St; 305 Trsi, torek 4. novembra 1913* Tečaj XXXV3 « IZHAJA VSAK DAN o2> nedeljah In praznikih ob 5-, ob pcnsdeijklh ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih iobakornah v Trseu in okolici. Gorici, Krs-iiju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežioi, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ićini, Dornbergn itd. Za.stureic fitev. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po G st. mpt. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p^ 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. I5r.li oglasi po 4 stot. beseda, naj-aanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toŽljivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je m*i f ca celo leto 24 Kt pol leta 12 K, 3 meseca OK;si na- ročbe brei doposlane naročnine, ae uprava na ozira, ■arooaina a* nadaljako IztanJ« „ED7508TI" «t*M 1 M oolo lato Kron 5 20, sa pol lata Kron 360 Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank« vana pisma se ne sprejem*]! tu rokopisi •• ■• vra&aje. Naročnino, oglas« in reklamacije j« pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulfoa fiiorgio Galattl 20 (Narochri a««), Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laattib konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadmga z omejenim poroštvom v Trsta, oiica Giorgio Oalatti Stev. 20. FoItno-hranllnRnl ra«un Itev. 341-652. TELEFOfl H 11-57, BRZOJAVNE VESTI. Novo hujskanje proti Srbiji. DUNAJ 3. (Izv.) Ofidfozni listi imajo zopet novo snov za hujskanje proti Srbiji. Kakor smo že včeraj poročali, je rrbskl notranji minister Protić na sobotni seji skupščine izjavil, da bo trajal prehodni vojaški režim v novem ozemlju približno 10 let. Na svoječasno noto velevlasti je srbska viada odgovorila, da garantira za vse od velesil stavljene zahteve glede novoosvojenega srbskega ozemlja že srbska ustava sama. A dunajski ofcijozni listi ?o sedaj izfavili, da je mtahf-r Protic s svojo izjavo v skupščini naznani;, da pravic, ki jih garantira srbska uiiava srbskim državljanom, Albanci in Bolgari nikakor ne bodo deležni in da čaka Albance in Bolgare doba najhujših perse-kucij. Listi zahtevajo od Srbije, da pojasni to izjavo ministra Protfća. V pcučenih dunajskih krogih se zatrjuje, da je nova gonja Gficijoznih listov proti Srbiji le nekak preludij za novo vmešavanje Avstrije v notranje srbske zadeve. Princ Wied oficijelni prestolni kandidat. RIM 3. (Kor.) Princ Wied je sedaj oficijelno sprejel kandidaturo za albanski prestol. Avstrija in Italija sta v kandidaturo že privolila, Nemčija ji ne nasprotuje in upati je, da privolita vanjo tudi Rusija in Anglija. RIM 3. (Izv.) Princ Wied je sprejel kandidaturo za albanski prestol samo pod sledečimi pogo[i: 1.) Velesile morajo garantirati za nedotakljivost in popoino neodvisnost Albanije. 2) Vladar določi sam ustavo za Albanijo. 3) Velesile priskočijo Albaniji z znatno finančno podporo na pcmcč. A strijsko-italijsnska demarša v Atenah. DUNAJ 3. (Izv.) Avstrijski in italijanski poslanik v Atenah sta izročila gr$ki vladi danes novo noto, v kateri zahtevata garancije za nemoteno delovanje |užno-a!ban$ke mejne komisije, dalje odpoklic t. zv. „svetih" bataljonov in fzročttev Argyrckastra, Korice in Sanii Quaranta Albaniji. RIM 3. (Izv.) Grški ministrski predsednik Veni&etos Je na zadnjo italijansko noto, ki je bila izročena v sredo, odgovoril, da je že izdai oblastim ukaz, naj ne ovirajo delovanja mednarodne komlsi|e pri določevanju južne albanske meje. RIM 3. (Kor.) Z ozlrora na poročila pariškega „Mitiaa" konstatira „Agenzla S:efanl", da sta Avstrija in Italija o svoji nameravani demarši v Aienah velevlasti tfipleentente točno Informirali In jih obvestili tudi o tonu note. BERLIN 3. (Kor.) Mercdajn! krogi označujejo vesti francoskih listov, da je pustila Nemčija v vprašanju južno-aibaaske meje Italijo in Avstrijo na cedilu, za izmišljene Nemčija odločno podpira avstrijsko-italijansfco zahtevo, da morajo Grki pravočasno zapustiti južno-albansko ozemlje in Je tozadevno poslanik v Atenah že napravil potrebne prijateljske korake pri grški vladi. Srbsko črnogorska pogajanja. BELGRAD 3. (Izv.) „Pijemont" poroča, da so srbsko-črnogorska pogajanja glede določitve meje med obema državama v giavnem končana. Treba je relltl ie še podrobna vprašanja. ČETI NJE 3. (Izv.) Pogajanja med Srbijo PODLISTEK, Norec vojvodinje. Florentinska novela Ernsta Remina. „Kaj mislite," je vprašala Clarissa nestrpno. „Modre besede govorite norcu, Ma-donna!" — Je rekel skoro poredno. „In o nemožnostih govorite. Jaz sem slep in ne vidim nobene; vidim le dragocen žlahten biser, ki Je pai v roke roparja. In čutim v sebi tajno moč, da ga potegnem iz pekla krivičnosti ter ga pritegnem k sebi I To mistično silo izvajam; in radujem se, da ta sila že prijemlje dlvnl biser, ki (e bil izgubljen. Zavestno in pridno izvajam to moč in vem, da ga s silo spravim v gibanje 1 Le malo natezanja in trganja ca vaši duši, Clarissa, ia svobodni boste 1" „Vi krade te tatu," je rekla, „ali kradete vendar 1 In kar imenujete pekel krivičnosti, Je zaključeno s zapečateno skalo prisege in duhovnikovega blagoslova. Verujte: kar delate, delate krivični. In, kar Je krivično, ne prinaša blagoslova nikdar!" In Črncgoro glede določitve mejee so do-vedla do dtflniiivnega sporazuma. DUNAJ 3. (Izv.) Iz Jako zanesljive strani smo izvedeli, da eo srbsko-črnogorska pogajanja končana. Črnogora dobi razven Peči, še mesta Pievlje, Djakovico in Metohijo. Črnogorski memorandum velesilam. DUNAJ 3. (Kor.) Črnogorski kraij Nikola pripravlja poseben memorandum na velesile, v katerem bo nasvetoval regulacijo črnogorsko-albanske meje. Črnagora je prt-oravijena odstopiti ozemlje plemen Hoti in Grudi Albaniji, če dojri zato ozemlje plemena Klementi, ki živi s Črnogoro že dalje časa v najboljših odnešajih. Memorandum bo izročen velesilam že prihodnje dni. Grško-turški spor. ATENE 3. (Kor.) Zunanji minister Panas Je turškemu delegatu Galib beju izrazil začudenje grške vlade radi zavlačevplnega postopanja Turčije pri pogajanjih. Grška vlada zahteva nujno odgovor. Edin bej, član subkomlteja je odpotoval iz Aten, da pojasni turški vladi grške zahteve glede takojšnje sklenitve miru. Demonstracije po pogreba patrijarha Bogdanoviča KARLOVCI 3. (Iz ?.) Ko se Je vračal snoči zastopnik srbskega kralja pri pogrebu patrijarha Bogdanovfća, znani srbski general Božo Janković v Belgrad, je prišlo na kolodvoru do zelo mučnih prizorov. Generala Jankovića je spremljal zagrebški komi poveljnik baron Rhemen. Pred kolodvorom se je pred prihodom generala Jankovića zbrala velika množica ljudstva iz Karlovcev in okolice in mu priredila viharne ovacije. V trenotku je pričela policija in žandarmerija vsa prestrašena s silo razganjati ljudstvo. Aretiranih je bilo več oseb, med drugimi tudi sprevodnik Jankovićevega salonskega voza, Marfć, Češ da je demonstriral preti monarhiji in specijalno še proti Ogrski. Ker je imel Marfć pri sebi ključe Jankovićevega salonskega voza, se Jankovfć ni mogel odpeljati in Je zamogel cdpotovati šele čez dve uri. General Jankovfć je bizDjsvno protestiral v Pešti proti aretaciji Marića, ki je srbski podanik. Interveniral (e tudi pri generalu Rhemsnu, nakar je bil Marfć tašoj izpuščen. Ko Je stopil Jankovlć v vlak, so se ovacije ponovile in io še v večji meri, kakor poprej. Zborovanje bosenske socijalne demo-kracije. SARAJEVO 3. (Kor.)" V soboto in nedeljo se je vršil v tukajšnjem dalavskem domu sedmi kongres socijalne demokracije, oziroma prvi konstltucijski kongres delavske zveze za Bosno ia Hercegovino. Kongresa so se udeležili za češko poslanec Nšmec, za HrvaŠko bivši saborski poslanec Korač in za Srbijo Pavlovfć. Na dnevnem redu e bilo deželno zakonodajstvo, koalicijske pra vice, obrtna sodišča in vprašanje vajencev. Deželni vladi, saboru ia socialističnim zastopnikom v delegacijah Je bila odposlana resolucija, tičoča se imenovanih vprašani. Kot zaključek kongresa se je vršilo včeraj mnogoštevilno obiskano zborovanje z dnevnim redom „Ekonomsko, politično in kultu-relno pospeševanje socijalne demokracije*. Govorili so Nčmec, KoraČ in Pavlovlć. Izseljeniškl škandal v Avstriji. — Nove preiskave in aretacije. LVOV 3. (Izv.) Včeraj |e policija obnovila hišne preiskave v vseh izseljeniških Prekinila Je, z malim vzdlhljajem, In gledala tja ven v krajino. „Nočem vas utrujati s protigovori," je rekel tiho. „Ali naj čitam?" Ker Je prikimila, je pobral foliant. Clarissa Je povesila glavo na zakrivljeno levo roko In zaprla oči; desna roka je brezbrižno ležala poleg nje na ladijski preprogi vzglavja — belo, blesteče in gladko na žarečib, mešanih barvah kodraste tkanine. Ena zlbajočih se cvetnih mladik se je pod težo polnega cvetja pripognila od stebra preko spodnjega konca ležišča In Je položila na nje nogi in na lahko svitlo obleko bujen šop škrlatnih rož. Raffaello Je postavil nizek podnožnik tesno poteg ležišča ia Je začel čitati z blagim glasom. Odisej, Junak, biva ie na otoku Ogygla, in ravnokar se bliža odposlanec bogov Hermes, plavajoč v valovju slično galebu, domovfu Calypse z osvobodilnim blago-vestjem. „Okolu votline Je rastel gaj bogatovo-njavih cipres, v katerih vejevju so gnezdili ptiči. Nad obočeno pečino Je plela trta senčnate veje s temnim grozdjem. Ia studenec (e zlival srebrooblestečo vodo po ze-lenečem deteljnem travniku, razprostirajočem se pred kotlino. Notri na ogn|liču Je gorel velik cgenj, s katerega se je dvfgal družb ia vseh stanovanjih izseljeniških agentov ia mlužbencev In aretirala vnovič okoli 150 oseb. KRAKOV 3. (Izv.) Na zahtevo kazenskega sodišča Je policija danes zaprla tukajšnjo podružnico Avstro-Amerika ne in aretirala šefa podružnice, ces. svetnika Reša, uglednega krakovskega meščana in ped predsednika krakovske trgovske in obrtne zbornice. Reš je ponudil visoko kavcijo, da bi ga izpustili iz preiskovalnega zapora, a državno pravdništvo Je ponudbo odklonilo. Popoldne Je bila obnovljena hišna preiskava pri vseh izseljeniških uradih. Ravnatelj podružnice družbe „Canadlan Pacific", dr. Gargas, Je pred par dnevi pobegnil v Rusiji Danes je bilo v Krakovu aretiranih zopet 16 izseljeniških agentov. Hrvatsko vpraSanje. BUDIMPEŠTA 3. (Kor.) Semkaj Je prispel dsr.es hrvatski kraljevski komisar baron Ivan Skerlecz in je dalje časa kcnferlral z ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Po zatrdilu ogfskih parlamentarnih krogov se je na korferencl razpravljalo o odpravi komi-sarijata na Hrvatskem in uvedbi ustavnega režima. Baron Skerlecz se vrne v Zagreb jutri. f General Sava Gruič. BELGTAD 3. (izv.) Danes zjutraj \s umrl general Sava Grufć, bivši ministrski >redsednik in predsednifc državnega sveta. Potovanje Kokovceva. RIM 3. (Kor.) Kakor poroča Jtaiie", bo ruski ministrski predsednik Kokovcev, ki Je na svojem potovanju zbolel v Rimu, v kratkem nadaljeval svoje potovanje, ker je že popolnoma okreval. Kokovcev odpotuje iz Rima v Pariz, kjer se sestane s predsednikom Poincarejem, ministrskim predsednikom Barthoujem ia zunanjim ministrom Pichonora. Iz Pariza se vrne preko Berlina zopet v Pctrograd. Na potovanju ga bo spremljal ruski poslanik v Rimu, grof Krupensky. Izžrebane srečke. DUNAJ 3. (Kor.) Pri današnjem žrebanfu 5% 1860-državnih srečk so bili zadeti sledeči dobitki: 600.000 K ser. 13.308, št. 17; 100.000 K serija 18.263, št. 20; 50 000 K ser. 2231, št. 20; po 20.000 K ser. 12.976, št. 3 in ser. 18 436, št. 9; po 10 000 K ser. 190, it. 7, ser. 2231, št. 5, ser. 2577, št. 2, s. 2589, št. 8, s. 6944. št. 10, s. 9215. št. 3, ser. 9353. št. 20, ser. 10.484, št. 2, s. 10.835, št. 7, s. 11.596, št. 3, s. 13 977, št. 7, s. 15 930, št. 18, s. 16 041, št. 18, s. 16 163, št. 9, s. 17.448, št. 2 in več dobitkov po 2000 K. — Dunajake komunalne srečke 1878; na današnjem srečkanju so bile izžrebane sledeče serije: 121, 214, 277, 313, 552, 557, 657, 783. 873, 1106, 1130, 1368, 1517, 1808, 1962, 2010, 2172, 2199, 2367, 2469, 2549 in 2711 ; 300 000K dobi serija 121, št. 76; 20 000 K s. 2367, št. 91 ; in 10 000 K s. 783, št. 23, in več dobitkov po 2000 K. Sprememba v avstrijski diplomaciji. DUNAJ 3. (Kor.) „Wiener Allgemelne Zeiiung" poroča, da Je bil dosedanfi avstrijski poslanik v Atenah, baron Braua, imenovan na mesto grofa Forgacha za poslanika v Draždanib. Justifikacija stotnika Sancheza. MADRID 3. (Kor.) Stotnik Sancher, ki |e bil radi večkratnega umora obsojen na smrt, je bil danes Ju:t!ffc!ran. venj gorečega lesu cedre. Poleg Je sedela soprega, okrašena lepo valovečimi kodri In Je pela melodičnim giasom---* Tako Je čital Raffaello ia je svobodno prevajal grifce verze. Na kolenih mu je ležal foliant, preko katerega se je sklanjal in ga držal z roko na desni In levi; ali njegov pogled je nemirno uhajal preko gornjega roba na bujno, lepo roko pred njim, ki se Je kazala iz obleke do |amice v srednjem sklepu. Obotavljal se Je, se zarekel in Je ponehal popolnoma. „Zakaj ne nadaljujete?" je vpraiala Clarissa polglasno, ne da bi bila odprla oči. „Menim, da bi moral tu pesnik bližje opisati boginjo. Ali ni storil tega. In vendar zna sicer divno opisovati žensko lepoto." ObrnH Je list. „Tu, k|er Je kraljica iz Itoka ped čarom Atene zadremala. In boginja jej Je umlla lepi obraz z ambrozijskim oljem, s tistim, s katerim se mazili Afrodita, predno plove k dražestnemu zboru karitinj (v grški mitologiji božanstvena bitja, ki so personifikacija miline, veselosti In ljubeznivosti). Ustvarila |o je večo po rasti In do mladostno jake obilnosti; Jo Je ustvarila bolj Demisija španskega poslanika pri Vatikanu. MADRID 3. (Kor.) Kraij Aifoni je danes podpisal dekret, s katerim jemlje demisijo španskega poslanika pri Vatikanu Cabbe -tona, na znanje. Grozodejstva sufragetk. LONDON 3. (Kor.) Danes ponoči so skušale sufragetke zažgati kolodvor Stratipm-pill v nekem londonskem predmestju. Ognje-gascem se je posrečilo Še pravočasno preprečiti nesrečo. Na Hcu mesta so našti z bencinom napojeno volno in pa letake pri-stašinj ženske volilne pravice. Za našo trgovinsko mornarico. Poslanci MatkoMandić in tovariši s j vložili v zbornici poslancev dne 25. oktobra 1913. na ministrstvo za trgovino sledečo interpelacijo : Znano dejstvo je, da je trgovinska mornarica v tistih državah, ki so tako sreAee, da mejijo na morje, eden najvažaejših faktorjev za razvoj trgovine in za blag njo države. Vse tiste države, ki razpolagaj > s trgovinsko mornarico, 30 primorane, d« s primernimi odredbami in zakoni povspešu.cj > svojo trgovinsko mornarico, ker se pač zavedajo, da država, ki jo je usoda prive a'a na morje, more po trgovinski raorn?rlcl dobivati najboljših odjemalcev za svojo industrijo in ker Je trgovinska mornarica v slučaju vojne na murju ena najboljših opor za vojno mornarico. Kar se tiče naše trgovinske mornatiet1, se Je v zadnji čas res visoko povzdignila po ustanovitvi različnih paronlovnih družb ia se imamo mnogo zahvaiiti tej trgovinski mornaric*. Vendar moramo naglatitl, da uašj vlada — posebno, kar se tiče zavarovanji ekzistence moštva in pomorskih cf'cUjev — ni dos!ej posvečala trgovinski mornarici tiste pažnje, ki bi jo morala z ozirom na oje važnost. Vzroki, radi katerih se naša trgovin sir * mornarica ne nrhaja na tfsti višini, ki b! odgovarjala stališču naše monarhije v Evropi 30 različni. V prvi vrsti je vzrok v tem, da da navtičae šole, v katerih se vzgajajo oa' pomorski oficirji, slone na pov&em zgrešenem zlstemu, vsled česar dandanes avstri-^k trgovinski mornarici primanjkuje pomor Vh oficirjev. Da pokrije ta nedostatek, s? Is c. kr. pomorska oblast v Trstu posiuži; sredstva, ki ni le nezakonit, marveč stavi ? našo trgovinsko mornarico v zelo grdo luc, C. kr. pomorska oblast v Tniu je narrrič — aH v sporazumljenju, a'i >rez sporazum-Ijenja z ministrstvom za trgo.ino — priobčil naredbo, glasom katere se sprejemajo prški, nemški (iz nemšktg* cesarstva) in italijanski (Iz kraljest?a) pomorski oficirji kakor poveljniki na avstrijskih ladljaht Naravno je, da se s temi naredbami c. kr. pomorske oblasti v Trstu stavljajo v nevarno-1 najvitelnejJi interesi naših pomorščakov z avstrijskega Primorja In Dalmacije. Kakor že naglašeno, je pomanjkanje pomorskih oficirjev pripisovati okolnosti, da Je zistem navtičnih šol popolnoma zgrešen, in ker nI ekzistenca pomorščakov zavarovana z nlkaklmi zakonitimi predpisi. Če so te razmere odvračale doslej utše ljudi, da se niso posvečali pomorski službi, belo, nego Je slonova kost, ki jo uglaja umetnik." Glas se mu je tresel nekoliko. Govoril je navdušeno In oko mu je počivalo na ležeči Clarissi. „Potem Je stopala kraljica v dvorano navdušenih snubcev,* je nadaljeval, „in je obstala na pragu. Nje lice ob veva fina tan-č'ca z nje glave. Vsem so vstrepetala kolena, srca so gorela od hrepenenja In tesnobnega poželjenja — —Zaustavil se Je. „Kako naj prevedem to?" je vprršaK hrapavim, globokim glasom. „Pustite," je rekla Clarissa hlastno In nagubanega čela ter se je odvrnila žarečega lica — „in nadaljujte, kjer ste bili poprej." Izdihnil je globoko In Je prellstoval knjigo. Kakor da hoče nadaljevati, |e začel povsem tiho in počasi, In vedno zroč na roko pred seboj, citirati verze, ki pripovedujejo, kako pevca na ledu obveva vročina, ga oslablja In uničuje, mu suši srce in žile, da mora ginevati počasi, neopazno... 1 Clarissa se Je vznemirila silno, kakor da jo hoče raznest). Ali premagala se je: ,Ali govori tako Hermes nimfi Calypso ?* — Je vprašala smehlja|e. „Ne, to so verzi Petrarce, ki so ml prišli na misel." (Dalje ) „EDINOST" št. 305. V Trstu, dne novembra 1913. ker ji m ni bita ttu Atenca zagotovljeno, bo] pa imela & i cm^ena odredba c. kr. po morske cb!u ii v Trstu (a učinek, da se bodo naši 'Ju :;e v bodoče še manje posvečali pcmo tii s'užbi, ker bo po tej odredbi c. kr. podrške oblasti njihova ekzistenca is bolj dvomljiva. Postopanje c. kr. pomorske oblasti v Trstu se ne da opravičiti na noben način. Ce tudi fe bilo konstatirano pomanjkanje na pomorskih oficirjih pri avstrijski vojni mornarici, vendar bi blfa morala c. kr pomorska oblast v Trstu poseči po drugih sredstvih, da izpolni vrzel Pii vojni mornarici v Puli se nahaja v dobrovoljni službi kakih 50 pomorskih oficirjev in kapitanov; pri Avstrijskem L!oydu je na dispozicijo kakih 8 pomorskih oficirjev in kapitanov, a kakih 16 pomorskih oficirjev je na dopustu. 20 Llcydovlh ladij je ekvi-pažiranih z večjim itevilom pomorskih oficirjev nego je absolutno potrebno in predpisano. Istotako je pri Avstro-Amerikani, pri kateri je tudi poveljnikov na dispozicijo in pri ksteri je nekaj parnikov s prevelikim številom pomorskih oficirjev. Slednjič je tudi pri c. kr. pomorski oblasti v Trstu nameščenih nekaj pomorskih oficirjev kakor uradniki in bi mogli v trgovinski mornarici obstoječe pomanjkanje na pomorskih oficirjih pokrili, pritegnivši nekaj pomorskih oficirjev od L!oyda, od Avstro-Amerikane in od c. kr. pcmorske oblasti v Trstu. Ker a* — k3kor Ž2 omenjeno — ekzi-stenca naših pomorščakov v?led opisanih razmer zagotovljena na nikak način, bo pa po oripuŠčanju snozeraskih pomorskih oficirjev v avstrijsko trgovinsko mornarico ■2 s o d a naših pomorščakov še bol) ogrožena. Noben stan v monarhiji ni v takem puiožaju negotovosti, kakor stan pomorskih oficirjev, ki jih morejo brez vzroka in brez odpovedi metati na cesto. Vprašanje ureditve službe in | penzlle Donion4, h oficirjev pri avstrijski I trgovinski mornarici le večen madež na a v s t r i j s k i državni upravi. Po u vedenju inozemskih pomorsk-h if,ch|ev v na5o trgovinsko mornarico b* se vlada sicer na kaj komoden način odtegnila veliki dolžnosti in b! s tem ustregla ladjedelnicam in paroplovnim družbam, ker bi po sprejemanju inozemskih pomorskih oficirjev dobivale veliko cenej! materijal. Po pripuščanju inozemskih pomorskih oficirjev bi biti naši comači pomorski oficirji prisiljeni v službovanje za nižje plače in bi bila s tem njihova že *tas ogrožena ekzistenca še bolj ogrožena, ne glede na to, da bi te poslednje takov položaj podrejenih domačih pomorskih oficirjev inozemskim pomorskim cficirjem pri a atrijski tigovinski mornarici deloval na prve moralično deprlmujoče. Ako se hoče za bodočnost odpomoč: tem r. ^ ;';ajir razmeram fa pomanjkanju pomor^M oficirjev, bi morali v uin vrsti obstoječa cavtičaešole popolnoma reformirati in jih postaviti na bo? j p taktičen z istem Dočtoi sioni pouk v oostojeCih navtičnih šolah skoro izključno na teoriji, pa so naši stari pomorščaki in pomorski Kapitani zna*: sicer malo teorije, aH ?mell so za to izvrstno prakso Jn so širili po vsem svetu ugled avstrijska trgovinske mornarice. Študije na navtičnih šolah bi se morale znižati od 5 na 3 leta In uredit! praktičneje. Nadaljni /zrok pomanjkanju na pomor skih oficirji je tudi v tem, da nimajo Hrvatje in Slovenci Primorja nobene oaviične šole, vsled česar se ne morejo — dasi lojeni ob morju iu popolnoma seznanjeni z merskimi razirerami — posvečati pomorski službi, ker ne obstoje za njih uobeue UdStične šole. Da je vlada ustanovila v Tistu, Istri iu Daimacji primerno število navtičnih šci s hrvatskim učnim jezikom, bi imeli dane^ primarno število pomorskih ef eirjev in kapitanov In ne bi bilo razloga za posezanja po inozemskih oflcirlih in kapitanih. Z oihom na te nepriličnosti si do volju |ejc podpisani staviti do njegove eksce"cnce; gospod« ministra za trgoviao ta-le vprs šanja: 1.) Afi js vali ekscc'eac? z:iana gori omenjena odredba c. kr. pomorske oblatil v Trstu, aH je bita ta od;edba izdana z vednostjo vaše ekscelence, *n ali je vaša ekscelenca voljna zistirati to odredbo? 2.) Ali je znano vaši ekscelenci, da Hrvatje in Slovenci Trsta in Istre ne razpolagajo z nooeno naviično šolo s hrvaškim učr.im jezikom, in aii je vala ekscelenca pripravljena ustanoviti v rečenih provincijah dveletne pripravljalne kurze za obiskovanje navtičnih šol, kakor tudi primerno število navtičnih šol s hrvatskim učnim jezikom? mmv Dobiva se v Trstu pri tvrdki R. DUMAH, Gebrlider Brunner, Piazza del Ponteroseo iiv. I. Home rule. Ta IdeJa ne sme več zaspati. Izdajalci domovine bi biii tisti poslanci, ki na bi radi strankarskih sebičnosti hoteli pristopiti kongresu. Slovenski in srbo-hrvatskl, deželno-in državnozborski zastopniki naroda, brez razlike stranke, brez razlike vere, brez razlike pokrajin: združite se, skličlte kongres, da se bodo vendar enkrat z resnostjo, primerno resnemu položaju, razpravljale in premotri-vale težke naloge jugoslovanskega vprašanja, da se vendar enkrat na|de izhod iz tegane-vzdržljivega položaja! Sklicanje splošnega jugoslovanskega kongresa bi bilo smatrati kakor začetek nove dobe v zgodovini našega naroda: Še več: to bi tvorilo najvažnejši kapitel in dogodek. Da, res, skrajni čas je, da se najdejo možje jasnih in odločnih idej, možje, ki znajo najvišje, najsvetejše Interese dom ovioe postavljati nad vsako stranko, nad vsako človeško slabost; možje, ki z grozoto vidijo prepad, h kateremu nas počasno, toda sigurno in neizprosljivo vlačita obžalovanja vredna slepost in brezmejna osebna častihlepnost tistih, katerim je tudi slepi ljudski glas zaupa! usodo naroda 11 Da, skrajni čas je, da se najdejo rodoljubi, ki bi pogumno zaklicali : Glejte, kaj delate! Vedite, da Vaše postopanje spravlja domovino v resno nevarnost, da: o o a j e že v nevarnosti Kajti poziv na splošen jugoslovanski koi-gres v hipu našega kritičnega položaja zvabi nase pozornost vseh kulturnih narodov, k« so do sedal površno aii malo vedeli o ekzistencl. Torej Čim je domovina v nevarnosti, spada vse nji, treba vse žrtvovati, — Je rekel Danton. Morda se mi bo prigovarjalo, da |e to Is bombastična fraza, ki se je radi po s luž u |ejo večni sanlarji revolucij, in ki ni pri rnerna za naše čase in še manj za naše, dasi tako obupne razmere, in da navadno ni sposoben za delo, kdor je pola fraz. In bo res. Fraza je res nekoliko visoka, te d i ta fraza je tudi božanstvena, IzreČesa nalašč, da navdušuje srca. In ti-tanski revolucijonar, z veliko glavo in z žareči m; očmi, ki jo je izrekel v francoski narodni skupščini sredi neoptenega hrupa, ni bil le bogat na visokodonečih frazah, temveč je znal tudi delati tn naganjati druge k delu v smislu svojih .fraz". Omenjena fraza, ki je ostala neizbrisna v zgodovini, je imela za posledico vstajo v?ega na roda. Ni primerna za naše razmere ? V ozkem in strogem pomenu besede seveda ne, k-:r nismo obdani od polovice E?rope, obcrožece s topovi in puškam«, pripravljene,, da plane na nas Ia da nas uniči, in upam vsaj, da med na&i ni ljudi, ki so v zvezi s sovražniki domovine, da jo prodajo. Pravim, upam vsaj, ker nočem obsojati nikogar, niti madjaronov na Hrvatskem... sicer bo odločala o tem zgodovina. Toda Nemci in Madjari, ki nas obdajalo, skušajo že na drug, ne manj nevaren način prodirati v naše zemlje. Ne rabijo ojstrlh orežij, to [e res; toda njih naskok obstoji v tem, da poštujemo s kapitali, da nam vsiljujejo tuje šoie, da nas preganjajo od vseh važnih mest, da narn krajšajo pravice, zajamčene nam po konšđtuciji. tla raz* puščajo nsša naredna društva, naša zaetop-št?a drugo za drugim, d3 so nam celo aretirali naše posfance, da najemajo vohune, da potem uprizarjalo dozdevne velsizićj-niške procese, da nam plenijo časnike, da konečno ubijajo ustavo (če se sploh more pri nas govoriti o u i ta v;) potem, ko so jo neštetokrat kršili in krajšali. Oh, to je gotovo bolj grozovito, nego da bi imeli proti aebi ooorožene vojske, ker fizični sili se lahko zoperstavlja fizična sila, T.da to, kar delajo naši sovražniki, naši tlačlteiji, je čisto navadno infamno, ker lahko delajo nekaznovani protežirani od zakona, da celo v imet? u zasona samega, s tetu. da istočasno sami kršijo zakon. AH ne pomenfa to kršenje zakona, Če se trajne k? 51, aii če se suspendira ustava? Ali n^ vravljafo "^e te stvar! obstoj domovine \ nevarnost ? Radi tega |e ne le potrebno, temveč tudi nujno, silno ujedinjenje vseh na rodnih prvakov, da sklepajo o eventuelm reviziji dualistične ustave, ki je sedaj v veljavi v monarhiji. Jasno in razumljivo je, da Madjari coče'o ničesar vedeti o tem, ker to bi tvoriti le polom njihove Imperijalističce politike toda Nemci bi morali vendar v svojemel zahvaliti !e sreči, da |e odeja pregorela, tako da mu Je ogenj priiei do nog in ga opekel, da se nI zadušii. Ko ga Je speklo, Je nk^čll ro-koncu, odprl okno in skočil potem na ulico. Ogenj so pogasili gasilci. Pri delu so jih ujeli. Včeraj ponoči nekako ob dveh je zaslišal stražnik, ki je patruljlral po ul. Lazzaretto vecchio v potovalni pisarni Ivana Ferča v hiii št. 4 omenjene ulice nekak repot. javil je st»ar komi saiijatu, odkoder je prišlo lovit tatov več stražaikov. Obstcpill so hiš 3 in potem odprli vrata. V Feričevi pisarni so našli dva možaka, ki sta že uiemila pisalno mizo in sta se ravno pripravljala, da bi uiomila železno blagajno. BLa sta pa to 33!etni Jakob Zottar, kiojaČ, stenujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi, in 25!etai dalnar Josip Strauss, k! nima nebentga stalnega stanovanja. V b!ag3|.ii se je n- hajalo 8000 K. Povozil je pred nekatenml dnevi koči-jaž Ivan Macarol v ul. del Bosco petletno punčko Olgo Simčičeve, katere starši stanujejo v ul. Remota št. 4. Dekl ca je sedaj umna v bolnišnici. Macarol je bi! aretiran. Hud Nemec. Artur VVeidlich, star 26 let, iz Lipskega, natakar brez službe, je bil snoči v go?tilul Franca Bolleta v Rojnnu Št. 668. Vedel s? Je tako irzkalno fn ra^ajal, da so ga končno postavili pod kap. Prišel pa je zopet nazaj v gostilno in je hotel z V Trstu, dne 4. novembra 1913. nekim bodalcem napasti gostilničarja, ki pa je poklical stražnika, ki |e odpeljal nasilnega Nemca v luknjo. Zaradi žaljenja Veličanstva. Neki četovodja bosenskega polka Je dal včeraj ponoči v kavarni wWien« aretirati nekega Karla Troberja, 37 let starega trgovskega potnika iz Welmaral sjanu|očega v ul. Giov. Boccacclo št. 2, češ, da Je žaljivo govoril o našem cesarju. Trober taji. Ponesrečen vlcm. V ul. delte Fabbrica št. 7 stanujoči 32letni zidarski delavec Fe-ruccio Raimotto se |e dal snoči zapreti na dvorišče hiše št. 4 na Goldonijevem trgu, kjer se nahaja Butkovičeva gostilna. Z nekim dletom je skušal odpreti notranja vrata, toda dleto se mu Je zlomilo in vlom ponesrečil Zjutraj ob 6 ga Je zalotil gostilničar na dvo rišču in ga dal aretirati. Slovensko gledališče Otelio. Žaloigra v 5 dejanjih. Spisal Viljem Šha kespeare. Po daljšem času zopet nekaj klasičnega. Odkrito povedano, da smo z nekakim strahom pričakoval! te predstave, s čimer pa nočemo reči, da s no mo da odrekali našemu igralskemu osebju, posebno pa prvim našim močem, sposobnost za uprizoritev tega sijajnega dela klasične dramske literature. Garricko? se končno res ni mnogo dllo svetu in da bi zahtevali od našega gle dališča najvišjega, kar more sploh dati upri-zarjalna umetnosr, ne bi bito samo daieč pretirano, tem?eč naravnost ebotno. Trd? če se uprizarjajo taka dela na našem odru, pn je gotovo dolžiost našega gledališča, da se naifc podajajo v čim najđostojnejši obl'fc?, ki nam j«; dosegljiva ob nsših sredstvih, ki p- so prav z oz;rom sa caSe ozke razmere U ko majhna, In z našimi močrsr, ki so tako rnacgostransko zaposlene, da se moramo upravičeno bati, da bi znalo oboje odpove dati, morda tudi le za trenutek, a vendar prav tedaj, ko bi bilo treba vzkipenja vit ustvarjalne sMe. Tega smo se bali." V so-b.tj dve predstavi, drama in opereta, v nedeljo popoldne zopet opereta ia to skoraj izključno z istirol močmi; zvečer pa — „Otelio". Mnogo se zahteva od našega gledališkega osobja in zato ugotavljamo s tem večjim zadovoljstvom, da je šla ta drama preko našega odra ne le dostojno za naše gledališče, temveč naravnost tako, da bi bila delate. čast vsakemu večjemu odm. V naslovno ulogo 0'eila se je poglobil g. Toplak z vso svojo dušo. „Zamorec pa pošten je in brez hlimbe. Vsak, kdor se hlini, mu je poštenjak, Za nos se da voditi, kakor osel. . ! Tako označuje Jago Otella in g. Toplak nam je tudi pr?v tako ustvaril tega prepro-stodušnega zamorskega poštenjaka* ponosnega na svojo čast, di»jehrabrega v boju, a vendar krotkega in nežnega v rokah svoje velike umetnice Dezdemone. naivno zaupnega napram vsakomur, dokler mu ne otruje duše zlobni duh Jagov in ne vzkipi v njej na IJuttjša strast ljubosumnosti. Ne naenkrat, počasi, kapljico strupa za kapljico mu vliva v nič slutečo dušo, ia tako ostaja v njej najprej lahna slutnja, kise stopnjuje v dvora, iz d'oma v sum in iz suma v prepričanje in .:03Č30 v divje, tesno, neodoljivo pože-po : „Nikdar krvave misli moje več na ljubav se obrniti ne smejo, dokler jih ne požre osveta grozna!" in umreti mora pod njegovo roko ona, iki io je ljubil z vso dušo ia jo še vedno ljubi, umreti mora, da s smrtjo plača svojo dezlevno krivdo, kakor mora umreti on sam, ker je bil „mož, ki v ljubezni postopal Je nerodno in prestrastno". Ni ga gonilo sovraštvo, temveč le Čast, in smrti njegove Je hotela usoda, ki si je nihče ne določa sam. Otelio g. Toplaka je blia lepa, globoko z£m!š!}ena, z vso vestnostjo ia finim umetniškim čutom nadahnjena ustvaritev; ve<> tiar pa se Je čutila vseskoii vsaj kolikorto-liko neka zunanja utrujenost, gotovo posledici že omenjene preobloženosti, ki je bila povod, da niso bile vse one stopnjevalne nij?nce rastoče strasti začrtane z vso botre 3iro Jasnostjo, hbruh Je prišel prehitro. V:štk, ki je v oni priseg? osvete, nal bi 3e ne kazal v stopnjevanem afektu, pač pa v le-n izraznejši ledeni hladnosti. Res lepo Izjedena je bila uloga v zadnjem dejanju in e želeli bi, da bi videti g. Toplaka v njej v s?o!ci njegovi moči, kar upamo, da se zgodi pri ponovitvi d, ker je radi jemljejo In prenašajo toliko otroci kakor odrasli. MERAN, 4. maja 1907. O. / GARA. s Kaj pravijo zdravniki. Med tisoči in tisoči spričeval in mnenj najodlične{š:h zdravnikov in vseučiliščnih profesorjev o S^x ehnerlevi naravno kisli vodi HUNYADi JANOS, naj omenimo tu ono svetovalca Dr. v. G. v Stuttgartu, ki se giasi: »Rabil sem v mnrgih slučajih naravno klsio vodo Hu :yadi I*nos, s posebno izbornim! uspehi p& v slučaju vnetja na možganih očeh itd. ter 7 boleznih na maternici. Ista Je izborno sredstvo, ki učinkuje brez vsake bolečin-goto v o in točno, tako, da se Jo lahH:o mircim srcem vsakemu priporoča. Ul. Cavana 15, nasproti škofijske palače prostovoljna likvidacija vseh ste tfleni n in porcelane ki se nahajajo v zalog''. Izbora namiznih eervice ter za kavarne iu vmivalntke, Interesantno z i gostilničarje, krčmarje in ka*an;arje, Kzarci za pivo f. 7a-lit. po 30 vin. V4-lit. „ 18 „ * vinski kotarci po 9 vinarjev, elegantni stekleni krožniki po 9 vin. Jakob Hirsch lihca Cavsna št. 15. nasproti Škofijske palače. aBsač2s®ai Dr. 1»EC (Dr PETSCHNIGG) TRS F, VIA l CATERIM STEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 in špecij&iist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 l/t—1 in 1—Vj%. HEIJVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera Jsno, krompir, jabolka, furiansAa olna In drage poilsKe pridelke na debelo dolmljn tiirdha J. Kouačič & Ca. St- Peter na Krasu. Ribič z veliko polenovke na rami je znamka pravega ribjega jetrnega olja „Emulzija Scott" ki se izdeluje po avtentičnem in proizkušenem Scott-ovem načinu. Ker pa so v prodaji manj vredne ponaredbe, ki imajo več ali manj nižje kakovosti, ter so tako iz borno ponarejene, da se jih jako težko razločuje od pravS, treba je strogo paziti pri nakupovanju, ter zavrniti vsako ponudbo. Cena originalni Bteklenici, ki 83 dobiva v vseh lekarnah Kron 2*50. Ako se pošlje 50 vinarjev v znamkah tyrdki „Scott & B jwne G. m. b. H. Dunaj IU., ter se ob tej priliki sklicuje na ta ogl&s, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott" za poskafinjo. (2; Pe§l@jle vdfio K. na 2 črki K*C, ako želite kupiti pristni ruski svetovnoznani, izborni K m C Popow-čaj. En poskus dokaže njegovo doaroto vecchia 19 Vedno v zasegi velika Isber sloveas&lh tn hr a: >ih piošč od ."ros? 2 50 m; prt . V i.io aove plošče ca.boijše te. Oramcf -i:-! n j cbroke. II Kupujte KoiinsKa cikorijo! Slovenci! :: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran župnik Trst. ulica Gr pa 10,1. nadstropja kateri izdeluje obleke iz finega in ntvadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Izdelane obleke na ogicd. Solidno delo. izdeluje uniforme oseh vrst.:: Priporoča Pe slav. občinstvu za obilen obisk. 92 podgan je letalo zjutraj mrtvih nbitih v eni noči z našim morilnim sredstvom. Neškodljivo ljudem. Neškodljivo za domače živali, divjačino, perutnino in se radi tega zamore rabiti v konjišnicah in prešičjih hlevih, kuhinjah, kleteh in drugod. — Ubijajte le podgane in miši, tudi morske podgane in krte ! Posestnik v. S. in Szr..... Požun piše : Včeraj .smo postavili Vaše sredstvo. Rezultat danes 92 podgan mrtvih. Gotovo da je poginilo več drugih. Iterih nismo naali. — Revirski lovec Sch. Wiegschiitz piše: Vaše sredstvo je očistilo naša prostore Hborno V enem dnevu sem našel 8*i podgan ubitih. — l lrich v. K. Schlocko\v piše: „Včeraj sem nastavil Vaše sredstvo. Danes zjutraj izboren uspeh: 57 podgan je ležalo mrtvih. Koliko jih je moralo poginiti po hodnikih : 1 kg K 2*10, 2 kg K 3-40, 5 kg K 7*20, 10 kg K 12.—. PETERSEIM CVETLIČAR - ERFURT ^rodaja izbornega semena, ki ga rabijo oblasti, šole, vseučilišča kraljevi nasadi in tisoči zasebnikov. — Sad-u ^evesa, cvetlice, palme, lovorjeva drevesa iti. itd. GLAVNI CENIK ZASTONJ. ~ . - - —^ - GLAVNI CENIK ZASTONJ. V VB H 4 Ali zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul.Sctte Fontane 12. g ^ TFH]£Q|| Mai,ineie namizno o|i®» priporočljivo za one, ki trpe na ^ % dP % & % želodcu. - Stekknica pol litra kron V60. S Stran IV. EDINOST" št. 305. V Trstu, dne 4. novembra 191 'i. velja tudi zi g. Kovačiča v ulogi Roderiga. Beneški doz (g. Golob) bi bil moral biti v izgovcru mnogo dostojanitvenejii. Uloga Kassi.'a je v ostalem prav dobro pristojala g. Lhotskemu, samo g!as mu je bil nekoliko irf.ien, izgovor pa premalo izrazit. O. Ora-aišnr v ulogi Lodovika je bil sicer dober, le nckoiiko več gibčnosti bi mu želeli. O. Mar-koSek, Vrabec in Ilič so S7oje uloge senatorjev, oz. cfperskega namestnika izvedli zadovoljivo. Oprema drame |e bila prav čedna. Kostumi prav lepi, scenerifa slogovlta. Režija dobra. Kakor rečeno, je drama dosegla popoln uspeh, na katerem mGramo le čestitati nagemu gledališču, obnem žeieč, da bi nam pcdslo tekom sezone še več takih večerov s takim resničnim umetniškim užitkom. Naj so že mnenja o primernosti klasičnih dram za upiizoritvo na našem odru taka ali taka; ta predstava je pokazala, da ima ravno od klasične drame — seveda dobro pripravljene — naše gledališče pričakovati najlepših uspehov. Zato pa naj bi se posvečalo, kolikor le mogoče pozornosti klasični drami, ki ima vsaj pri nas veliko več privlačnosti za občlnstzo, nego moderna drama, kar je tudi posvedočila nedeljska predstava, ki je malone napolnita gledališče, da že doigo nismo imeli tako. Ne mislimo s tem, da naj bi se kar opustila moderna drama, ne, toda prepričani smo, da bo imel Shakespearejev „Hamlet" ali „Romeo in Julija* na našem našem odru vedno večji uspeh kakor vsi Ibseni, Sudermanni, Hauptmanni itd. Če še upoštevamo eminentno vzgojno stran našega gledališča, je to še v pokrepitev naiega mnenja. Vsekakor pa upamo, da se v kratkem ponovi ,Otelio" in to zopet kot večernja predstava. —r. Društvene vesti. Članom „Delavskega podpornega društva" se naznanja, da se bo maša zadušnica za pokojne člane darovala v nedeljo, dne 9. t. m. ob 9 zjutraj, v cerkvi sv. Antona novega. Akad. društvo »Adrija* v Pragi je na I. občnem zboru izvolilo za XVI. tečaj sledeči odbcr: Preds.: Vuga Jože, stud. phil; pcdpredi.: Suša Viad!m?r, cand. tur.; blagajnik: Ozvald Anton, cand. ing.; tajnik: Marinčič Ivan, stud. med.; knjižničarja: Jenko Avgust, stud. phil. in Jagodič Šimen, stud. med; časnikar: Bezlaj Miha, stud. iur.; gospodar: Švigelj Karo!, stud. techn.; namestnika: Kogoj Fr., stud. med. in PraSelj Ivan, stud. techn.; preglednika: Marinič Fran, cand. med. in Abram Eduard, stud. techn. „Akademfčno društvo slovenskih teh' nikov na Dunaju* naznanja, da je bil izvoljen za poslovno dobo 1913/14 sledeči upravni odbor: Predsednik: cand. ing. Dimnik Stanko; podpredsednik: stud. ing. Von-čina Zdravko; I. tajnik: stud. mech. Likar Boleslav; blagsjnik: stud. ing. Šinkovec Miroslav ; knjižničar: stud. arch. nav. Sancin Ernest; gospodar: stud. /ng. Magušar Ivan. Pregledniki: cand. ing. Stibll Leopold, stud. ing. Majerle Al ton in stud. ing. Žarn Joža, Pevsko društvo »Trst" ima danes ob 8 30 zvečer pevsko vajo za mešan zbcr. Pridite vsi! Društvo jugo slov. železn. uradnikov. Nocoj ob 8.15 seja osrednjega odbora. Predsedstvo. Tržaško kolesarsko društvo * Balkan" vabi vse člane in odbornike k seji. ki se bo vršila danes zvečer ob 8 v kavarni „Minerva". Nar. delavska organizacija. Odbornike deželnega izvrševalnega odbora opozarjamo, da se ne bodo vršite seje odslej več ob sredah, kakor dosedaj, marveč vsak četrtek ob 8 zvečer. Prihodnja seja ta četrtek. Dnevni red zelo važen. Seja odbornikov in zaupnikov pri Sv. Jakobu. Z ozirom na sklep sobotnega sestanka sklicujemo za Jutri, v sredo cb 8 zvečer širšo sejo vseh odbornikov in zaupnikov podružnice NDO pri Sv. Jakobu in vseh v njej vteleŠenih skupin v prostorih „Delavskega konsumnega društva" pri S«. Jakobu. Dnevni red je tako važen, da Je nujno potrebno, da se tovariši odborniki in zaupniki udeleže seje v čira častnejšem številu. _ DAROVI. — Za šolsko kuhinjo podružnice CMD za Sv. M. Magd. zgornjo in spodnjo je daroval g. Miheučič K 2'—. — Vesela družba na osmici pri Ignaciju Bačerju pri Sv. M. Magd. spodnji 3 K. Vesti iz Goriške. Iz Štanjela. Družbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani Je poslala btanjelika CM podružnica 120K. Denar se Je nabral od članov in--nabiralniki so dali: pri gg. A. SHrffcu 14 K, J. Kerševaniju 5 K, E. Šva-gelju 5 K in F. Nabergoju 33 v. Csetični dan 5/11. le dal K 57 43. Podružnica šteje do sedsj 6S rednih in 21 podpornih članov. Naj bi podružnica vedno žtako „životarila", kakor „životari* sedaj! Predavanja „Narodne Prosvete" v Gorici. Predavanja se vršijo. Prvi predavatelj {e bil dr. Fran Hešič iz LJubljane. kPredaval |e o „zgodovinskem pomenu bal-glanskih vojen" ; vsaj nasiov se je takoj seasil. Dr. Ilešičeva predavanja puščajo za boj dolgo sled in so predmet dlje čs:a trajaJočega razmotriranja in živahnih debat. Ta ko |e tudi v tem slučaju. Drugi predavatelj (e bil dr. Bogumil V o š n j a k. Predaval je o „pravu manjšin". Predavanje je bilo skozi In skozi zanimivo in prepleteno z izgledi tako, da Je občinstvo, nad 100 oseb, ves čas z nanimanjem sledilo predavanju ter se predavatelju zahvalilo s ploskanjem. Na praznik vseh svetih v Gorici je bilo izredno lepo vreme, v nedeljo je bilo močno oblačno, v ponedeljek zopet krasen dan. Nebro) ljudstva Je šlo na praznike na pokopališče položit venec ali rožo na grob svojih drugih In prižgat luči. Nenavadno vrvenje, pa tudi tako lepi dnevi kot letos v vseh svetih so redki. Dva samomora. Ustrelil se je v Gorici neki vo|ak-planinec; ustrelil se je v srce. Vojaška oblast molči in niti imena Še ni bilo mogoče doznatf. Baje je vojak doras s Tolminskega, sin dobrih staršev ker Je bil vzet k vojakom iz tretjega letnika. Čez mali most v hudornik Koren se je vrgel neki neznan človek, star okoli 25 let; mora biti kak delavec. Skočil Je v globočino in obležal mrtev. Kdo je, se ne ve; pri njem so naši samo škatljlco vžfgalic „Lege", denarja nič. Porotno zasedanje v Gorici, zadnje v tem letu, prične dae 9. decembra. V tem zasedanju utegne biti več razprav kot v preteklem, ko se Je vršila ena sama. „Sokol" v Gorici priredi Martinov večer dne 9. t. m. Pričetek ob 8.30. Vrši se „pri Jelenu". 4Ietna deklica pod vozom. 41etna Cecilija Cotlčeva iz Reni Je prišla pred vez Franca Besednjaška. Deklica je ranjena na več straneh telesa. Prenesli so jo takoj v žensko bolnišnico v Gorici. Roko si je zlomila Alojzija Belingar-Jeva iz Ravnice; padla je na cesti tako nesrečno. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. Hrvatsko veselo gledališče Roberta Matijevfča priredi daaes, dne 4. novembra, v Sežani vesel večer. Pričetek ob 8 zvečer v hotelu „Pri treh kronah". Zadnje brzojavne vesti. Nove francoske utrdbe ob italijanski meji. PARIZ 3. (Kor.) Kakor poroča „Excel-slor", dela francoski generalni štab že približno eno leto celo vrsto novih utrdb ob francosko-italijanski meji. Požar v petrolejskih vrelcih pri Moreniju. DUNAJ 3. (Izv.) V okolici Morenija na Rumunskem, kjer se nahajajo mnogoštevilni petrolejski vrelci, Je izbruhnil včeraj strašen požar, ki je uničil 15 vrelcev. Vsa bližnja okolica je v ognju, ki še sedaj ni pogašen. Prebivalstvo je pobegnilo v največji paniki. Škoda |e velikanska. BUKAREŠT 3. (Kor.) V soboto po poldne je vsled ekslpozlje v nekem petro iejskem vrelcu nastal požar, ki se Je silne hitro razširil in vnel tudi vse bližnje vrelce. Vsa dolina, kjer se nahajo vrelci, Je podobna ognjenemu morju. MALI OGLASI MALI OOLAS1 M nrfnuj« p« 4 vi a. >ind> NutM tiski a« tulil «nfer*t nf. lUjaapJta HttjMM « rta. Hria M takij nnn njflo o O sota 8 hran0- Dve postelji. Fr &t UUUa OD uhod. — Ulica Torre bianca št. 15, tipta 12. 2575 Ailofianio m'zars^° delo. - Ponudbe pod IVIlaUOllll/ „K. D." na Inseratni oddelek Edi- nosti. 25fil OH Ho eo meblirana soba za eno ali dve osebi UllUa OD v Bojanu, nlica del Mirti Štev. 17, III. nadatropie._2562 Qoc+ moeorou Starega lisjaka proda Ciril OBSl IIICbCt»Ow Brat u ž v Cepovanu 5t. 45. 2565 Išče noati. qq delavec za delo pri oglju. — NbbIov : pove pove Inseratni oddelek Edi- 2569 Meblirana zrača-a- Bjb.ica. za..®n?sa gospoda 27, IV. nad., levo. se odda takoj v ulici della Guardia 2570 IČfallt ml&(ieniča 14 do 15 let starega za tigo-loUOIII vino jeatvin. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. __2573 P^Ofig CQ suknja v dobrem stanu za K 22. rruua OC Ypr. šati od 6—7 ure v ului San Fraocyv.o 4 — -Lnzzatto._2572 lAAom f alf ni 200 1 i tro v pastenriziranega loUCIll LdilUl mleka. Pogcdba za eno leto. Ponudbe z navedeno ceno pod „MOLKEREI" Poštni urad 5, Trat.__2574 DMfirlo CQ dobroidoča fevljarnica. — Naslov IlUlIo 5)0 pove Ins. oddelek Edinosti. 2571 Rodoljubi {Posnemajte naše narodne mecene I jr-\ Zaloga izgotovij enih oblek ' Velika izbera oblek za gospod« in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. ( i —i Specijaliteta v vemji, kbera volnenega blag«, - 1 fe^ WA OBROKE tudl Protl takojšnjemu pla- ^jg I čilu Cene najzmernejše. rJ ADOLF KOSTOK1S TRST, ULICA SAN GIOVANSI 16, L NADSTROPJE zraven „Buffeta Automatico". Tel. 251, R. H. — POZCR: Skladišče se nthsja v K n. li ■■III IIII V trgovini pohištva * v ulici 8an Glovanni štev. 5 se nadaljuje prodaja spalnih in jedilnih sob po jako zmernih cenah ter s popolnoma zadovoljivo in najboljšo postrežbo. e n n pa pi n E M tk y ^ s* & i Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da je naža preljubljena AGATA JERIČ v starosti 83 let, v nedeljo, 2. t. m. ob 2 popolncči mirno v Gospodu zaspali. Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo, 5, t. m. ob 9 in pol zjutraj iz hiše žalosti v Sv. Mariji Magd. Zgornji št. 95. TRST, 3. novembra 1913. Žalujoči ostali. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. VSAKE VRSTE ZA VSE S7RCK.S ATELJE BABODER tost C0&5075I ml&B¥r - Ženitna ponudba! v:no in posestvom, mirnega zcačaja, ki ni iinel prilike sezcaniti ee t dekletom, želi znanja z gcspic^ nekoliko izobraženo. Če mogoče z doto, katera bi Be porabila za ustanovitev še ene trgovine. Nedolžnim pridnim dekletom are&n družinski dom zagotovljen Hčerke posestnikov in trgovcev imajo prednost. Ponudbe s sliko, katera se vrne z navedbo frtaroati in naslov je poslali pod „RADOSLAVOV ČTV. 23u poštnoležeČe, glavna pošta, Trat. Odgovor sledi do 30. nov. Na anonimne ponudbe se ne osira ; tsjnošt zajam čer a in resnost te ponudbe, naj se smatra za častno zadevo. _2552 Prnrlain <»P vrata- 0*na> tramovi, umival-rrUUcjU «C valniki, kaaaenene stopnjice.— Trst, nlica Piccardi 18. _ 2555 (2 sobi, sobico in kuhinjo) z vodo in plinom se odda tstroj Stanovanja v ulici Cclombo §tv. 9._ Mlade prešice, 1. novembrom. Fran G e c, Kopriva št. 58 5531 9 sarncev, 7 tednov starih pričnem predajati s „ 54- ^a 251S Iščemo inteligentnega dečka z lepo pisavo iz poštene obitelji za pisarniškega strežnica. Plača po degozorn. — „Prva češka" ulica G e p p a 15. II. nadstr._ 2533 z dvema posteljama in z uporabo kuhinj? se cdda takoj. Ulica Commereiale 9, pritličje. 2577 Meblirana soba Josip€wri%#ii TRST, ulica Balvedere štv. 2 Prodajalna čevljev fioih In preprostih za moške, ženske in otroke vaeh vr*t. — Sprejem&jo ae naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE. gostilničarja za Narodni dom v Buzetu. Ponudbe na „Potrošno obrtno gospodarsko društvo" v Buzetu, 11 Podpisana naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem nanovo odprla GOSTILNO Alle Catene" Trst - ulica Stadion št 19. Domača kuhinja in mrzla jedilo. - Pivo črne svetlo prve vrste in tuzemska ia inozemska vina. Odprto do 1 ure popolnoči - Priporoči se za obilen obisk z velespoštovanjem MARIJA VASCHELLARI lastnica gostilne „Carmen" - Trst, Zobotehničtti ambalatorij Univ. idr«n Dr. Maks o Bar ? Ermanno Schultzo, !. tohn«k Trst, oiirc CeaermA itev. 17, fl. nađ PosebDi zavod za umetne zobe brez u-pio&če. Plombiranje z zlatom, platinoL porcela&oiii V*a dela bre2 ooledin. Zi innje hrivo rastočih zob. Zmeras c Sprejea:? od 4 > Prosi se, da vsakdo ogleda razstavo, ne da Je primorau kupiti.