Posamezne številke; 3 Havadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*5&. »TAIjOR*1 izhaja vsak dan, razveu nedelje in praznikov, ob 18. ur * datumom naslednjega dne ter sta. messino po polti L) 12 50, z zsmstvo D 20‘50, dostavljen r/> I) 14*—, nn izkaznice D 12'5v.. ins^rati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. * ESalSk v&a M* BOR /osamezDe številke; dne Din 1*—, _. ’ ?ljah Din 1*50. UREDNIŠTVO te nahaja ▼ Mari* boru, Jurčičeva ul. št 4t I. nadstropje. Telefon intarurb. at 270. UPkAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št 24. — SHS poštnočekovni račun Stev. 11.787. Na naročila brez denarja se ne ozira. — Rokopisi se na vračajo. ■ Uto: IV. ®**hwjisK^jHKS5raiSBH*Š!ais Maribor, sobota 7. aprila 1923. Številka: 78 anmsa Zunanja politika in nase isstavne borbe. v Klerikalni listi so začeli v zadnjem jjasu pjsati tako, kakor da si inozemstvo zfli> da bi Jugoslavija postala federativno urejena država ia kot da zunanji lafttorji 7. zanimanjem in s simpatijo 2as!edu]'ejo federativno gibanje. d« nova farbarija, ki se jc že dolgo ?°*lužuje veliki mojster Radič. Kdor je čital njegov »Slobodni dom«, je opazil, f°Hko ja Radič naglašal svoje »zveze« z ltlozecistvom. Okoli njegovega stanovala so se kar gnetli inozemski novinarji, ®.^ardingom in Lloyd Georgeom sta ^a v korespondenci, vsi delegatje na genovski konferenci so bili poučeni o hr-^skein problemi! itd. Skratka: izglo-,. 0 je, da zunanji svet nima večjili skr-1 kot je skrb za Radičevo politiko, bolestna samoprevara a»li pa skrbno ^1'aeunjena demagogija! Radič je po-® al takratnemu angleškemu premierju ,‘°ydu Georgu kup svojih spomenic in ^ffega podobuega papirja. Lloyd George mu je seveda ogovoril, kakor to °Ti vsak korekten Anglež: potrdil je ^eiem in se zahvalil. Podpis in — nič Vec> Enako usodo sta doživela oba memoranduma Hrv. bloka, poslana genev-®si konferenci. Kam pa bi prišla sve-tovi?a konferenca, če bi ji vsaka nezadovoljna politična stranka predložila svoje *ahteve! Če je Hrvatski blok bil preverjen, da ,°do take spomenice kaj pomagale, tedaj to dokaz, da je pri nas veliko naivno-v zadevah zunanje politike. Ta naiv-?°8t nam je že prinesla nekoliko slabih j^kušpnj in razočaranj za časa pariške f°nference. Maščevala se je v Rapallu ln 10. oktobra 1920 na Koroškem. ^ tej naši naivnosti je nedvomno mno-Realizma. Mali narodi so vobče poln! ^balističnih zasnov kakor vsi zatirani °3i. Pri velikih narodih pa se ideali-Ze,T1 slabo plača; naj^labši je menda nje-8°ti'rarz v *3iT>lomaci3i. močnih narodih prevladujejo Glasovi o novi viadi. Radikalsko-demokratska pogajanja uspešna? —- Pred demiaijo sedanje vlade. Davidovič. Beograd, 6. aprila. (Izv.) Hrvatski opozicijonalni krogi doznavajo baje iz zanesljivega vira, da so radikalci po vsestranskem razmotrivanju političnega položaja prišli do sklepa, da z Radičem ni mogoče sklepati sporazuma. Takoj na to so sklenili radikalci stopiti v pogaj.inja dikalnega kluba. Glavni odbor je sprejel poročilo o političnem položaju ter sklenil, da se dne 14. t. m. sestane radikalni klub. V klubu bo Pašič poročal o položaju v stranki in v državi tor mu predložil sklepe vlade. Vlada bo sredi aprila podala demisijo nakar so bo 17. aprila demokrati Pribičcvič jo,baje ponudbo sestavila koalicijska vlada. Radikalci so radikalcev sprejel in vršile so se že konference med Lukiničem, Marinkovičem, dr. Kumanudijem in bratoma Pribičcvi-čema. Na teh konferencah je baje bilo sklenjeno, da demokrati zopet stopijo v koalicijo z radikalci, če se bo s tem -strinjal tudi Ljuba Davidovič, bodo dobili demokrati vsa prejšnja ministrstva ra- si tudi že razdelili ministrstva. Zunanji minister bo dr. Lazar Markovič, finančni minister dr. Stojadinovič, pravosodni minister dr. Boža Maksimovič, ministrstvo za agrarno ref# -mo pa dobi kak Bosa-nao, bržkone dr. Srskič. Beograd, 6. aprila. (Izv.) Današnja »Tribuna« objavlja notico o pogajanjih fivencijonelne laži«, kakor bi dejal *ko At ^ axNordau. Njihova politika je veliko • atl3. elastična nego naša. Beker, izda atelj Wil-ionovih spominov o pariški 0nferenei, sam priznava, da je Wilso-.'°v° politiko ubila njegova osebna na^ n jegov široki idealizem'., Ideolot Usoni je rušil konvencijonelnosti in i, 0 3® bil zvitim lisjakom na potu, do-. er ga niso odsunili z neusmiljeno gosto Politično ubili, . H-eliki politiki« gospoduje materi- cah llcni interes, ki sloni na predpravi- zen finančnega, ki ga hočejo obdržati še med radikalci in demokrati, glede sestave nadalje radikalci. Za slučaj pa, da se koalicijske vlade tčr dostavlja, da dozna-Davidovič s tem ne bi strinjal, vstopi v va iz zanesljivega vira, da je'vlada žc koalicijo Pribičevič s svojimi pristaši ter stopila v stike z demokrati. Davidovič bo dobil mnogo večje število ministrstev, baje kljub svojim številnim Izjavam kakor pa bi mu pripadalo po številu po- vzdržuje zveze z revizijoniati, radi česar slancev. Z demokrati sta se v imenu ra- vlada baje v demokratskem klubu pre-dikalcev pogajala dr. Lazar Markovič in cejšnje ogorčenje. Za slučaj, da Radič ne Vojislav Janjič. Cilj koalicije bi bil sle- pride v Beograd, bodo sestavili radikalci deči: Če bo parlament dela zmožen, se vlado z djemijeti, če pa pride Radič, bo na noben način ne razpusti, tudi če pride stopil v vlado baje tudi Pribičevič s svo-v Beograd Radič s svojimi poslanci. Za jimi pristaši. »Novosti« celo doznavajo, slučaj pa, da bo parlament dela nezmo- da bi bili radikalci pripravljeni Pribiče-žen, se razpusti ter se razpišejo za avgust viču odstopiti čim več ministrskih mest. nove volitve, ki jih bo vodila demokrat-sko-radikalna koalicija z državotvorno parolo. Ker je vlada ta načrt soglasno odobrila, je Pašič včeraj sklical sejo glavnega odbora radikalno stranke, ki se je vršila danes dopoldne v prostorih ra- rjr,. Močnejšega. Svetovno politiko di tal 13 kapitalizem, ki he pozna sentimen-•- osti, kakor je ni poznal fevdalizem vn.D~ . drnS sistem- Zanj je na pr, -np!?Kanje kavkaškega petroleja vrž-■ 'v_° °d kakega nacionalnega spora. Ko a” h‘°.Za Mosul, se je takoj oglasila tudi ^ ’ ki se v vseh drugih evropskih Prasar>jih zav;ja v Monnreovo doktri-j' V Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji o- ~ povsod odločujejo interesi velikega kapitala, na najsi je politično življe-3e so tako diferencirano. Veliki kapital P? ni nosilijc kake boljše, pravičnejše geologije, ampak je »praktičen'« 'n ‘Podjeten«, se spretno prerije skoz ne-^*yilne politične zanjke ter polagoma — ^sjlo ali s podkupovanjem — ubije naj-k, 3e ideologe, ki ga motijo pri njego-delu. •. Z evropsko konvencijonelrio«tjo, zgra-"e«o na tisoč predsodkih, na prestižu in ®a neznanju ter s svetovnim kapitalom, 0Pirajočim se na sredstva, ki jih ima ^očni napram šlabejšemu — moramo racrnnati tudi mi. Stvari, ki se jiam do-Zt>evajo neizmerno važne, k! polnijo dan Za ^D®m- naše liste, se onstran naših mej re«ucirajo na par. b^ojavftih. vesti ali (Ds, bi lahko krivdo pozneje zopet zvrnili na demokrate! — Glasom poročila »Pravde« odklanjajo demokratje vsako sodelovanje z radikalci ter vztrajajo odločno na svojem dosedanjem protiradir kalskcm stališču. Op. ur.) nekaterih formalnosti. V preiskavi tudi še neka druga slična zadeva, glede katere pa sc še le zbira materijal. Nov načrt ia obnovo Evrope. London, 5. aprila. (Izv.) Loucher 'je predložil ministrskemu predsedniku nov načrt za obnovo Evrope ter mu obrazložil vse podrobnosti -tega načrta, ki ga podpirajo tudi zmernejši elementi v Franciji. Načrt obsega v glavnem te-le točke: 1. znižanje skupne vsote reparacij, 2. mednarodno posojilo in 3. mednarodno jamstvo mirovnih pogodb. Češkoslovaški poljski delavci za Francijo. Pariz, G. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika Milleranda je poročal poljedelski minister o pogajanjih med češko slovaško in francosko vlado, ki so dovedla do tega. da pride še tekom tega meseca večje število češkoslovaških poljedelskih delavcev v Francijo. Naši odnosa ji z Bolgarijo. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Naš hol garski poslanik Milan Rakič je včeraj zopet odpotoval v Sofijo. Za časa Svojega bivanja v Beogradu je dobil od ^lade nove instrukcije za nadaljnje delo, pred Obrambni svet. Beograd, 6. aprila, (Izv.) Včeraj se je sestal obrambni Svet v katerem so vojni minister, ter notranji in zunanji minister. Razpravljali so o nabavi orožja in municije za armado. Madžarske reparacije. Beograd, 6. aprila, (Izv.) Včeraj je pesetil zunanjega ministra dr. Ninčiča g. Szilagy ter je predlagal naši vladi, da bi bila Madžarska z ozirom na izboljšanje svojega gospodarskega položaja pripravljena, plačati reparacije v blagu in produktih madžarske industrije. Te dni se bodo vršila v zunanjem ministrstvu posvetovanja, ali naj se ta predlog sprejme ali pa odkloni. Italijanski odvetniki v Dalmaciji. Beograd, 6. aprila. (Izv.) Na podlagi svetomargeritskega sporazuma je bila priznana italijanskim odvetnikom pravica izvrševanja odvetniško prakse v Dalmaciji. Napad ila vlak Split—Knifi. Split, 6. aprila. (Izv.) V sredo je Tiil izvršen na tovorni vlak na progi med Splitom ln Kninom napad. Napadalci so naložili ria progo kamenje, da bi na ta način povzročili železniško nesrečo. Strojevodja je pravočasno opazil nevarnost ter je vlak ustavil. Uvedena je bila stro- vsem’ glede likvidacije vseh spornih ga preiskava. Rezultati preiskav še niso znani. Kcnec afere Hackcr & Kvauš. Beograd, 6. aprila. (Izv.) Inspsk-torji glavnega inspektorijata finančnega ministrstva, ki so vodili preiskavo v aferi tvrdke Hacker & Kraus v Zagrebu radi valutnih sleparij, so danes predložili svoje poročilo. Na podlagi tega poročila ■»je bila cela vrsta krivcev kaznovana z visokimi denarnimi globami, med drugimi tudi več funkcijonarjev Hrvatske es-komptne.banke v Zagrebu. Globe znašajo 300 do 500 tisoč dinarjev. Pet milijonov 740 tisoč dinarjev je bilo takoj iztirja-ni.h, ostajiek bo istirjan, tajtpj po rešitvi vprašanj med Jugoslavijo in Bolgarijo. Med drugim je sprejel tudi instrukcije za konferenco, ki se bo vršila v sredini aprila v Sofiji, na kateri se bo razpravljalo o povrnitvi škode, ki je nastala v Srbiji vsled bolgarskih rekvizicij. BORZA. Cnrih, 6. aprila. (Izv.)' Predborza. P;Hz 35.55, Beograd 5.40, London 25.37 Berlin 0.0257, Praga 16.20, Milau 27.05, Newyork 543.25, Dunaj 0.00765, žig. krone 0.0078, Budimpešta 0.1212; Varšava 0.0140, Sofija 4.10. \rOr Jia Suh člančič, ki nima nikakega vplival na tamošnje javno mnenje. Za.nisVi naših delavcev v emigraciji nam kažejo, kako težko je bilo utirati pota k razumevanju naših problemov iti koliko napora je bilo treba, da so vsaj vodilne državnike podučili o stvareh, v katerih je šlo celim narodom za biti in ne biti. Široka javnost nas sploh ne pozna in njene Simpatije so (kakor sploh vse simpatije) zelo subjektivne. V Inozemstvu imamo malo ljudi, ki bi imeli jasne pojme o uašib razmerah. Politiki nas ne gledajo tako kakor naši prijatelji-znanstveniki ali publicisti, ki so nas slučajno »odkrili« kot nekak eksotičen predmet — marveč nas upoštevajo po tem, kakšne se jim kažemo, predvsem pa, koliko za nje pomenimo. Dr. Beneš je nedvomno zelo spreten politik, ki ima lepo reputacijo v francoskih, angleških in italijanskih političnih, krogih. V tre* nutku, ko bi dr. Beneš podal kako neprevidno izjavo, ki bi morda bila zelo objektivna in ideološko docela pravilna, ki pa bi zadela ob konvencijonelne interen enega od teh narodov, bi bil njegov prestiž ^uničen. Kolikor se zunanji svet za nas zanima — in zanima se toliko, kolikor se vsiljujemo Bami ali kolikor na« potrebuje — toliko zahteva od nas, da se ravpamo po njem, ali da vsaj ne zametujemo njegovih konvenoijonelnosti. Njemu pač imponiramo, če razvijamo kake posebne nazore, a le tako dolgo, dokler ne zadenemo v njegove interese. V tem slučaju veljamo savo toliko, kolikor smo močni. To je trdno dejstvo, vse drugo je nestalno, begotno. Zunanji svet je našo državo priznal in se sedaj ne vmešava v.uiaše razmere, kar je pravilno. Vmešavajo se le oni, ki imajo kake posebne interese, namreč naši narodni nasprotniki, vendar pa le po neodgovornih činiteljih. Evropske države so n. pr. odklonile intervencijo preti »belemu terorju« na Madžarskem, ker na prihaja navskriž z njihovimi kapitalističnimi interesi; ne dopuščajo pa habst burške restavracije, ker bi ta škodovala! njihovemu političnemu prestižu. Zunanji svet ni interesiran na naših domačihi borbah, če ni posebno interesiran na obstoju ali neobstoju naše države kakor so Nemci, Madžari, Italijani in Bolgari. Zanj obstoja zelo malo dejstev o nas; prvo dejstvo pa je, smo li kot država močni ali ne, in drugo, koliko lahko služimo celotnim gcspodarsldm ' interesom'. Z zunanjega stališča tedaj ni mogočei rešiti vprašanja, kaj je boljše: federalizem ali unitarizem. Rešiti pa'ga je, mogoče z notranjega stališča: Kedaj je Ju< goslavija kot državna edinica močnejša? federativna ali unitarna? Za nas je vprašanje jasno: rešil ga je že Svatopluk af svojimi palicami. Čimbolj bomo združeni med seboj, čimbolj bodo naše-notranje! sile zgoščene in koncentrirane okoli skupnega smotra, tem večja bo naša moč. To, da mi nočemo militarizma, da se zgražamo nad nečloveškim prelivanjem krvi, da srno proti nasilju in krivici, protil svetovnemu velekapitalizmu itd. — to je zelo lepo in s tem se nemara prikupimo posameznim ideologom’ v tujem svetu. Toda če bi si mi razbili glavo ob’ zid. bli ne bilo nikogar, ki bi nam mogel pomagati. Lepo je, če človek, ki je za$el med volkove, ne tuli ž njimi, ni pa modro, čel se da raztrgati. Naša država mora tedaj voditi povsem realno politiko, ki se V, zunanjem oziru ravna po. 6fli: do ut des! Federacija bi našo moč razcepila, centrifugalne feile bi narastle. Na mesto da bi se združevali, bi se neprenehoma razdruževali. dokler bi ne raztrgali vseli vezi. To bi na zunaj vplivalo samo toliko: naši sovražniki bi dobili nov apetit, naši prijatelji pa bi spoznali našo nesposobnost. K temu Sklopu tnora priti vsakdo, ki ne veruje, da bi naS federacija1 mogla pa ?notraj ojačiti. Matematično pokazati' pa leea 1ii Saogoče, ker poIitiSa >— kakor življenje sploh — ipi matematika. □ □ Obiskujte šesto razstavo umetniškega kluba,Grohar1 od 1. do 16. aprila. mrmrmrmn □ □ □□□□□□□□□odd Politične vesti. [v # Nič jih rie izmodri! Naši demokratski Roditelji se v interesu napredne politike Že več ko leto dni trudijo, da bi dosegli »kupen nastop razcepljenih naprednjakov v Sloveniji. Poskusili so to z vsemi sredstvi doseči tudi pred volitvami. Kakor je pokazal izid volitev, je bila njihova taktika pravilna, zakaj vsled razcepljenosti naprednjakov so dobili klerikalci najmanj 3 mandate odveč. Gospodje voditelji SKB so bili tisti, ki so napredni blok onemogočili. Pri volitvah eo sramotno pogoreli. V mariborskem volilnem okrožju so izgubili od zadnjih volitev sem 14.000 glasov in so jih dobili manj nego demokrati. Pa ošabnost kmetijskih voditeljev Se ni ozdravljena. ,V zadnjem »Kmetijskem listu« svarijo 'svoje ostanke prejšnje armade pred geslom' koncentracije in naprednega bloka in zopet prihajajo z očitkom lova na tnandate na naslov demokratov. Kako že pravi pregovor: kogar hoče Bog po gubiti, ga udari s slepoto! Mi pa vemo, da je v kmečkih vrstah več smisla zn zdravo in realno politiko nego pri skra-hiranih voditeljih SKS in tajnikih njihove stranke. In zdrava kmečka pamet bo obrnila 'sčasioma drugače! * O prodanih govori ljubljanski »Slo-venec«. Prodane imenuje namroč n'as, ki Se zavzemamo za državno in’ narodno cdipstvo, češ, da srno se Beogradu prodali, To govori tisti »Slovenec«, ki še do danes ni izpodbil dr. Sušteršičeve trditve, da se je pod Habsburžani prodajal dunajski vladi, da je dobival mastne podpore iz bogatih vladnih diapozicijskih jjasli. Takšne politične vlačuge si drzne jo komu očitati, da se prodaja, če v ju-■soslovcnskem: idealizmu 'stvarno, četudi ostro, zastopa svoje nazore * Razni nasveti za rešitev krize. Beograjski »Preporod« pravi, da je treba proti Radič-Koroščevemu protidržavnemu bloku ustvariti državotvorni narodni blok v obrambo državne in narodne celote. Ta blok mora Izsiliti, da se umak ne jo iz javnega življenja vsi politični voditelji, ki se pod krinko revizije ustave zavzemajo za — parcelacijo države. Gospod Stojan Protič pa v svojem »Radikalu« priporoča drug reicept: ustanovi se naj nova vlada iz radikalov in revizionističnega bloka ter event. še de-taokratov. Ta vlada naj v sporazumu 7. vladarjem izdela načrt revizije vidovdanske ustave in ga predloži narodni skupščini, k! načrt ali sprejme ali odklo-*ti, Nove volitve nimajo smisla. C * Kaj pravijo Nemci? Neki klerikalni list je te dni namignil, da bodo tudi nemški poslanci šli v narodni skupščini z separatističnim blokom. V nasprotju s tem pa objavlja novosadski organ Nemcev v Maši državi, »Deutsehes Volks-blatt«, članek »Zwei Estrerne«, v katerem pravi med drugim: »Resni ljudje, ki računajo z realnostjo, morajo državnoprav-ne zahteve Stjepana Radiča in tovarišev kot neizpolnjive sanjarije postaviti v. kot. Ako bi naj prišlo kedaj do razmejitve, do »amputacije«, bi ta izpadla tako, da bi večina ljudi, ki niso s sedanjo ustavo zadovoljni, želela zopet prejšnjo stanje. Federacija in’ amputacija sta dva ekstrema, ki se izključujeta in vendar sta obadva nazlični obliki za eno in isto stvar. Sta hrvaško-slovenski oz. srbski izraz na državnopravno polje prenešene nezadovoljnosti, da stanje ni takšno, kakor bi moralo in moglo biti. Zoper to nezadovoljnost pa so ne da bojevati z razmejitvenimi čarovnijami, ampak le z neumornim delom, za državno in narodno gospodarstvo.« * Dobro zdravilo je uporabila proti izgonu Slovanov iz Nemčije češkoslovaška republika. Kar po vrsti so dobivali Nemci izgonska povelja. To je pomagalo. Že prosi nemška vlada češkoslovaško, naj ukine izgon Nemcev, ter izjavlja, da je pri volji sprejeti vse iz Nemčije izgnane Čehe nazaj. Naše oblasti so do takih represalij ne upajo povzpeti, dasi tudi k nam neprestano prihajajo izgnanci iz Nemčije. Mi nasprotno še trpimo vedno nov dotok dclavcev, in drugih iz Avstrije in Nemčije, Delo naših dobrodelnih društey. Občni zbor »Društva za stavbo porod' Hišnice v Mariboru*. Maribor, 6. aprila. Sinoči se je vršil v magistratnl dvorani občni zbor »Društva za stavbo porodnišnice v Mariboru«. Smotreno, a brez javnega hrupa zasleduje društvo Svoj plemeniti namen', ki si ga je postavilo v časn, ko gmotne razmere niso javni dobrodelnosti prijazne. Udeležba je bila zelo pilila. Predsednik g, župan Grčar je otvoril II. redni občni zbor in podal pregled društvenega dela. Društvo jc bilo formalno ustauovlje-Wo na občnem zboru dne 22. junija 1922. Odbor, kateremu predseduje g. župan Grčar, tajniške posle pa vodi g. dr. Toplak, je razvil Svoje delovanje v dyeh Smereh. 1. Sredstva za stavbo porodnišnice naj se dobe potem nabiranja in s Iskupno kreditno akcijo Vseh občin mariborske oblasti. 2. Zainteresira naj se (državno oblast, da Sama prevzame stavbo prepotrebne porodnišnice ali pa da sačasno vsaj izdatno materijelno in pravno pomoč ^ Dnevna kronika. — Apel jugoslovanske omladirie. -»Preporod« iz 1. 1912-13-14. Jugoslovanski pokret v dijaških vrstah v Sloveniji je zahteval ob izbruhu vojne 1. 1914 36 mladih žrtev, ki so naši narodno čuteči javnosti še v živem spominu. Pokrctača tega omladinskega gibanja Avgust Jenko in Ivan Endllcher sta plačala svojo delo in prepričanje z življenjem. Jenko je padel na srbskem bojišču kot četaš, Bndll-cher pa je bil obsojen na 20Ietno ječo in umrl v Gradcu, dragi tovariši so bili ob sojeni na 14 dni do šest mesccev, dr. Jan-že Novak, takrat sedmošoleec v Gorici, pa na pet let, in je bil o priliki jugoslovansko manifestacije na pritisk slovanskih klubov v parlamentu, po treh letih zapora amnestiran. — Historijat tega gi banja zbirajo sedaj tovariši in prijatelji ter prosimo ob tej priliki vse, da pošiljajo nabrano gradivo na naslov Evgen Lovšin, Miklošičeva cesta 15., da izdamo v doglednem času pregled jugoslovan skega gibanja med dijaštvom v predvoj nih letih. — J. K. — Zapostavljanje naših pomorcev. — Splitski listi poročajo, da je skoraj pri vseh naših parobrodnih podjetjih opažati zapostavljanje naših domačih pomorcev, ki so brez posla, dočim imajo razna jugoslovenska parobrodna društva uslužbene tuje, po večini italijanske pomorščake. List opozarja na postopanje italijanskih parobrodnih družb, ki so že Nabiranje prostovoljnih darov bi v najboljšem slučaju prineslo komaj toliko, da bi so nabavili potrebni instrumenti in inventar, dočim so stavbeni stroški preračunani na okroglo 10 milijonov K, Važnejša in uspešnejša bi bila akcija z občinami. Mariborska oblast ima približno 900 občin; če bi se jih bilo odzvalo vsaj 400, bi odpadlo na posamezno občino 21-000 K posojila, s čimer bi bili glavni stroški kriti, ostala 2 milijona pa bi poravnale mestno ,občine, predvsem' mariborska. Akcija je bila zasnovana tako, da bi vsaka občina podpisala garancijsko izjavo, glasečo se na primerno svoto, nakar bi mestna občina mariborska najela rentno posojilo, za katerega bi sama jamčila; zunanjo občitfe bi teda. jamčile le napram mariborski mestni občini in’ bi počasi amortizirale subskri birano vsoto. Tako bi n. pr. občina, ki je prevzela garancijo za 100.000 K, plačala kot prvi obrok na glavnici 511 K in na obrestih 2238 K, kot zadnji (75.) obrok pa skupaj 2507 K. Občina, ki bi podpisala 10.000 K, bi plačala kot prvi obrok na glavnici 51 K, na obrestih 253 K in kot zadnji obrok skupaj 250 K. Pogoji so tedaj zelo ugodni. Vzlic temu, da je dimštvo sklicalo 's pomočjo pokrajinske uprave anketq okraj-. davno odpustile vse inozemce, da morejo zaposliti domačo ljudi. Udružonjo pomorcev je podvzelo potrebne korake, da se isto zgodi tudi pri nas ter da se v prvi vrsti nameščajo naši državljani, ki so poleg tega že od nekdaj znani kot najboljši mornarji. — Razmejitev z Madžarsko. Dno 12. trn. še prične s postavljanjem mejnih kamnov mod našo kraljevino in Madžarsko. Upajo, da bodo ta dela končana do konca junija. — Poslanik angoreke vlade za Jugoslavijo. Za poslanika angorske vlado v Beogradu je imenovan Bafi-beg, poznavalec naših razmer in prijatelj Jugoslavije. Prepričan jc, da se mn bo posrečilo vzpostaviti med obema državama prijateljske odnošaje. — Sanatorij za škrofuloziio dem Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo načrt in proračun za zgradbo sanatorija za škrofulozno deco. Sanatorij, kojega stroški so proračunani na 3 milijone dinarjev, bo zgrajen’ v najzdravejšem ia od zdravniških izvedencev priporočanem kraju, v Koviljači. Urejen bo za 150 o-trok in opremljen' z najmodernejšimi pripravami za zdravljenje tuberkuloze. — Sanitetni avtomobili. Ministrstvo za narodno zdravje je naročilo v Nemčiji na račun reparacij 60 sanitetnih avtomobilov, ki bodo dodeljeni državnim javnim bolnicam ter se bodo smeli uporabljati izključno le za prevoz bolnikov. — Francosko posojilo Jugoslaviji. Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada podpisala pogodbo glede posojila Jugoslaviji. Pogodba stopi v veljavo, čim jo odobri tudi parlament. Posojilo se bo porabilo za nabavo raznih potrebščin .v Franciji. 1 — Šola za ognjegasce. Prostovoljno gasilno društvo v Novski je priredilo tečaj za požarno oficirje in podoficirje. Tečaj je trajal en mesec tor jo bil po čolnoma brezplačen. Udeležilo se ga je mnogo članov okoliških gasilnih društev. Te dni So se vršili pred posebno komisijo v navzočnosti zastopnikov oblasti izpiti, ki so jih vsi udeleženci položili z uspehom. Namen teh tečajev je, strokovna naobrazba ognjegascev, da lahko v slučaju potrebe uspešno vrše svojo nalogo. Taki tečaji bi bili tudi pri nas, zlasti sedaj po svetovni vojni, ko mnoga društva spe spanje pravičnega, nujno potrebni. Na ta način bi si zlasti okoliška društva lahko naobrazila po enega ali dva člana, ki bi potem v lastnem društvu vodila za članstvo tak poučni tečaj. Priporočamo to dobro idejo hrvatskih gasilcev Zvezi gasilnih društev v preudarek. — Zopet boljšoviški agenti v Jugoslaviji. Detektivi v Beogradu feo aretirali dva boljševiška agitatorja v hipu, ko Sta dopotovala iz Bolgarske. Imela sta tranzitna viza preko našega ozemlja za Madžarsko. V Beogradu sta si najela že vnaprej za mesec dni stanovanja. Beo grajska varnostna oblast pa je bila že vnaprej avizirana in jih je prijela takoj pri prihodu. Na policiji sta priznala, da sta odposlanca sovjetske vlade, da sta bila v Bolgariji in da bi morala na Madžarsko. V Skopi ju pa je bil 3. tm’. aretiran dr. Jamberg, zet sovjetskega pred- stavnika v Sofiji Cajkina. Služil je posredovalec med našimi in bolgarskimi boljševiki. . — Vlom v okrajno glavarstvo. , par dnevi so neznani zločinci izvršili vlom v prostore, okrajnega glavarstva (kotarske oblasti) v Jastrebarskem. \'1°' milci so se polastili samo zaplenjenega orožja ter odnesli 34 samokresov, 3 puške in eno pištolo. Vlom so izvršili s P0^ narejenimi ključi. Iver se niso dotaknili ničesar druzega, kakor samo orožja, $ sumi, da so izvršili vlom’ odmetniki. — Muslimani se poklonijo novemu k a* lifu. Sporazumno z vlado odpotuje te dni posebna deputacija j ugoslo venskih muslimanov v Carigrad, da se poki'®1 novemu kalifu. Vlada je dovolila za to potovanje primeren kredit. DeputaciJ** spremlja tudi zastopnik ministrstva ver; Doputacijo tvorijo verski predstavnic muslimanov, med katerimi se nahaja]0 beograjski, sarajevski in prištinski muf' tije (t. j. turški duhovnik). — Železniška nesreča. Na postaji nik se je pripetila na velikonočno ncd&* ljo po krivdi službujočega uradnik* železniška nesreča, Vsled napačnih kret* nic sta trčila dva vlaka ter deloma skoči' la s tira. Obe lokomotivi in nekaj voz 3® popolnoma zdrobljenih. Človeških žrte^ ni bilo, pač pa jo materij alna škoda ve* lika. — Bivši veliki vezir umrl Ha Dunaijf; Na Dunaju je dno 3. aprila umrl bivši veliki vezir Husein Hilmi-paša, ki je bil od leta 1912 do preobrata turški poslanic na Dunaju. Po preobratu sc je stalno naselil na Dunaju. Od leta 1902 do rev;>' lucije lota 1908 je bil generalni guvevn'* Makedonije. nih’ glavarjev, ki so potem’ razpredli akcijo po kmečkih občinah, je bil uspeh razmeroma slab. Pojavila So se tudi na-sprotstva; tako so H. pr. Celjani hoteli lastno porodnišnico, 8 čimer bi so moči razcepile, uspeh pa bi bil obojestransko nezadosten. Odzvalo se je samo par ob čin, druge pa so dale negativen odgovor, Ocividno pa je, da mnoge občine niso razumele načina te 'akcije in so mislile da je treba posojilo takoj položiti. Zato b’o treba akcijo v tej smeri nadaljevati in poglobiti. Druga smer je bila uspešnejša. Dru štvo je doseglo, da je postavljena v bud žet za leto 1923-24 postavka 1,500.000 Din za stavbo porodniškega in ginekološkega oddelka na državni bolnici v Mariboru, Drugi znaten uspeh je doseglo društvo šele pred nekaj dnevi: Ministrstvo pravde je določilo posebno komisijo, , ki je dne 3. tm’. pregledala zemljišče za raz širjenje bolnice in posebej za 'stavbo po rodnišnice ter sklenila, da se v ta namen uporabi zemljišče državne kaznilnice. Stavbene načrte za porodnišnico je izdelal g. inž. A. Dolenc. Predloženi sO pristojnim oblastim v Ljubljani, kjer še čakajo potrditve višjega zdravstvenega svota, nato pa bodo; odposlani v Beograd. Celjske vesti. Smrtna košu. V Grobelcih pri SniarJ’1 pri Jelšah jo nm.i dne 3. t. m. pri svoj'11 stariših Zdolšek Mihael, dijak ITI. ra?’’* drž. realne gimnaz'i srrB0K«r f~.~aar«r.w Mariborske vesti. Maribor. 6. aprila 19J8. ui Uredništvu »Slovenca« v Ljubljani poslal g. Viljem Bauer, katerega je y tm> brez vsakega povoda bapadel f „.na l^njivo poročilo z dne 5. tm’. sledeči popravek: V smislu § 19. tisk. zakona Vas poživljam, da priobčite po ^edpisu zakona v Važem listu sledeči Popravek: Napad na poslanca Žebota. 1 res, da je dne 8. aprila okrog pol 5. popoldne bil v Tattenbachovi ulici Upaden posl. Zebot od neznanega Orju-®a“*> res pa je, da je poslanec Žebot na-j el mirnega pasanta, stavb, tehnika V. auerja s tem, da ga je sunil s tlaka, ga daril s palico od zadaj in ga s pestmi j^sel po glavi. Ni res, da bi bil posl. Že-°ta od zadaj udaril neznani moški z ve- l«o giio ^ g]avit res pa (ja je p0gi, . ot V. Bauerja prvi dejansko napadel ® 8a je V. Bauer z roko udaril šele v ^ rambi. Ni res, da bi bil V. Bauer srfo-‘ z velikim nožem, ki mu ga naj bi bil viJ mesarski pomočnik Tajnikar, res V' Bauer imel nobenega o-Nj reg> (ja je hotela množica V. auerja linčati, res pa je, da je to vpil Zebot. Ni res, da je zaslišavanje u-°vilo, da je bil posl. Zebot napaden Pol* •TJovoda’ rea pa ^e’ ugotovila _ da je V. Bauer bil napaden brez Bt(M*a P0S^* res’ bi bil r!lec gjan Orjune in nosil ob dejanju punski znak, res pa je, da on ni član in So ®i nosil orjunskega znaka. Ni res, da jj .*? Bauerju ponujali Orjunaši na po-, za priče, res pa je, da tega ni nihče Maribor, 6. aprila 1923. Viljem aQer. ® Novi prodajni čas na našem trgu. feveS.. * občinski svet mariborski je v p 01' *e3i dne 9. marca določil sledeči ^ °dajni Čas na našem trgu: I. Za bra-ktoV-if na trgu in drugih mestnih pro-7-Jh po'e^ °d 6.-19. ure, pozimi od 2. Za prodajalce na mizah in v l2 tab- poleti od 6.—II., pozimi od 7.— • a. Za vozove s sadjem: poleti od 6,— •'Pozimi od 7.—15. 4. Za mesarje in od*7 CVa*ce: po^eti 6,—11., pozimi od j, ‘•"'12. 5. Za Špeharje: poleti od 6,— od 7.—15. 6. Za poljedelske tinr e na vozovib: poleti od 6.—15., po-dnn! ?d 7—15. 7. Za prodajalce Izdelkov t)r>»-aCe industrije: poleti od 6. do 12., k, od 7.—12. ure. Ob tržnih dneh pred !Bi fc Prazniki (Velika noč, Božič, ®*°šti in Svečnica) je dovoljena pro-fciin izdelkov poleti do 18. ure ln po-nih1 17, wre- ^b nedeljah in' predpisa- ,0].Baznikih je vsem prodajalcem do-^3eno trgovanje le do U. ure. Zimski fes.i86 računa od 1. oktobra do 31. marca "*ega leta. ^ibo* ^^nt *b'°r Slov. trg. društva v Ma- minulo sredo zvečer je bil lepo • Društvo je v preteklem letu j>ol"0/delalo na narodno-gospodarskem JZlasti je preskrbovalo mesta slov. lajga .ncem in uspešno posredovalo aa van^p trgovskega poslovanja, V stano-|Je zadevah itd. Tajniško poročilo ^orn 8' Menard, blagajničarsko g. koieln -P^dsednikom’ je bil ponovno jje izvoljen g. Šoštarič. Razvila se *keoj ^^ata 0 narodno-gospodar- '^lasti 1>0^a:ju v Mariboru irt ob meji. !j)an- 5® podvrglo ostri kritiki posto- pv •zvan'h jugoslov. tovarn, ki so 3iast»„i* n6g0 Jngoslovenske, ker imajo Pisarn if116 po ve8>ni Nemce zlasti v P°verjajo zastopstva nemškim '^anke V* Postopanja Narodne ^anin’ ^bivajo kot posebnega zau-Se htu Vred,Qi Pri nj®3 »aronftie kredite, t _ predmet ostrih izjav. Akcijo »svo-Mio *bo društvo z vso doslednosti •IevalQ- Tudi hoče društvo dvi- žno naroPr! freK mJadeff- ,*! v7’ Gostovanje g. Sovilskega, 61a Ma ljubljanske opere. Zanimiva gostovanja v mariborskem gledališču. V soboto 7. aprila se po daljšem1 času zopet vprizori zelo lepo uspela Verdijeva opera Tr avi at a. 2e snov sama na Sebi — česar pri glasbenih delih ne opažamo pogosto — je jako zanimiva. Vsebina je zajeta iz Dumasovega romana »Dama s kamelijami«. Skratka: Sujet te opere je jako dramatično izveden, kateremu je vlil slovit komponist Verdi nevenljivo glazbo. Krepki vsebinsko in glazbeuo dramatični momenti se prilivajo v nežno sentimentalnost, v okvirju sveže romantike. Vse jo zlito v umetniško coloto, ki jo tvorijo poedine ednote, češče same na sebi umetniško zaokrožene tako n. pr. scene med očetom in sinom. Ti vlogi bosta interpretirala zelo odlična pevca: Alfreda g. Knittl (tenor) njegovega očeta pa g. Balaban (bariton), kar bo še posebno umetniški užitek. Gospod Zd. Knittl se je predstavil Mariborčanom že v večjih vlogah in vedno zelo dostojno. Vse najboljše je pričakovati tudi od g. Balabana (bariton), ki ga jo pred kratkim angažirala ljubljanska opera. O g. BalabanU smo čitall jako laskave pohvale, dejstvo, da si je namah pridobil ljubljansko gledališko publiko. — Vsekakor bo sobotna Traviata umetniški užitek, ki sl ga je vedno želeti. Pri treh mladenkah. V nedeljo dne 8. aprila se vprizori danes najpopularnejša opereta »Pri treh mladenkah«, kjer bo kreiral vlogo Schuberta g. Sowilski (te-nor) član ljubljanske opere. Tudi gospoda Sowilskega pozna gledališka publika izza tnk. gostovanja v vlogi »Fausta«. Takrat je pokazal g. Sowilski, da je pevec najodličnejših kvalitet. Razen tega pa je znan ta odlični pevec baš po svoji izborni kreaciji Schuberta. Ker je gosp. Sowilski mnogo zaposlen v ljubljanskem gledališču in je možnost večkratnega gostovanja skoro izključena, opozarjamo p. n. občinstvo naj ne zamudi te redke prilike slišati in videti Schuberta, ki ga interpretira g. Sowilski skoro neoporečno. Večer rltmičflih plesov. V sredo 11. aprila gostuje pri na« ** svojim' ensem-blom ga Maga Magazinovič iz Beograda. O tem baletnem večeru, od katerega je pričakovati najboljše, in ki je že po svo-jem sporedu jako zanimiv, bomo v najkrajšem ča*ri obširneje poročali. Velika noč, za ab. C, ki je včeraj radi hipne obolelosti ge Testenove odpadla, se vrši prihodnji teden. Kultura in umetnost x Pc«iv slovenskim oblikujočim umetnikom. 1. septembra 1.1. se vrši otvoritev slovenske umetniške razstave v Hodo-ninu na Moravskem. Na sestanku slovenskih umetniških klubov, ki se je vršil v pondeljek, 10. p. m. so vsi klubi izjavili, da se razstave udeleže. Izbrana je bila tudi jury-ja sestoječa iz sledečih gg.: Jakopič, F. Kralj in S. Šantel člani, Jama namestnik. Tehniška dela bo vodilo tudi v naprej SUJOTJ. Udruženje vabi torej vse slovenske oblikujoče umetnike, da se te razstave udeleže s svojimi naj-boljiml deli. Prijave je vposlatl najpozneje do 1. junija t. I. ter bodo dotične tiskovine vsakemu umetniku na razpolago. Vsa za razstavo namenjena dela morajo biti z zaboji vred najpozneje do 15. junija predana udruženju. Kraj vpo-šiljatve se bode javil pravočasno. Umetniki, kateri niso včlanjeni v nobenem klubu se morajo Seveda razstave tudi vdeležifi, vendar se priporoča, da se priključijo enemu izmed obstoječih klubov. Podrobnejše informacije daje odbor. x Na delo za Skupne cilje. Sarajevski oblikujoči umetniki včlanjeni v društvu umetnikov SSS. iz Bosne in Hercegovine so sklenili zgraditi umetniški paviljon v Sarajevu. Zbrali so v to svrho že precej denarja, a še daleč ne dovolj, da bi mogli pričeti z delom. Zato so se odločili vpri-zoriti loterijo z umotvori kot dobitki. — Med drugimi se obračajo tudi do slovenskih umetnikov, s prošnjo, da jim darn-jejo v svrho vsak po eno delo. Jasno je, da bo ta paviljon v korist vsem umetnikom v državi, kajti da so razstave ne dajo vprizarjati v navadnih poslopjih, o tem smo se V6i prepričali v Beogradu. Čini več paviljonov, tem večja bo možnost da se vrše razstave v raznih krajih naše kraljevine. Lepo bi bilo, da bi se temu pozivu odzvalo čim več umetnikov iz Slovenije. Pokažimo da vemo ceniti vzajemno delo. Darovani umotvori naj se odpošljejo t» cačust hi risiko gori ime- fiovanega društva, a Ha adreSo: TodolJ Svrakič, predsednik, Sarajevo Ferhadijai ulica. x Tone Seliškar: »Trbovlje«. Zbirka pesmi. Izdala Slov. Socialna Matica M Ljubljani. O zbirki prinesemo obširnejši šo oceno. X Ksaver Meško: Ob tihih’ večerit M zalogi Kleinmayr & Bamberg v Ljubi ljani je izšla zbirka črtic nagega znajne-i nitega pisatelja. x Ljubljanski Zvon prinaša v svoji marčevi številki iskreno pisano osmrtnico za pokojnim pisateljem drjem, Ivanom Tavčarjem. Razen tega obeta ured« ništvo v »Kroniki«, da bo decemberekel številko »Ljub. Zvonu« posvetilo i»ključi no spominu svojega odličnega sotrudaii ka, ako bi gradivo za to spominsko številko naraslo preko JZvonovega obsega, izda založništva lista aa Božič posebna publikacijo, Tavčarjev almanah. Na t Šport. : Nogometna tekma med rapresealaHff* mesta Maribor: reprezentanci mesta Celje se vrši v nedeljo dne 8. aprila t. L «*' ob 15. (3.) uri popoldne v Ljudskem vrta v Mariboru. Obe moštvi bodete aeatav-ljeni izmed najboljših igraleer obe# mest in bo sigurno nudila teknfa 3**» lepo isrro. na kar že danes opo»arj»n» cenjeno »MNostva ■mCžČ Sokolstvo. « Sokolska akademija, k! se vrši v Soboto 7. tm. v Narodnem domu, ima sledeči telovadni spored: Boks, izvajajo iz-brani telovadci, vaje članic na gredi, hkratne vaje telovadcev na dveh konjih, vaje članic s šerpami, vaje članov na bradlji, »devetorica«, skupinske proste vaje članov, mramomati kipi. Vaje skupne se izvajajo po godbi. Med posameznimi telovadnimi točkami so na sporedu akademije koncertne točke, ki jih iz prijaznosti izvajata gdč. Mezsečeva in br. Asič, spremlja na glasovirju pa gdč. Sulioeva, Poleg tega nastopi prvič tudi društveni orkester pod vodstvom br. Šušteršiča. Spored je tako bogat in izbran, kakor ga še ni nudila kaka sokolska akademija v Mariboru. Več telo-j vadnih točk je za Maribor novih in tako j telovadci kakor telovadke so so potrudi-: li, da bo njih nastop na višku dovršeno-ati. Pravtako bodo koncertne točke nudile najlepši užitek. Z ozirom na to se pričakuje polnoštevilnega poseta akademije od strani narodnega občinstva ma- j riborskega. Sokolsko društvo pa tudi zasluži vspričo svojega marljivega in požrtvovalnega delovanja popolno priznanje. Naj torej zavednih mariborskih Slovanov nihče ne manjka na akademiji v soboto zvečer v Narodnem domu! Izpred sodišča. Maribor, 4. aprila. Nasilen vojaški ubežnik. Orožniška stanica v Guštanju okraj Prevalje, j^ imela ukaz, da aretira 24-letnega hlapca Alberta Viternika v Pre- ‘ valjah, kot vojaškega ubežnika. Dne 29. septembra 1. 1. sta zasačila orožnika AL Pajek in Franc Ozvatič, Viternika v Stražišču. Ko sta ga hotela ukleniti, se, jima je uprl. Prijel je z desnico za veri-) go,-1 ki mu jo je hotel nadejati Pajek, z1 levieo pa za bajonet orožnika Ozvatiča, Ko je izpustil verigo, je prijel za Pajc-kovo puško. Začelo se je ruvanje in suvanje, pri čemur sta bila orožnika primorana rabiti orožje, da sta ga morala premagati. A tudi navzlic poškodbam se je (nasilnež iztrgal orožnikoma in ušel. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen radi ipregreška po § 98 srb. k. z. na 6 tednov zapora. Očitanje krive prisege. Dne 29. decembra 1. L se je vršila pri okrajnem sodišču v Ormožu razprava posestnice Marije Erhatič v Hano vnem proti posestnici Ani Žitnik v Ivanjkovcih radi razžaljen ja časti. Pri razpravi je bila kot priča zaslišana mati zasebne oh-tožiteljice Rozalija Erhatič, katera je obtožbo tudi potrdila. Dne 15. januarja! pa je Ana Žitnik iz jeze, ker je morala j vsled poravnave plačati stroške, očitala ( Rozi Erhatič napram njeni hčeri v nav- j zočnosti Jakoba Janušovca, da je po krivem prisegla. Ker je tedaj žalila pričo v pogledu na službeni pos^L jo je okrožno sodišče obsodilo radi pregreška po ^ 104 srb. k. z, na 100 Din;, denarne kazni. Objave. Gospodarstvo. S Ljubljanska kreditna banka je na Svojem zadnjem občnem zboru izvolila predsednikom mesto umrlega dr. Iv. Tavčarja dezdajnega podpredsednika g. dr. Karla Trillerja. Zagrebški žitni tre 5. aprila: V Din. po 100 kg postavno bačka odn. vojvodinska postaja: pšenica 450—455, koruza suha 265—280, rž 400—405, ječmen’ za pivovarne 220—225, oves 290—275, moka pšenična »0« 675—700, »2« 650—675, »6« 825— 650; tendenca mirna. g Novosadska blagovna borza 5. aprila. V dinarjih: pšenica baška 457.50—450, ječmen baški 315, oves baški 290, koruza baška 250, za april 258, moka pšeniču3 »0« 660—662.50, »6« 512.50; tendenca nespremenjena, g Službeni tečaj dinarja, za april je P° sklepu generalnega inšpektorata uinn financ, za izmeno tujih valut isti kakot je bil za marec, ker sc tečaj dinarje m bistveno spremenil. g Dobava drv. Pri intendant uri Osj«' ke divizijske oblasti v Osijeku se vt®1 dne 16. aprila tl. ob 1.0. uri dopoludne P°' aovna oiertalna licitacija glede dobav0 18.000 kubičnih metrov drv za čas od • aprila 1923 do 31. marca 1924. Predme^1 oglas je v pisarni trgovsko in obrtnis»! zbornice v Ljubljani interesentom 1,8 vpogled. VSe m društvom naznanjamo, da Komo objavljali razne društvene vesli odslej samo v rubriki »Objave« in sicer proti plačilu gotove takse. Za notico do 30 besedi se plača 3 D, za vsakih nadaljnih 5 besed 1 D več. Vse druge vesti (izguba predmetov itd.) stanejo do 30 besed 5 D, vsakih nadaljnih 5 besed 1 D več. Objave treba plačati v naprej v upravi »Tabora«, Jurčičeva ul. 4 (pritličje). —o— § Društva državnih piš. uradnikov za Slovenijo širši sestanek se vrši v Mari-1 boru dne 8. aprila tl. ob 10. mri dop. v restavraciji »Maribor«. Na dnevnem redu ! so važni razgovori, katerih se udeležijo j tudi društveni funkcijonarji. Želeti bi bi-1 Io, da se sestanka udeležijo polnoštevilno tudi člani izven Maribora. $ Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico naznanja, da se javna odborova seja dne 8. aprila v ka- j zinski dvorani vrši že ob pol 9. uri dopoldan in ne ob pol 10. uri, kakor je bilo prvotno objavljeno. § Mostni kino. Na splošno zahtevo občinstva se predvaja film »Dete karnevala« še v petek dne 6. aprila. V soboto pričenja velezanimivi film »Zakon prerije« ter se predvaja I. epoha v soboto, nedeljo in pondeljek. Podpirajte lug. Katico! Pala oznanila Pohištvo za eno sobo kaker tudi kahinjika opvem.a, žen-ke obleke, površniki in drugo se v nedeljo, dne 8. t m. ob 15. uri popoldne na dražbi prodaja. Aleksandrova c#jta 83, dvorišče desno 677 Na prodaj patentni kanape,) nov, za en o ali dve 0'ebi, n«]-j boljše delo In blago, moderni slog. Aleksandrova cesta 45 II. nad., vrata II. 672 Odda se lepa soba z električno razsvetljavo, primerna za pisarno. Ponudbe pod .Pisarna* na upravo fTabora“. 673 Mleko se debi Trak dan od 8. ure zjutraj ▼ mlokarni Kan Golob v Slovenski ulici št. 16. 671 3-J Kn|lgovodstvo, temopisje. Posamezni pouk. Kovač, Maribor, Krekova ulica St. 6 651 8-5 I I GUMENE PETI in GUMENE POTPL&TE ceneje In traJnSJa so kakor usnenel Najbolje varstvo proti vlagi I mrssal Več Danes v petek, dne 6. aprila 1923 ob 7*21. uri iruil TEtEI V VELIKI m. Ojačen orkester gosp. Jože Kaplanek* , « ... Med odmorom; Pirai HIBV; Preludij, Rezignaclja, skladbe g. IVinte^ sprejme takoj 676 halterja. Solo na glasovirju izvaja komponist* Splošna stavbena družba w , .. d. d. n« Fali. _ V_sred0 U- aP"la: ** ____________________________mmmMtmm Velik simfon. koncert- XXI. i I Ali je morda videla žive poglede I Maršalinja Mirepois pa se je J žensk, katerim je zavist poostrila vidi — žala Ivani ter se vsedla zraven “•>*.- g os . | Ali je opazila vse one moške obraze, ki Takoj je nastalo okolu njiju mog^ du Saint-Germaiu se Je vrnil v So že prosili za dobroten nasmehljajl — kolo dvorjanov, dam in gospodov. " . mostno palačo k veselici, in kar je slišal j Bila je pač še vsa prevzeta in ni se Kralj pa, spremljan od svojih faV° * Rosandra. ' (Dalje.) (64) Daljni odmev gosli M harf je dohajal do njiju, — mehkobna melodija gavote je spremljala njiju poljub.— . Ivana je postala bleda, bleda pri tem prvem poljubu ljubezni francoskega kralja, — pri poljubu Ludvika Ljubljenega. — j kih oken in se pogovarjali, posvetovali. —, dejal: »Obožujem te!« — je jecljal zamak-j Maršali, visoki dostojanstveniki, po- »Maršalinja,« <— Ji je rekel nasraeh- Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Grof potoma od dvorjanov, ki raznašajo no vice kaj hitro, j« razumel, da se je pripetil važen dogodek. — Dogodek na dvoru! — Preobrat v kraljevem življenju! — To je bilo tistih dob pač važnejše nego vojska. — Kaj se je dogodilo? — Zaposleni (ministri so hodili semtertja, kakor temne sence, se zbrali, se sestali v oboku viso zavedala ne kraja, ne dogodka samega. In vendar je bilo to, kar se ji je pripetilo nekaj skrajno imenitnega, važnega, ona je mahoma postala večja kraljica, kot je bila uboga kraljica Marija. — Kralj pa jo je povedel skozi sobano do naslonjača ob steni, kjer je pogledal na okrog, in videvši v bližini malo damo v krasni obleki, z živahnimi očmi, je tov, je odšel. — ^ A ko je šel skozi vrata velike Bob® ^ v sosedno, je neka krasno oblečena 08 lahno kriknila in stegnila roki, fcot ji je »podtaknilo in je v nevarnosti, pade. — V Ludvik ji je ponudil roko, iri :iania jc naslonila, — mogoče tudi preveč. " »Umirite se gospa,« — je prija23'’ njeno Ludvik. — I lieijski poročnik, vsi so ti hitro ma go- nivši se, — »moje dolžnosti me silijo, da »Ljubipa vas!« — je šepetala ona, —vorili tihoma in spremljali pogovor z iz- se udeležim veselice, katero so mi blago- no...« — »ljubim vas z vso dušo, — z vsem mojim razitimi pogledi in pomežikevanjem. — j volili pokloniti gospodje. — Zaupam vam »Ali ri srcem in bitjem!« — j Gospe 60 s stisnjenimi ustnicami opa- gospo d’ Etioles.« — V istem trenutku pa se je privzdignil zovale nenavadno vrvenje. — j Bila je to maršalinja Mirepoiz, kate- rob zavese, —- strašna, grda glava po- j Ne glede na vznemirjenje in nekako ro je kralj obgovoriL — žasti se je pokazala in za hip opazovala splošno napetost, je veselica dosegla svoj »Sire,« — je odvrnila tiho a živahno lepo dvojico. — | vrhunec. — Ljubeznjivi nasmehi, galantni maršalinja, — »sprejmem vaš ukaz a le Bil je Henrik d* EtloleS, — ostudno Se pogovori, — animiran ples, — povabljen- pod jednim pogojem.« — je nasmehnil In pomežiknil nekomu, ki ci, ki so hodili iz sobane v sobano, — vse j »Da slišimo ta pogoj!« —■ je odgovoril je vrvelo v splošni radosti. — Trebalo je Ludvik XV, kateremu je dopadla od-res le grofa Saint-Germaifl, da je 5po-. krita beseda plemenitašinje. — znal preobrat v družbi. — j »Da bo meni poverjeno predstaviti Samo v veliki dvorani je bilo VSe ti- na dvoru novo prijateljico vašega veli- ho, — svečanosten mir jd vladal tu. —, čanstva!« — re-%,-j« kel Ludvik, — »naslonite se brez str*8 »Ah sire, kako sem zmedena, —' k° 6 zagledala vaše veličanstvo neprtčak5 res, gospa, — nikoli si ne odP«* go- stim zmedenosti, ki sem vam jo P°' ^ čil, če mi ne poveste, kam vas s®0®1 vesti!« —« taore* je stal blizu, kateri je sedaj tudi pristopil in gledal. — Ko je pa zagledal lju-bavni prizor, je hripavo zastokal, medtem ko so se mu nohtovi zapičili v prsa. — Postal je tako bled, kot da ga je zadela kap, in mu Vsa kri priplula k srcu. — D’ Etioles ga je prijel za roko in odvedel. — Ko sta bila dovolj daleč, jc zamrmral: »Torej, Damiens, —■ vam nisem povedal? — Ali nisem imel prav, sem slutil, da ima gospa d’ Etioles ljubimca?« — Damiens je zamolklo ječal. — »Izbral sem vas za zaupnika moje žalosti,« — je dostavil d’ Etioles, — »la vi ste m! prisegli, da bodete čuvali...« »Oh, da, čuvala bodem, čuval!« — >... maščevati me tudi, ako bi bilo primerno!« — Damiens je stisnil pesti ia odgovoril: »Maščeval vas bodem!« — »Oh, sire, končano je, •— h0 zlorabljati vaše kraljevske dobrot® To bi bila prevelika kazen, zahtev1 spremljate...« — att d« P*f? mi ki je Vse oči so bile obrnjene v zaveso, zakrivala vhod v kraljev salon. — »Prvo dejanje,« — je zamrmral grof Saint-Germain. — »Francoski kralj pobil | nudi svojo krono mali d’ Etioles. — Ona da torej zametuje Brečo in sprejme vladar-stvo! — Uboga mlada reva! •— Kako grozna razočaranja jo še čakajo!« —• Zdajoi se je zavesa vzdignila. —• Kralj sam jo je držal, medtem ko Je stopila Ivana skozi vrata. — Potem ji je Ludvik XV. ponudil roko in šel skozi skupine, ki so bile mahoma vse zavzete in zaposlene, kar je povzročalo zamolkel šum pogovora. — On so je nasmihal, ona pa je bfla bleda. — »Dovoljeno vam bodi!« r- je odgovoril Ludvik XV. - »S katerim imenom jo Sodem predstavila? — Gospa d’ Etioles, — ne, — to pač ne, — to je ime kakega hejemn'ka « »Premislil gi bodem!« — je odgovori! kralj. - | »In premislite dobro, Sire, — glejfe, da dobite naslov markize ali grofice, dostojen tega krasnega bitja, kajti zdi se mi, da bode njeno ime prešlo v zgodovino.« — Kralj ge je haSMelmil maršatffjf, se nasmehnil Ivani in tudi še vsem prisotnim, da so bili vsi srečni, kdor jc pri- ’ sostvoval prizoru. — ■ »Ravno nasprotno,« — jo j® - . { Ludvik. — »Kazen bi bila, fl^g0fjj09t hoteli odtegniti vašo očarujočo Prl za teh malo trenutkov.« — .javi- ti05 s e<5 Damo je polila rudečica itf -revi la niti besedice več, — kot da 3C ginjena. — Kralj jo je povedel do prveg.a 0^da* njača, se ji priklonil in ko 6e je Ijeval, je vprašal glasno: »Kdo je ona lepa ženska?« "" jf »Grofica du Barry,« j® bližnji. je »Ali refe? - Ni mi bilo - grof oženjen. — Moram mu .riiocoii' Žares krasna ženska! — Prav da«!« — . —- Te besede Bo krožile med dvori (Dalj0 PribJ Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Tabore. — Odgovorni vodnik; Rudolf Ozim, •— Tlaka: Mariborska tiskarna d- d.