temu upam na snidenje tudi v prihodnjem letu.
Še vedno pa so mi bili najbolj všeč julijski prazniki v Gorah, katerih so se lahko udeleževale celotne družine, vsak sije poiskal najustreznejšo druščino, pekli smo na ražnju, malo zapeli ... Morda danes ne bi bilo več tako kot takrat, ampak ko pomislim na tista leta, mi je kar toplo pri srcu.
Nada GODICELI, upokojenka (pripravnica)
Ljudje so željni druženja, zabave in veselega razpoloženja, da se oddahnejo od vsakdanjih naporov in oddaljijo od boja za preživetje oz. za čim boljši standard.
Ker se že nekaj let zamika datum prireditve, se sprašujemo, če se bo prireditev obdržala. Veliko nas bo razočaranih, če bo praznik ugasnil. Zlasti nam, ki smo že izven dogajanj v podjetju, veliko pomeni, da ohranimo stik z življenjem, ki smo ga preživeli v svojih najboljših letih. Mislim, da je takšna družabnost vsakemu človeku potrebna, da je potrebno ohranjati stare odnose in tradicijo. Na takšnih prireditvah se tudi tisti, ki nikoli nimajo časa za druženja, srečujejo, pogovorijo, obujajo spomine...
Tudi nagrade ustvarjalnim delavcem niso od muh. Vsak, ki je je deležen, je lahko ponosen nase, saj s svojim trudom prispeva k večji produktivnosti podjetja, kar ni ostalo neopaženo. To je tudi vzpodbuda ostalim zaposlenim. Prireditev je torej v redu v vseh pogledih. Le termin bi bil v toplejših dneh za mnoge primernejši.
Veste kaj, mislim, da za vodilne strukture ni večjega zadovoljstva, kot so zadovoljni zaposleni. To je eno od uresničljivih nepisanih pravil. Zato upam na snidenje v prihodnjem letu.
Ob tej priložnosti želim vsem vesele praznike in srečno novo leto 2001.
Direktorja Steklarne in Opala z letošnjimi nagrajenci
Rosana RAMŠAK, stroškovni računovodja v Steklarni
Bolj poredko se udeležujem tovrstnih srečanj, moram pa reči, da sem bila nad letošnjim obeležjem praznika Steklo in svetloba navdušena.
Lepa, dokaj enostavna in neraz-košna, vendar izredno okusna scena je zelo poživila oder in usmerjala poglede v center dogajanja.
Govorniki so v svojih govorih veliko povedali, pa vendar so bili govori kratki in neutrujajoči. Vesela sem, da so bile med nagrajenkami tudi pregledalke iz Steklarne in iz Opala, ki se pri svojem delu zelo namučijo in mislim, da je pošteno poiskati najprizadevnejše med prizadevnimi.
Mislim, da bi bilo škoda zapravljati denar za znane povezovalce, saj jih naš Matej skoraj dosega, ker pa nas bolje pozna, v marsičem celo prekaša. Prav tako nisem pogrešala raznoraznih plesnih, humorističnih in drugih skupin, ki so bile v gosteh v preteklih letih. Za nadomestek je v celoti poskrbel lokalni ansambel Zasavci. Naredili so prijetnejše in bolj domače vzdušje kot npr. eminentni Faraoni, igrali so glasbo za vse generacije, pevec je sam suvereno in duhovito vzdrževal dobro razpoloženje in vzpodbujal h kondiciji plesalcev. Piko na i pa seveda vedno naredijo naši pevci in godba, na katere smo verjetno vsi še posebej ponosni. Pa še Fračji dol jih je nekaj urezal...
Skratka uživala sem na tej prireditvi, žal pa sem morala prezgodaj domov. Zato upam, da bom lahko prihodnje leto nadoknadila zamujeno.
Polona TRŽAN. upokojenka
Že sedemnajst let sem v pokoju, pa vendar se kljub temu pogosto in rada spominjam let, ki sem jih preživela v Steklarni. Delali smo v težkih pogojih, pa vendar smo med delom znali tudi zapeti, držali smo skupaj in se razumeli - s tem je bilo odvzetega pol delovnega bremena.
Zato ne zamudim nobenega praznovanja Steklarne, zelo me veseli, da smo povabljeni tudi upokojenci. Zlasti nam to srečanje veliko pomeni, saj se srečamo z delavci, ki še delajo in med sabo, ter obujamo spomine.
Tudi letos sem v prijetnem vzdušju ostala do jutranjih ur. Z vsem sem bila zadovoljna, tako s hrano, pijačo, postrežbo, še zlasti pa z glasbo, tako da sem si dala duška na plesišču.
Upam, da nekoliko skromnejše praznovanje - ki pa me ni niti malo motilo, ne pomeni, da ga v prihodnje sploh več ne bo. Zelo si želim, da bi se tradicija ohranila in da bi vodstvo znalo nameniti kakšen tolar tudi za takšne “nepomembne pomembnosti”. Vsem skupaj želim vse dobro in veliko delovnih in drugih uspehov.
Sandra NOVAKOVIČ, pakirka v Sinetu
Nisem več prava “steklarka”, ker sem bila, tako kot mnogi drugi, zaradi bolezni razporejena v drugo podjetje - Sinet. Pa vendar se, kljub temu da še nimam prav veliko delovne dobe, še vedno počutim tako. Morda zato, ker prihajamo skozi ista vrata, še več pa najbrž zaradi dolgoletnega steklarskega staža svojih staršev in mnogih sorodnikov, prijateljev in sosedov. Zato sem zelo vesela, da smo kljub temu. da smo na svoji etaži nekoliko izolirani od dogajanja, tudi mi povabljeni na praznovanje obeležij Steklarne. Prireditev Steklo in svetloba je tradicionalna in ne bi smela zamreti.
Lepo smo bili pogoščeni, vzdušje na prireditvi je bilo dobro, tudi sama sem se v dobri družbi prijetno počutila.
Veseli me, da so še vedno tudi upokojenci sestavni del teh srečanj, ker se že iz njihovih obrazov bere, kako srečni so, ko se po dolgem času spet vidijo, si stiskajo roke in marsikatero oko se orosi s solzami veselja.
ČESTITKA
Ob novem letu 2001 Steklarni Flrastnik iskreno čestitamo in ji želimo še veliko let uspešnega poslovanja, hkrati pa se ji, kot našemu generalnemu sponzorju zahvaljujemo za pomoč pri našem delu.
Kajakaši brodarskega društva Steklarna Hrastnik Mladinski svetovni prvaki
Anton BREČKO, ključavničar 1 v Steklarni
Vsako leto se udeležim našega srečanja ob obletnicah podjetja. Zato seveda okrogli jubilej ni bil izjema.
Všeč mi je bilo, da tudi upokojenci niso prišli le po pripadajoči delež, ampak so mnogi ostali prav dolgo in izkoristili možnosti, ki jih je prireditev ponujala ter se prijetno zabavali. Namen je prav ta, da se srečujemo, izmenjamo mnenja, se spoznamo v prijetnejših okoliščinah kot navadno. Zato je prava škoda, da se prireditve ni udeležilo več zaposlenih.
Lepo smo se imeli, za kulinariko je bilo dobro poskrbljeno, za ansambel pa sem bil že vnaprej prepričan, da bo naredil pravi žur. In seveda se nisem zmotil.
Zelo sem bil zadovoljen tudi z povezovalcem. Včasih kar pozabimo, kakšne talente imamo med sabo in zares ni potrebno za tisto, kar znamo sami dobro narediti, vabiti nekatere kar preveč vzvišene medijske zvezde.
Zdravko ODŽIĆ. strojnik 2 v Steklarni
Sodelovanje na prazniku se je zame začelo že pred osrednjo prireditvijo, saj sem se udeležil tekmovanja v nogometu. Tekme so potekale na igrišču na Dolu. Bili smo tretji in prejeli smo tudi nagrado (nikomur ne povejte, da so bile le štiri ekipe). Z zaključkom prireditve na zadnjo novembrsko soboto pa sem bil tudi zadovoljen, tako s hrano, ki smo je imeli kot nagrajenci še preveč, in pijačo, pa tudi vzdušje je bilo za našim omizjem, pa tudi vsenaokrog, zelo dobro. Zdi se mi, daje bilo veliko ljudi, žal pa premalo zaposlenih. Res da delamo v turnusih in da se vsi niso mogli udeležiti praznovanja, vendar bi bilo prav, da bi bilo več aktivnih na naši okrogli obletnici.
Kljub temu upam, da bodo pozitivna mnenja o prireditvi pritegnila še druge zaposlene, predvsem pa, da bo vodstvo namenilo nekaj sredstev za naš praznik tudi v prihodnje.
Igor PLANINC, ročni pihalec 3 v Opalu
Pred prireditvijo smo že tekmovali v malem nogometu. Žal smo bili zadnji, kljub temu pa imajo te igre svojevrsten čar.
Scena je bila veliko boljša kot prejšnja leta, tudi z glasbo sem bil zadovoljen, saj se pozna, da so Zasavci profesionalci, ki se na glasbo spoznajo in znajo repertoar prilagoditi gostom. Viže so bile večini všeč, tako mladim, kot starejšim. Naplesali smo se do onemoglosti - rande so bile zelo dolge, izgleda pa tudi, da imamo premalo kondicije.
Gostinska ponudba je bila v redu, postrežba prav tako, le pijača bi bila lahko nekoliko cenejša.
Prireditev je bila nekoliko skromnejša kot pretekla leta, kar pa me ni motilo, le ansambel bi lahko igral malo dlje.
Blaž DVORNIK, cizeler 1 v Steklarni
Vesel sem, da obeležujemo praznik podjetja na ta način in da se odgovorni - tako vodstvo podjetja kot sindikata angažirajo in poskrbijo za kup malih in velikih drobnarij, na katere je potrebno poskrbeti in misliti pri organizaciji takšne prireditve. Všeč mi je tudi, da so še vedno tudi športne igre pred prireditvijo. Pohvale je vredno, da sta se prireditve udeležila oba poslanca g. Grošelj in g. Jerič in navzočim na kratko spregovorila, pa tudi bivši poslanec g. Potrč. Tudi govora direktorja in predsednika sindikata sta bila v redu - kratka in jedrnata.
Pričakoval sem, da bo letos, ko je okrogla obletnica program nekoliko pestrejši, vendar smo se kljub temu dobro zabavali, saj je dober ansambel poskrbel za pestrost, za dobro vzdušje pa je odgovorno tudi vsako omizje samo, oziroma vsak zase. Ne pomagajo zabavljači svetovnega slovesa, če se držimo kot kisle kumare in obrekujemo vse počez. Tako kot vedno smo iz dvorane odhajali med zadnjimi.
Zavedam se, da smo eno redkih podjetij, ki še proslavljamo svoj praznik. Upam, da tako tudi ostane.
Delavci, ki sem jih naključno zaprosila za mnenje o prireditvi, so vsa dogajanja in okoliščine v zvezi z našim praznovanjem pohvalili - tako športne igre, sceno, govore in govornike, izbor nagrajencev, gostinski del, zlasti pa ansambel ter še posebno dejstvo, da praznik sploh imamo. Zato upam, da resnično ne bo zamrl, saj ljudem veliko pomeni. In tistim, ki se jim ne da praznovati z nami, je lahko le žal za to. Razne zamere nekaterih namreč niso predmet zabav in praznovanj, ampak reševanja v delovnem okolju.
In ni za odmet misel ene od anketirank, da za vodstvo naj ne bi bilo večjega zadovoljstva, kot so zadovoljni zaposleni. Od takšnih lahko tudi mnogo pričakuje.
Pogovarjala se je Marinka Anžlovar
ISO
Če povzamem besede mojega kolege g.Almutasem Assayeda v članku prejšnjega Steklarja, ISO ni nekaj imaginarnega, beseda sestavljena iz praznih črk. Gre za sistem dela, katerega rezultat je kakovost: kakovost delovnega procesa kot tudi kakovost rezultatov dela.
Serija člankov, ki bo sledila v vsaki naslednji izdaji našega glasila, bo namenjena predvsem vam, zaposlenim in bralcem tega glasila. Poskušala vam bo pobliže in iz praktičnega vidika predstaviti, kaj besedica ISO dejansko pomeni, v vsakdanjem delu in življenju. Verjamem, da v sedanji fazi ISO za vas pomeni kup popisanega papirja, ki vam samo greni in otežuje delo in življenje. Naš namen in pa namen samega sistema pa je ravno nasproten. Skozi vso to dokumentacijo smo z vašo pomočjo definirali, kako bo vaše delo potekalo (OP), sedaj je na vas, da to, kar smo zapisali, tudi izvajate. V končni fazi, pa je potrebna tudi kontrola ali sistem, ki smo ga zapisali, tako tudi dejansko deluje. Namen standarda je vnesti kvaliteto v naše delo in rezultat kvalitetnega dela so kvalitetni rezultati. Za to, da bo sistem zaživel smo odgovorni vsi: vodstveni delavci kot tudi vsak posameznik, ki s svojim kvalitetnim delom prispeva k celotni kakovosti.
Za današnji prispevek pa kratka analiza dosedanjega dela:
g.Assayed je zaključil delo v našem podjetju in rezultat njegovega dela je sistem vodenja podjetja, ki ga na najvišjem nivoju predstavlja POSLOVNIK KAKOVOSTI (PK). Le-ta definira sistem kakovosti po točkah standarda SIST ISO 9001:
1)	odgovornost vodstva: vodstvo podjetja definira politiko kakovosti, določijo se odgovornosti, pooblastila, predstavnika vodstva;
2)	sistem kakovosti: vsebuje postopke sistema kakovosti in samo planiranje kakovosti;
9000
3)	pregled pogodbe: sestavljajo potrebni dokumentirani postopki pregleda pogodb, dodatkov, zapisov o pregledu;
4)	obvladovanje razvoja: sestavljajo dokumentirani postopki planiranja, organiziranja, zahtev razvoja, rezultatov razvoja, pregled, overjanje, validacija ter sprememba razvoja;
5)	obvladovanje dokumentov in podatkov: postopki za odobritev, izdajo ter spremembe dokumentov;
6)	nabava: postopki ocenjevanja pogodbenikov, podatkov za nabavo, overjanje nabavljenih proizvodov;
7)	obvladovanje proizvodov, ki jih dobavi odjemalec: postopki overjanja, skladiščenja, vzdrževanja teh proizvodov
8)	identifikacija in sledljivost proizvodov: od prevzema, skozi vse stopnje proizvodnje, dostave ter vgradnje;
9)	obvladovanje procesa: gre za obvladovanje proizvodnega procesa od postopkov, opreme, skladnosti s standardi, parametri procesa, kriterijev za izdelavo, vzdrževanje opreme;
10)	kontrola in preizkušanje: sledijo postopki prevzemne kontrole in preizkušanja, nadalje v procesu, končna kontrola in preizkušanje ter zapisi le-teh;
11)	obvladovanje kontrolne, merilne in preizkusne opreme: stalno preverjanje ustreznosti merilne opreme;
12)	status kontroliranja in preizkušanja: določitev skladnosti in neskladnosti proizvodov
13)	obvladovanje neskladnih proizvodov: postopki dodelave, popravila, alternativne uporabe, zavrnitve oz. izmeta neskladnih proizvodov;
14)	korektivni in preventivni ukrepi: katerih namen je odstranitev vzrokov neskladnosti
15)	ravnanje, skladiščenje, pakiranje, zaščita in dostava: postopki namenjeni tem procesom, da se prepreči poškodovanje, poslabšanje kakovosti, embalaža, postopki pakiranja, označevanja;
16)	obvladovanje zapisov kakovosti: postopki za identificiranje, zbiranje, urejanje, dostop, dopolnjevanje, shranjevanje, vzdrževanje, odstranjevanje zapisov o kakovosti;
17)	notranje presoje kakovosti: se preveri, ali so dejavnosti obvladovanja kakovosti in z njimi povezani rezultati skladni z načrtovanimi postopki in ugotavljanje učinkovitosti sistema kakovosti;
18)	usposabljanje: določajo potrebe po usposabljanju;
19)	servisiranje: obdelava pritožb oz. reklamacij kupcev, ugotavljanje vzrokov in njihovo odpravljanje;
20)	statistične metode: potrebe po le-teh in postopki, ki jih urejajo.
Poslovnik kakovosti okvirno določa posamezne aktivnosti, ki so natančneje določene v ORGANIZACIJSKIH PREDPISIH (OP). Tu najdemo odgovor na osnovna vprašanja: KDO, KAJ, KDAJ in KJE.
Približuje se konec koledarskega leta in s tem tudi poslovnega leta. V podjetjih je to čas, ko se je potrebno ozreti nazaj in oceniti rezultate poslovanja v preteklem letu. V družbi Glascom pa je pogled usmerjen samo naprej, saj se hitro približuje datum oz. čas začetka poslovanja.
V preteklih dneh smo odpremili glavnino naročil, sicer še v imenu in za račun Steklarne Hrastnik, sedaj pa nestrpno pričakujemo odziv končnih kupcev - potrošnikov na ponujeno blago. Neznanka so predvsem dekorirani kozarci in svečniki vseh vrst. Postavlja se cela vrsta vprašanj: ali
Natančnejši opis postopkov dela na posameznem delovnem mestu, se pravi odgovor na vprašanje KAKO, najdemo v DELOVNIH NAVODILIH (DN), TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH (TP), KONTROLNIH POSTOPKIH, OPISU ANALIZE
(OA)	.
Zadnji v hierarhiji so OBRAZCI
(OB)	, ki določajo, kje je zapisano, shranjeno.
Iz naštetega sledi, da so zajete vse faze delovnega procesa v našem podjetju. Nihče ni izvzet iz pravil delovanja, nikomur ni prihranjen določen dodaten trud. ki ga sistem zahteva. Samo s skupnimi močmi nam bo uspelo.
Branka Bajde
bo slovenski trg v zadostni meri sprejel dekorirane izdelke ali je svečnik prisoten pri pripravi pogrinjka ali je lahko vaza okrasni predmet v stanovanju in ne samo posoda za cvetje ali je steklen izdelek primemo darilo. Če bi iskali odgovor na tržiščih zahodne Evrope, bi bili odgovori na ta vprašanja pozitivni. Toda kako je pri nas ? Ali ima slovenski kupec tudi takšne potrebe in jih zaradi skromne ponudbe ni mogel izpolniti ? Ali pa bo potreben določen čas, da bo ponudba izdelkov vzbudila pri kupcu tovrstno potrebo in se bodo šele sčasoma “prijeli”, kot se temu reče.
Odziv kupcev bo kar kmalu odgovoril na vsa ta in še druga vprašanja. To pa bo pomembno vodilo pri oblikovanju ponudbe, predvsem na področju dekoriranja.
Lea J. Lekočevič
GLASCOM d.o.o.
ZANIMALO VAS BO
KADROVSKE VESTI
Kar prehitro je tu prednovoletno obdobje, čeprav pogled skozi okno bolj prikazuje pomladansko kot zimsko vzdušje. Pa vendar množica drobnih lučk, prvi od treh dobrih mož in nakupovalna mrzlica ter pričakujoči otroci nam dokazujejo, da se bliža novo leto, ali kot pravijo pravi prehod v novo tisočletje (ker se števila z enko in ne z ničlo pričnejo).
Kar se tiče kadrov smo v Opalu v novembru izgubili dva sodelavca, ki sta prekinila delovno razmerje, oba iz Obrata ročne in polavtomatske proizvodnje in sicer Iva MLINARJA, ki je bil že nekaj let krogličar RŠ in Senada RAMIĆA, ki je delal kot odnašalec stekla.
Na novo pa smo v službi zagotavljanja kakovosti sklenili delovno razmerje za določen čas s tremi novimi sodelavkami - Renato KNEZ, Karmen NEŠIĆ in Majo URANA.
Mesec november smo zaključili z 228 zaposlenimi.
JUBILANTI
V zadnjem obdobju so štirje naši delavci napolnili okroglo število let dela:
•	20 LET - Izidor BIZJAK in Josip LUJIĆ ter
•	30 LET - Stanislava TROŠT in Mihael KOLAR.
Čestitamo.
Drugih pomembnejših vesti s kadrovskega področja nimamo, saj nismo izvedeli za nikogar, ki bi stopil pred matičarja, pa tudi noben nadebudnež ni zamežikal v nov svet. Pa v novem tisočletju.
Kadrovski referat Marinka Anžlovar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
Slavka BREČKA
se iskreno zahvaljujemo steklarski godbi in pevcem žalostinke, govorniku za poslovilne besede ter obema duhovnikoma za lepo opravljen obred. Hvala tudi sindikatu Steklarne, še zlasti pa vsem prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja in sočustvovanje z nami.
Žena Rozi in sin Milenko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
MILENE KIRHMAJER
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam stali v težkih trenutkih ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebej iskrena hvala godbi in pevcem za odigrane žalostinke ter zastavonošem za poslednji pozdrav. Hvala g. župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Rudi, sin Rudi z družino, hčerka Alenka ter vnuki z družinami.
ZANIMALO VAS BO
Mesec OKTOBER 2000 je Steklarna Hrastnik zaključila s skupnim številom 511 zaposlenih, od katerih je bilo 225 žensk in pa 286 moških, od tega je bilo 18 delavcev sprejetih za določen čas in pa trije pripravniki.
V	mesecu NOVEMBRU 2000 je
delovno razmerje v Steklarni Hrastnik PREKINILO 5 delavcev: UPOKOJEN (1 delavec)
Svojo delovno pot je zaključil Alojz Pavlič, zaposlen kot cizeler v vzdrževanju orodja. SPORAZUMNO (1 delavec)
Za sporazumno prekinitev delovnega razmerja se je odločil Bojan Draksler, ki je opravljal dela tehnologa v Proizvodnem sektorju.
DOLOČEN ČAS (2 delavca) Delovno razmerje za določen čas se je izteklo dvema delavcema, in sicer Vesni Rad Nemet, zaposleni kot pre-gledalki v obratu pregleda in pa Brunu Rugoletu, ki je v Steklarni Hrastnik kot elektrikar opravil 6-mesečno pripravništvo.
V	mesecu novembru pa je delovno razmerje prenehalo tudi Helmundu Žabkarju, ki je bil zaposlen kot skladiščnik v Službi za zagotavljanje kakovosti.
Nihče pa ni v tem mesecu v Steklarni Hrastnik sklenil delovnega razmerja. Mesec NOVEMBER 2000 je Steklarna Hrastnik zaključila s skup-
nim številom 506 zaposlenih, od katerih je bilo 224 žensk in pa 282 moških, od tega je bilo 16 delavcev sprejetih za določen čas in pa dva pripravnika.
POROČILI SO SE
Za zakonski stan s Katarino Zupan se je odločil Andrej Gnus, zaposlen kot strojnik v Proizvodnem sektorju.
PRIRASTEK K DRUŽINI
Emil Vengust je že drugič postal očka, tokrat mu je Beti Martinčič povila hčerkico Anamarie, hčerkico Atino pa je rodila Anita Vavtar Abram, vsem skupaj z očkom Stanetom in sestrico Samanto želimo veliko prijetnih uric.
JUBILEJNE NAGRADE:
10 LET
Sabina Žlindra 20 LET
Mirsada Durmiševič, Jožica Maček, Safet Smajič, Janez Stopič, Srečko Zorenč in Gorazd Koritnik 30 LET
Majda Korbar in Viljem Alt Čestitamo vsem
Kadrovska služba Sabina Medved
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
OLGE CERAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem izmene Močilar - Kaiser, g. župniku, pevcem za zapete žalostinke in g. Potočanu za odigrano tišino.
Žalujoči: hči Joži ter sinova Milan in Jože z družinama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ŠTEFKE STOPINŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se steklarski godbi, pevcem ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Nagradna križanka
ZADNJA,
POTOVALNI
NAČRT
NAŠ ALPSKI SMUČAR
KRMA ZA KONJE
IZTOP
DROBOVJA,
HERNIJA
VALENTIN
OMAN
KRAJ NA OTOKU KRKU
ZMEČKAN
KROMPIR
IZTEK KRVI
NULA
NEDOKA-
ZANA
TRDITEV
03
MESTO V FRANCIJI
GOZDNI
DELAVEC
AVTOR:
KARLI
DREMEL
DOLGA
VRSTA
VOZIL
OBLJUBA
ČEŠKI
ŠAHIST
(RIKARD)
MESTO V SEVERNI ITALIJI
LOUIS
ADAMIČ
LOJZE
DOLINAR
RAJKO
NAHTIGAL
ENOGLASNO
CERKVENO
PETJE
NOSILEC KOLESA PRI AVTU
KDOR DELA OPEKO
OBREDNA
OPRAVA
NAVODILO
LOŠČILO
OBOD ZA SLIKO
HIMALAJSKA
KOZA
KAJNOV
BRAT
AFRIŠKI
KOSTANJ
EVROPSKI
VELETOK
GLASKA
ARGON
SLOVENSKI
PISATELJ
DOLENC
PODOBNOST,
UJEMANJE
^ TUJE ŽENSKO IME
VLAČULJA
EVA
LONGYKA
DEL SKELETA
GLAVNO MESTO JORDANIJE
LEVI PRITOK VOLGE
ČETRTI RIM-SKI KRALJ
GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU
ZGRADBA V GORAH
PRVI RIMSKI ZALOŽNIK
VOJAŠKA
STOPINJA
ITALIJANSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
DUŠIK
CINKOVA
SVETLICA
JAPONSKO
RIŽEVO
ŽGANJE
SLAP
SAVINJE
RUSKI
SKLADATELJ
LJADOV
TRAČNICA
VRSTA
TKANINE
SKRAJNI
KONEC
KOPNEGA
SLOVENSKI
PESNIK
(LOJZE)
MESTO V BELORUSIJI
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
OSNOVNA
MERA
TER
SLOVENSKI
ARHITEKT
MIHEVC
HRVAŠKI
ZGODOVINAR
(FRANJO)
ZIDARSKA
ŽLICA
SKUPINA
TERME PRI PADOVI V ITALIJI
SLOVESKI
POPEVKAR
(OTO)
SUKANEC
RIMSKI
STENOGRAF
GINGER
ROGERS
ANTIČNO
RAČUNALO
IME ŠVEDSKEGA KNJIŽEVNIKA HANSSONA
VSTOPNA
INSTRUMEN
TALNA
SKLADBA
NOBELU
MAJHEN
OTOK
ERBIJ
STARA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO
BRENKALNI
GLASBENI
INSTRUMENT
DEBELA
PALICA
DOLGA TURŠKA PIPA
GALINA
ULANOVA
EGIP-
ČANSKI
BOG
ZEMLJE
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
IGRALEC
ŽIGON
GEO-
METRIJSKI
LIK
NOVINARKA IN PREVAJALKA ŠUKLJE
ŽENSKI
PRINCIP
KITAJSKE
FILOZOFIJE
NAŠ
SKLADATELJ
PAHOR
ESKIMSKO BIVALIŠČE IZ SNEGA V OBLIKI KUPOLE
METULJ Z OČESCI NA KRILIH
ETIOPSKI
GOSPOD
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev, in sicer:
1.	nagrada - 5.000 tolarjev
2.	nagrada - 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 15.1.2001. Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in številko tekočega računa, sicer nagrada ne bo izplačana.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 10-11/2000 smo prejeli 80 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada - 5.000 tolarjev: Franc Šuštar, upok.
2.	nagrada - 3.000 tolarjev: Mojca Bagara
3.	- 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Viljem Alt, Silva Čepin, upok., Frida Hršak, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
VODORAVNO: Trier, ost, plot, PRAZNIK, DAN, rosa, STEKLA IN, amater, ska, ris, Oklahoma, pravo, Nil, oslon, letev, IV, BZ, Aventin, omet, Zoltan, titovka, Hill, Orjuna, EN, Sora, JO, ten, kožar, Rab, greben, nisan, Ob, NA, enakost, eksponat, Iča, opus, Idiot, koma, debitant, vedro, aval, akolada, Adana, linj. NAVPIČNO: SVETLOBE.
K.D.
STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Brigita Stopar, Soniboj Knežak, Martina Kandolf, Slavko Marčen in Ksenja Jakopič.
Glavni urednik: Slavko Marčen.
Oblikovanje: Alenka Leskovšek.
Fotografije: Branko Klančar.
Grafična priprava in tisk: Grafex Izlake
Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 54 600.