Št. 289 (14.685) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________ 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 29. OKTOBRA 1993 UVODNIK Čas je, da odložimo zdrahe __________Dušan Kalc_______ Črni oblaki, ki se že dalj Časa grozeče podijo nad zamejstvom in njegovimi kulturnimi institucijami, so se Se zgostili in ne napovedujejo nie dobrega. Danes, ko bi moral prisluhniti prazničnemu preludiju v koncertno sezono Glasbene matice, ki predstavlja sublimacijo slovenskega zamejskega glasbenega ustvarjanja, poustvarjanja in izobraževanja, smo primorani prisluhniti bolečemu sklepu umetniškega sveta GM, da abonmajske sezone ne bo. Nadomestila jo bo »solidarnostna« sezona v nedvoumen dodaten dokaz, da so se spričo hotene brezbrižnosti italijanske države in ne ravno velikega posluha slovenske države finančne težave hudo zaostrile, in v dodaten poziv, ce ga je bilo sploh treba, da smo k reševanju problemov Glasbene matice, kot sicer drugih kulturnih ustanov v krizi, poklicani vsi, pa Ce se z glasbo ali drugimi umetnostmi ukvarjamo ah ne. In ko s tesnobo spremljamo bliskanje in grmenje na glasbenem prizorišču, nam prihajajo nic manj neprijetne in zaskrbljujoče vesti Se z drugega konca. Potem ko namreč obupano Čakamo na to, kar nam Italija z zakonom obljublja že skoraj dve desetletji na televizijskem področju, se na obzorju pojavlja nevarnost, da bo slovenska televizijska beseda popolnoma izginila iz večjega dela ozemlja, kjer prebivamo Slovenci. Napoved upravnega odbora družbe Ponteco, ki upravlja kar 14 televizijskih pretvornikov v deželi F-Jk in je tudi zašla v hudo finančno stisko, da z novembrom ne bosta v naših krajih veC vidna televizijska signala TV Slovenije in TV Kopra Capodistria, predstavlja prav tako boleč udarec za Slovence v Italiji in postavlja pred hude odgovornosti marsikoga tostran in onstran meje. Zal se vse to že spet dogaja na naSi koži. Kako iz teh sotesk na svetlo? Kako pripraviti tiste, ki nam krojijo usodo, do spoznanja, da je oSibitev manjšine tudi okrnitev Širše družbe in znak šibkosti njenih upraviteljev? Predvsem s skupno zavestjo, da nam usode ne krojijo le drugi in da je napočil trenutek, ko res ni veC Časa za mizeme politične zdrahe med nami. Napočil je Cas skupnega in složnega nastopa. ____KRIZA / MED VČERAJŠNJO POKRAJINSKO SPLOSNO STAVKO_ Tržaški delavci množično v obrambo delovnih mest Manifestacije se je udeležilo 12.000 oseb - Solidarnost izza meje Drago Gašperlin TRST - Včerajšnjega sprevoda skozi mestno središče in shoda na Trgu zedinjenja Italije ob celodnevni pokrajinski splošni stavki v priredbi Cgil, Cisl in Uil se je udeležilo približno 12.000 oseb, delavcev in uradnikov, brezposelnih, upokojencev in študentov. Mogočna manifestacija je odrazila zaskrbljenost ljudi nad krizo, ki tare krajevno gospodarstvo in neprestano okrnjuje zaposlenostno raven: na Tržaškem je 10.000 brezposelnih, nadaljnjih 3.000 delovnih mest je v hudi nevarnosti in samo v prvih sedmih mesecih letos se je njih število zredčilo kar za 1.300, kolikor jih je zmanjkalo v vsem minulem letu. Kakor je poudaril glavni govornik Cesare Da-miano iz vsedržavnega vodstva kovinarskega sindikata Fiom-Cgil, so dane razmere že take, da naravnost ogrožajo demokracijo. Damiano je ostro kritiziral gospodarsko in davčno politiko Ciampijeve vlade, povezal tržaški primer s težavami na vsedržavni ravni, naglasil nujo, da se Trst vključi v program Evropske skupnosti za podporo industrijsko propadajočim območjem in se zavzel za naglo rešitev Tržaškega Lloyda in škedenjske železarne ter drugih obratov v sklopu globalne razprave o sistemu državnih udeležb. Govorila sta tudi Lucianu Kakovic (Cisl) in Adele Pino (Uil), ki je ■Kimmmmmsmmmtm Udeleženci včerajšnjega zborovanja na Trgu zedinjenja Italije v Trstu (Telefoto AP) obžalovala odsotnost tržaškega in drugih občinskih praporov komisarskim upravam navkljub in to ocenila kot pomanjkanje občutljivosti za usodo delovnih ljudi. Iznad množice se je med drugimi dvigal tudi dvojezičen transparent Sindikata slovenske šole. V zastopstvu Obalne sindikalne organizacije iz Kopra, ki že dalj Časa stvarno sodeluje s tržaškimi sindikalisti, je prišel izkazat solidarnost njen predsednik Boris Maza-lin v spremstvu Marjana Černeta. Na sindikalnem zborovanju ni bilo slovenske besede Na včerajšnjem sindikalnem shodu pred tržaškim županstvom spet ni bilo slišati slovenske besede. In vendar je bilo tako v povorki kakor pred govorniškim odrom več tisoč Slovencev - aktivnih in že upokojenih delavcev in delavk, ki od zmerom neposredno prispevajo tako kot italijanski vrstniki in vrstnice k proizvodnim in storitvenim dejavnostim na Tržaškem in ki z njimi zdaj prav tako dehjo težke ure. Predvsem pa so ti slovenski delovni ljudje že od nekdaj nezanemarljiv sestavni del sindikalnega članstva, kar so sindikalni krogi v preteklosti tudi znali pravilno dojeti in ovrednotiti tako, da je na njihovih zborovanjih vselej spregovoril, četudi morda zgolj pozdravno, tudi slovenski kolega. V času, ko se v Trstu bije bitka o prihodnosti mesta in tisti, ki verjamejo v razvoj poudarjajo odprtost in nujnost povezave z zaledjem, bi bila prisotnost slovenske besede na zborovanju Se toliko potrebnejša. Zaradi odsotnosti slovenskega govornika je s tiskovnim sporočilom protestiral tudi Stojan Spetič v imenu Stranke komunistične prenove. , V Standrežu je bil včeraj za Športnike in vso vaško skupnost praznik: po sedmih letih se nogometna ekipa Juventine končno vrača domov, na novo nogometno igrišče, ki so ga sinoči svečano otvorill in predali namenu. Otvoritveni turnir so po priložnostni slovesnosti odigrale enajsterice Juventine, Sovodenj in Pro Gorizte. (Foto Studio Reportage) Minister Paladin o pripravah zakona za zaščito slovenske manjšine ......................stran 2... Prof. Vladimir Nanut predsednik Friulie TRST - Slovenski go-riški ekonomist prof. Vladimir Nanut je novi predsednik deželne fi-nančne družbe Friulia. Na pomembno mesto ga je včeraj imenoval deželni odbor Furla-nije-Julijske krajine. Deželni odbor je na priporočilo odbornika za industrijo Ezia Sedra-na sprejel razpoložljivost dovčerajšnjega predsednika Luigija De Puppija, ki je konec avgusta dal na razpolago svoj mandat. Odbor se je zahvalil De Puppiju za njegovo poklicno kakovostno upravljanje finančne družbe, menil pa je, da je na vodstvu Friulie potreben preokret, ki naj zagotovi boljše upravljanje družbe. Zato je tudi imenovalo prof. Vladimira Nanuta za novega predsednika. Prof. Vladimir Nanut je docent na tržaški univerzi in ravnatelj znanstvenega oddelka ustanove MIB, bil pa je že tudi podpredsednik Friulie in član upravnega odbora Friulie-Lis. V Štondrežu novo nogometno igrišče FURLANIJI-JU LUSKI KRAJINI VIDEM / MATI HARI JE ODKLENKALO BOSNA / NOVO BOMBARDIRANJE SARAJEVA Ugasnila bosta signala tv Slovenije in Kopra Ponteco bo 1. novembra drastično skrčil prenos TRST, LJUBLJANA - »Od 1. novembra naprej v Furlaniji-Julijski krajini ne bosta veC vidna televizijska signala TV Slovenija in TV Koper Capodistria. Sklep je sprejel upravni odbor Ponteca, ki kot zasebno tržaško podjetje posreduje oba signala na območju Trsta in drugod po deželi Furlaniji - Julijski krajini oziroma Venetu.« To je med drugim zapisano v včerajšnjem sporočilu upravnega odbora Ponteca, ki odločitev utemeljuje s finančnimi razlogi, saj je Ponteco doslej sam nosil vse stroške za prenos obeh signalov, »ne da bi imel kakršnokoli nadomestilo, bodisi s slovenske, bodisi z italijanske strani«. V sporočilu so tudi zapisali, da doslej ni bilo nikakršne pripravljenosti, da bi to kritično stanje rešili v korist tako slovenske manjšine v Italiji kot tudi italijanske v Sloveniji, pa čeprav je podjetje večkrat opozorilo na nevzdržno stanje in tudi predlagalo veC možnih rešitev. Ker se Ponteco zaveda daljnosežnih posledic svoje odločitve za obe manjšini - Rai namreč še vedno ne predvaja oddaj v slovenščini -, je upravni odbor sprejel odločitev, da teh vezi ne pretrga v celoti in naenkrat. Zato bo od 1. novembra dalje še prenašal pol ure programa, in sicer med 19. in 19.30, tako da bo »v zamejstvu še nekaj časa prisoten otroški program slovenske televizije in informativni program koprske televizije«. Gre, skratka, za opozorilo: »v kolikor ne bo prišlo do ustrezne rešitve, pa bo še pred koncem leta »sledila popolna zatemnitev kanalov«. Na sporočilo se je vCeraj odzval glavni urednik TV programov RTV Slovenija Janez Lombergar. Meni namreč, da prekinitev odnosov javnega zavoda RTV Slovenija s Ponte-com nikakor ne pomeni prenehanja prenosa nacionalnega programa TV Slovenija ter slovenskega in italijanskega programa TV Koper Capodistria v italijanski prostor. Distribucija teh signalov je namreC predmet dogovora med vodstvoma RAI iz Rima in RTV Slovenija in šele uresničitev teh dogovorov lahko postane stvar sodelovanja med posameznimi deli nacionalnih televizij obeh držav. O terminu, ki ga bo Ponteco obdržal pri prenosu signalov, pa je odgovorna urednica slovenskega programa TV KC Barbara Zigante dodala, da je nesmiselno govoriti o prenosu otroškega programa v času med 19. in 19.30, saj otroškega programa takrat ni; je pa to termin, ko je na sporedu osrednja informativna oddaja italijanskega programa Tut-toggi (op. ur. slovenski otroški program med 19. in 19.30 oddaja TV Slovenija). VeC o tem na 2. strani. Donatella Dl Rosa in njen mož od včeraj v zaporu Obtožena sta, da sta žalila mater Giannija Nardija Ostri spopadi med upornimi Muslimani in vladno vojsko Najhujši spopadi, o katerih poročajo hrvaški viri, so potekali v vaseh Jahovica, Todoroviči in Skokovi južno od Velike Kladuše VIDEM - Videmska Mata Hari, ženska, ki je v nekaj tednih spravila na kolena dobršen del italijanskega vojaškega generalštaba, je od vCeraj v zaporu. Njo, Donatello Di Rosa, in njenega moža, podpolkovnika Alda Mi-chittuja, so popoldne aretirali v prostorih videmskega dnevnika Messag-gero Vene to. Obtožena je žalitve in samožalitve. Zaporni nalog je podpisal florentinski sodnik za predhodne preiskave Maurizio Barbarisi. Donatello Di Rosa obtožuje, da je žalila Cecilio Amodio, mater Črnega terorista Giannija Nardija, ker je izjavila, da naj bi »hlinila sinovo smrt« in naj bi »imela opravka s prekupčevanjem orožja.« Sa-možalitev pa zadeva njeno pričevanje, Ceš da je sodelovala pri prekupčevanju orožja. Aldo Mi-chittu je obtožen, da je sodeloval pri teh kaznivih dejanjih. Florentinski sodnik ju tudi obtožuje, da sta kaznivi dejanji ya-greiila v obremenilnih okoliščinah »prevratniške dejavnosti«, ker naj bi s svojim delovanjem hotela »zrušiti ustavni red«. Zakonca Michittu so aretirali karabinjerji, medtem ko so policisti političnega oddelka DIGOS iz Vidma in Trsta preiskali uredništvo videmskega dnevnika in zasegli gradivo, ki ga je Di Rosa posredovala Časopisu in ga je le-ta, kot edini v Italiji, že objavil. Obenem so preiskovalci zasegli tudi nekaj še ne objavljenega gradiva, prebrskali pa so tudi stanovanje novinarke Chiare Carelle, ki je od vsega začetka sledila zadevi Di Rosa-Michittu. Zakonca Michittu so po aretaciji prepeljali na videmsko kvesturo, zatem pa so podpolkovnika odpeljali v vojaško jetnišni-co Fort e Boccea, Di Roso pa ponoči v zapor Solli-ciano v Firence. Ko je zvedel za aretaciji, je Eraldo Stefani, odvetnik generala Montico-neja, ki ga je Di Rosa obtožila, da je pripravljal državni udar, lapidarno pokomentiral: »Tak razplet je bil neizogiben.« BIHAČ, SARAJEVO -Včeraj so, kot je poročal hrvaški radio, v bihaški enklavi, ki se je odcepila od Bosne, ponovno izbruhnili siloviti spopadi med muslimansko vladno vojsko in pripadniki Fikreta Abdiča. Izetbegovičeva vojska je obstreljevala vasi Jahovica, Todoroviči in Skokovi južno od Velike Kladuše. Uradni viri v Sarajevu vesti o bojih niso potrdili. Hrvaški radio poroča, da je bilo ubitih 13 ljudi, veC deset pa ranjenih. Pripadniki Unproforja in opazovalci Evropske skupnosti v Stupnem Dolu, kjer so bosanski Hrvati v soboto pobili veliko prebivalcev vasi v bližini Vareša, so našli še deset iznakaženih trupel muslimanskih prebivalcev. Opazovalci bodo v vasi še tri dni, dva tedna bodo porabili za pogovore z očividci in strokovnjaki, pozneje pa poročilo o pokolu predali Komisiji za vojaške zločine pri Združe- nih narodih. Pokol je upornimi vojaki devete vCeraj obsodil tudi ura- in desete brigade ubitih dni VVashington. 21 ljudi, 530 so jih pripr- Vceraj srbske granate li, vendar so jih 428 spet niso prizanesle bo- kmalu izpustili. Bosan-sanski prestolnici Sara- s ki predsednik Izetbego-jevu. Prvi izstrelki so na vic je že na mesto povelj-mesto zaceli padati že nika devete brigade ime-zgodaj zjutraj. Predsta- noval Senada Pečarja, vniki Unproforja trdijo, Iz Italije pa je v Arab-da so srbski vojaki ob- ske Emirate vCeraj pri-streljevali območje Tre- spelo sedem ranjenih beviCa z veC kot štiristo Muslimanov, ki bodo v topovi in težkim oro- Abu Dabiju ostali na zjem. zdravljenju. To so prvi Bosanski notranji mi- ranjenci od petdesetih, nister Bakir Alispahič pa ki jim bodo Arabski je na tiskovni konferenci emirati nudili zdravni-dejal, da je bilo v Čistki ško oskrbo, in poznejših spopadih z (Agencije) I ! 1 —- | Protinapad upornikov Tiskovni predstavnik gruzijskega predsednika Sevardnadzeja Kandelaki je včeraj pozno popoldne sporočil, da so uporniki nekdanjega predsednika Gamzahurdija izvedli nenaden protinapad in zasedli mesto Kobi, ki so ga gruzijske enote zavzele samo 24 ur prej. Po telefonu je Kandelaki sporočil, da so žrtve na obeh straneh, vendar pa podrobnejših podatkov z bojišCa nima. Prav zaradi tega nepričakovanega preobrata vladne sile še niso dosegle Zugdidija. (Reuter) Več na 8. strani 2 Petek, 29. oktobra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA V FJK IN SEVERNI ITALIJI RIM / VLADNI OSNUTEK NAJ BI BIL NARED DO KONCA LETOŠNJEGA LETA Signala TV Slovenija in TV Koper ne bo več Pontecova mreža bo vključena le pol ure dnevno Minister Paladin o osnutku zakona za zaščito manjšine Izhodišče njegovih prizadevanj je sporni Maccanicov osnutek TRST - Od ponedeljka, 1. novembra na območju Furlanije-Julij-ske krajine ne bosta več vidna televizijska signala TV Slovenije in TV Kopra-Capodistria, ker ju zasebno tržaško podjetje Ponteco ne bo več posredovalo. Tako je sklenil upravni odbor Ponteca, ki v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da ne more v celoti nositi finančnega bremena za ta servis. Ob spoznanju, da na več predlaganih rešitev, ki bi vsaj deloma razbremenila Ponteco, doslej podjetje ni prejelo izrazov »pripravljenosti, da bi se to kritično stanje rešilo v vzajemno korist slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji«, se je upravni odbor odločil, da bo od 1. novembra Ponteco najprej skrčil prenos obeh programov. Pontecova mreža bo oba signala prenašala dnevno le od 19. do 19.30. 0 odločitvi in njenih posledicah smo se pogovorili z direktorjem Ponteca Sergijem Premrujem. Kaj je pravzaprav sklenil Ponte-cov upravni odbor? »Ponteco upravlja 14 pretvornikov pri Ferlugih za Trst, v Miljah za vzhodni del mesta, pri MaCkoljah za dolinsko občino, veC pretvornikov je tudi v Nediških dolinah, po en pretvornik pa je na Piancavallu, na Sinavcu pri Trbižu in na Roccolu blizu Padove. Za oddajanje na teh kanalih smo dobili dobili ustrezno dovoljenje od ministra za pošto in telekomunikacije. Vse omenjene pretvornike bomo v ponedeljek izklopili, razen med 19. in 19.30. Pri tem bi želel opozoriti, da bo ponekod tudi v bodoče signal še viden: na Krasu in na delu Goriške, se pravi povsod tam, do koder sega signal nanoškega oddajnika. Prej navedeni pretvorniki so bili namreč nameščeni, ker nanoški oddajnik ni kril širših območij v FJK.« V zelo omejeni obliki bodo torej Slovenci v Italiji še sledili programom TV Slovenije in TV Koper? »Popolnoma signala - kot že rečeno - ne bosta izginila, vsaj na Krasu ne, v mestu pa. Se zlasti pa bi rad poudaril, da bo Benečija povsem odrezana od slovenskih televizijskih oddaj in s tem bo še enkrat okrnjena celovitost slovenske manjšine v FJK. Za italijansko manjšino pa bo prekinjena pomembna vez s Furlanijo in z Venetom.« V sporočilu piše, da boste dnevno oddajali od 19. do 19.30. Zakaj ste se tako odločili? »V sporočilu je tudi reCeno, da bo naša odločitev, ob upoštevanju dejstva, da slovenskih televizijskih programov v okviru italijanske državne mreže RAI še vedno ni, negativno vplivala na povezanost obeh manjšin z njunima maticama. Ker teh vezi ne želimo v celoti pretrgati, bomo začasno prenašali oba signala v Časovno zelo omejenem pasu, in sicer med 19. in 19.30, ko je na slovenski televiziji na sporedu otroški program, po koprski pa italijanski dnevnik. Po eni strani smo dali prednost najmlajšim, kar je zelo pomembno za utrjevanje slo- venske zavesti, po drugi pa italijanskim informativnim oddajam, ki odražajo interese in težnje italijanske manjšine.« Kakšne so danes oz. bodo 1. novembra perspektive Ponteca? »Osebno mi je za takšen razplet zelo žal, med drugim bo še nekaj ljudi (pri Pontecu so trenutno zaposlene 4 osebe) ob službo, kar je v tem kritičnem obdobju vsekakor zelo zaskrbljujoče. Upravni odbor Ponteca bi pravzaprav moral tako odločitev sprejeti že pred Časom, odlašal pa je v pričakovanju znakov »dobre volje« z italijanske ali s slovenske strani. Takih znakov doslej ni bilo. Res velika škoda, da se bo v hipu razblinilo to, kar smo gradili v desetih letih sodelovanja ob meji: vendar to ni naša izbira, v to so nas prisilili.« Pogovor zapisala Breda Pahor Na sliki (foto Ferrari) Sergij Premru (levo) s tehničnim koordinatorjem Ivom Maurijem RIM - »Ko bi me bili zadolžili prej za to vprašanje, bi se bila parlamentarna pot zakona najbrž že začela...« Minister za deželno problematiko in odnose z Evropsko skupnostjo Livio Paladin govori tiho, vselej z istim umirjenim tonom, oCi obrnjene delno k sobesedniku, delno k steni za mojim hrbtom. Zato je iz njegovih besed težko razbrati, ali gre samo za ugotovitev ali pa je v njih tudi nekaj obžalovanja, da se je problema lotil šele pred nekaj tedni in rešitev ni več zajamčena, ker nihče ne ve, kako dolgo življenje je usojeno tej zakonodaji. Novice, da vlada snuje svoj zakonski predlog za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, so pronicnile najprej iz zunanjega ministrstva, Čeprav je koordinacija tega dela v pristojnosti ministra Livia Paladina. In zato se nam je zdel najprimernejši sogovornik, da pojasni, v kakšni fazi je to delo, na kakšni osnovah vlada gradi svoj predlog, kakšne roke si je zadala. PD: Minister Paladin začniva kar s tem, kako je dozorel sklep, da vlada oblikuje lasten zaščitni predlog? PALADIN: 2e v začetku tega leta je bil sprejet sklep, da se pripravi vladni zakonski osnutek za zaščito Slovencev, toda padec Amatove vlade je prekinil, pravzaprav preprečil, da bi se sploh zaCelo pripravljalno delo. Pred nedavnim se je zunanje ministrstvo zavzelo, da bi se spet lotili tega vprašanja, vzporedno s tem pa so rešitev zahtevali tudi slovenska manjšina in nekatere krajevne institucije. PD: Za kakšne institucije gre? Ta aspekt je pomembnem glede na večkrat težavne odnose manjšine s krajevnimi ustanovami... PALADIN: Lahko povem, da me je k temu večkrat spodbudil, pa Čeprav glede nekaterih specifičnih aspektov, vladni komisarjat. PD: Iz vaših besed izhaja, da pripravljate zaščitni predlog v dogovoru z zunanjim ministrstvom in predsedstvom vlade? PALADIN: Ne samo. Poglejte, že pri izoblikovanju Maccanicovega osnutka so sodelovali predstavniki predsedstva vlade, ministrstvo za dežele, ki ima specifično nalogo, da preučuje zaščitne oblike narodnostnih manjšin, ministrstva za notranje zadeve, finance, zaklad, proračun, šolstvo, javna dela, turizem, kulturne dobrine in za javne uslužbence. V bistvu gre za polovico vlade, ki je angažirana pri tem problemu. In tedaj še ni NOCOJ NI OTVORITVE Finančna stiska okrnila koncertno sezono tržaške GM Vodsivo šole pripravlja program zasilne »solidarnostne sezone« TRST - Koncerta simfonikov RTV Slovenija, ki ga programska knjižica letošnjih Kogojevih dnevov napoveduje za nocoj v Kulturnem domu v Trstu - ne bo. Koncert bi bil moral biti praznični uvod v letošnjo abonmajsko sezono tržaške Glasbene matice, a ga je tako kot ostale koncerte v sezoni upravni odbor GM odpovedal zaradi finančne stiske in iz obzira do osebja GM, ki že mesece neredno prejema plačo. S tem želi opozoriti najširšo javnost na nevzdržni položaj ustanove. Spomnimo naj, da so bili po predlogu umetniškega sveta GM predvideni za to sezono naslednji izvajalci (in po-grami): Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Stojan Kuret, Aljoša Starc - klavir, Mateja Hal-ler - flavta (Kumar, Rojko, Šostakovič); Tatjana Ognjanovič - klavir (Beethoven, Srebotnjak, Skrjabin, Rahmaninov,); APZ T. TomsiC iz Ljubljane, dirigent Stojan Kuret (Kogoj, Merku, Savli, Dipiazza, Domi-nutti); Črtomir Siškovic -violina (Tartini, Nardini, Bach, Merku, Soffiano-pulo, Honegger); Corrado Rojac - harmonika; Obalni komorni orkester in zbor Obala iz Kopra, dirigent VValter Lo Nigro (Tarsia); Das Ensemble Kreativ iz avstrijske Koroške (Nieder, Cojaniz, Lebič, Rojko, Kuehr, Strobl); Baročna skupina Cappella Savaria iz Madžarske (Der Tod Je-su). Take abonmanjske se- zone torej ne bo! »Upravni odbor GM je bil prisiljen sprejeti sklep o okrnitvi predvidene koncertne sezone zaradi še vedno zaskrbljujočega finančnega stanja, v katerem se nahaja GM,« nam je povedal njegov predsednik Adrijan Semen. »Kljub velikim težavam pa nočemo v celoti ukiniti naše koncertne sezone. Zato smo dali umetniškemu svetu GM nalogo, naj izdela nov program, ki naj sloni prvenstveno na domačih izvajalcih, kakor tudi na drugih izvajalcih, ki bi ponudili brezplačno sodelovanje v znak solidarnosti. Prepričan sem, da bo naša zvesta publika vse to razumela in nas podprla,« je pristavil Semen. »Umetniški svet GM se popolnoma strinja s sklepom upravnega odbora,« nam je povedal predsednik sveta Janko Ban. »Odločitev je umestna, saj ni sprejemljivo, da bi briljantna koncertna sezona nekako prikrivala negotov in ponižujoč položaj, v katerem se nahajajo profesorji GM zaradi nesprejemljivega zadržanja države do slovenskega glasbenega šolstva in sploh do slovenske manjšine v Italiji. Upam, da si ne delamo utvar, ko zdaj pričakujemo, da bo okrnitev naše koncertne sezone naletela na širši odziv, in to tudi pri italijanski glasbeni publiki. Prav glasba namreč nudi pomembno možnost neposrednega kulturnega stika med tu živečima narodoma,« je podčrtal Ban. SPLOŠNA STAVKA / VEC STO TISOČ LJUDI NA SINDIKALNIH SHODIH Delovni ljudje so zahtevali učinkovito razvojno politiko Vlada naj ublaži davčni pritisk in poišče prave utajevalce V rimskem sprevodu je bilo mnogo žensk (Telefoto AP) RIM - Včeraj je bila v vsej Italiji na pobudo sindikatov Cgil, Cisl in Uil štiriurna splošna stavka, s katero je štirinajst milijonov zasebnih in javnih uslužbencev protestiralo zoper državni finančni zakon 1994 oziroma gospodarske in davCne ukrepe Ciampije-ve vlade, ki čedalje vse bremenijo manj premožne sloje, medtem ko bogati zmeraj bolj bogatijo. Na ulice in trge se je razgrnilo veC sto tisoč delavcev in uradnikov pa tudi mladih in upokojencev, shodi s povorkami so bili v vseh večjih mestih od Furla-nije-Julijske krajine in Veneta do Piemonta in Lombardije, od Emilije-Romagne do Kampanije in Apulije. Stavkajoči so se zavzeli za dvig zaposlenost-ne ravni, obnovitev delovnih pogodb, davCno pravičnost, ublažitev zdravstvenih stroškov in prilagoditev pokojnin gibanju življenjskih stroškov. Ponekod so skupine brezposelnih in političnih skrajnežev motile govore sindikalistov, vendar hujšega ni bilo, pač pa je ostal grenak priokus, saj je jasno, da so na delu sile, ki bi rade že itak težke družbene razmere še bolj zaostrile in razdvojile osrednje sindikalno gibanje. V tem pogledu je morda zanimiva okoliščina, da so se splošni stavki zoperstavili neofašistični sindikat Cisnal ter avtonomne konfederacije Cisal, Confsal, Ci-sas in Gub, vtem ko so solidarnost s stavkajočimi izrazili Acii, Arci, Movimento federativo democratico in druge organizacije ter levičarske politične sile. Na nujo po izgraditvi popolne enotnosti med Cgil, Cisl in Uil najpozneje v teku dveh let in na potrebo po globlji povezanosti med njimi ter delovnimi ljudmi je v Bologni opozoril generalni tajnik Cisl Sergio D‘Antoni. Najhujša nevarnost sta egoizem in razdvajanje naprednih sil, je ugotovil in ožigosal ravnanje Confindu-strie, ki je predvčerajšnjim pisno pozvala uslužbence, naj ne pristopijo k stavki. Obenem je D‘Antoni kritiziral ministrski svet, ker ne spoštuje obvez, ki jih je sprejel nasproti sindikatom, oziroma, ker ni sprožil prave industrijske politike in še vedno premalo skrbi za naložbe na področju tehnoloških inovacij in znanstvenega raziskovanja. Hkrati je govornik pozval trgovce in obrtnike, naj skupaj z delavci stopijo na prste davCnim utajevalcem, »kajti oni so naši pravi sovražniki«, medtem ko naj minimum tax vendarle dokaže, da delodajalec zasluži vsaj liro veC kot delojemalec... Generalni tajnik Cgil Bruno Trentin je v Neaplju označil to stavko šele kot začetek stalne mobilizacije v bran delovnih mest, ki naj doseže višek z ustrezno vsedržavno manifestacijo v Rimu kot odgovor »vsem pridigarjem ločevanja in neplačevanja davkov ter Bossijevim pristašem«. Vladi je očital, da se udinja korporativnim silam, »tistim, ki so naj- glasnejše«, namesto da bi se lotila resnične raz-vojno-gospodarske politike, in dodal, da je njena verodostojnost zaradi tega pod vprašajem. Neapeljske razmere pa je ocenil kod sila nevarne za krajevne demokratične institucije. Trentina je v Turinu dopolnil kolega Alfiero Grandi: »Se zmerom je v veljavi stara logika: najprej sanirati in šele potem misliti na delo!« Raffaele Morese (Cisl) je v Mestrah predlagal skrajšanje delovnega Časa, »da bodo delali vsi«, drugače ne bo mogoče rešiti problema nezaposlenosti. Generalni tajnik Uil Pietro Larizza pa se je v Tarantu odločno spravil nad pojave divjih privatizacij: »Vedeti hoCemo, kaj se prodaja, komu in zakaj!« bilo angažirano zunanje ministrstvo, ki je v sedanji razpravi »magna pars«. PD: Cernu angažiranje tolikšnega števila ministrstev? PALADIN: Prisotnost ministrstev kot so zakladno, finančno in proračunsko je obvezna, saj so to zakoni, ki predpostavljajo izdatke. Prav tako se mi zdi samoumevna prisotnost notranjega in šolskega ministrstva, med podpisniki pa bi lahko bilo tudi pravosodno ministrstvo. Seznam bi se torej lahko še podaljšal. PD: Ce se za trenutek še pomudiva pri tehničnih aspektih: kakšen je predvideni rokovnik? Kdaj bo osnutek v razpravi na vladni seji in kdaj bo predan parlamentu v nadaljnji postopek? PALADIN: Upam, da se bo to zgodilo do konca leta. K temu me navaja pospešen ritem dela in sestankov, Čeprav so nekateri problemi še odprti. Poleg tega pa veste, da ne začnemo od niC, ker obstaja precedens zakonskega osnutka (Maccanico, op. pis.), ki je bil predložen senatu 26. januarja 1990 in je potem zapadel ob koncu zakonodajne dobe. PD: Lahko torej računamo, da bo pred koncem zakonodajne dobe sprejet ali bo zaCel vsaj parlamentarno pot ta vladni predlog? PALADIN: Gotovo je, da se bo iter začel. O ostalem pa je vsakršno predvidevanje tvegano. PD: Tudi ker najbrž nihče ne ve, do kdaj bo trajala sedanja zakonodajna doba... PALADIN: Seveda. Ko bi me bila vlada prej zadolžila za to vprašanje -medtem ko sem imel do pred nedavnim samo zahteve nekaterih političnih strank - bi se bil parlamentarni iter zelo verjetno že zaCel. PD: Torej je težko reči, ali bo po več kot dvajsetih letih zahtev, slovenska manjšina vendarle dobila zaščitni zakon... PALADIN: Res, težko je reci, ali se bo to zgodilo. Zdi se mi pa, da je to delo vsekakor koristno, saj je treba ugotoviti, v kolikšni meri naj se potrdi Maccanicov predlog. Osebno mislim, da bi morali potrditi dober del tistega besedila, vendar je to treba še preveriti. Po drugi strani pa je treba v skladu z našimi zakoni rešiti nekatere nove probleme, še posebej vprašanje, kako zagotoviti slovenski manjšini vsaj en sedež v deželnem svetu. PD: S tem načenjava vsebinska vprašanja. No eden od problemov, ki jih je zastavila manjšina je prav vprašanje zastopstva na vseh ravneh, od parlamentarne do občinske. PALADIN: Naj takoj na začetku povem, da se mi zdi zelo težko zagotoviti zastopstvo na vsedržavni ravni, medtem ko mislim, da bi lahko prišli do zastopstva na deželni ravni. PD; Kako? PALADIN: Tako, da bi zagotovili rezervirano mesto. Določiti pa je treba način, kako zajamčiti to mesto. Naj pojasnim. Vprašanje je v tem: ali je za to potreben ustavni zakon, ki naj spremeni statut Furlanije-Julijske krajine, ali pa zadostuje načelno državno določilo, na osnovi katerega bi bila Dežela legitimirana, da sama sklepa? Ta problem smo si zastavili na zadnji seji, vendar ni bil še povsem razrešen. In gre za isti problem, Ce to lahko zani- ma, ki se postavlja v zvezi z zaščito Ladincev. PD: Katera so druga vsebinska vprašanja, ki jih poleg predstavništva obravnava zakonski predlog? PALADIN: Eden od še nerešenih problemov, o katerem še nismo zavzeli dokončnega stališča, je vprašanje štetja. Ugotoviti je namreč še treba, Ce naj zaščito za slovensko manjšino - ali za ljudi slovenskega porekla, kot je bilo za videmsko pokrajino rečeno v Maccanico-vem osnutku - povežemo z uradnim preverjanjem številčne konsistence jezikovnih skupin, ali pa se lahko navežemo na nekatere podatke, ki so sicer objektivni, vendar zunanjega značaja. PD: Toda manjšina se je vselej upirala štetju... PALADIN: Vem. Toda njen odpor je temeljil na razmišljanju, ki bi ga lahko presegli. Manjšina je trdila, da bi bila s štetjem etiketirana, nekoliko okrnjena v svoji svobodi. Toda lahko bi organizirali štetje, ki v tem pogledu jamCi tajnost. PD: Drugo žgoCe vprašanje je finansiranje manjših kulturnih ustanov... PALADIN:... zato je prisotno zakladno ministrstvo... PD:...seveda. Ali nameravate rešiti tudi ta problem s tem zakonom? PALADIN: Mislim, da bi bilo oportuno vključiti vsaj nekaj. Ne vem, na primer vprašanje konvencije o televizijskih oddajah v slovenskem jeziku, kar predpostavlja nekaj izdatkov. Tudi zato, ker menim, da bo predlog, ki ga oblikujemo, vseboval nekaj novosti, obenem pa bi moral imeti značaj »enotnega besedila«, se pravi vsebovati vse tiste oblike jamstev, ki jih ocenjujemo kot potrebne in ki so vredne uzakonitve. PD: Vključena bi bila na primer šolska problematika in še druge? PALADIN: Seveda. PD: Morda je nabolj bistveno vprašanje, ki ga je postavila manjšina, zaščita njene celovitosti, se pravi iste pravice za Slovence tako na Tržaškem kot na Goriškem in Videmskem. Kakšna je vaša usmeritev? PALADIN: Treba je definirati, za katera območja zaščite gre. Sem pa pripravljen priznati, da nekatere vrste jamstev lahko imele širšo aplikacijo od drugih. Vzemimo primer ustanavljanja šol: to ima smisel, lahko si prevzamemo tako finančno breme, samo tam, kjer so uCenci, sedanji ali vsaj potencialni. Uporaba jezika v odnosu z javnimi uradi-in s sodstvom je tudi problem, ki ozemeljsko presega občine, kjer živijo Slovenci, sa bi v takem primeru zadeval samo nekaj pretur in ne višjih sodnih instanc. PD: Oprostite za prekinitev. Bistvo vprašanja je v tem, da manjšina zahteva za vse pokrajine, v katerih živi, enotno zaščito, medtem ko se ji je ponujala diferencirana zaSCita. PALADIN: No, na primer na ravni šolstva bi si lahko zamislili v načelu enotno zaščito, vendar z diferenciranimi storitvami, saj mi pravijo - nisem ekspert - da Slovenci na Tržaškem govorijo knjižno slovenščino, medtem ko se to ne dogaja v Na-diških dolinah. PD: Na Videmskem manjšina ni imela nikoli šol v maternem jeziku, zato je težko, da bi govorila kaj veC kot narečje. A pustiva to. Manjšina je vselej želela biti soustvarjalec la- stne zaščite. Ali se boste posvetovali tudi z njo glede tega osnutka? PALADIN: Mislim, da bi morali slišati mnenje krajevnih institucij in tudi neposredno zainteresiranih, ko bo osnutek dovolj zrel. PD: Se nekoliko izzivalno vprašanje. Vlada je začela pripravljati svoj predlog v dokaj težavnem obdobju tik pred občinskimi volitvami v Trstu, na katerih je bilo vprašanje manjšinske zaščite vselej predmet sporov. Gre zgolj za naključje, da se je postopek zaCel sedaj? PALADIN: Rekel bi, da gre za golo naključje, saj skrb ministrstva za zunanje zadeve presega sam problem občinskih volitev v Trstu in gre v smer zopetnih pogajanj o osimskih dogovorih s Slovenijo in tudi s Hrvaško, Čeprav v Furlaniji-Julijski krajini ni številčno velike hrvaške manjšine. Poleg tega pa je zelo verjetno, da bomo z izdelovanjem tega teksta presegli 21. november. PD: S tem v zvezi se postavlja problem, o katerem je bilo veliko razprav, problem recipročnosti. Mislite, da je treba raven pravic Slovencev v Italiji povezati z zaščito Italijanov v Sloveniji, ali pa gre za dve jasno loCeni vprašanji? PALADIN: Do določene mere neka vez obstaja kot kaže že sama prisotnost zunanjega ministrstva v študijski komisiji. Ne morem pa zanikati dejstva, da nas 6. člen ustave, ki nas zavezuje k zaščiti manjšin, sili na to pot, ki je pot svobode in demokracije. Pogovor zapisal Vnjmi- Tavčar ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 29. oktobra 1993 RIM / SICER PA JE ZAMEJITEV OKROŽIJ DVIGNILA MNOGO PRAHU OBČINSKI MOŽJE V TEŽAVAH NOVICE Poslanci iz naše dežele v glavnem trezno ocenjujejo okrožja Bratina: Vsaj za senat je komisija upoštevala načela o pravicah manjšin, medtem ko je za poslansko zbornico razmejitev bolj problematična Količnik ICI bodo določili do 28. februaija Vlada napovedala odlok Vojmir Tavčar RIM - Z zamejitvijo uninominalnih volilnih okrožij je tehnična komisija, ki jo je imenoval premier Carlo Aze-glio Ciampi, dregnila v sršenje gnezdo. Mape predlaganih okrožij niso bile še niti dobro natisnjene, ko se je po hodnikih poslanske zbornice in senata že začelo »brenčanje«. Med najbolj razburjenimi so bili parlamentarci Krščanske demokracije in poslanec Angelo Rojch je bil jasen: »Ali spremenijo okrožja, ali bomo začeli z gverilo. Vlada mora vedeti, da ne bo odobren niti en njen ukrep, če okrožja ne bodo popravljena.« Razburjenje je bilo veliko tudi med socialisti, v vrstah DSL pa predsednik poslanske skupine Massimo D’Alema in izvedenec v ustavnem pravu Augu-sto Barbera, ki sta ocenila predlog kot »dober in brez zlohotnosti« nista povsem uspela pogasiti nezadovoljstva manj vplivnih parlamentarcev. Kritični, vendar veliko bolj umirjeni, so v glavnem tudi parlamentarci iz Fur-lanije-Julijske krajine. »Gre za tehnicistično in ne zelo uravnovešeno rešitev, ki zlasti v Furlaniji ni upoštevala družbene in proizvodne stvarnosti,« se huduje poslanec in bivši predsednik deželne vlade Adriano Biasutti (KD). Senator Franco Castiglione (PSI) tudi ni navdušen: »Z marsikaterega aspekta se mi zdi predlog vprašljiv, čeprav bom lahko preciznejši, ko bom podrobno preučil mapo.« Zaradi volilnih okrožij pa si ne beli las socialistična poslanka Roberta Breda. »Nisem jih še pogledala, ukvarjala sem se z drugimi problemi.« Ob pripombi, da če ni edina, je vsaj zelo redka izjema, se poslanka nasmehne: »Najprej pomembne stvari, saj sem sledila finančnemu zakonu. Nato ok- rožja.« V ozek krog izjem sodi tudi tržaški poslanec in pobudnik Demokratičnega zavezništva VViller Bordon, češ »niso prioriteta v delovnem poslovniku«. In šele ko po telefonu zve, kakšna je bila porazelitev v Trstu, meni, da se mu na prvi pogled zdi kar homogena. Nasprotnega mnenja je Gabriele Renzulli (PSI), po katerem pri porazdelitvi okrožij ni bilo pravega merila razen morda številčne »razsežnosti«-. Pozitivno se mu zdi vsekakor, da je bilo oblikovano okrožje za Videm, kot ocenjuje pozitivno tudi »slovensko okrožje«. »Ta problem pa bo zlasti na Videmskem izzval veliko polemik,« je mnenje senatorja Diega Carpeneda (KD), ki se boji, da bi porazdelitev, in zlasti priključitev Čedada goriškemu okrožju za senat izzvala narodnostna nasprotovanja. Carpenedo se ogreva, da bi spet oživeli kriterij, ki ga je sam predlagal in ki ni bil sprejet: upoštevati tudi »poprečno površino občin« pri oblikovanju okrožij. Sicer pa se zavzema, da bi pri zamejitvi upoštevali gorske skupnosti, ker so izraz homogenosti teritorija. »Vsaj za senat bi tako, na prvi pogled rekel, da je komisija upoštevala načela o pravicah manjšin, medtem ko je razmejitev za poslansko zbornico bolj problematična,« pravi sen. Darko Bratina (DSL). Kako učinkuje nova porazdelitev, bo pokazal šele prvi volilni poizkus, kljub temu pa nova situacija »sili vse stranke, da drugače upoštevajo manjšinsko problematiko, manjšina pa se mora kot osebek aktivno vključiti v volitve«. Bivši senator Stojan Spetič pa je zelo pesimist: »S tako porazdelitvijo tvegamo, da ostane manjšina brez predstavnikov v parlamentu.« Stališče SSk ter Slovencev v SKR TRST - Predlog porazdelitve volilnih okrožij zanima tudi našo manši-no. Na to vprašanje se bomo še povrnili, danes objavljamo v strnjeni obliki stališči, ki sta ju poslali SSk in SKP. Po mnenju SSk ta predlog ne nudi manjšini zagotovila, da bo imela parlamentarca, kakor ga je - na različne načine - imela v letih po prvi svetovni vojni in od leta 1963 do danes. SSk pripominja, da je bilo to jasno že ob odobritvi nove zakonodaje, ko se je vlada postavila na stališče, da bi bilo zajamčeno zastopstvo protiustavno, ni pa »mignila s prstom«, da bi problem rešila s tistim ustavnim zakonom, ki bo v kratkem zajamčil zastopstvo zdomcem. V vsakem slučaju, meni SSk, bodo okrožja, glede na sedanjo usmeritev taka, da bo zastopstvo Slovencev ne toliko od naše volje, temveč od strankarskih povezovanj, predvsem pa od dobre volje »večine« na splošno in znotraj vsedržavnih strank. Iz vidika interesov manjšine, je mnenja slovenska komponenta SKP, moramo ugotoviti, da razmejitev kot taka ne nudi zadostnih jamstev, da bomo zares imeli parlamentarno zastopstvo. »Vse bo odvisno od tega, ali bomo sposobni oblikovali široka napredna zavezništva, brez predsodkov in izločevanj«. Vendar je treba tudi povedati, da se je »Zulia-nijev odbor« držal navodila, po katerem smejo biti »manjšinska« okrožja za 15 odst. številčno manjša od ostalih samo pri razmejitvi dveh furlanskih okrožij za zbornico. Manjšinskega kriterija niso spoštovali v zvezi s Slovenci. Go-riško-tržaško okrožje je v tem pogledu za 23 odst. preveliko, drugo tržaško (okoliško) pa za 16 odst. SKP meni, da bi parlament in deželni svet morala vnesti neobhod-no potrebne popravke. Razmejitev volilnih okrožij v večinskem sistemu je predelikatna zadeva, da bi jo obravnavali kampanjsko in zgolj politično. Potreben je resen znanstven pristop, menijo Slovenci v SKP. TRST - Občinski upravitelji so v teh dneh v precepu in v hudi zadregi. Kot znano, so finančne zmogljivosti posebno manjših uprav dokaj omejene in zato morajo kar najbolj racionalno izkoriščati razpoložljiva sredstva. Ze sedaj so znani predvideni izdatki za razne službe in socialne storitve, ki jih nudijo občine, do odobritve finančnega zakona za leto 1994, o katerem pravkar teče razprava v parlamentu, pa ne bo jasno, kolikšnega priliva sredstev bodo deležne. V takih okoliščinah je seveda težko programirati posege in naložbe, dokler ne bodo zakonsko določili višino donosa finančnih sredstev iz državnega proračuna in izbrali režima davčne obremenitve za smetarsko službo. Obenem mora država še določiti prejemke za izterjevanje davka ICI in se izjasniti, če bodo posamezne občine tudi v letu 1994 lahko povišale davek na poslovne prostore ICIAP do največ 25 odstotkov. Na podlagi zakona št. 504/92 pa bi morale občinske uprave do 31. oktobra določiti višino količnika davka ICI za leto 1994, ker se v nasprotnem primeru davek avtomatično zniža na najnižjo predvideno raven štirih promilov, zgornji prag pa znaša 6 promilov in v primeru izrednih proračunskih potreb ga občine lahko navijejo na 7 promilov. Davek ICI, ki med drugim predstavlja nadomestilo za ukinjeni davek INVIM, se sicer ne steče v celoti v občinske blagajne, vendar je eden izmed redkih virov dohodkov na katerega krajevni upravitelji lahko vplivajo in ga sami določajo v mejah zakonsko uokvirjenega razpona. Skoraj absurdno izpade, da bi zaradi neusklajenosti zakonodaje morali višino nepremičninskega davka izbrati že sedaj »na slepo«, ko ostaja še negotova porazdelitev sredstev in določitev mehanizmov finančnega zakona. Zato so občine v preteklih dneh odločno zahtevale od vlade, naj jih reši iz sedanje zadrege in podaljša zapadlost za določitev količnika ICI do 28. februarja 1994, ko zapade rok za oblikovaje in predložitev občinskih proračunskih dokumentov. Vlada se je soočila s tem problemom in napovedala, da bo v enem izmed zakonskih odlokov (morebiti ga bojo sprejeli že danes) podaljšali rok za 2 meseca in torej do konca koledarskega leta. (B) Petovlje: štiri obsodbe in štiri oprostitve BENETKE - Po osmih urah posvetovanja je beneško kazensko sodišče obsodilo Štiri obtožence procesa o izkrivljanju resnice o petoveljskem atentatu, v katerem so pred 21 leti izgili zivlejnje tri karabinjerji, preostale štiri pa je oprostilo. Balistični izvedenec beneškega sodišča Marco Marin je bil obsojen na tri leta in štiri mesece zapora, bivši poveljnik karabinjerjev iz Padove polkovnik Manlio Del Gaudio in bivša oficirja tajnih služb Renzo Monico in Manlio Roccopa vsak na leto ječe. Sodišče je oprostilo tri bivše policijske funkcionarje Rosaria Sarmina, Leandra Malizio in Pa-squaleja Zapponeja in bivšega poveljnika goričkega preiskovalnega oddelka mareSala Fmn-cesca Valena. 750 milijonov lir deželne uprave za manjšinski tisk TRST - Deželni odbor je včeraj odobril prispevek v višini 500 milijonov lir za časopise, periodične publikacije in vizuelna sredstva v slovenščini ter nadaljnjih 250 milijonov lir za druge občasne publikacije v slovenskem jeziku. Obenem je namenil 52 milijonov lir za publikacije in audiovizuelna sredstva v furlanskem jeziku ter 398 milijonov lir za revije in periodične publikacije. Reforma zakona o parlamentarni imuniteti RIM - Tudi senat je včeraj v drugem branju dokončno odobril zakon o spremembi parlamentarne imunitete z dvotretjinsko večino. S tem je bilo dokončno spremenjeno ustavno določilo o parlamentarni imuniteti, ki je v zadnjih časih izzvalo toliko polemik. Po novem zakonu, ki bo veljaven takoj, bo sodstvo lahko vodilo preiskave o parlamentarcih, dovoljenje parlamenta pa bo potrebno samo za aretacijo, hišno ah osebno preiskavo. Seveda pa parlamentarec ni izpostavljen pregonu zaradi političnih stališč, ki jih zavzema, in za opredelitve med glasovanjem. Zadovoljstvo za odobritev reforme so izrazili predsednik senata Giovanni Spadolini, predsednik zbornice Giorgio Napolitano in minister za reforme Leopoldo Elia. Od danes Edit Expo PORDENON - Predsednik deželnega sveta naše dežele Cristiano Degano bo danes odprl 4. izvedbo Edit-Expo, ki bo letos posvečen hrvaški knjižni proizvodnji. PODKUPNINE PODKUPNINE TERORIZEM / V TRŽIČU 15 LETAKOV Za zapahi pooblaščeni upravitelj SIP NINI • Karabinjerji iz Neaplja so včeraj aretirali pooblaščnega upravitelja telefonske družbe SIP Alfonsa Gambera-leja pod obtožbo poskusa izsiljevanja podku-Pn®' V okviru iste operacije so karabinjerji are-1:1 rah tudi deželnega svetovalca PSI v Kampaniji Salvatoreja Ameseja, lastnika družbe IPM iz Arzana Paola Di Fea in trgovinskega direktorja teiste družbe Carmineja Meloro. Kaže, da so vsi skupaj vpleteni pri raznih nekorektnih poslih SIP v Kampniji. V glavnem naj bi šlo za favoriziranje družbe IPM pri raznih zakupih, za sprejemanje v službo nekaterih ljudi na osno- vi priporočil oziroma izsiljevanj ter za financiranje revije krožka So-ciahsmo Oggi z javnim denarjem. Povrh naj bi aretiranci krivo pričali pred sodniki med predhodnimi preiskavami. Priskave vodi neapeljski državni pravd-nik Cordova, M je seveda prdlagal tudi aretacijo četverice. Kot se je razvedelo, so se preiskave pričele ze pred časom. V njih so uporabili tudi telefonsko prisluškovanje. Omeniti velja, da krožek Socialismo Oggi spada v vplivni krog bivšega socialističnega ministra Giulia Di Donata, ki je že dalj časa vpleten tudi v drugih podkupninskih aferah. Predsednik ICE v zaporu Skupno s sodelavcem Peruzzijem obtožen izroriščanja svoje funkcije RIM - Tudi predsednik Italijanskega inštituta za zunanjo trgovino (ICE) Marcello Inghilesi se je znašel v vrtincu podkupninske afere. Včeraj so ga aretirali policaji skupno z direktorjem teiste ustanove za Severno Ameriko Giovanbatti-stom Peruzzijem. Oba sta obtožena izkoriščanja javnega položaja v zasebno korist. Zaporni nalog je podpisal rimski preiskovalni sodnik Stefano Carnevale na predlog državnega pravdnika An-drea Giordane. Obtožba se nanaša na domnevno nekorekten način, po katerem je ICE najel razstavni prostor v kraju Heatrovv pri Orlandu na Floridi (ZDA). Inghilesi in Perizzi sta leta 1989 podpisala pogodbo z družbo International Paolucci Ltd. and Com-pany, ki je predvidevala 254 milijonov dolarjev letne najemnine, kar naj bi bilo znatno nad tržnimi cenami. Zadeva ni nova. Ze leta 1989 so nekateri poslanci vložili parlamentarno vprašanje o njej. Sodne preiskave pa se pričele šele leta 1992, do preokreta pa je v njih prišlo letošnjega junija, ko je namestnik državnega pravdnika Giordano poslal Inghilesiju in Peruzziju ter drugim voditeljem ICE sodna obvestila. Omenimo naj, da je sodna policija ob včerajšnjih aretacijah izvedla tudi razne hišne preiskave, in sicer na sedežu ICE kakor tudi na domovih Inghilesija in Peruzzija. Aviano: atentat res zagrešile rdeče brigade? Ing. Paolo Cantarella GORICA / Z MONTIRANJEM PREPROSTE ELEKTRONSKE NAPRAVE Goriški avtobusi prijaznejši okolju GORICA - Včeraj so na parkirišču garaže mestnega avtobusnega podjetja predstavili sredstvom javnih občil in predstavnikom deželnih oblasti elektronsko napravo, s katero so pri mestnem avtobusnem podjetju poskrbeli v Gorici za čistejši zrak. Gre za elektronsko napravo, ki jo vgradijo v avtobuse in ta s posebnim delovanjem povzroči, da je izgorevanje dizelskega goriva v motorju skorajda popolno in so zaradi tega izpušni plini motorja skoraj neškodljivi okolju, ker niso več stru- peni. Angelo Pecoraro, ki je predstavljal proizvajalca čistilne elektronske naprave iz Humina (podjetje D.U.S.), je dejal, da je elektronsko napravo zelo lahko montirati na dizelske motorje in ne predstavlja velikega stroška za kupca (2, 5 milijona lir in traja toliko časa kot motor, se pravi okrog milijon km vožnje). Za napravo se zanimajo vsa večja podjetja, v kratkem jo bodo prodali v Avstrijo, Švico, severne dežele in drugam. Na sliki: predstavitev naprave tisku. TR2IC - Blizu odra na tržiškem Trgu republike, s katerega je med včerajšnjo štiriurno splošno stavko spregovoril delavstvu pokrajinski tajnik Uil Flavio Snidero, so našli kakih petnajst letakov s simbolom Rdečih brigad - obkroženo peterokrako zvezdo. Pri Digosu menijo, da ne gre za pravi simbol, ker manjkata napis RB in podpis, ter da so letaki enaki onemu, ki so ga odkrili pred meseci na Univerzi v Vidmu. Samozvani »revolucionarji komunistične partije v boju« vsekakor napadajo ameriški imperializem in pozivajo k boju zoper kapital tako, kot so to delali brigadisti, poleg tega pa omenjajo med svojimi »podvigi« tudi nedavni atentat na bazo Nata v Avianu pri Pordenonu. Tamkajšnji namestnik državnega tožilca Antonello Maria Fab-bro, ki vodi ustrezno preiskavo in je dal aretirali že sedem oseb, ki trdijo, da so rdeči brigadisti, je včeraj pojasnil novinarjem, da listine z imeni mest, kjer naj bi bila nova gnezda RB, ne dokazujejo obstoja organizirane teroristične mreže, temveč kvečjemu obstoj kake posamične skupine prevratnikov -furlansko-venetski brigadisti naj bi se za atentat v Avianu naslonili tudi na krajevni mali kriminal. Prav tako ni dokazov o nameravanem atentatu na ministra Giugnija, pač pa so menda res načrtovali napad na Fiatovega menedžerja Paola Cantarello. RIM / MARSIKDO MISLI NA VLADNO KRIZO V parlamentu odlašajo s finančnim zakonom Za minimum tax bodo zahtevali zaupnico RIM - Med vlado tehnikov Carla Aze-glia Ciampija in parlamentarci večine ni bilo nikoli globokega »feelinga«. Ge je Ciampi še vedno v sedlu (a vprašanje je, ali je še trdno privezano), je najbrž zaradi zavesti vseh, da »vladi tehnikov« ne bi sledila »vlada politikov«, pač pa razpust parlamenta in predčasne volitve. Toda tudi ta zavest popušča, saj se vse bolj parlamentarcev pritožuje, da vlada brezobzirno klesti postavke proračuna, medtem ko kritike letijo samo na račun parlamentarcev, ki so med drugim tisti, ki morajo pred volilce. K zaostritvi odnosov je prispeval tudi predlog novih volilnih okrožij, glavno jabolko spora pa je finančni zakon. De-mokrščanski senatorji so se uprli kle-stenju pokojnin, ki ga predlaga vlada in kaže, da grožnja ministrov Luigija Spa-vente in Piera Baruccija z odstopom ni zalegla veliko. Tajnik Mino Martinazzoli je nekoliko pomiril svoje čete z obvezo, da bo posredoval pripombe vladi in začel z njo pogajanja, zaradi česar je začetek glasovanj o postavkah finančnega zakona zdrknilo na prihodnjo sredo. Toda vzdušje je vse prej kot pomirjeno. Alarmni zvonec je včeraj sprožil načelnik senatorske skupine DSL Giuseppe Chiarante, ki je poudaril, da spoštovanje rokov za odobritev finančnega zakona skrbi samo DSL, medtem ko so za večino deveta briga. »Večina manevrira, da bi bil zakon odobren z zamudo in marsikdo razmišlja o vladni krizi,« je dejal Chiarante in dodal, da se po hodnikih senata vse pogosteje sliši, da se s finančnim zakonom »ne mudi«. Premier, ki se zaveda, da je zbornica še nevarnejša, ker je številčnejša in manj disciplinirana, je opozoril, da se lahko spet zruši zaupanje trga. Morda ni naletel na povsem gluha ušesa, če naj sodimo po davku na občinskega zdravnika, ki ga je poslanska komisija za socialna vprašanja včeraj spet uvedla, potem ko ga je v sredo črtala. Vlada pa očitno ne zaupa: in zato bo ob vprašanju »minimalnega davka« zahtevala zaupnico, pa čeprav se z odlokom, kot ga je popravil parlament, strinja samo delno. (VT) Začel se je proces proti Cusaniju, njega pa ni MILAN - Včeraj se je začel proces proti finančniku Sergiu Cusaniju, ki je v okviru afere Enimont obtožen proračunskih potvorb in kršitve zakona o finansiranju politikov. Cusa-nija pa ni bilo in ga še nekaj časa ne bo, dokler bodo na vrsti proceduralne zadeve, kot je dejal njegov branilec Spazzali. Tožilec Antonio Di Pietro je sprejel zahtevo Montedisona, da nastopi kot prizadeta stranka. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gonca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-779661 l,fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PRVA VOLILNA ANKETA SWG Balotoža: llly proti Štaffieriju Napredni kandidat začasno prvi Kandidat Riccardo II-ly vodi na "začasni lestvici" za tržaško župansko mesto. Javnomnenjska anketa strokovne ustanove SWG pravi, da bi zanj v tem trenutku glasovalo 23 odst. volil-cev, v balotaži pa bi se kandidat, ki ga podpirajo DSL, KD in Zavezništvo za Trst, spoprijel z Giuliom Staffierijem, ki ima za sabo desničarsko koalicijo. Nekdanji župan LpT bi dobil 21. odst. glasov, Federica Seganti je na tretjem mestu z 17, 4 odst., kandidat SKP Stojan Spetič je četrti (4, 4 odst.), medtem ko bi socialist Ladi Minin dobil komaj 1, 6 odst. Vsi ostali županski kandidati bi skupno zbrali le nekaj veC veC kot dva odstotka glasov, veC kot 30 odst. intervjuvancev pa ni hotelo odgovoriti na vprašanje, ali pa je povedalo, da še ni odločilo za koga bo glasovalo. Ustanova SWG je to prvo volilno anketo za Občino Trst naredila po naročilu radijskega dnevnika GR1, ki je včeraj objavil tudi napovedi za druga večja italijanska mesta, kjer bodo 21. novembra upravne volitve. Na SWG so nam' glede te prve ankete, ki so jo izvedli s telefonskimi kli- Riccardo llly ci, povedali, da velik odstotek neodločenih še ne dovoljuje natančnejših prognoz, podatki pa so že dovolj pomenljivi in pričajo, da sta daleč glavna favorita za balotažo 5. decembra Illy in njegov nacionalistični tekmec. SWG bo do prvega volilnega kroga izvedla še nekaj podobnih anket. Najbolj verodostojna bo zadnja, ki bi morala zabeležiti velik padec števila negotovih in še neodločenih volil-cev. Svoje prognoze bo, kot vedno, najbrž izvedlo tudi notranje ministrstvo, ki navadno ne objavi rezultatov teh anket, Čeprav postanejo nato ti podatki kmalu "javna tajnost". Telefonska anketa SWG je torej pokazala, da imata Illy in Staffieri največ možnosti za balotažo in da se bo o županu odločalo 5. decembra. Neznanko predstavlja le Severna liga, katere kandidatka kaže v tej kampanji precejšnjo dinamičnost, se bo pa zelo težko prebila do balotaže. Volilna kampanja prihaja medtem v živo. Danes bo v Trstu nekdanji predsednik gibanja Azione cattolica prof. Alberto Montico-ne, ki v okviru vsedržavnega vodstva KD odgovarja za vprašanja kulture. Monticone bo govoril na volilnem zborovanju KD na temo "Ljudski stranki naproti: vloga italijanskih katoličanov", ki bo ob 18.30 v dvorani Madon-na del Mare (Ul. Rosmi-ni). Stranka komunistične prenove prireja danes na svojem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 posvet o delu, okolju in zaposlenosti, ki se bo začel ob 10. uri, trajal pa bo ves dan. Uvodno poročilo bo imel Marino Calcinari, po premoru za kosilo se bo posvet nadaljeval ob 15.30. Zasedanje bo zaključil Roberto Mu-sacchio, ki v okviru rimskega vodstva SKP odgovarja za problematiko dela. MILJE / NOVEMBRSKE OBČINSKE VOLITVE Mladi Slovenci na listi naprednega gibanja Miljski Slovenci končno pod skupno volilno streho Miljski volilci bodo 21. novembra izbirali med tremim županskimi kandidati in istim številom volilnih simbolov. Na prvem mestu glasovnice bo simbol gibanja "Insieme per Muggia" (Skupaj za Milje), na drugem Lege Nord (Severne lige), na trejem pa simbol ”L’unione: con noi per vincere" ( Združitev: z nami za zmago). Gibanje Skupaj za Milje združuje DSL, SKP, zelene in Slovensko skupnost, uživa pa tudi podporo nekaterih krajevnih socialistov in dobršnega dela civilne družbe. Med aktivnimi sooblikovalci te liste je bilo tudi Društvo Slovencev miljske občine. Miljski Slovenci se torej enotno predstavljajo na teh volitvah. Med kandidati za občinski svet so tudi štirje mladi Slovenci, kar je po svoje zelo spodbudno, saj gre za mlade ljudi, ki se doslej niso še nikoli aktivno ukvarjali s političnim oziroma z upravnim življenjem. Popolnoma novi obrazi torej, ki pričajo o veliki novosti liste Skupaj za Milje, o njeni perspektivnosti in o njeni želji po uspehu. Marko Savron izhaja iz vrst miljske sekcije SSk, Cinzia Ostrouška in Kristina Velikonja sodelujeta s slovenskim kulturnim društvom, Barbara Tul pa je mlada domačinka slovenske narodnosti. Slovenskega porekla je tudi kandidat Fulvio Zuppin, ki je član Komunistične prenove. Predsednik slovenskega društva Jurij Vodopivec je upravičeno zadovoljen, da so se Slovenci odločili za isto volilno izbiro, medtem ko so bili doslej volilno in politično precej razdrobljeni. V združevanje jih je v prvi vrsti prisilila nova volilna zakonodaja, med mil-jskimi Slovenci pa je zavladalo tudi novo vzdušje medsebojnega spoštovanja in predvsem sodelovanja, ki je, kot vidimo, obrodilo zaželjene sadove. Skupni nastop, kot nam je povedal Vodopivec, pa ni prišel sam od sebe. Za to je bilo treba dosti dela, posredovanj in tudi uglajevanja medstrankarskih razhajanj in sporov. Bistven pa je, kot rečeno, konCni rezultat, ki je v danih pogojih res najboljši. Županski kandidat napredne liste je univerzitetni profesor Sergio Milo. Tudi zanj je to prva politična in volilna preizkušnja. Je neodvisen, v svoj program pa je vključil predvsem upravna in Cisto konkretna vprašanja, ki najbolj žulijo miljsko občinsko skupnost. Severna liga, ki se podobno kot v Trstu in v Cinzia Ostrouška Barbara Tul Kristina Velikonja Nabrežini predstavlja sama, je za županskega kandidata izbrala Paola Tutto. Gibanje "Združenje za zmago" pa je desnosredinska lista, ki predlaga za župana Lui-so Stener, hčerko ustanovitelja miljske podružnice melonarskega gibanja. V tej listi se, poleg li-starjev, prepoznavajo mi- Marko Šavron sovci, dobršen del demokristjanov, to kar je ostalo od manjših laičnih strank ter nekateri (bivši?) socialisti, ki se zbirajo okrog bivšega podžupana Jacopa Rossinija. Naprednejši del PSI pa se je, kot omenjeno, že opredelil za Mila in za listo Skupaj za Milje. (S.T.) ŠOLSTVO / ŽEMPOLAJSKA SOLA Starši danes pri komisarki V sredo so se srečali s šolskim skrbnikom in z vaščani Predstavniki šempo-lajskih staršev so v spremstvu predstavnikov SKGZ in Sindikata slovenske šole v sredo obiskali šolskega skrbnika Vita Čampa in mu podrobno obrazložili zaostreni položaj v zvezi z zaprto osnovno šolo v Sempolaju. Razburjenje staršev je ob še vedno nerešenem problemu veC kot upravičeno, saj konkretnih znakov, ki bi dokazali dobro voljo nabrežinske komisarske uprave, zaenkrat še ni od nikoder. Šolskemu skrbniku so starši posredovali vso potrebno dokumentacijo, iz katere nedvomno izhaja, da so popravila, ki jih zahteva Krajevna zdravstvena enota, dokaj skromnega obsega. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da po tolikem Času še ni bilo na spregled podjetja, ki je pristojno za popravila. Starši so se sklicevali na obljubo izredne komisarke Nerijeve, da bo problem rešen preden bo zapustila komisarsko upravo. No, datum njenega odhoda se bliža, edina šola s celodnevnim poukom v devin-sko-nabrežinski občini pa ostaja zaprta. Šolski skrbnik Čampo je delegaciji odgovoril, da ga obvezujejo navodila KZE, izrecno pa je podčrtal, da je z njegove NOVICE Nabrežina: drevi predstavitev kandidatov Skupaj za Nabrežino V dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini bo danes ob 20.30 začela svojo volilno kampanjo volilna lista "Insieme per Duino-Aurisina-Skupaj za Devin-Nabrežino", ki kandidira za župana profesorja Giorgia Depangherja, Današnji pobudo, na katero so toplo vabljeni vsi domačini, bodo v prihodnjih dneh sledile še druge v ostalih vaseh devinsko-na-brežinske občine. "Skupaj za Devin-Nabrežino" bo predstavila kandidate in program na tiskovni konferenci, ki bo ob 10. urina sedežu tiskovne agencije ANSA (Trst-Ul. Čampo Mamo 10). Sporazum o izgradnji parkirišča pri Carboli Trgovinska zbornica in Občina Trst sta podpisali včeraj sporazum, da se ob načrtovanem nogometnem igrišču v Ul. Camaro zgradi tudi parkirišče oziroma, da bo k celotni investiciji za ureditev igrišča in pritiklin s parkirnim prostorom vred, ki bo stala skoraj 7, 5 milijarde lir, zbornica prispevala 1, 5 milijarde. Njen predsednik Giorgio Tombesi pa je Občino pozval k čimprejšnji uresničitvi del, da se ne bi zgodilo tako kot z načrtom za preureditev tržnice v Carduccijevi ulici, za katero je nakazal integrirani odbor že leta 1990 kar 3 milijarde lir... Nagrada Borzni trg Antoniu Martinu Prejemnik prve nagrade »Piazza della Borsa«, ki jo bodo izročili danes na pobudo tukajšnje zbornice borznih agentov, je 51-letni Antonio Martino iz Mesine, ki poučuje na Univerzi Luiss v Rimu in je avtor več kot 100 znanstvenih publikacij. Jusarji: Trebenci že spet izigrani Vodstvo trebenskega jusarskega odbora bi se moralo v sredo popoldne sestati s komisarjem za loCeno upravljanjem jusarskih zemljišč Sebastianom Cos-sujem. Trebenci so zaprosili za srečanje že pred desetimi meseci, da bi komisarju predoCili svoje zahteve in skušali dobiti, kar jim pri tiče: dejansko upravljanje jusarskih zemljišč. Dan pred srečanjem pa jim je bilo sporočeno, da je komisar prisiljen odpovedati srečanje zaradi nujnih zadolžitev (beri: priprave na volitve) na sodišču. Cossu je vsekakor obljubil »novo« srečanje... »Oropal« se je za 9 milijonov lir Pred tednom dni se je 20-letni Gaetano Minenna predstavil ves iz sebe na kvesturi in prijavil rop: dva mladeniča naj bi ga oropala za 9 milijonov lir. Denar je bil last njegovega strica, trgovca iz Ul. Val-dirivo. Leteči oddelek kvesture je uvedel preiskave, kaj kmalu pa se je izkazalo, da je Minenna sam »opravil« rop, da bi z denarjem finansiral nekatere svoje dejavnosti. Katere ni povedal, policija pa že domneva, kakšne. Fanta so prijavili sodišču pod obtožbo hlinjenja kaznivega dejanja. SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA SVETA ZA TRŽAŠKO POKRAJINO Za izhod iz tržaške gospodarske krize je potreben tudi političen preokret Uvodno poročilo Davida Slobca - Pokrajinski občni zbor SKGZ bo 27. novembra Tržaški pokrajinski svet je na predvečer splošne stavke, ki je bila sklicana v obrambo delovnih mest in v podkrepitev zahteve po družbeno-gospodar-skem razvoju mesta, posvetil osrednjo točko dnevnega reda ravno položaju gospodarstva na Tržaškem. Član izvršnega odbora SKGZ David Slobec se je v uvodnem poročilu analitično dotaknil mnogoterih aspektov krize tržaškega gospodarstva, ki ima glede na splošno krizno stanje v državi še svoje dodatne značilnosti. Te izhajajo iz posledic mnogih izbir v preteklosti, zaradi katerih Trst v sedanjem trenutku s tem večjim bremenom išče izhod iz težav, zamuja pa tudi pri ovrednotenju svoje geopolitične vloge ter prednosti, ki bi jih v danih pogojih lahko izkoristil. Slobec je v svojem poročilu, na katerega se bomo še povrnili, nanizal vrsto negativno obarvanih podatkov, pri katerih so izstopali postopno hiranje industrijskega sektorja z zaskrbljujočim zniževanjem zaposlitvene ravni, opozoril pa je tudi na nekatere pozitivne pobude, ki neposredno vplivajo, oziroma lahko vplivajo na tržaško gospodarstvo. Slobec je obenem podčrtal potrebo, da se SKGZ z gospodarskimi Članicami ustrezno vključuje v nove gospodarske tokove in prispeva svoje delež k razvoju, ki manjšino neposredno zanima in s katerim bo še naprej živela, v dobrem ali slabem. David Slobec je dobil odziv v zanimivi razpravi, v katero so posegli Sua-dam Kapic, Branko Jazbec, Boris Siega, Edvin Švab, Franc Škerlj, Darij Cupin, Lucijan Malalan, Edi Bukavec, Edi Kraus in Nerina Švab. Predvsem je bilo poudarjeno, da izstopata v tržaškem gospodarstvu kriza rasti in perspektiv, prihaja pa tudi na dan negativnost gospodarskega modela, ki je bil postavljen v Trstu s sodelovanjem državnega kapitala v industrijskih obratih, kar naj bi pritegnilo tudi zasebni sektor. V trenutku, ko se država umika, je kriza neizbežna, zato gre lahko razvoj mesta le preko drugih sektorjev. Vendar v tržaškem primeru ne gre le za klasično deindustrializacij o v prid terciarnega sektorja, kajti prisotne so še druge značilnosti, zlasti zelo negativno demografsko upadanje in ločenost Tr- sta od naravnega zaledja, pri Čemer je bližnja meja logično dejstvo, zaprtost mesta do sodelovanja s sosedi pa mentalno stanje, ki je ob navdihu liberal-nacionalne politike onemogočalo Trstu odpiranje na vzhod. Zato je bil v razpravi podčrtan tudi izjemen pomen novemberskih volitev, kajti morebitna uveljavitev tokrat libe-ralno-fašistiCne koalicije bi zaprtost bojda še zaostrila in zapečatila vsakšr-ne tržaške razvojne perpsketive. Trst mora nujno razumeti, da nadaljnjih asistenčnih posegov iz Rima ne bo, s tem pa je v zatonu tudi politika, ki se je napajala iz rentniške miselnosti. Iz razprave je izšla tudi ugotovitev, da se ostra kriza zaposlovanja odraža tudi v naši skupnosti, slovensko gospodarstvo pa ima še vedno dovolj jasno podlago, ker se je manjšina vseskozi zavzemala za politiko odprte meje ter sodelovanja s sosedi in je v tej smeri tudi razvijala lasten gospodarski potencial. Zato gre odprto mejo še naprej negovati in poudarjati kot osnovno dobrino, kateri pa bi lahko zelo škodile težnje po zapiranju, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji. Manjšinski gospodarski dejavniki potrebujejo vsekakor nov impulz za prilagajanje spreminjajočim se gospodarskim tokovom tako v krajevnem kot v širšem merilu. Svetovni scenarij se naglo spreminja, konkurenca je vse ostrejša, nujna pogoja za uspešen obstoj na tržišču pa sta tudi za manjšino vse višja kakovost in pridobivanje novega znanja. Pokrajinskih svet je v nadaljevnaju seje še poglobil vprašanje volitev, glede katerih je bila izražena želja, da bi slovenski volilci realistično ocenili dejanske možnosti in s svojo podporo demokratičnemu zavezništvu ter županskemu kandidatu Illyju pomagali preprečiti uveljavitev Staffierijeve volilne naveze. Bilo je tudi izrecno rečeno, naj bodo ljudje točno obveščeni o novem volilnem mehanzmu, ki med drugim omogoča ločen glas za stranke in županskega kandidata. Pokrajinski svet je nato odobril datum pokrajinskega občnega zbora SKGZ, ki bo v soboto, 27. novembra, odobril pa je tudi nov mehanzem delegatov za občni zbor in kandidatov za bodoči pokrajinski svet. S seje pokrajinskega sveta SKGZ (foto Križmančič/KROMA) strani ukrep o zaprtju šole začasen, kar ne pomeni, da bo šola zaprta celo leto. Solo je treba po njegovem mnenju čimprej odpreti, in obljubil je, da se bo zavzel pri izredni komisarki, da se popravila izvedejo v kratkem roku. Starši celodnevne osnovne šole Sempolaj-Slivno so nato zvečer povabili vaščane in predstavnike slovenskih ustanov in političnih sil v dvorano domačega kulturnega društva Vigred, da bi jim podrobno predoCili probleme in zaplete ob zaprtju šem-polajske šole. Srečanja se je udeležilo res veliko število ljudi, ne le iz Sempolaja, paC pa tudi iz okoliških vasi, predstavniki političnih strank, Sindikata slovenske šole, SKGZ in drugi. Starši so prisotne seznanili z vsemi dosedanjimi poskusi in napori, ki so jih vložili, da bi šolo Cimprej odprli. Sledila je razprava, med katero je prišlo na dan nekaj predlogov za premik iz sedanje mrtve točke. Razpravljavci so bili domala vsi mnenja, da zaprtje šempolajske osnovne šole ne zadeva samo staršev otrok, ki jo obiskujejo, paC pa zavzema širši, vsemanjšin-ski prostor. Preraslo je V politično vprašanje; obravnavati ga je torej treba kot takega, in dobiti tudi ustrezne »politične« odgovore. Poleg vaščanov so se s predlogi oglasili tudi nekateri gostje, kot na primer Sergij Lipovec, Živka Marc, odv. Peter Močnik, Martin Brecelj, Pavel Stranj in Giorgio De-pangher. Starši so bili enotni v oceni, da ne smemo dopustiti zapiranja naših šol in krčenja manjšinskih pravic. Zavzeli so se, da bodo s skupnimi moCmi storili vse za preklic odloka o zaprtju šole. Ponovno so ugotovili, da je mogoCe v zelo kratkem Času opraviti popravljalna dela, ki jih zahteva Krajevna zdravstvena enota. Starši vsekakor dvomijo v dobre namene izredne komisarke devinsko-nabre-žinske občine. Danes se bodo ponovno srečali z njo (ob 11. uri na županstvu v Nabrežini) in še enkrat odločno zahtevali odprtje šole v najkrajšem Času. »V primeru pa, da tudi tokrat ne bomo uspešni, bomo prisiljeni izbrati druge poti,« so napovedali pred današnjim srečanjem. _________ČRNA KRONIKA / ZA ZAJEZITEV KRIMINALA_______ Uspešne akcije karabinjerjev in policije Med vrsto pregledov so odkriti več kaznivih dejanj in prekrškov in storilce prijavili sodstvu Karabinjerji s tržaške pokrajine so opravili v zadnjih dneh vrsto preventivnih akcij za zajezitev manjših kriminalnih dejanj. Akcija je obrodila kar precejšnje sadove. V parku basevi pri Sv. Jakobu so možje postave odkrili štiri hlebce hašiša za skupno kilogram mamila. Karabinjerji nadaljujejo preiskavo, da bi izvedeli, kdo je drogo skril v park in komu je bila namenjena. Karabinjerji iz Istrske ulice so aretirali 28-letnega Silvana Mermoljo, sodišču pa so prijavili tudi njegovo družico, 29-letno B.M. Oba sta obtožena goljufije na raCun furlanskega rejca, ker naj bi mu plačala psička, ki sta ga bila kupila na nedavnem sejmu mladičev pri tržaški športni palači, s ponarejenim čekom. Karabinjerji s Skorklje so s skoraj filmsko hitrostjo aretirali 27-letnega Roberta Cassaraja, ki je le nekaj sekund prej v Ul. Severa ukradel priletni ženski denarnico. V Bazovici so karabinjerji ustavili francoskega državljana. Peljal se je v audiju 100 francoske registracije, za katerega pa se je izkazalo, da so ga 25. junija ukradli v Nemčiji. Na mejnem prehodu pri Škofijah pa so karabinjerji iz Milj aretirali hrvaška državljana, ki sta skušala prepeljati v Italijo dva albanska državljana. Albanca so italijanske oblasti že poslale v domovino. Na istem mejnem prehodu so aretirali albanskega državljana, ki se je peljal v volksvva-gnu corrado nemške registracije. Avto so ukradli zakonitemu lastniku pred enim tednom v Kasslu. Nadalje so karabinjerji aretirali še 47-letnega Antonia Catoneja po rodu iz Neaplja, ki pa je živel v Veroni. Sodstvo iz tega mesta v Venetu je izdalo zoper njega zaporni nalog zaradi posesti in razpečevanja mamil. Tudi policija je imela prejšnje dni mnogo dela v boju proti kriminalu. Zaradi tatvin v trgovinah je prijavila sodstvu pet ljudi, iztaknila pa je tudi stanovanjsko miš. 33-letni Umberto Pravisanio iz Ul. Negri 23 je vlomil v stanovanje Fabiane Feletti v Ul. Pista 5, od koder je odnesel jopic. Moški se je pripeljal z vespo 50, ki so jo prepeljali tudi na kvesturo. Prav takrat je prispel tjakaj tudi Roberto Gel-lici z namenom, da bi prijavil krajo svoje vespe. Gellici je takoj prepoznal v vespi ukradeno motorno kolo, in tako so obtožili Pravisanija tudi tatvine Gellicijeve vespe. DAN MRTVIH / TUDI LETOS SE BOMO POKLONILI SPOMINU PADLIM Polaganje vencev ob 1. novembru Nekatere uprave in organizacije objavile razporede Kot vsako leto bodo predstavniki oblasti ter političnih in drugih organizacij tudi letos ob 1. novembru polagali vence pred spomeniki padlih. Izvoljeni predstavniki zgoniške občine se bodo tudi letos poklonili spominu padlim v odporniškem gibanju in narodnoosvobodilnem boju. Skupaj s KD RdeCa zvezda in SK Kras bodo jutri položili vence na spomenike in grobove padlim po naslednjem zaporedju: ob 16.30 na Proseški postaja, ob 17.00 v Gabrovcu, ob 17.15 v Samatorci, ob 17.30 v Saležu in ob 17.45 v Zgoniku. V repentabrski občini bodo občinska uprava in krajevne organizacije polagali vence v ponedeljek, 1. novembra: ob 11.15 na grob komandanta bazoviške brigade Franca Nemgarja, ob 11.30 na spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu in ob 11.45 na spomenik padlim borcem v NOB v Repnu. Delegacija občine Sežana bo jutri ob 13.30 položila venec na spomenik NOB v Repnu. Vence bo polagala tudi devinsko-nabrežinska izred- na komisarka Mattia Neri, in sicer s sledečim umikom: ob 8.30 pred županstvom, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medji vasi, ob 9.00 v Devinu, ob 9.05 v Vižovljah, ob 9.10 v Cerovljah, ob 9.15 v Mavhinjah, ob 9.20 v Prečniku, ob 9.25 v Trnovci, ob 9.30 v Praprotu, ob 9.40 v Sempolaju, ob 9.50 v Križu in ob 10. uri v Nabrežini. Ob 1. novembru bo polagala vence pred spomenike padlim tudi delegacija SKGZ, in sicer že jutri, po naslednjem razporedu: od 13.30 do 14.30 polaganje v ulicah M. D’Azeglio in Ghe-ga ter na Sv. Justu, ob 14.30 na vojaškem pokopališču skupno s predstavniki slovenskega konzulata, ob 15.15 pred spominski kamen pred pokopališčem pri Sv. Ani ter nato bazoviškim junakom in drugim padlim na samem pokopališču pri Sv. Ani, ob 16.30 pa v Rižarni. Kot je navada, bodo vence pred spomenike padlim po naših krajih v imenu Republike Slovenije polagale delegacije obmejnih občin, in sicer že pred 1. novembrom. Tako bo delegacija občine Sežana polagala vence jutri, po naslednjem razporedu: ob 13. uri na Opčinah na pokopališču in na strelišču, ob 13.30 na Colu v repentabrski občini, ob 14.00 na Proseku, ob 14.30 na Kontovelu, ob 13. uri v Zgoniku, ob 13.30 v Križu ter ob 14. mi v Nabrežini. Delegacija občin Koper, Izola in Piran bo prav tako polagala vence jutri: ob 14.30 v Miljah, ob 15. uri v Dolini, ob 15.30 na Katinari, ob 15. uri v Bazovici pred spomenikom bazoviških junakov in nato na pokopališču, ob 15.30 v Barkovljah. Predstavniki R. Slovenije bodo jutri polagali vence tudi v samem Trstu, in sicer ob 14.30 na grobnico brcev na vojaškem pokopališču, ob 15. uri na grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani in ob 16. mi pred spomenikom žrtev nacifašizma v Rižarni. rfGOSTOVANJE / OB ZAKLJUČKU TURNEJE PO ARGENTINI Slovenska pesem Tržaškega okteta zadonela tudi v gledališču Colon Tržaški oktet je spet doma. Po 16-dnev-ni turneji po Argentini se je v sredo okrog 12. me po skoraj 17-urnem poletu iz Buenos Airesa s postankom v Rimu, vrnil na ronško letališče.Gostovanje pri slovenskih izseljencih predstavlja za Tržaški oktet še eno izjemno pomembno etapo v njegovem poslanstvu, da s slovensko pesmijo ogreva srca ljudi, v tem primera tistih, ki so si po sili razmer ustvarili življenje v novem okolju daleC od rodnih krajev. Predno pa se je po končani seriji nastopov v raznih središčih Zedinjene Slovenije, krovne organizacije, ki povezuje povojne izseljence poslovil od svojih prijaznih in požrtovovalnih gostiteljev, se mu je v ponedeljek popoldne ponudila edinstvena priložnost, da je slovensko pesem Ponesel v svetovno slovito operno gledališče Colon v strogem središču Buenos Ai-_ resa. Po prizadevanju koordinatorja okte- tove turneje g. Lojzeta Rezlja in z izjemnim privoljenjem spremljevalca iz uprave gledališča, so zapeli najprej v Zlati dvorani, M je namenjena komornim koncertom svetovno priznanih izvajalcev, nato pa še v glavni operni dvorani, ki sprejme 3500 gledalcev. Oktetovemu petju so nadušeno zaploskali naključni angleški in dragi turistični obiskovalci in pa prisotno osebje iz gledališke uprave. Na letališču v Buenos Amesu so se od Tržaškega okteta poslovili vodilni predstavniki Zedinjene Slovenije s predsednikom prov. Tinetom Vivodom in g. Lojzetom Rezljem na čelu in vodilna predstavnika društva starih pretežno primorskih izseljencev po prvi svetovni vojni, Triglav, s predsednikom g. Rudolfom Živcem in g. Marijem Bogatajem na čelu. Daljši reportažni zapis o Oktetovi turneji po Argentini bo še sledil. Jože Koren OPČINE /PREDSTAVITEV KNJIGE NADJE PAHOR-VERRI OLTRE IL FILO Knjiga o Gonarsu ■ sporočilo sedanjim in bodočim rodovom O knjigi spregovorila književnika Branka Jurca in Ivan Bratko Neva Lukeš Po uspelem večeru ob predstavitvi knjige prof. Borisa M. Gombača o Trstu, je knjiž-nica Pinko Tomažič in tovariši ponudila v torek v prostorih Sloven-sbega kulturnega društ-Va Tabor na Opčinah svojim bralcem, ljubiteljem knjige in preučevalcem naše zgodovine - tokrat tudi številnim mladim - lepo priložnosti, da so se seznanili s knjigo »Ol-tre il filo«. O knjigi, ki so jo predstavili že na spominski svečanosti v Gonarsu ob 50-letnici razpustitve tega koncentracijskega taborišča, so na Opčinah spregovorili avtorica Nadja Pahor - Verri ter dva preživela iz tega taborišča, književnika Branka Jurca in Ivan Bratko. Avtorica je dve leti zbirala gradivo in zbrala vrsto pričevanj bivših internirancev (okrog deset iz Vrhnike, s katero je občina Gonars tudi prijateljsko povezana), pričevanja domačinov, ki so doživljali to tragedijo v svoji neposredni bližini in živijo tudi danes v prepričanju, da bi do takih pojavov ne smelo več priti, pričevanje zdravnika dr. Maria Cordara, ki mu je sedaj že 83 let, pa ima še vedno svojo ordinacijo v Vidmu in je bil od takratnih oblasti določen za delo v taborišču. Knjiga je opremljena tudi z bogatim S predstavitve v Knjižnici P. Tomažič in tovariši na Opčinah (f. KROMA) fotografskim in dokumentarnim gradivom. Knjigo je avtorica napisala na pobudo občinske uprave v Go-nrasu in tamkajšnje knjižnice D. Di Berti, ki sta pokazali veliko posluha za njeno delo, medtem ko je grafično plat in tiskanje knjige opravilo podjetje Arti grafiche friulane. Med torkovo predstavitvijo je zlati poudarila tiste misli, ki jih je napisala v uvodu knjige: »Vedno sem si želela prijateljstva, mirnega sožitja in sporazumevanja. V tem duhu sem vedno govorila tudi svojim dijakom, ki sem jih na za- vodu Žiga Zois do konca preteklega šolskega leta poučevala zgodovino in slovenščino. Naj bo zato tudi ta knjiga sporočilo sedanjim in bodočim rodovom, da se lahko vsa vprašanja rešujejo predvsem v duhu sporazumevanja, tolerance in ustvarjanja pogojev za mir v svetu.« Pričevanje Branke Jurca in Ivan Bratka, avtorja knjige »Teleskop«, enega od tistih, ki so izkopali rov za pobeg iz taborišča, je bilo za udeležence izredno zanimivo. Pisateljica Jurca je osvetlila življenje žensk v tem tabborišču, medtem ko je Bratko povedal, med drugim, kako je prišlo do kopanja rova za beg iz taborišča in kako se je v samem taborišču takrat živelo. Knjižnica, ki je tako z dvema prireditvama trdo stopila v novo delovno sezono, ima 12. novembra v gosteh novinarja in gornika Dušana Jelinčiča, za kasneje pa, nam je povedala Stanka Hrovatin, namerava v svojih prostorih predstaviti tudi knjigo, ki jo je Deželni zavod za zgodovino odporništva pripravil v zvezi s padlimi in interniranimi v zaporih in taboriščih s tega območja. TPPZ »P. TOMAŽIČ« DANES NE BO VAJE IN TUDI V PETEK, 5. NOVEMBRA JE NE BO V petek, 12. novembra bo v Bazovici v partizanskem domu, ob 20.30 generalka za nastop, ki bo v Bazovici, v nedeljo 14. novembra, ob 15. uri pri spomeniku padlih v NOB. V četrtek, 28. novembra, pa bomo imeli koncert v gledališču Verdi v Miljah v počastitev VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE v kateri so se borili in umirali milijoni takratnih trpečih in lačnih ljudi. Ob tej priložnosti bosta spregovorila SERGIO MILO kandidat za miljskega župana in bivši senator STOJAN SPETIČ slovenski kandidat za župana mesta Trsta. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vpisuje v Solo za KLASIČNI BALET in letos prvič tudi MODERNI PLES Vodila ju bosta profesorja Janez Mejač in Mojca Horvat. Vabljeni mladi in najmlajsi! Ob rojstvu malega Samuela Čestitajo srečnima starSema Barbari in Elvisu Peric, novorojenčku pa želijo vso srečo v življenju upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini KINO Visnovic, 80-letna Italia Apostoli, 85-letni Angelo Kraljič, 64-letni Aurelio D’Ambrosi, 31-letni Sergio Reiter, 65-letni Onelio Liz-zul, 68-letna Lucia Boniven-to, 83-letni Enrico Zerial, 60-letni Rosario Di Marta, 53-letni Luciano Periani, 81-letni Giorgio Prešel, 75-letni Francesco D’Agostino, 70-letni Floriano Sabadin, 69-letni Livio Scolubig, 87-letni Giovanni Aristone, 84-letna Silvia Kralj, 83-letna Anna Seleš, 93-letna Rosa Turco, 21-letni Mauro Grimani. ARISTON - 21.00 »Miste-rioso omicidio a Manhattan«, sledi dokumentarec »Flusso di coscienza - Raz-zismo 1993«; 23.30 »El Ma-riachi«. EXCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »Il socio«, i. Tom Cruise, r. Sidney Pol-lack. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Molto rumore per nulla«, r-i. Kenneth Branagh, i. Em-ma Thompson, Keanu Ree-ves. • - . NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Per amore, solo per amore«. NAZIONALE 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Tom e Jerry - il film«, risanka. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sliver«, i. Sharon Stone. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dave, presidente per un giorno«, i. Kevin Kline, Sigourney VVeaver. GRATTACIELO - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Cliffhanger - 1’ultima sfi-da«, i. Silvester Stallone. MIGNON - 15.00, 16.15 »Eddie e la banda del sole luminoso«, risanka; 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Sud«, r. Gabriele Salvatores, i. Silvio Orlando. EDEN - 15.30 - 22.00 »Anal party molto particola-ri«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Il fuggitivo«, i. Harri-son Ford. ALCIONE - 17.20, 19.45, 22.00 »L’eta delVinnocen-za«, r. Martin Scorsese, i. Daniel Day-Lewis, Michelle Pfeiffer, VVinona Ryder. LUMIERE - 18.20, 20.10, 22.10 »Film blu«, r. Krzysz-tof Kieslovvski, i. Juliette Bi-noche, Benoit Regent. RADIO - 15.30 - 21.30 »La gattina di una vergine ultrasesso«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 29. oktobra 1993 NARCIS Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 10.16 - Luna vzide ob 16.12 in zatone ob 5.35. Jutri, SOBOTA, 30. oktobra 1993 ALFONZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1024,8 mb rahlo pada, veter 16 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki 52 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 18,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE : Sergio De Tomi, Francesca Silvestri in Federica Silvestri, Attilio Massimiliano Rocca, Luca D’Argenio, Lisa Mate, Martina Pecchiar, Lorenzo Blasi, Gabriele Fabris. UMRLI SO: 81-letna Tere-sa Marchesich, 80-letna Vit-toria Pausš, 75-letni Giulio L] LEKARNE Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. oktobra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo pop telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H ČESTITKE Tanji in Markotu Kobau se je pridružila IVANA. Z njima se veselijo in novo-rojenki želijo vso srečo v življenju nono Florindo, no-na Enza in stric Adam. 1 PRIREDITVE VZPI-ANPI od Domja in KD F. Venturini priredita komemoracijo padlih v NOB v ponedeljek 1. novembra. Zbirališče ob 14. uri pred centrom A. Ukmar-Miro pri Domju. ODBOR ZA SPOMENIK VZPI-ANPI Dolina, MaCkolje, Prebeneg in KD Primorsko bodo položili vence na spomenik padlih v NOB v Mačkoljah v nedeljo, 31. t.m., ob 10. uri. S pesmijo se bo žrtvam poklonil MePZ Primorsko. Vabljeni so vsi vaščani. SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci priredi v ponedeljek, 1. novembra počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najprej bo počastitev padlih pri vaškem spomeniku v Narodni ulci, nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71.talcem, Finku Tomažiču in tovarišev ter Rozaliji Gulič. Sodeloval bo MPZ Tabor. Vabljeni k čimštevilč-nejši udeležbi. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 pri- reja jutri, 30. oktobra večer posvečen SPOMINU NA MATEJA BORA. Pred kratkim umrlega pesnika bo predstavila prof.a NADA PERTOT, recital njegovih pesmi pa bodo podali elani gledališkega krožka SKK. Začetek izjemoma že ob 18. uri. Prisrčno vabljeni! PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z Opčin prirejajo ob svoji 15-letnici v nedeljo, 31. t.m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah koncert OPZ Vesela pomlad, ki ga vodi Franc Pohajac. Sodeloval bo OPZ Ladjica iz Devina pod vodstvom Olge TavCar. Poseben gost večera bo priljubljena pesnica Neža Maurer. Prisrčno vabljeni! SKD IGO GRUDEN - Nabrežina prireja za elane in prijatelje 1. novembra 1993 ob 17. uri v družbenih prostorih VAHTIC (prigrizek in družabnost). Vabljeni! ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, KO-LONKOVCA IN SV. ANE sporoča, da bo SPOMINSKA SVEČANOST ob začasnem spomeniku pri Sv. Ani, s polaganjem vencev in cvetja, v ponedeljek, 1. novembra, ob 11. uri. Govoril bo Renato Kneipp in nastopil bo ZPZ Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom zborovodje Bože Hrvatic. Vabljeni! □ OBVESTILA ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabi svoje Člane na prvi redni občni zbor na sedež združenja v Zagradec št. 2, danes, 29. t. m., ob 20. uri. KROŽEK FOTO TS 80 obvešča elane in prijatelje, da danes odpade običajna petkova seja. Naslednja bo prihodnji petek. KDOR želi pomagati Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu za kritje stroškov, ki jih je povzročila nedavna poplava lahko nakaže prispevek na tr/n 857/74 pri TKB, na tr/n 9433 pri Hranilnici in posojilnici na OpCinah ali ga odda v tajništvu Primorskega dnevnika. Za pomoC hvala. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV nadaljuje akcijo pobiranja denarnih prispevkov za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju Ubaldu Vrabcu. Zadevna svečanost je predvidena za prihodnji januar. Prispevke lahko nakažete na t/rn št. 01-7401/22 pri Tržaški kreditni banki ali na t/rn št. 11385 pri Hranilnici in posojilnici na OpCinah. SK BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Možna je šola smučanja pod vodstvom zamejskih vaditeljev elanov ZVUTSA. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na OpCinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Namesto 1. novembra bo vpisovanje potekalo v Četrtek, 4. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v Trstu priredi izpopolnjevalni teCaj za zborovodje, ki je sicer namenjen tudi začetnikom. Letošnji teCaj bo potekal v mesecih novembra in decembra 1993. Vse podrobnejše informacije in prijave na teCaj do vključno petka, 5. novembra, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.30 do 13. ure in od 15. do 17.30 na ZSKD , ul. sv. Frančiška 20/2. nadstropje, tel. št. 635626. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje danes, ob 20. uri v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu sejo GLAVNEGA ODBORA. Dnevni red: programske smernice ZSKD, predstavitev kandidatne liste za deželni odbor, volitve in razno. JAMARSKA SOLA C. FI-NOCCHIARO jamarske komisije E. Boegan S.A.G -C.A.I priredi od 7. novembra do 5. decembra 1993 3. JAMARSKI TECAJ namenjen “Over Anta“. Na teCaj se lahko vpišejo osebe od 35 do 55/60 let. Za informacije in vpisovanje od ponedeljka do petka v večernih urah pri Societa alpina delle Giulie, ul. Machiavelli 17, od 15. do 19. ure, tel. št. 630464. SEKCIJA VZPI-ANPI TREBČE vabi organizacije in vaščane da se udeležijo polaganja cvetja na spomenik padlim v NOB iz Trebč v nedeljo, 31. t. m., ob 11. uri. |g____________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL NABREŽINA vabi na družabni enodnevni izlet, ki bo v nedeljo, 7. novembra v Trepalade. Prijave na sedežu upokojencev SPI, Trg sv. Roka 103 v Nabrežini, tel. št. 200036 ali pri gospe Idi Bortolotti, tel. št. 200007. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca v Trstu vabita na izlet v Palmanovo na ogled razstave »Palmanova trdnjava Evrope 1593-1993« in v Gonars v sredo, 10. nov. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Pa-ganini 2, do petka, 5. novembra. H solske vesli SINDIKAT SLOVENSKE SOLE V TRST obvešCa, da posluje s sledečim urnikom: ponedeljek od 17.30 do 18.30, torek od 11.30 do 13. ure, sreda od 15.30 do 17.30 ter Četrtek od 9.30 do 11. ure. MALI OGLASI OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO ima odprto Milic Mario, Zgonik 71. OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež št. 46. V SREDISCU OPČIN dajemo v najem poslovne prostore. Tel. 211043. NA OPCINAH prodamo stanovanje 84 kv.m, box-av-to, kletni prostor. Tel. 211043. UGODNO PRODAM avto R5, letnik 1984, 83.000 prevoženih km. Tel. št. (0481) 882242. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešCa cenjene odjemalce, da nudi v svojih trgovinah: ul. Foscolo 1, ul. Flavia 62, v Miljah - ul. To-nello 6 in v ul. Travnik 10 krizanteme po zelo ugodnih cenah SOCIALNA DELAVKA, poštene narave, nudi nego, pomoč in družbo ostareli ali bolani osebi. Urnik in cena po dogovoru. Tel. št. 828251. 22-LETNO DEKLE z višješolsko izobrazbo išCe delo kot varuška. Tel. na št. 220540. ISCEM knjigo Zgodovina slovenskega slovstva št. 7, Založba Obzorje - Maribor 72. Tel. na št. 413036. UVOZNO/IZVOZNO podjetje išCe mladega uradnika s končano vojaško obveznostjo, znanjem jezikov, večletno prakso na tehničnem komercialnem področju. Prošnje poslati na Publiest Srl, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Kreativen". GLASBENA SOLA ric-manjske godbe nujno išCe klavir. Tel. št. 380749 ob urah obedov. IŠČEM zazidljiv teren na Krasu, od 3.000 do 4.000 kv.m.. Tel. 370947 - urnik urada. FIAT 1, skoraj novo ali v perfektnem stanju iščem. Tpl 575145 RIBOGOJNICA AGROIT-TICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297. PRODAM avtomobil Renault R4, letnik 84. Telefon 225631 v popoldanskih urah. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Andreja Starca daruje žena Dora Starc (Kontovel 55) 50.000 lir za Center za rakasta obolenja, 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Andreino Možina - Malalan daruje Marija Holstein in Lucia 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Erminijo Doljak daruje družina Valentino 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Leo Štolfa darujeta Silvana in UCa 50.000 lir za Odsek za zgodovino pri NSK. V spomin na Doroteo Marsich por. Lorenzi darujejo Maurovi sošolci - maturantje znanstvenega liceja leta 1980 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Elda in Livio Vigini darujeta 40.000 lir za SPDT. V spomin na Erminijo Doljak darujeta Ladi in Jordan z družinama 50.000 lir za PD RdeCa zvezda. V spomin na Erminijo Doljak daruje Marija Skrij 20.000 lir za SK Kras. V isti namen daruje Sonja Milic (Zgonik 14) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Zdravka Kureta darujeta Cvetka in Sergij Vatovac 20.000 lir za SKD Slavec. B.V. daruje 100.000 lir za Odsek za zgodovino pri NSK. Ob smrti člana balinarske sekcije Primorja Luciana Perianija izrekajo iskreno sožalje družini člani in prijatelji t Mirno nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in pranono Angelo Kraljič Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Dolini. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Oskar in Milan ter hčeri Bruna in Marija z družinami. Prebeneg, Križpot, Boršt, Trst, 29. oktobra 1993 Dragi nono, ostal boš vedno v naših srcih Fabijan, Sergio, Antonella, Alessandro, Nereo, Mauro, Elizabeta, Erika in mali Aron Ob smrti dragega očeta izrekajo globoko sožalje Milanu in svojcem Jožica in Vilko, Gabrijela in Boris, Vesna in Nevio, Marija in Marjo Ob bridki izgubi dragega moža in očeta Angela izreka občuteno sožalje vsej družini Albina Raseni vd. Strohmajer Ob smrti dragega očeta izreka iskreno sožalje odborniku Milanu Lovrihi ŠD Breg Ob izgubi drage mame izreka odborniku Riegu 'Degrassi iskreno sožalje ŠD Breg t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona Silvia Kralj vd. Križmančič Pogreb bo danes, 29. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerka Dina, sin Edi, vnuki Paolo z ženo Loredano, Dino, Edvard, pravnuka Andrea in Alessandro, sestre in ostalo sorodstvo. Bazovica, 29. oktobra 1993 (Pogrebno pod. Ul. Zonta 3) GORICA Petek, 29. oktobra 1993 NOVICE Tudi župan Lavrenčič v sedmerici na čelu KZE V sredo so se zbrali v sejni dvorani goriške občinske palače župani, ki sestavljajo konferenco županov občin goriške pokrajine. Od 25 jih je bilo na seji 17. Iz svojih vrst so izbrali sedemčlansko komisijo, ki bo vodila in usmerjala delo Krajevne zdravstvene enote. Komisijo bodo sestavljali Lorenzo de Luca di Pietralata (komisar za občino Gorica), in župani Adriano Persi (Tržič), Enzo Novelli (Ronke), Mario Corbatto (Gradež), Ahdo Ambrosio (Krmin), Gianni Fabris (Gradišče) ter Mario Lavrenčič iz Doberdoba. Mednarodni obisk pri SDAG Na sedežu SDAG na avtoportu so te dni imeli pomembno srečanje s predstavniki mednarodnih organizacij s področja prevozov. Gorico so obiskali inž. Martin M. Magolt, vodja oddelka za prevoze pri Evropki ekonomski komisiji OZN, Luis Laco in Jirka P. Groenendijk, generalni tajnik in načelnik oddelka TIR pri mednarodni zvezi za prevoze IRU. Srečanja sta se udeležila tudi šefa carine v Gorici oz. Trstu Campolo in Portale ter Romano Manoni, odgovoren za prevoze pri zvezi Unioncamere v Rimu. Na srečanju so se dogovorih o novih mednarodnih postopkih za pregledovanje spremnih dokumentov ob prehodih TIR. Gostje so si ob tej priložnosti tudi ogledali mejne naprave pri Stan-drežu. Zbornik o rabi slovenščine V dvorani Palače hotela bodo nocoj ob 20.15 predstavili zbornik o posvetu glede Pravice do rabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo. Predstavitev pripravlja SKRD Jadro iz Ronk, pod pokroviteljstvom Pokrajine, SKGZ in SSO. Sodelovali bodo senator Darko Bratina, odvetnik Nereo Battello, profesor Samo Pahor in državljanov pravobranilec odv. Mario Oliviero Drigani. Občinski kongres DSL Na sedežu stranke DSL v ulici Locchi 2 bo danes ob 18. uri kongres občinske sekcije Demokratične stranke levice, na katerem bodo razpravljali o politični usmeritvi stranke. Poročilo bo podal dosedanji tajnik stranke Oliviero Furlan, sledila bo debata in predstavitev dokumenta za strankin kongres in volitev delegatov za kongres. Seminar ortopedikov Danes bo ob 18. uri v sejni dvorani goriške Pokrajine na korzu Italija 55 zdravniško srečanje-seminar z naslovom Ortopedska kirurgija v revmatičnih patologijah kolena in kolka. Predavati bodo zdravniki Gianfranco Ferracioti, Giorgio Graziati, Alex Perosa in Natalino Pellegrini. Združenje Revmatski bolniki Furlanije - Julijske krajine, ki posvet organizira, vabi vse elane, naj se predavanj udeležijo. ODPADKI / NOV NAČRT Sovodenjci zaskrbljeni Pokrajina za upepeljevanje Marko Marinčič Občinski svet v So-vodnjah je v torek zaskrbljeno vzel na znanje namere nove pokrajinske uprave glede načrta za odpadke. Pokrajinski odbornik Giorgio Grossi, ki je tudi pokrajinski tajnik Severne lige, je namreC zavzel povsem odklonilno stališče, do vsega, kar je bilo v zadnjih letih narejenega na tem področju. Zavrgel je zaključke večletne študije specializirane druržbe Lombardia Ri-sorse in večji del rešitev, ki jih je odobrila prejšnja uprava, ter ponudil v zameno svoje poglede. V novem osnutku je med drugim govor o ohranitvi upepeljevalnikov, o predelavi posebnih odpadkov v industrijski coni in spuščanju prečiščenih (?) odplak v Sočo, povsem pa se opušCa loCeno nabiranje večjega dela odpadkov, ki jih je mogoCe predelati. S o vedenjska občina je pomisleke v zvezi s temi zaskrbljujočimi namerami strnila v pismu Pokrajini, kjer ugotavlja sledeče: 1) naCrt za uničevanje odpadkov ne sme temeljiti zgolj na ekonomski raču-nici, temveč mora upoštevati tudi tehnične aspekte in probleme okolja; 2) bistvenega pomena je zmanjšanje količine od- padkov, zato načrt, ki ne predvideva ločenega nabiranja in predelave, ni popoln; 3) upepeljevalnik in preCišCevalna naprava za odplake na robu občinskega ozemlja že moCmo bremenita Sovodnje in ogrožata okolje ter zdravje ljudi. Občina Sovodnje izreka zato zaskrbljenost in pomisleke v zvezi z usmeritvami novih upraviteljev in zahteva od Pokrajine dodatno dokumentacijo. Pridržuje si pravico, da po preučitvi nekoliko konkretnejše predstavitve načrtov pokrajinske uprave predloži svoje poglede o novem načrtu. Pred odobritvijo tega stališča, ki ga je župan Vid Primožič že dostavil na Pokrajino, se je v občinskem svetu razvila živahna razprava, ki je pokazala, da sta tako večina kot opozicija odločno proti ohranitvi upepeljevalnika. V zvezi z ekološkimi problemi Sovodenj gre opozoriti še na protest prebivalcev v Skrij ah, ki so močno zaskrbljeni zaradi onesnaževanja iz tovarne Futura Textil v industrijski coni. O tem bomo podrobneje še poročali. Občina je vsekakor protest posredovala KZE in zahtevala, naj se preveri stanje. Stavka carine: iz Rima ugodne vesti Goriški cariniki se bodo danes zjutraj zbrali na skupščini in sklepali o nadaljevanju ali prekinitvi protesta, ki z vz-držanjem od nadurnega dela že povroCa hude zastoje v pretoku blaga čez mejo. Desetdnevni protest, ki se je zaCel v ponedeljek, bi morda lahko prekinili po prvi spodbudni vesti, ki je vCeraj prišla iz Rima. Na ministrstvu za finance so se včeraj predstavniki goriških uporabnikov in upraviteljev mejnih naprav skupaj s senatorjem Darkom Bratino sestali z vladnim podtajnikom De Luco. Ta je zagotovil, da je že odredil prihod inšpektorja v Gorico. Inšpektor naj bi prišel do 10. novembra, preveril stanje in probleme ter predlagal ukrepe. S tem naj bi bilo zadoščeno zahtevi stavkajočih, ki se pritožujejo zaradi pomanjkanja osebja in so zahtevali prav ministrsko inšpekcijo, da se preveri upravičenost njihovih zahtev, ki jih podpirajo tudi sami špediterji in prevozniki. ______TRŽIČ / SPLOŠNA STAVKA_ Brezposelnih že več kot 8 tisoč Provokativni letaki z zvezdo Rdečih brigad Z manifestacije v Tržiču (foto Studio Reportage) Marko Marinčič Odkritje snopiča letakov z zvezdo RdeCih brigad prav pod govorniškim odrom na Trgu Republike v Tržiču (o tem posebej poročamo na deželni strani) je vCeraj nekoliko razgibalo pokrajinsko manifestacijo ob splošni stavki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL proti finančnemu zakonu. Provokacijo je pokrajinski tajnik UIL Flavio Snidero, ki je govoril na shodu v imenu treh zvez, odločno obsodil. Menil je, da gre za hudo in zaskrbljujoče dejanje. Takoj po tej dolžnostih obsodbi je Snidero prešel k obravnavi aktualnih žgoCih gospodarskih vprašanj. Poleg obsodbe vladne gospodarske politike, ki se uteleša v krivičnih postavkah finančnega zakona, ter po zahtevi po večji socialni in fiskalni pravičnosti, kjer naj se del bremen s pleč odvisnih delavcev preloži na podjetnike in svobodne poklice, je Snidero podal temačen prikaz stanja na Goriškem. Število brezposelnih je v zadnjem letu naraslo od 6.806 na 8.316. Ge k tem pristavimo še delavce v dopolnilni blagajni (samo med kovinarji jih je 1.200), je razsežnost krize na dlani. Snidero je pole- miziral z vsemi, ki skušajo prikrivati dramatičnost stanja, pa tudi z Deželo in Friulio, ki sta se umaknili in načrta SEG-Indusvi za preporod goriškega gospodarstva. Upraviteljem in podjetnikom je postavil nekakšen ultimat: Ce se ne bodo takoj zganiti, bodo sindikati sami pripravili in zaceli izvajati svoj načrt za gospodarsko obnovo. Stavka je na Goriškem na splošno uspela, čeprav je v javnem sektorju bojkot avtonomnih sindikatov zmanjšal udeležbo. Kljub temu so bili mnogi javni uradi zaprti. Solniki večinoma niso stavkali, a so lahko vseeno “počivali”, ker so stavkali dijaki. Tako je bilo tudi na slovenskih višjih šolah, kjer je velika večina dijakov vCeraj stavkala. POLITIKA Začasno uglajena nasprotja v PSI Stacul pomiril gorške "disidente" Nevarnost razkola, ki je pretila v vrstah PSI v Gorici, je zaenkrat mimo. Prejšnji večer je na skupščini elanov stranke v mestu prišlo do kompromisa med pokrajinskim koordinatorjem Francom Staculom, ki je z večino v stranki na pokrjainski ravni pobudnik ti. manifesta za prenovo PSI, in v Gorici dokaj moCno skupino disidentov. Razlike med enimi in drugimi zadevajo korenitost prenove, vprašanje izločitve v podkupninske afere vpletenih elanov, pa tudi bodoča zavezništva, saj je Stacul za povezovanje na levici, goriški elani (večinoma so to nekdanji socialdemokrati) pa za sredinska zavezništva. Spor se je vsaj začasno ugladil, ko je Stacul pojasnil, da je manifest le temelj za razpravo in ne vsebuje obvezujočih kongresnih tez ali vnaprejšnjih opredelitev. S tem je pomiril nasprotnike, ki so ga obtoževali avtoritarizma in z vrha vsiljenih odločitev. Predstavil je tudi nov dokument z načeli, ki naj bi usmerjala prenovo PSI. O tem bo še govor na pokrajinskem kongresu. Predkongresna kampanja za včlanjevanje se bo zaključila 7. novembra. Sedež PSI bo dotlej odprt vsak dan od 16. do 18.30. UMOR PAGLAVEC / ISKANJE MORILCEV Preiskovalci na pravi sledi? V sredo so v Štandrežu pokopali 18-letnega Alessandra Alessandro Paglavec Vse kaže, da so policija in karabinjerji na pravi sledi, da izsledijo storilca (ali, verjetneje storilce) srhljivega umora 18-letnega Alessandra Paglavca iz Standreža, ki so ga lovci našli v nedeljo zjutraj v koruznem polju pri Fari. Mladeniča so pokopali v sredo v štandrežu. Preiskovalci so v teh dneh dobesedno prečesali okolja, kjer je imel pokojnik prijateljstva ali poznanstva. Uradnih vesti spričo preiskovalne tajnosti ni, vendar smo med preiskovalci zabeležili dokaj optimistično razpoloženje. Prepričani so, da gre morilce iskati v vrstah malega mladinskega kriminala. Morda so hoteli Paglavca samo “kaznovati”, a so pri tem pretiravali. Precej se govori o sumih na raCun 17-letnika iz Fare, h kateremu je Paglavec menda bil namenjen v soboto. Mladenič je v nedeljo dejal, da Paglavca že dosti časa ni videl, izkazalo pa naj bi se, da ni tako. To sicer še ne pomeni krivde^ morda pa fant nekaj prikriva. Druga (ali ista) sled pelje v Krmin in mnogi so prepričani, da je treba morilce iskati prav med tamkajšnjimi prestopniki. Jože Pirjevec predstavi na gradu svoj Vidov dan V okviru Srečanj z avtorji, ki jih prireja Upravni odbor Kulturnega doma, bo danes ob 18. uri v dvorani Pokrajinskega muzeja na goriškem gradu srečanje z avtorjem knjige»Il giomo di san Vito (Jugoslavia 1918-1992 Storia di una tragedia) «, prof. zgodovine na univerzi v Padovi, Jožetom Pirjevcem. Pirjevčevo zajetno knjigo je izdala vsedržavna založba RAI Nuova Eri in je požela veliko zanimanje: bila je takoj razprodana, tako da so morati natisniti že po slabih dveh mesecih novo izdajo. Jože Pirjevec je izreden poznavalec zgodovine na Balkanu. Knjiga Vidov dan opisuje zgodovino jugoslovanske države in sega vse do današnjih dni. Na šeststo straneh je živo podana zgodovina jugoslovanskih narodov, tako živo, da so italijanski novinarji mnenja, da je bila knjiga nujno potrebna za boljše razumevanje vojne in vsega političnega dogajanja na tleh bivše Jugoslavije. Nocojšnja predstavitev je izrecno namenjena italijanski javnosti, gotovo pa bo zanimiva tudi za slovensko občinstvo. 1993: 96 let tradicij e in kakovosti MS B Vabi cenjene stranke in prijatelje B iSbeESfe •ftSilsisSBS ± .4« y na otvoritev novih prostorov, ki bo v soboto 30. oktobra ob 18.30. ducci, 49 - Tel. 0481/535657 Gorica - ulica KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Cliffhanger«. Igra Silvester Stallone. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.30-19.15-22.00 »11 socio«. I. Tom Cruise. VERDI Zaprto. TRZIC COMUNALE 17.30-20.00-22.30 »II segreto del bosco vecchio«. Rež. Ermanno Olmi. P. Villag-gio, M. Piccoli. H RAZSTAVE V GALERIJI EXIT v ulici Favetti 16/3 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slik in risb Gian-carla Doliaca iz Krmina. Doliac velja za minimali-sta in se bo v Gorici predstavil z najnovejšimi deli, med katerimi posebno izstopajo risbe z ogljem. Razstava bo na ogled vsak torek, Četrtek in soboto od 17. do 20. ure v galeriji Exit do 30. novembra letos. □ OBVESTILA PSD NAS PRAPOR priredi v soboto, 13. novembra, martinovanje pri Radikonu. Prijave sprejemata Anica Primožič in Albert Sošol. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 7. novembra tradicionalno martinovanje v gostišču Al Fogolar v Ga-lianu pri Čedadu. Prijave do 3. nov. pri poverjenikih in na sedežu društva. KD OTON ZUPANČIČ priredi 6. novembra zveCer tradicionalno martinovanje v domu Andrej Budal v Štandrežu. Prijave sprejema Marta, tel. 21407. KD BRIŠKI GRIČ V STEVERJANU priredi martinovanje v petek, 12. novembra. Prijave do 7. novembra: Silvan Pittoli -tel. 884226 ali Roman Ju-retiC - tel. 884018. E KONCERTI V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI bo nocoj ob 20.30 koncert Colora-do String Quarteta (Julie Rosenfeld, Deborah Red-ding, Francesca Martin Silos, Diane Chaplin). Koncert je v sklopu abonmajske sezone Lipi-zer. Na sporedu so skladbe Haydna, Ravela in Schuberta. [ ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Mario Colonna iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10.10 Rosa Pamich iz bolnišnice sv. Justa v Tržič, ob 11.00 Ernesta Grion vd. de Fornasari iz splošne bolnišnice v LoCnik, ob 13. uri Ivan (Vanko) Delpin iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Podgori, ob 13.15 Ermanno Tof-ful iz splošne bolnišnice v Marian. t Umrl je moj dragi Ivan - Vanko Delpin Pogreb dragega pokojnika bo danes, 29. tm., ob 13. uri iz bolnišnice sv.Justa v podgorsko cerkev. Žalostno vest sporoča Angela. Podgora, 29. oktobra 1993 KD Andrej Paglavec in sekcija VZPI - ANPI iz Podgore izrekata Angeli in svojcem iskreno sožalje ob prerani izgubi Vankota Delpina. KD Paglavec in VZPI - ANPI ~-----BESE* AP/Wrn. j. Castello/Ci BELGIJA NIZOZEMSKA FRANCIJA PORTUGALSKA NOVICE Walensa na Finskem HELSINKI - Poljski predsednik Lech VValensa je prispel na dvodnevni uradni obisk na Finsko, kjer se bo z gostiteljema, finskim predsednikom Mannom Koivistom in premierjem Eskom Ahom, pogovarjal predvsem o evropski varnosti in sodelovanju ter o sodelovanju med baltiškimi državami. Ob prihodu v Helsinke se je poljski predsednik zavzel, da bi Finska opustila svojo nevtralno politiko in se vključila v zvezo Nato. Menil je tudi, da je konec hladne vojne v varnostni strukturi vzhodne Evrope povzročil nevarno praznino. (Reuter, STA) Ameriško-beloruski sporazum VVASHINGTON - Ameriški obrambni minister Les Aspin in njegov beloruski kolega Pavel Kozlovski sta podpisala sporazum o ameriški pomoči pri odpravi jedrskega orožja z beloruskega ozemlja ter o ameriški gospodarski pomoti tej nekdanji sovjetski republiki. Belorusija se bo, kot to izhaja iz določil sporazuma, proglasila za nevtralno državo, 72 mobilnih jedrskih raket SS-25 pa bo izročila Rusiji, kjer jih bodo uničili. (Reuter) Aristid poziva OZN NEW YORK - Izgnani haitski predsednik Jean-Ber-trand Aristide (na sliki Telefota AP) je v dramatičnem govoru na zasedanju generalne skupščine pozval OZN, naj izvedejo »popolno blokado« proti vojaškemu samodržcu Cedrasu, ki je nasilno prevzel oblast. Na tiskovni konferenci je izjavil, da bi morala OZN tudi z zračno blokado vojaško vlado prisiliti, da se umakne. Po njegovem mnenju so ZN to dolžni storiti, saj to dovoljuje sedmo poglavje Ustanovne listine OZN. (Reuter) BURUNDI / PLEMENSKI BOJI V PRESTOLNICI SE NAPREJ DIVJAJO Hillary Clinton na obisku v bolnišnici Zdravstvenemu naCrtu predsedniškega para Clinton bodo kljub spremembam in popuščanjem nedvomno sledile neskončne razprave v kongresu, Časopisih, noCnih radijskih oddajah in med ameriškimi prebivalci. Toda Američani bodo avgusta, ob koncu sedanjega kongresnega zasedanja, najverjetneje vendarle dobili zdravstveno zavarovanje za vse. Med tistimi, ki si ne morejo privoščiti zdravnika, namreč niso samo brezdomci ali brezdelneži, ampak tudi številni delavci in navadni ljudje iz soseščine. Ti so politikom že z izvolitvijo Billa Clintona za predsednika povedali, da imajo dovolj negotovosti. Američani zahtevajo nov zdravstveni naCrt, ki jih bo približal standardom drugih razvitih držav. Barbara Kramžar Premierka Kinigi prosi mednarodne mirovne sile za takojšnje posredovanje KIGALI, BUJUMBURA - V Četrtek so se sestali ministri treh Burundiju sosednjih držav, Ruande, Zaira in Tanzanije. Pogovarjali so se o neuspelem vojaškem udaru in ZN poslali prošnjo za posredovanje mednarodnih mirovnih sil. Pogovarjali so se tudi o usodi 500.000 beguncev, ki so v Času udara pobegnili v omenjene tri države in se ne na-njeravajo vrniti v domovino, dokler tam divjajo plemenski boji.Premierka se kljub temu, da so se ministri pogovarjali o njeni državi, ni udeležila pogovorov. Sestala se je namreč s posebnim poslancem ZN Jamesom Jonahom, vendar uradnega poročila o pogovorih ni. Iz neuradnih virov se je razvedelo, da je Kinigi zaprosila za mednarodno vojaško zaščito svoje vlade pred voj-ski poveljujočimi Tutsiji. Burundska vlada je sporočila, da so aretirali 10 zarotnikov, 40 pa jih je pobegnilo v Zaire. Sodili jim bodo za umor predsednika Ndadaya in šestih ministrov. Neuradni viri dodajajo, da so zarotniki krivi za smrt vsaj 2000 ljudi, ki so življenje izgubili med poskusom udara, ali pa med plemenskimi boji. V burundskem glavnem mestu pa še vedno ni miru. Za zmedo so tokrat poskrbeli ljudje, ki so na ulicah vzklikali provladna gesla, obenem pa pozivali premierko Kinigi in njeno vlado, ki se še vedno skriva v poslopju francoskega veleposlaništva, naj ponovno prevzamejo oblast v državi. Policija trdi, da plemenski boji še niso ponehali. Ubiti predsednik Ndadaye je namreč pripadal plemenu Hutu, ki se zdaj maščuje plemenu Tutsi, ki je poveljevalo vojski. Reuter Burundski vojak straži pripadnike plemena Tutsi (Telefota: AP) ES / IZREDNI VRH DVANAJSTERICE V BRUSLJU Namesto proslave demonstracije in razprtije Brez že tradicionalnih notranjih sporov tudi tokratne bo šlo V Bruslju o Evropi Danes se bodo v Bruslju sestali predsedniki držav in premieri evropske dvanajsterice. V novi palači sredi belgijske prestolnice bodo proslavili veljavnost maastrichtske pogodbe, ki so jo podpisali decembra 1991, veljati pa začne v ponedeljek, 1, novembra. Pogodba predvideva tudi vpeljavo enotne valute ekuja, ki naj bi predvidoma z začetkom leta 1999 postal uradna valuta v dvanajsterici. IRSKA IVEL. BRITANIJA BRUSELJ - Belgijska prestolnica se na izredni vrh voditeljev držav in vlad Evropske skupnosti pripravlja na vse načine. Ob desetih dopoldne, ko se uradno odpre bruseljski vrh, bo po ulicah demonstriralo od 30 do 40 tisoč Belgijcev. Splošno stavko organizira socialistični sindikat FGTB, pridružili pa se ji bodo tudi javni prevozniki: ustavil se bo promet z vlaki, avtobusi in tramvaji, zaradi nenehnega krčenja proračuna pa se bo stavki pridružila tudi radijska postaja RTBF, ki oddaja v francoščini. Načelna stališča voditeljev ES lahko strnemo v dve točki: razdelitev še »prostih« institucij ES in poostren nadzor nad delom Evropske Kaj vse prinaša maastrichtski sporazum? Pomembnejše točke Pogodbe o Evropski uniji, ki stopi v veljavo 1. novembra in je bolj znana kot Maastrichtska pogodba: * ustanavlja novo Evropsko unijo, ki obsega Evropsko skupnost in njenih dvanajst Članic; * teži k »še tesnejši uniji prebivalcev Evrope«; * Evropski skupnosti dodeljuje novo ali večjo vlogo na nekaterih področjih (varstvo okolja, izobraževanje, zaščita potrošnika, javno zdravstvo, vseevropska komunikacijska, transportna in energetska mreža); * Evropski parlament dobi več besede pri oblikovanju zakonov in pravico veta na nekatere zakonodaje; * določi umik in kriterije za Gospodarsko in monetarno unijo, ki vodi k oblikovanju enotne valute v dvanajsterici in ki naj bi začela veljati s 1. januarjem 1999; * določi pravila za skupne akcije Evropske skupnosti in tako poskrbi za postopno oblikovanje enotne zunanje in varnostne politike; * jasno pove, da mora biti bodoča evropska obrambna politika kompatibilna s politiko zveze Nato; Zahodnoevropska unija, ki jo sestavlja devet držav članic, je zarodek obram- bne sile Evropske skupnosti; * skrbi za policijsko in pravno sodelovanje med vladami dvanajsterice, od vprašanj imigracije in azilantov do boja proti organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili; * ustanovitev Evropola, novega jedra policijske obveščevalne agencije, ki bo obsegala vse države članice. Posebnost pogodbe je, da se zunanja in pravna politika razlikujeta od tradicionalnih kompetenc Evropske skupnosti in se usklajujeta na medvladnem nivoju. Dodatni protokoli, deklaracije in odločitve: * vsem članicam, razen Veliki Britaniji dovoli, da prek normalnih mehanizmov Evropske skupnosti vpeljejo skupno socialno zakonodajo; * Veliki Britaniji dovoli, da ne sodeluje pri zadnji stopnji uvajanja monetarne unije in enotne valute Evropske skupnosti; * najrevnejšim državam Evropske skupnosti (Portugalski, Španiji, Grčiji in Irski) zagotavlja finančno pomoč Evropske skupnosti; * Danski dovoli vrsto izjem pri pre- hodu na enotno valuto, skupno obrambno politiko in skupno državljanstvo. (Reuter) komisije. Jacques Delors, predsednik te komisije, je napovedal, da bo svojo debato začel s kritiko dvanajsterice, Ceš da vlade ne storijo dovolj za zaustavitev naraščanja brezposelnosti. Francija in Nemčija pa vidita stvari drugače: v skupnem pismu sta vse članice pozvali k temeljitejšemu nadzoru dela Evropske komisije in pogostejšemu sestajanju ministrov ES, natančneje, vsaj dvakrat mesečno. Francoski premier Edouard Balladur je izjavil, da bo na ministrskih sestankih »Evropska komisija povabljena, da natančno poroča o svojem delovanju v zadnjih dveh tednih in bo hkrati prejela natančna navodila za nadaljnje delo«. Takšnemu protikomisijske-mu razpoloženju se je pridružil tudi belgijski premier Jean-Luc Dehaene. Glede re-dnejšega sestajanja ministrov je sicer zadržan, vendar idejo podpira. »Srečanje mora pokazati, da pomeni pomembno fazo izgradnje Evrope,« je izjavil in dodal: »Verjamem, da je redna politična kontrola nad delom Evropske komisije potrebna, vendar se mora razvijati v smeri federalističnega tipa Evrope, kakšnega podpiram. Poostriti bi morali nadzor nad delom Evropskega parlamenta, ki ne izključuje tesnejših vezi med ministrskim svetom in Evropsko komisijo. Tako bi se izognili številnim nesoglasjem.« Bruseljski vrh torej ne bo v znamenju zmagoslavlja, temveč konkretnega razpravljanja o usodi in kompetencah že obstoječih institucij ES ter o lokacijah bodočih ustanov. Odvračanje od perečih problemov, na primer pogajanj v Gattu in balkanske vojne, so voditelje Evropske skupnosti pripeljala do notranjih problemov, ki, kot vse kaže, niso bistveno enostavnejši. Bruseljski vrh napoveduje notranje spore - to pa lahko pomeni le eno: da se Evropska skupnost ni kaj dosti spremenila. (AFP, Reuter) Podpisniki maastrichtske pogodbe Počasno potovanje ES Iz Maastrichta do Bruslja je le dobro uro vožnje, vendar je Evropska skupnost za to pot potrebovala dve leti. Maastrichtska pogodba, ki se imenuje po majhnem nizozemskem mestu ob reki Maas, kjer so se decembra leta 1991 sestali voditelji držav članic Evropske skupnosti, je prestala prve ovire. Na poti iz Maastrichta je Evropska skupnost doživela marsikaj. 10. december 1991: Voditelji Evropske skupnosti se dogovorijo, da bodo sklenili Pogodbo o Evropski uniji, ki bo vključevala okrepitev političnih vezi med dvanajstimi članicami, določala okvire za skupno zunanjo politiko, dala nova pooblastila Evropskemu parlamentu in določila urnik za vpeljavo enotne valute do leta 1999. 7. februar 1992: Zunanji in finančni ministri Evropske skupnosti se vrnejo v Maastricht in formalno podpišejo maastrichtsko pogodbo. 3. junij 1992: Danci na referendumu zavrnejo maastrichtsko pogodbo, kar v skupnosti sproži plaz dvoma o prihodnosti pogodbe in s tem Skupnosti. 18. junij 1992: Irci na referendumu glasu-jejojo »za« Maastricht. 20. september 1992: Francozi na referendumu odobrijo maastrichtsko pogodbo. 12. december 1992: Vrh Evropske skupnosti v škotskem Edin-burghu potrdi predanost maastrichtski pogodbi in Danski dovoli, da ne upošteva nekaterih določil maastrichtske pogodbe. 1. januar 1993: Evropska skupnost zamudi v Maastrichtu začrtan rok, ko naj bi pogodba stopila ljavo. 1. februar 1993: Zunanji ministri Evropske skupnosti se začnejo o članstvu pogajati s Švedsko, Finsko in Avstrijo. 5. april 1993: začnejo se pogajanja z Norveško. 18. maj 1993: Danci na drugem referendumu glasujejo za maastrichtsko pogodbo. 2. avgust 1993: Velika Britanija po dolgi in razburljivi debati v parlamentu ratificira maastrichtsko pogodbo. 18. oktober 1993: Nemčija kot zadnja dr- žava Evropske skupnosti ratificira pogodbo, ko ustavno sodišče zavrne obtožbe, da maastrichtska pogodba krši nemško ustavo. 25. oktober 1993: Predsednik Evropske komisije ]acques Delors obtoži vlade dvanajsterice, da v boju proti naraščajoči brezposelnosti ne storijo dovolj. 27. oktober 1993: Nemčija in Francija pozoveta k rednim srečanjem ministrov ES za evropske zadeve, ki naj zagotovijo temeljitejši politični nadzor nad delom Komisije. (Reuter) Ulstru se mir spet ■ . .. Bi___ izmika BELFAST - Včeraj so v katoliški četrti Belfasta ubili katolika, njegov triletni sin pa je bil v bombni eksploziji hudo ranjen. Po mnenju policije je napad izvedla Ira, saj je bil ubiti moški znan kot zagovornik mirnega razreševanja konflikta. Analitiki menijo, da atentat pomeni tudi konec optimizma. Irski zunanji minister Dick Spring je v sredo v dublinskem parlamentu predlagal začetek pogovorov med predstavniki britanskih in irskih oblasti ter Sinn Feinom, političnim krilom Ire. Prvi pogoj za začetek pogajanj o usodi Severne trske pa je po Springovih besedah pripravljenost vpletenih strani, da se odrečejo oboroženemu reševanju ulster-skega gordijskega vozla. Nadaljnji udarec preura-njenim pričakovanjem o skorajšnji rešitvi spora pa je zadala navzočnost Gerryja Adamsa, voditelja Sinn Feina, na pogrebu Thomasa Begleya, ubitega pripadnika vojaškega krila Ire. Adams se je pred kratkim sestal z Johnom Humom, voditeljem zmernih irskih nacionalistov, ki se zavzemajo za dialog s protestantsko stranjo. Nekateri poznavalci so srečanje označili kot posledico oslabitve skrajne usmeritve v Sinn Feinu ter večjo pripravljenosti za dialog z ulsterskimi protestanti in britanskimi oblastmi. Danes se bosta v Bruslju sestala britanski premier John Major ter njegov irski kolega Albert Reynolds, da bi poiskala rešitev za položaj v Ulstru, ki je zaradi novega vala nasilja najbolj kritičen v zadnjih desetih letih. (Reuter) _______ ZDA / NOVI ZAKON O ZDRAVSTVU___ Predsedniški par Hillaiy in Bill Clinton išče srednjo pot Novosti so za Američane odločilnega pomena Po devetih mesecih burne politične razprave, resnih dvomov in velikanskih pričakovanj je ameriški predsedniški par kon-čno predstavil natančen naCrt reforme zdravstvenega sistema. Tisti, ki so Billa in Hillary Clinton obtoževali nejasnosti, se bodo lahko zdaj poglobili v 1342 strani zakonskega predloga ali - konec koncev živimo v obdobju visoke tehnologije - v 1,4 milijona računalniških enot na dveh diskih. Predsednikov predlog zdravstvenih reform skuša poiskati srednjo pot med kanadskim sistemom državno nadzorovanega zdravstva in sedanjim ameriškim »laissez-faire« sistemom, v katerem cene zdravstvenih uslug narekujejo zdravniki, farma- cevtske družbe in zavarovalnice. Ker jih nihče ni mogel nadzorovati, so cene za zdravstvene usluge v zadnjih letih rasle trikrat hitreje od inflacije in ZDA se lahko »pohvalijo«, da za zdravstvo namenijo najvišji odstotek nacionalnega bruto proizvoda med vsemi razvitimi državami. Američani imajo zato odličen zdravstveni sistem, ki vsak dan odkriva nova zdravila in nove, uspešnejše načine zdravljenja - toda samo za tiste, ki si ga lahko privoščijo. Slovenci, ki smo še vedno navajeni razmeroma poceni in dostopnega zdravstvenega sistema, težko razumemo neskončne razprave o vprašanju, ali država lahko prepusti 37 milijonov ljudi na milost in nemilost boginji Mora- ni, prirojenemu zdravju in debelini svoje denarnice. V ZDA pa so vsaj doslej tudi za posameznike usodna vprašanja presojali skozi očala učinkovitosti. Toda Časi so se spremenili tudi v najbolj kapitalistični državi sveta. Američani so ugotovili, da nujno potrebujejo malo socializma - ali bolje povedano, socialdemokracije. Ameriški senatorji ah elani predstavniškega doma, ki zahtevajo zahodnoevropski ali kanadski način, se bodo v naslednjih mesecih pritoževali, da novi sistem zaradi zapletenosti omogoča preveč izjem. Ideološki nasledniki Ronalda Reagana, ki se jim dvignejo lasje že ob omenjanju višjih davkov, pa bodo stokrat pretehtali vsak stavek Clintonovega predlo- ga in presojali, Ce preveC obremenjuje podjetnike in davkoplačevalce. Podjetniki, ki bodo odslej morati poskrbeti za svoje delavce, že sedijo pred svojimi računalniki in izračunavajo stroške. Na Clintonovo veliko veselje mnogi, tudi manjši in revnejši, ugotavljajo, da bodo s pomočjo državnih nadomestil lahko poskrbeti za zaposlene. Poleg tega sta Hillary in Bill Clinton v svojem natančnem načrtu popustila kritikom, ki so se bali obvezne izbire zdravnika. Američani si bodo lahko izbrati tudi drugega zdravnika od tistih, ki jim jih bodo priporočila nova po-1 državna ali zasebna in nepridobitniška zavarovalniška telesa, Čeprav bodo morali zanje plačati več. Petek, 29. oktobra 1993 SVET RUSIJA / JELCIN PRIVIJA RUSKE REGIJE Carju, kar je carjevega... Moskva terja od republik več milijard rubljev ' MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je odločil, da bo preveč samosvojim ruskim regijam pokazal, kdo je gospodar. Ukazal je namreč, naj v državno blagajno vplačajo milijarde rubljev, ki jih dolgujejo za državne davke, sicer jim bo centralna oblast umaknila vso gospodarsko podporo. Ukinili jim bodo možnost izvažanja, uvažati ne bodo mogle niti nujno potrebnih izdelkov, poleg tega pa ne bodo deležne državnih subvencij. Ukrepi napovedujejo, da je Jelcinu prekipelo. Očitno se je odločil, da bo z neposlušnimi regijami, ki se trdovratno oprijemajo še zadnjih preostalih sovjetskih struktur, opravil še pred decembrskimi volitvami. V sredo je preklical tudi določila, ki so doslej prepovedovala prosto prodajo zemlje. S tem je verjetno zadal odločilen udarec kolektivnim kmetijskim zadrugam - najvidnejšemu ostanku preteklega režima. Ukrepi pa nimajo zgolj političnega ozadja. Jelcin hoCe namreč z njimi zapolniti zevajoče praznine v državnem proračunu, ki je bil med dru- gim eden glavnih predmetov spora med njim in v kremeljski krizi razpuščenim parlamentom, na strani katerega je bilo veliko od 88 ruskih regij in republik, ki so si prizadevale povečati svoje pristojnosti na raCun centralne oblasti. Velika večina omenjenih predelov federacije, ki jih je vodil Tata-rastan, je letos prenehala s plačevanjem državnih davkov in zato danes zneski, ki jih dolgujejo federaciji, dosegajo astronomske vsote v milijardah rubljev. Jelcin je ukazal, naj razpustijo lokalne sovjete v začetku, najpozneje pa do srede prihodnjega leta, etničnim republikam, ki uživajo večjo naklonjenost, pa je predlagal, naj sledijo njihovemu zgledu. Napovedane sankcije glede izvoza bi najbolj občutile regije, ki imajo veliko rudnih bogastev, obenem pa bi vse občutile prepoved uvoza zanje pomembnih izdelkov. Nezadovoljstvo in globoka prizadetost zaradi Jelcinove revolucije govori tudi iz kljubovalnega uradnega poročila z zadnje seje regionalnega sveta v Sver-dlovsku. Na svojem zadnjem zasedanju pred razpustom v okviru Jelcinovih političnih reform so poslanci sklenili, da bodo proglasili Uralsko republiko. Sverdlovsk je Jelcinovo rojstno mesto... Reuter Boris Jelcin je v sredo zvečer podpisal, v Četrtek zjutraj pa objavil predsednški dekret, s katerim odpravlja iz Časov Sovjetske zveze po vsem svetu »slavne« kolektivistične kolhoze in državne solhoze in odpira vrata popolni privatizaciji zemlje. Vsaj teoretično bo vsakdo, ki je doslej delal na državnih posestvih, dobil »certifikat o lastništvu«, na katerem bo označen tudi košCek zemlje, ki naj bi mu pripadal. Teoretično naj bi tako med zasebnike razdelili 223 milijonov hektarov zemlje. Vsak imetnik »certifikata« (ki v resnici pomeni samo pravico do lastništva zemlje) bo moral dokazati, da je zainteresiran za kmetijsko proizvodnjo, z lokalnimi oblastmi se bo moral pogoditi o ceni, pri specializiranih bankah pa si bo moral zagotoviti denar za nakup. Ze ob predstavitvi predsedniškega dekreta pa so v Moskvi opozorili, da »si ni mogoče zamišljati, da bi v Rusiji kolhozi in solhozi izginili čez noč«. Aleksander Kalinin, ki je v vladi odgovoren za kmetijsko predelovalno industrijo meni, da »nihče ni sposoben na hitro zamenjati sedanje infrastrukture, zagotoviti preskrbe in organizirati prodaje kmetijskih pridelkov«. V prihodnje naj bi namesto dekretov z vrha kmetijsko proizvodnjo in preskrbo s hrano urejal trg, vendar bo prehod postopen. (AFP) Ruski predsednik Jelcin uresničuje agrarno reformo (Telefoto: AR) Razrešen dosedanji urednik moskovske Pravde Seleznov MOSKVA - Moskovska Pravda, glas komunistične opozicije, se je uklonila vladnim pritiskom in razrešila svojega urednika Genadija Selezno-va v upanju, da bo Časopis lahko ponovno začel izhajati. Seleznov je v pogovoru dejal, da je z mesta urednika odstopil zaradi ultimata ministrstva za informiranje. »Obljubili so nam, da je samo še vprašanje nekaj dni, da bo Pravda ponovno na ulicah,« je dejal Seleznov. Ob tem je opozoril na še eno zahtevo ministrstva za informiranje, da namreč Pravda spremeni svoje revolucionarno ime, ki pomeni resnico. »Večina v kolektivu je proti tej zahtevi, Časopis bo še naprej ohranil dosedanje ime. Seleznov meni, da ime ne bo ovira, da časopis ne bi še naprej izhajal, saj naj bi bil glavni namen oblasti odstaviti urednika. Dejal je, da je ministrstvo za informiranje zagoto- vilo, da bodo Pravdo ponovno zaceli tiskati. »Upam, da nas ne bodo prevarali in da bo Pravda začela izhajati že v soboto ali v torek.« Pravda in večina opozicijskih časopisov je bila prepovedana potem, ko so Jelcinovi pristaši zlomili odpor parlamentarcev. Ministrstvo za informiranje je tedaj zahtevalo, da Pravda zamenja svojega urednika in ime, še preden bo začela ponovno izhajati. Sedanja zakonodaja zapoveduje, da Časopis lahko prepove samo sodišče. Jelcinovi sodelavci so povedali, da bi morala prepoved izhajanja Časopisov prenehati veljati s koncem veljave izrednih razmer, v torek 18. oktobra. Uslužbenci Pravde so Seleznova razrešili v sredo ponoči, naloge urednika pa bo opravljal nekdanji Pravdin dopisnik iz ZDA Viktor Linnik. Anatolij Verbin, Reuter GRUZIJA / VLADNE SILE NAPREDUJEJO Vojska se naglo bliža Zugdidiju Uporniki, ki se nočejo predati, so svoje sile skoncentrirali sv bližini ogroženega mesta TBILISI - Potem ko so gruzijske enote v noči s srede na Četrtek zavzele mesto Sobi v zahodni Gruziji, ki je bilo do nedavnega še v rokah upornikov odstavljenega predsednika Zvijada Gamzahurdija, agencije še naprej poročajo o uspehih vladne vojske. Uporniški vojaki imajo v rokah samo še Zugdidi, kjer je tudi njihovo oporišče, vendar se vladne sile po zasebi Kobija mestu naglo približujejo. Po nekaterih podatkih so od njega oddaljeni samo še 15 kilometrov. Vlada predsednika Edvarda Sevar-dnadzeja je od upornikov že za- htevala, da se predajo in tako preprečijo nadaljevanje prelivanja krvi ter se izognejo nepotrebnim žrtvam predvsem med civilnim prebivalstvom. Vplivni vojaški voditelj Jaba Ioseliani je upornikom dejal: »NoCem, da se odvije še ena tragedija. Edina pot za preprečitev krvavih dogodkov je predaja.« Ob tem je poudaril, da se bo »vlada usmilila vseh uporniških vojakov«, ki se bodo odločili za predajo. Vendar pa to ne bo veljalo za njihove voditelje . »Prebivalci Zugdidija morajo prisiliti upornike v predajo, saj so njihovi voditelji stori- li nezaslišane zločine,« poudarja Ioseliani. Kot poroCa Reuterjev dopisnik, so uporniki odločeni nadaljevati boj proti vladnim enotam, svoje sile pa so z vso težko oborožitvijo skoncentrirali v oporiščih v bližini Zugdidija. Provladni župan mesta Kutajsi je povedal, da je Gamzahurdija še vedno nekje v zahodnem območju Migrelije. Neki gruzijski vojak naj bi po Reuterjevih poročilih videl vzleteti zasebno letalo z letališča v mestu Senata, zaradi Cesar nekateri sklepajo, da je Gamzahurdija spet pobegnil. Agencije Uporniki gradijo okope Uporniki, ki hočejo vrniti na oblast strmoglavljenega predsednika Gamzahurdija, so zgradili okope in se organizirali v gverilskih skupinah, ki skušajo zaustaviti vladne čete. Sugdidi ABHAZIJA Deželo so septembra zasedli Uporniki gradijo okope okoli mesta in gverilske skupine se umeščajo v bližnjih gozdovih. JUŽNA RUSIJA Vladne čete so zasedle pristanišče Črno Batumi • ...C ... , Samtredija'7...... V> GRUZIJA OSETIJA i Glavne : železn. : proge V ADZARIJA Tbilisi "••• b.. -iv X__ V TURČIJA AZE AZERBAJDŽAN ARMENIJA PREDSEDNIK HRVAŠKEGA ZDRUŽENJA BORCEV Verjeli smo, da bodo obljube izpolnili Pogovor z nekdanjim partizanom Denačem .Steve Pagani/Reuter ZAGREB - O dveh rečeh je sanjaril Ivan De-nad, ko se je pred pol stoletja v bosanskih hribih boril proti Hitlerjevim vojakom. O koncu nacistične okupacije in o samostojni Hrvaški. Prva želja se mu je uresničila še kot mladeniču, druga pred dvema letoma. Nekdanji Titov partizan opisuje hrvaško vojno za neodvisnost kot nadaljevanje davno začetega boja Priznava pa, da so ljudje v povojnem zanosu podprl komunistično vodstvo. »Borili smo se za avtonomijo in verjeli, da ho Jugoslavija izpolnila naša pričakovanja. Izkazalo se je drugače,« pripoveduje šestinsedemde-setletni Denač, predsednik hrvaškega združenja borcev. »Podpiral sem Tita, ko se je uprl Stalinu, a sem kmalu spoznal, da se ruskega vpliva ne bo nikoli pov- sem otresel« Mnogo Hrvatov je razočarala že prva Jugoslavija, predvsem diktatura kralja Aleksandra in srbska nadvlada. Od rojstva v vasici pri Zagrebu leta 1917, ko je bila Hrvaška še del av-stroogrskega imperija, pa do danes, je Denač preživel vrsto balkanskih viharjev. Po napadu na Jugoslavijo je zapustil razpadajočo kraljevo vojsko in se pridružil protifašističnim silam, ki so jih sestavljali tako Hrvatje kot Srbi in Slovenci. »Nisem se hotel bojevati pod zastavo NDH,« pove. Tudi srhljivih prizorov, ki v marsičem spominjajo na- današnje vojne grozote, ni pozabil. Dolina reke Lašve, kjer so Ivan in tovariši postavljali zasede patruljam tretjega rajha, je danes prizorišče spopadov med Hrvati in Muslimani. Nekateri partizanski veterani so se pridružili enotam na prvi bojni črti. Hrvaška borčevska organizacija ni doslej navkljub stalnim pritiskom v svoje vrste sprejela niti enega usta-škega vojaka. Jugoslovanski partizani so postati zvesti prijatelji, ne glede na narodnostno poreklo. Njihovi sinovi in vnuki se smrtno sovražijo. Tudi DenaCu ni prav nič žal Jugoslavije, obžaluje pa izgubo starih tovarišev. Rikard Pavelič, devetin-šestdesetletni sekretar združenja veteranov, se je prav tako boril z ramo ob rami s Srbi. Pri tem je zašel v vrsto neprijetnih položajev. Spoštoval je Tita kot sposobnega voditelja, vendar so ga dogoditi po osvoboditvi razočarati »Ce bi Hrvaška pred sedemdesetimi leti ostala del Avstro-Ogrske, bi btii danes med najbogatejšimi Evropejci,« z vzdihom ugotavlja. Hrvaški premier Valentič obsodil izselitev predsednice DA ZAGREB - Čeprav so na Hrvaškem poskušali zamolčati nasilno izselitev predsednice Dalmatinske akcije (DA) in predstavnice v saboru Mire Ljubič-Lorger iz njenega stanovanja v Splitu, se je zgodilo prav nasprotno. Predsednik hrvaške vlade Nikica Valentič je to nezakonito dejanje obsodil, Ceš da ima lahko politične posledice za Hrvaško tako na domačem prizorišču kot v tujini. Valentič poudarja, da pri izselitvi predsednice DA ne gre za naključnost in da je vlada izdala ukaz o preiskavi o samovoljnem ravnanju posameznikov v vojski, njihovo ravnanje pa naj bi tudi sankcionirali. Tak način izselitve predsednice DA bi morali obravnavati v okviru mednarodnega položaja Hrvaške in njenega vključevanja v mednarodne organizacije, meni. Na Hrvaškem je bilo že kakšnih tri tisoč nasilnih izselitev iz vojaških stanovanj, ki so po odhodu JLA pripadli obrambnemu ministrstvu in vojski in prav zato imamo ravnanje vlade lahko za uteho. Valentič je v izjavi zapisal, da bosta vlada in on storila vse za zaščito zakonitosti in pravic do varnosti vseh hrvaških državljanov in da bo sabora predlagal zakon, po katerem naj bi vsa vojaška stanovanja prišla na trzišCe. Gordana Go jak BOSNA IN HERCEGOVINA Zekeruah Smajič Zadnji krvavi obračuni v Sarajevu v nasprotju z vse bolj dramatičnimi obračuni v AbdiCevi Zahodni Bosni nimajo primarnih političnih predznakov. Uradno (vsaj za zdaj) kot vzrok obračunov v ospredje postavljajo moralne in ekonomske razloge. Vojaški in politični vrh v Sarajevu se je končno odločil, da bo zaščitil etično substanco glavnega mesta. Dva prava veterana vojne v BiH, Ra-miz Delalid Celo in Mušan Topalovič-Ca-co, pripadata skupini najbolj zaslužnih, ki so »krivi«, da v Sarajevo že ob začetku vojne niso vkorakali »šešljevci, arkanov-ci, beli orli« in drugi klavci. Za zasluge pri obrambi glavnega mesta BiH sta oba prejela najvišja vojaška odlikovanja, Ce pa bi bilo vojne že konec, bi danes zagotovo uživala vse Časti, ki so jih bdi deležni nerodni heroji 2. svetovne vojne v petdesetih letih. Vendar pa prvi videz in sklepi, izpeljani zgolj iz logike, varajo, saj sta oba pogumna in sposobna poveljnika obenem tudi glavna poveljnika organiziranega in gospodarskega kriminala v obkoljenem Sarajevu. O tem se je v opustošeni sarajevski kotlini govorilo že dalj Časa, večkrat pa se je oglasila tudi policija, ki je redno grozila, da bo sarajevski mafiji stopila na prste. Ministrstvo za notranje BiH dobesedno preplavljajo prijave o krajah zasebne lastnine, ki so jo civilistom vestno pobirali vojaki različnih lokalnih poveljnikov, policijski zapisniki pa pričajo, da imajo posamezniki celo zneske v višini od enega do treh milijonov nemških mark. Nenasitna mafija pa se ni ozirala na groaije pobcajev in na občasne graje in pozive iz bosanskega predsedstva, postajala vse bolj lakomna. Po osemnajstih mesecih vojne so pošle tudi najbolj bogate zaloge, tako da so na potezo prišli mafijci, kisov svojih skladiščih nakopičili na tone naropane hrane, alkohola, cigaret in kozmetike. Razcvetati se je začel kriminal belega ovratnika, ljudje, ki so sodelovali pri tovrstni trgovini, pa vedo povedati, da so bili najboljši »poslovni partnerji« španski in ukrajinski unproforjevci. Tako je danes v Sarajevu mogoče dobiti prav vse. Kilogram kave stane fantastičnih 150 nemških mark, bter bencina 60 mark, zobna krema 40 mark, za škatlico cigaret pa je treba odšteti 5 mark. Po nekaj neuspelih poskusih vlade in glavnega poveljstva bosanske vojske, da bi prepovedali točenje alkohola na javnih mestih in da bi zaprli vse lokale, so ponovno zmagali mafijaši iz vrst malih predvojnih tihotapcev, ki jim je vojna prinesla razmeroma visoke vojaške Cine. Nobenega dvoma ni, da je za večino teh visokih činov in za meteorsko vojaško kariero mnogih predvojnih »šminkerjev« še najbolj zaslužen predsednik Izetbegovič, ki ni in ni mogel pozabiti vojaških uspehov pri obrambi Sarajeva ob začetku vojne, ravno tako pa ga je globoko ganila lojalnost ideji o enotnosti in nedeljivosti BiH, za katero so se skupaj borili. Mnogi od njih so si predsednikovo naklonjenost razlagali napačno in tako so se spremenili v vojne kockarje, ki so igrali na vse ali nic. Specali so se s hudičem, ki jih je prepričal, da lahko od tako strašne vojne, kot je bosanska, potegnejo veliko koristi in ogromno premoženje. Slabo organizirana, kadrovsko zdesetkana in prezaposlena državna oblast je zamudila vec priložnosti za zajezitev kriminala, Čeprav je civilna policija za svoje akcije večkrat zahtevala blagoslov državnega vrha. Zaradi pomanjkanja učinkovitih državnih potez so oblast vedno bolj pridobi- vali lokalni šerifi. Danes že pokojni Mušan Topalovič-Caco je samovoljno prestrezal Unproforjeve konvoje, večkrat pa si je drznil zajeti tudi pripadnike mirovnih sil. Njegova posebnost je bila tudi odvažanje civilnega prebivalstva na prve frontne Črte, kjer so kopali vojaške rove. Z neposlušnimi je opravil kar na kraju samem, tako kot so leta 1941 obračunavali zaradi jabolk in sliv. Na desetine ci-vihstov je izginilo ravno po Topalovičevi zaslugi, saj je izrabljal moč orožja in jih silil kopati rove le nekaj deset metrov od sovražnikovih položajev. Tudi grozljivo tankovsko obstreljevanje Sarajeva 16. oktobra je izzval Gačo osebno, saj je samovoljno prestregel srbski konvoj, ki je pod zaščito pripadnikov Unproforja potoval od Pal proti sarajevskemu predmestju kukavica. Vojaško gledano je bila akcija vec kot uspešna. Kolono so razbib, vedno srbskih vojakov pobili, vojaško opremo pa uničili ali zaplenili. Zaradi srbskega maščevanja pa je življenje izgubilo veC kot 20 Sarajevčanov, vec kot 150 ljudi je bilo ranjenih. Alija Izetbegovič ni imel vec izhoda. Zaradi vladne tolerantnosti do nereda v predelu države, ki mu predsednikuje, so Na bosanskem črnem trgu so poslovali tudi pripadniki Unproforja (Telefofo: AP) v predsedstvo BiH vse pogosteje prihajati ostri protesti. Ne smemo pozabiti, da je Izetbegovič vstopil v zadnje obdobje svojega tretjega enoletnega mandata za funkcijo predsednika predsedstva BiH. Po bosanski ustavi bi mu morah 20. decembra mandat podaljšati ah pa na najvišjo vladno funkcijo postaviti novega človeka. Lani so to ustavno normo spregledali, ker so sestavljale! ustave menili, da lahko v vojnih razmerah predsednik predsedstva opravlja svojo funkcijo tudi dlje kot samo dva enoletna mandata. Z novimi ukrepi na področju javnega reda si želi Izetbegovič očitno ponovno pridobiti omajano zaupanje, ki je v vzro-čno-poslediCnem razmerju z nadaljevanjem vojne in vedno hujšimi izgubami na muslimanski strani. Njegov obračun z mafijo kaže, da namerava še enkrat sedeti na stolčku predsednika zaenkrat še uradno obstoječe BiH. Ni naključje, da poskuse za vzpostavitev reda v Sarajevu mnogi povezujejo s podelitvijo mandata za sestavo nove vlade BiH dr. Harisu Silajdžiču, ki velja za doslednega, ambicioznega in sposobnega pobtika nove generacije. Doslej ni še ni-kob govoril Česa, Cesar potem ne bi tudi naredil. Med drugim ni nikoli zanikal, da je odločilno prispeval k veleposlaniški službi svoje sestre. Z enako iskrenostjo je redno kritiziral novinarje in vsa bosanska uredništva. Brez dlake na jeziku je izražal svoja mnenja o vseh stvareh, svoje stališče pa je vedno tudi konstruktivno in brezpogojno zastopal in branil. Zagotovo ni nobenega razloga, da bi svoje lastnosti spreminjal zdaj, ko so mu zaupali tako pomembno in odgovorno nalogo, kot je sestava vlade. Silajdžič je v domovini preživel le malo Časa in zato ni - kot Izetbegovič - moralno in Čustveno vezan na lokalne poveljnike. Napovemo lahko celo, da bo Silajdžič iz Sarajeva naredil mnogo veC, kot bi lahko storil katerikoli drug Človek s kratkega spiska ljudi, ki bi poleg njega še bili primerni za tako pomembno nalogo. Res pa je še nekaj: njegova navzočnost bo zelo pomagala Izetbegoviču, saj je bil njun tandem doslej najbolj usklajen par na bosansko-hercegovskem političnem odru. LJUDJE IN DOGODKI Petek, 29. oktobra 1993 NIGER / TRI DNI PO UGRABITVI NIGERIJSKEGA LETALA Policija vdiia v letalo ter zajela gusarje in rešila talce Pri napadu je bil ubit pilot letala - Je bilo politično ozadje resnično? Nigerijsko letalo v Niameyu po vdoru policije (Telefoto AP) m Rešeni talec s policistoma, ki sta sodelovala pri akciji (Telefoto AP) NIAMEY - Nigerska policija je vCeraj ponoči osvobodila Se zadnjih dvajset talcev, ki jih je skupina zračnih gusarjev od ponedeljka zadrževala v letalu nigerijske družbe. Pri napadu je bil ubit pilot, vse gusarje so prijeli in talce osvobodili. Napad je potekal bliskovito; letališke oblasti so gusarje premamile tako, da se je ugrabljenemu letalu približal fokker z zelo hrupnimi motorji, ki so v ključnih trenutkih zakrili šume, ki jih je povzročil poseben oddelek policije. Policisti so v letalo vdrli malo pred zapadlostjo ultimata, ko so gusarji že polili z bencinom notranjost letala in se pripravili, da ga zažgejo. Nigerske oblasti torej niso sprejele nobene zahteve ugrabiteljev, ki so trdili, da so pristaši demokratično izvoljenega nigerijskega predsednika Abiole. Zahtevah so umestitev Abio-le, kateremu vojaška hunta onemogoča, da bi prevzel oblast, in vzpostavitev demokracije v dežavi. Nato so želeti odleteti v Frankfurt. Predsednik Abiola je vsekakor že v ponedeljek zanikal, da bi bili gusarji njegovi pristaši. NIGER Niamey Q Gusarji so od ponedeljka zadrževali letalo s potniki in posadko na letališču nigerske prestolnice Niamey krp "^lip/Brlan Sipple KONGO 1 0 O ■ L E T N I C A ROJSTVA :W' TtlSSlA Kitajski otroci skoraj ne vedo, kdo je bil Mao Ce-tung... mmumm —'r»i— Barbara Alighiero / Ansa PEKING - Pred mavzolejem na Tienanmenu, kjer je v kristalni krsti shranjeno balzamirano truplo Mao Ce-tunga, se vsak dan vije neskončna vrsta ljudi, ki prihajajo iz vseh krajev Kitajske. Ljudje »romajo« tudi v njegov rojstni kraj, kupujejo razglednice, ure, krožnike in drugo Saro z Mao Ce-tungovim likom. Komunistična Kitajska na tak način praznuje 100-letnico rojstva »svojega ustanovitelja in oCeta«, partija pa poudarja, da je Deng Kiaoping uspel, tam kjer je spodletelo Mao Ce-tungu. Maove zasluge so večje kot napaka, kjub temu da so bile hude, to je uradna teza partije, ki je leta 1981 napravila konec iskanju končne ocene očeta revolucije. Nič ne kaže, da bi tej sklepni oceni Se kaj dodali. Po zlomu komunizma v Sovjetski zvezi, vse kaže, da je kitajska partija skrajno previdna in skuša zatreti vsako kritiko, ki bi z napadom na Mao Ce-tunga postavila pod vprašaj celoten sistem. Če je Mao zagrešil napake, je to storil »kot veliki proletarski revolucionar«, navaja v intervjuju za včerajšnji Renmin Ribao eden od preživelih iz stare Maove garde Bo Vibo. Vsi ga ideološko uvrščajo med konservativce, pragmatično pa je na strani reform. Bo Vibo je v intervjuju med drugim navedel, da je prav Deng Xiaopin »konCno našel pot za izgradnjo socializma po kitajski meri, pot, ki jo je tudi Mao iskal, a je ni nikoli našel«. Za navadne ljudi je po 16 letih od smrti »velikega krmarja«, ta človek, ki je s svojimi napakami v petdesetih letih povzročil smrt za-rad lakote najmanj 20 milijonov ljudi in nepopisno trpljenje med kulturno revolucijo, le njihov »ljubljeni predsednik«. »Že tretjič obiščem mavzolej. Zakaj? Jasno, bil je naš voditelj in mi ga spoštujemo. Tudi Denga spoštujemo, ker tudi on je voditelj«, zatrjuje neka pekinška uradnica srednih let, ki je v vrsti s svojimi delovnimi tovariši. »Kulturna revolucija in Maove napake, preživela zadeva, o tem noče govoriti nihče več, sedaj moramo delati za blagostanje naše države«, še doda ženska. 64-letni invalid brez noge, ki je prispel iz oddaljenega Sandonga: »V Peking sem dopotoval na zdravljenje, v mojem stanju se le s trežavo premikam, a moral sem videti Mao Ce-tun-ga, to je bil sen mojega življenja, ker je ”On“ še vedno v naših srcih.« Predvsem priletni in ljudje srednjih let ohranjajo živ spomin na Mao Ce-tunga, otroci skoraj ne vedo, kdo je bil. Vrsta se pomika proti mavzoleju, palači v posebnem slogu med vzhodnim neokla-sikom in socialnim realizmom, ki so jo sredili leta 1977 na sredini Trga Nebeškega miru. »Predsednik« je v svoji oporoki zahteval, da ga kremi-rajo, a zaradi državnih interesov so ga po dolgih razpravah balzamirali. Po vsemu sodeč je bila ta neodločnost usodna. Truplo morajo sedaj hraniti v posebnem podzemskem hladilniku, kamor ga spravijo po koncu obiskov, ker bi v nasprotnem primeru kaj kmalu razpadlo. Ljudje gredo mimo kristalne stene, za katero je krsta, v kateri leži v kitajsko zastavo ovito ruplo Mao Ce-tunga. Viden je samo njegov obraz, ki ga osvetljuje topla svetloba, ki poudarja barvo napete in skoraj voščene kože. Pred mavzolejem so stojnice kramarjev, ki so zasedli vse ko-tiške tega od nebrzdane sodobnosti poraženega mesta. Razglednice, krožniki, jedilne paličice, predvsem pa zlati in pozlačeni medaljoni z Maovim likom, na kateri je kitajska pisemka za srečo, nekateri imajo pod sliko malo košarico polno zlatih palic, simbola blagostanja. Da je Mao učil socialistčno zmernost in druge vrline, so vsi pozabili, navsezadnje to nima več nobenega pomena. NEMČIJA / REŽITE »OSSIFANTE« RUSIJA / VSE GLASNEJŠE GOVORICE NOVICE Zahod bo »požrl« tudi vzhodnoberlinski zoo Protesti zarodi nedopustnega odnosa do vsega kar je bilo pozitivno v bivšem Vzhodnem Berlinu BERLIN - »Rešite os-sifante« je geslo tistih, ki se zavzemajo za rešitev enega mnogih problemov, s katerimi se zaradi združevanja spopada Berlin, namreč obstoj dveh živalskih vrtov, od katerih »kapitalistični« je že začel požirati » socialističnega«. Neologizem »Ossifan-ten« je skoval ugledni tednik »Die Zeit«, ki je včeraj posvetil problemu celo stran. Skovanka spaja besedo »Elefan-ten« (sloni) s pogovornim izrazom »Ossi«, nespoštljivim imenom za Vzhodne Nemce. Vso tretjo stran je temu problemu posvetil tudi Frankfurter Allgemeine. Zanimanje za zadevo je povzročila nedavna odločitev »nadzornega komiteja« živalska vrta, ki je zadolžen za združitev obeh živalskih vrtov. Po negovem sklepu naj bi decembra zaprli akvarije in reptilarije v Vzhodnem Berlinu in »deportirali« na Zahod 160 kač in 104 ribe, medtem ko so opice že izselili. Čeprav je vzhodni živalski vrt manj znan in ima manj živali, je po površini večji od zahodnega, saj meri 160 hektarjev, medtem ko zahodni meri le 34 hektarjev, zato na Vzhodu a tudi na Zahodu nasprotujejo njegovemu zaprtju. Do sedaj so zbrali veC kot 30 tisoč podpisov proti zaprtju, prav tako so začeli zbirati denar, da bi ohranili reptilarij, ki je najveCji v Evropi. Za številne Vzhodne Berlinčane je nerazumljivo, kako je lahko 13 Zahodnih Berlinčanov »nadzornega komiteja« sklenilo, da bodo deportirali vse kaže in plazilce s prostranega v tesni zahodni reptilarij. Da bi bilo nasprotovanje še večje, je treba navesti, da so že upokojili direktorja vzhodnoberlinskega živalskega vrta, 170 uslužbencev pa odpustili. Časopisi so dobesedno preplavljeni s protestnimi pismi, ker je ta sklep neke vrste kaplja, ki je sodu izbila dno. »Ossiji« niso več pripravljeni mirno prenašati zahodne objestnosti. Poslednji posnetki trupla Vladimirja lljiča Lenina? V sredo so v mavzolej povabili snemalce in fotografe škandal zaradi Svetega pisma v nespoštljivem in lahkotnem slogu angleškega bulvarskega tiska LONDON - V Veliki Britaniji je nastal pravi škandal zaradi »Biblije v bulvarski izdaji«, kjer o Kristusovem trpljenju poročajo na prvi strani z velikanskim naslovom »Pribit«, medtem ko je uvodni del dopisa z Golgote, milo rečeno, dokaj lahkoten: »Za Jezusa to prav gotovo ni bil dober petek. Dan se je pričel z neznansko šalo vročekrvnih rimskih stražnikov in se zaključil na križu, med roganjem pobesnelih farizejev«. Se spominjate Jone, ki ga je pogoltnila ogromna riba? O dogodku poročajo v ekskluzivnem intervjuju s prerokovo soprogo; naslov članka se glasi: »Velikanski kit je požrl mojega moža.« Med drugimi je zanimiv tudi dopis o Mariji (»Skrivnostna nosečnost še deviške žene«), medtem ko Dali-la, Zenska, ki je zapeljala Samsona, urejuje stolpec s pismi. Dobrodošli, to je torej Biblija, tako kot bi jo prikazal s svojo nespoštljivo, nebrzdano in jedrnato vulgarnostjo dnevnik »Sun« (4, 5 milijona izvodov dnevno) in drugi angleški bulvarski časniki. Sveta knjiga v bulvarski obliki (»v jeziku, ki je vsem razumljiv«) je plod nekega televizijskega režiserja, Roberta Moora, in finančnega svetovalca Jamieja Buckleyja. Od ponedeljka dalje bo v prodaji v Veliki Britaniji za 6 fantov. Videti je, da bo pobuda, ki ji je dnevnik Guardian včeraj posvetil lep članek, žela vehk uspeh. Moore in Buckley sta se tega domislila lani, ko je bivši televizijski napovedovalec David Icke med konferenco za tisk na letališču v Heathrowu izjavil, da je Božji sin. Režiser je pojasnil: »Cela množica novinarjev je šla k Ickeju, tako da sva se vprašala, kaj bi se zgodilo, če bi pred 2000 leti Jezus napovedal konferenco za tisk. Bi mu novinarji verjeli? Kaj bi napisali?« Napol nori stil, ki označuje »Sun« (cvet v gumbnici založniškega imperija Ruperta Murdocha na angleških tleh) se je Mooru in Buckleyju zdel, da najbolje zastopa stil naših dni. »Nikogar ne želiva Zaliti, zadeve sva se lotila z dobrodušnim humorizmom«, zagotavljata avtorja, ki se sedaj soočata s svojim trenutkom slave. Kot dokaz navajata razliko, da na njunem biblijskem tabloidu ni shk goloprsih deklet kot v »Sunu«. V »bulvarski izdaji« izgon Adama in Eve postane »razlasitev za očeta in mamo«, Noetova ladja »plavajoči pekel«, o poroki v Kanah pa poročajo s stališča preprostega človeka (»Jezus je v moje vino'pomešal neki prašek«). »Pa ga imam« je naslov članka o Davidovem uboju velikana Goliata, medtem ko o Mojzesu poročajo takole: »Aktivist Mojzes ponori v faraonovi palači.« MOSKVA - Po vsemu sodeč si bodo ljudje lahko le še nekaj dni ogledali balzamirano truplo Vladimirja lljiča Uljanova- Lenina v granitnem mavzoleju na Rdečem trgu. V sredo so namreč omejenemu številu fotografov, filmskih in televizijskih snemalcev omogočiti, da so baje poslednjič slikali in posneli očeta boljševiške revolucije. To je še okrepilo govorice, da bodo Leninovo truplo pokopati na pokopališču Volkovo v Sanktpeterburgu, kot je to sam želel pred smrtjo. Kot je zapisala Komso-molskaja Pravda so fotografom in snemalcem odmerili natanko 900 sekund, nato pa so jih pospremiti v »kremeljsko nekropolo«. Za mavzolejem so namreč pokopane vidne osebnosti sovjetskega režima. Vsi spomeniki so prekriti s črnim marmorjem, da bi po uradni verziji zavarovali napise. Samo doprsni kip Suzlova, ideologa partije za časa Brežneva Suzlova, niso prekrili, bržkone, ker se ga vidi z Rdečega trga, je še zapisala Komsomolskaja Pravda. V zadnjih tednih so govorice o skoraj neizbežnem pokopu Leninovega balzamiranega trupla postale vse glasnejše. Vse se je začelo na večer 6. oktobra, ko so na ukaz ruskega predsednika Borisa Jelcina umakniti častno stražo pred bronastimi vrati mavzoleja. Medtem pa je poveljnik mavzoleja Vladimir Kamenih potrdil, da je Leninovo truplo tako kot po balzamiranju leta 1924 in da niso uporabiti nobenega »nadomestnega dela«. Polkovnik Kamenih je tudi navedel, da je balzamirano Leninovo truplo obiskalo več kot 120 milijonov ljudi iz vsega sveta, zadnja leta je bilo obiskovalcev letno 1,3 milijona Švicarske poslance čaka neobičajen proces ŽENEVA - Švicarski poslanci bi se lahko kmalu znašli na klopeh obtožencev pod obtožbo »umora iz nemarnosti«. Združenje za odpravo kaznivosti pri uživanju mamil je včeraj v Zurichu napovedalo, da bo sprožilo kazenski postopek proti zveznemu parlamentu, ker je sprejel prohibicionistične zakone, ki so krivi »za stotine mrtvih med uživalci mamil«. Združenje trdi, da mamila ne ubivajo, temveč so smrti posledica nezakonitosti uživanja mamil. Da bi povečali izdredne dohodke pri prodaji mamil, prekupčevalci »režejo mamila z nevarnimi snovmi«. Kljub temu da poslanci dobro vedo, da je letno v Švici kar 60 milijonov »kaznivih dejanj uživanja mamil«, vztrajajo in še krepijo sedanjo prohibicijsko zakonodajo, ki je omogočila prekupčevalcem od 2 do 2, 5 milijona švicarskih frankov letnega zaslužka in ki je bila kriva, da število mrtvih raste iz leta v leto. Izključili dietologa ki je spolno izkoristil svoj zdravniški položaj VVASHINGTON - Izkoriščeval je svoj ugled priznanega ameriškega dietologa, da je omreževal svoje pacientke, tako da so končale v njegovi postelji. 61-letni Neil Solomon, ki je bil nekaj let odgovoren za zdravstvo v zvezni državi Maryland in ki je bil v ZDA poznan kot eden najboljših dietologov, ne bo smel več opravljati zdravniškega poklica. To je sklenila disciplinska komisija, potem ko je Solomon priznal, da je v 20 letih omrežil najmanj osem pacientk. CIA nagradila evropska »vohuna« VVASHINGTON - Ameriška tajnoobveščevalna agencija CIA je po pol stoletja nagradila dva evropska vohuna, ker sta pripomogla pri padcu nacizma. Resnici na ljubo je bila od dvojice pravi vohun le Francozinja Jeannie De Clarens, ki ji je uspelo, da je kot prevajalka dobila službo pri nemškem generalštabu. Reginald Victor Jones pa je bil predvsem znanstvenik, ki je Churchilla seznanil s tajnostmi nemške tehnologije in ki je razvil tehnologijo za motenje daljinsko vodenih nemških raket. Razstava o spolnosti v kitajskem Šangaju PEKING - V teh dneh razstavljajo v kitajskem San-gaju 300 amuletov s falusnimi simboli in 3.000 slik in erotičnih knjig, poleg del tradicionalne medicine . V deželi, kjer je tradicionalno puritanstvo zamenjala še bolj toga komunistična »spolna morala«, je spolnost kljub liberalizaciji še vedno pravi tabu. Prav zato so po pisanju agencije Xinhua organizirali to razstavo, s katero poskušajo »demisti-ficirati« spolnost in Kitajcem omogočiti zdrav in pravilen pristop k vprašanjem spolnosti. Do sedaj je razstavo obiskalo 10 tisoč ljudi. _______V OSPREDJU / NA POSLANSKO KLOP SO PRIŠLA POROČILA PREISKOVALNE KOMISIJE_ Tokrat prvič o aferi Hit Nezakonitosti v ministrstvu zo turizem - Je Širše zlorabil svojo pooblastilo? VPRAŠANJA ZA DR. ANDREJA »Slavke si ne želimo« Gluha ušesa za zahteve kolektivne pogodbe Križem kražem med poslanskimi klopmi France Bučar (DS): Državna uprava je edina, ki ji ne grozi odpuščanje delavcev zaradi neuspešnosti. Z zakonom bomo taksno upravo ne le ohranili, pač pa potrojili. Nace Polajnar (SKD): Vprašanje zdravja je vprašanje nase mladosti. Mladost je stanje duha, ko imamo veliko optimizma, upanja in zaupanja. Mladost je razigrana in nepreračunljiva. V mladosti smo veliko bolj strpni. Naše zdravje se začenja pri zdravju duha. Brez tega ni zdravja telesa. To je povezano z odnosom do življenja. Stanje duha v Sloveniji bi bilo boljše, če bi vedeli, kaj hočemo, če bi se vsak dan srečali s seboj. Tone Partljič (LDS): Minister za zdravstvo je poleg obrambnega ministra edini, ki ima vizijo. Tone Peršak (DS): Soavtorici brošure o strategiji razvoja turizma je ministrstvo za turizem izplačalo honorar v višini 3 milijone in pol tolarjev. Za tak honorar bi moral na primer Lojze Kovačič napisati vsaj dva, če ne tri romane Prišleki. Roman ima tisoč strani in je zelo dober. Jožef Školč (LDS): Ljudje nam ne bodo verjeli, da je problem Hita v tem, da je sponzoriral le eno konferenco na Bledu. To pa je v bistvu edina direktna povezava med Hitom, Ministrstvom za turizem in Siršetom. To je premalo za pojasnitev misterija Hita. LJUBLJANA - Po treh mesecih čakanja v parlamentarni proceduri so se poslanci sinoči vendarle lotili dveh vmesnih poročil preiskovalne komisije, ki raziskuje politična ozadja najbolj razvpitih slovenskih afer. Obe poročili povzemata preiskavo afere Hit, ključna ugotovitev komisije pa je, da je Janez Širše v času, ko je bil minister za turizem, zlorabil pooblastila. K poročiloma sta ločeni mnenji vložila Polonca Dobrajc in Jože Jagodnik, oba pa opozarjata, da preiskava Se ni končana in da so bili nekateri dokazi »dvomljive vrednosti« ali pa nepopolni. Prav zaradi obeh ločenih mnenj in zaradi »zastarelosti« poročila se je v parlamentu vnela polemika. Predvsem člani preiskovalne komisije so spet dokazovali, kdo zavira preiskavo in kdo za vsako ceno išče žrtve. Tone Peršak (DS) je povedal, da lahko sklepe komisije podkrepi š tremi odločbami SDK in eno kazensko ovadbo, kar kaže, da so se v ministrstvu za turizem dogajale nepravilnosti in nezakonitosti. Številke, ki kažejo, da je Širše »zlorabil pooblastila«, so nizke - slo naj bi za 10.000 nemških mark. Toda, je dejal Peršak, obstaja vrsta drugih primerov »nerazumnega« razpolaganja s proračun- skim denarjem, ki pa niso povezani s podjetjem Hit. Jožef Školč (LDS) je nato povedal, da je močno razočaran nad ugotovitvami komisije. Pričakoval je odgovore na vprašanja, kdo je kriv za »divje« lastninjenje v Hitu, kakšna je bila v igralnici vloga SDV in drugih, kako se je pral denar. Poslanci so se nato prepirali o predlogu Združene liste, da naj poročilo vrnejo komisiji in o njem glasujejo potem, ko bodo preiskovalci dodali nove ugotovitve. Na predlog liberalnih demokratov so potem o sklepih glasovali po točkah. Se preden so začeli odločanje o domnevni zlorabi pooblastil nekdanjega ministra za turizem, pa so zaradi pozne ure sejo prekinili. Poslanci so nadaljevali z razpravo o predlogu zakona o območjih upravnih okrajev. Odbor za notranjo politiko je najprej zavrnil predlog Franceta Bučarja, naj to gradivo priključijo zakonu o organizaciji ministrstev in pri določitvi okrajev sledijo predvsem kriteriju učinkovitosti. Po mnenju članov odbora bi to pomenilo zavlačevanje postopka; namesto tega so poslanci naložili vladi, da preveri kriterije in podatke za določitev okrajev, poleg tega pa so sklenili, naj zakon določi 25 upravnih okrajev in ne 11, kot ČASNIKI / O CEM PIŠEJO DRUGI n CESTE / GORENJSKA Z glavo skozi zid Nov razlog za jeseniški optimizem Nova cesta je zgrajena v varčnem profilu Ker zamisli o tveganju, piše Jadran Vatovec v Slovencu, ni naklonjen niti predsednik državnega zbora in ker se vladna koalicija Se ni uskladila glede proračunskega memoranduma (predsednik vlade prav tako še vedno prepričuje ZLSD, naj zamenja ministrico Jožico Puhar), bo večina v državnem zboru najverjetneje popustila in privolila celo v to, da bo zasedala tudi ob sobotah in nedeljah ter ob državnih in cerkvenih praznikih. Kakšna pa bo zakonodaja, ki jo bodo na neskončnih zasedanjih sprejemali preutrujeni poslanci, lahko le ugibamo. Marjan Bauer pa se v Slovenskih novicah sprašuje, kaj ponuditi ljudjem v moralno oporo, morda celo za smisel življenja v postkomunističnih družbah, kakršna je tudi Slovenija? Najbrž je edina rešitev socializacija tržnega gospodarstva, ki se ne sme preleviti v najtrši kapitalizem, v katerih se bodo eni vozili v mercedesih 600, drugi pa ne bodo imeli za spodnjice. Naj zveni Se tako obrabljeno, nova država Slovenija potrebuje za svoj zagon in svoj obstoj trg in gospodarstvo s človeškim izrazom, ekonomijo, ki bo ideja, v kateri bomo imeli vsak svoj del sicer skupne odgovornosti. Nikola Šoštarič piše v Večerovem komentarju z naslovom Ce nočejo pa nič, da je naše vključevanje v Evropsko skupnost zdaj bolj podobno zaletavanju z glavo v zid kot pa poštenemu, obojestranskemu interesu po čimprejšnji povezavi v ustvarjanju čeztrimi-ljonskega tržišča, kar naj bi evropski celini prineslo nov razcvet in blaginjo. Dnevnik Sonja H. Vogrič v Dnevnikovem komentarju piše, da so se tisti, ki so prerokovali, da se bodo Strgar, Vidmar in druščina sesuli že sami zaradi lastne nerodnosti, politične neizkušenosti in celo smešnosti, ušteli, ker so ti vse te svoje lastnosti izkoristili prav do tiste meje, ko so lahko nasprotnika izigrali (v procedurah in še kje). In dosegli blokado mestne skupščine, Vidmarjevi vladi pa razvezah roke za vse nečedne posle. Do živega mu ne more niti republika niti ustavno in druga sodišča niti SDK, Se manj javno dokazano nemoralno vedenje (če ne gre drugače, »prizna«, da o nezakoniti raboti, ki jo je sam naročil, nič ne ve!). Izbrala: Mija Gačnik VRBA - Po štirih letih gradnje so včeraj popoldne predali svojemu namenu natančno 13 km dolg odsek HmSica-Vrba, ki predstavlja del gorenjske avtoceste. Kot smo v Republiki že nekajkrat pisali, se je otvoritev zavlekla za dve leti, po prvotnem načrtu bi namreč moral biti omenjeni odsek odprt skupaj z mednarodnim mejnim cestnim prehodom Karavanke junija 1991, do tega pa ni prišlo predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, svoje pa je storil tudi vojaški spopad z jugoslovansko armado. Odsek je v skladu z me-ddržavim dogovorom. Tako sta obe avtocesti, ki vodita iz avstrijske in slovenske strani Karavanškega predora, zgrajeni na enak način, v takoimenovanem varčnem profilu. To pomeni, da je avtocesta štiripasovna, vendar brez odstavnih pasov. Na trasi so izvajalci, predvsem SCT-ja, Gradisa in Primorja, zgradili 5, po njihovi oceni zelo zahtevnih viaduktov, 5 nadvozov in 6 podvozov. Skupno so v odsek vgradili okrog 225.000 ton betona in preko 50.000 ton asfalta, kar je vse skupaj stalo okrog 140 milijonov mark ali drugače, kilometer ceste je stal slabih 7 milijonov ameriških dolarjev, smo slišali na novinarski konferenci pred otvoritvijo. Na njej je minister za promet in zveze Igor Umek uvodoma povdaril, da se s tem označil kot izredno pomembno pridobitev za Gornjesavsko dolino. V lepem sončnem vremenu se je otvoritvene slo- vesnosti udeležilo Veliko obiskovalcev, med katerimi je bilo opaziti številne slovenske direktorje in javne delavce, med njimi zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, in predsednika državnega sveta dr. Ivana Kristana. Ko smo se po otvoritvi pogovarjali z različnimi prisotnimi je skupno vsem, da so izražali zadovoljstvo nad otvoritvijo. Direktor SCT Ivan Zidar nam je dejal, da je omenjeni odsek najlepši dokaz, da znajo slovenski cestni delavci dosegati na svojem področju svetovni nivo kvalitete, predsednica jeseniške občinske vlade Rina Klinar pa je bila zelo kratka: »Gre za zapoznelo poravnavo obveznosti in hkrati nov razlog in obvezo za optimizem na Jesenicah.« Vine BeSter Ob Dnevu RTV podelili letošnjo nagrado Frana Milčinskega Ježka mlademu primorskemu ustvarjalcu bloku Mlakarju LJUBLJANA - Z včerajšnjim slavnostnim sprejemom Sveta RTV Slovenije so člani tega najvišjega organa osrednje slovenske radijske in televizijske hiše obeležili Dan RTV. Slavnostni govornik in gostitelj je bil predsednik Sveta Rudi Šeligo, ki je ob navzočnosti številnih gostov izročil letošnjo nagrado Franeta Milčinskega Ježka mlademu primorskemu ustvarjalcu Iztoku Mlakarju. (I.M., Foto: T. L.) so nekateri predlagali. V nadaljevanju so poslanci zavrnili predlog zakona o zaključnem računu proračuna za leto 1991, ker bi vsaka odločitev o tem pomenila pritisk na vrhovno sodišče, ki odloča o sporu med finančnim ministrstvom in SDK. Daljša razprava pa se je razvila o planu zdravstvenega varstva Slovenije do leta 2000. Minister Voljč je v uvodu dejal, da sodi Slovenija po obvladovanju zdravstvene problematike med razvite države. Na nekaterih področjih pa še ne dosegamo ciljev svetovne zdravstvene organizacije. Poslanci so plan zdravstvenega varstva pohvalili in naložili ministrstvu, da določi mehanizme, s katerimi bo mogoče z majhnimi sredstvi zagotoviti kvalitetno zdravstvo, in izdela zdravstveno mrežo, ki jo bo družba zmožna vzdrževati. Državni zbor je končal tudi razpravo o predlogu zakona o RTV Slovenija in sprejel stališča, ki jih je predlagal odbor za notranjo politiko in pravosodje. Poslanci so še skleniti, da bodo drugo obravnavo zakona opraviti tedaj, ko bo pripravljen predlog zakona o javnih glasilih Tanja Starič Matjaž Albreht Člani sveta naj ne bodo delavci RTV LJUBLJANA - Na včerajšnji seji je odbor državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje sklenil, da bo predlagal državnemu zboru, naj v prvi obravnavi potrdi zakon o RTV Slovenija. Člani odbora so se opredeliti tudi do dodatnih dopolnil iz včerajšnje parlamentarne razprave o tem zakonu. Odbor je sprejel dopolnilo, s katerim predlaga, naj državni zbor naloži predlagatelju zakona, da le-ta za drugo obravnavo pripravi in poišče ustrezno rešitev za imenovanje devetih članov in njihovih namestnikov Sveta RTV iz vrst javnih delavcev oziroma naj navede civilno-pravne subjekte, ki naj bi predlagati svoje predstavnike v Svet RTV. Sprejeti so tudi dopolnilo, da naj bi za vse člane sveta, ki jih imenujeta državni svet in državni zbor, veljalo, da trenutno niso v rednem delovnem razmerju na RTV Slovenija oziroma da to niso bili v zadnjih treh letih. (STA) PRIPRAVE NA SREČANJE Strokovna podlaga delu LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj popoldne sestal s slovenskim delom mešane italijansko - slovenske komisije za pogajanja med Slovenijo in Italijo ter se z njenimi člani pogovarjal o pripravah za prvo srečanje komisije, ki bo 14. novembra v Benetkah. Peterle je poudaril, da odprta vprašanja iz preteklosti obremenjujejo odnose med državama, zaradi česar je ustanovitev komisije zalo pomembna. Predsednica slovenskega dela komisije dr. Milica Kacin - VVohinz pa je dejala, da bo podlaga za delo komisije predvsem strokovnost ter da se bo slovenski del komisije sestal še pred prvim skupnim sestankom in pripravil svoj koncept ter metod dela. (STA) Minister Bizjak v Makedoniji SKOPJE - Na povabilo makedonskega notranjega ministra dr. Ljubomirja Frčkovskega je včeraj na dvodnevni uradni obisk v Skopje pripotovala slovenska delegacija, ki jo vodi minister za notranje zadeve Ivo Bizjak. Ministra naj bi med obiskom podpisala dogovor o sodelovanju med vladama v boju proti terorizmu, trgovanju z mamiti in organiziranemu kriminalu, pogovarjala pa se bosta tudi o sklenitvi sporazuma o prevzemu oseb, katerih vstop ali bivanje sta v nasprotju s predpisi. Danes bo Iva Bizjaka sprejel tudi predsednik makedonske vlade Branko Crvenkovski. (V. K.) Zdravniki so odločeni iti do konca. Ce do 22. novembra pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ne bodo uspešna oziroma se bo nadaljevalo »molčeče odklanjanje njihovih upravičenih zahtev«, bodo 1. decembra izvedli splošno opozorilno stavko. Te si stavke, kot pravi nas sogovornik dr. Andrej Sikovec, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, res ne želijo, vendar je taka odločitev »edini možni način odzivanja«. Pri čem vztraja stavkovni odbor, ki se je zopet sestal včeraj? Gre predvsem za zakon o plačah v javnih zavodih in državnih organih in kolektivno pogodbo. Zdravstveni minister nam je povedal, da je zakon danost, na katero nimamo velikega vpliva. Posredovali smo mu naše minimalne zahteve. Ce te ne bodo izpolnjene, sodelovanja ne more pričakovati. Minister tudi meni, da morajo biti pri pogajanju o kolektivni pogodbi udeleženi tudi predstavniki drugih sindikatov. To ni sprejemljivo. Sprejeli smo namreč stališče, da je predlagatelj in pogajalec o pogodbi sindikat Fides, saj se z njo strinjata zdravniško društvo in zbornica, katere skupščina nas je tudi pooblastila za pogajanja. Pri zakonu pa gre za to, da se v njem zdravniki ne vidimo tako, kot bi želeti. Menimo, da je zakon v bistvu zgrešil svoj namen, ker ni omejil plač. Omejil jo je morda le tistim, ki so neposredno financirani iz proračuna ali drugih javnih sredstev, ne pa tistim, zaradi katerih so se plače lani s 400 dvignile na 600 nemških mark. To so monopolne dejavnosti, energetika, promet, zavarovalništvo, SDK, banke ki se sanirajo... V Fidesu menimo, da gre za nadaljevanje 50-letne prakse vrednotenja ljudi na različne načine. Zakon bo zadel samo zdravstvo, šolstvo, kulturo, policijo, bistve- nega vzroka pa se ne bo dotaknil. Torej ne gre samo za golo povečevanje plač? Nikakor. Želimo si tako plačo, ki bo pravična, ki bo pravilno vrednotila vlogo in pomen zdravnika za ljudi in za zdravstvo v celoti, ki bo pravično ovrednotila dolžino in zahtevnost študija ter zakonske zahteve do zdravnikov. Zahteve so zelo velike in to je vsem jasno. Nikomur pa ni jasno, da bi si zdravnik zaradi tega zaslužil tudi neko dodatno nagrado, ki naj ne bo primerljiva z nekom, ki si je že izboril neke privilegije, ampak naj bo vsaj toliko pravična, da se zdravnik ne bo počutil ogoljufanega in užaljenega. Kolektivna pogodba ne bi smela biti vprašljiva, saj jo lahko hitro korigiramo v skladu z zakonom, če bo ta sprejet. Zakaj kriza v zdravstvu in kako bo ati naj bi potekala stavka? Pomanjkanje sredstev, opreme in kadra v zdravstvu ter nerazumevanje za opozorila je privedlo v načrtovano, kontrolirano krizo, katere posledica je to, da prihaja do vedno večjega nezadovoljstva med zaposlenimi - v prvi vrsti med zdravniki, ki smo »strelovod« za bolnike. Menim tudi, da je javnost dirigirano usmerjena proti nam, ker misli, da smo za to krivi mi. Sprašujem se, ali razmere v zdravstvu niso že pred leti pripeljale tako daleč, da tisti zdravniki, ki bi morali dati največ, morda že izvajajo belo stavko. Zdravstvena politika vodi v katastrofo. Brez tega, da bodo prizadeti ljudje, stavke ne more biti. Ce pa že mora biti, naj bi bila naša stavka energična, kratka in z velikim odmevom v javnosti. Reševali bomo samo nujne primere, da preprečimo smrt, poslabšanje zdravstvenega stanja ali invalidnost, in to samo v določenih bolnišnicah. Katarina Novak Foto: Jože Suhadolnik ___________LOKALNA SAMOUPRAVA / ZAKON____________ Dva človeka - ena občina? Sporna so še vsaj štiri vprašanja v predlogu zakona o preobrazbi sedanjih občin v nove LJUBLJANA - Lokalna samouprava je tema, ki je vsaj za zdaj celo zasenčila parlamentarne razprave o predloženem proračunu za prihodnje leto; te so sicer vedno izjemno pomembna preizkušnja za vsako vladajočo koalicijo. Ce tokrat pustimo ob strani vprašanje, kakšni so strankarski motivi za zavlačevanje ali pospešitev preobrazbe starih občin v nove (pri tem je seveda treba iskati odgovor v smeri, kakšni bi bili volilni izidi za posamezne stranke, če bi bile lokalne volitve res aprila pri- hodnje leto, ko se izteče mandat sedanjim občinskim skupščinam), je pomembno spomniti, da so tudi zakonodajna razhajanja velika. Predlog zakona o lokalni samoupravi je pripravljen za drugo obravnavo in že njegova zunanja podoba kaže na občutljivost problematike. Pospremljen je namreč z opombami »dela predlagateljev zakona - to je poslancev -in strokovne skupine, ki so v nasprotju s sklepi in stališči državnega zbora...« opozorili, da je vendarle v nasprotju z večinskim mnenjem po- slancev vredno še enkrat razmisliti o nekaterih predlogih, ki jih je ob prvi obravnavi sprejel slovenski parlament. Gre v bistvu za dileme, ki so prisotne vsaj že dve leti. In katere so sporne rešitve? V bistvu štiri: pokrajine, pogoji za ustanovitev občin, pristojnosti občin in njihove naloge. Pri vseh teb štirih vprašanjih gre že v izhodišču za različne poglede na to, kaj je lokalna samouprava. Medtem ko nekateri zagovarjajo, naj zakon čim manj s svojo prisilo občinam zapoveduje, kakšne morajo biti in kaj naj počnejo, sicer o samoupravi sploh ne moremo govoriti, so nekateri drugačnega mnenja. Sodijo namreč, da bi lahko brez kolikor toliko zavezujočih določb prišli do popolne zmede, ki bi v skra-jem primeru lahko pomenila tudi to, da bi se dva človeka odločila in ustanovila svojo občino. V bistvu je še najmanj razlik v zvezi s financiranjem občin, kjer se vsi - razen države - zavzemajo, naj imajo občine čim več lastnega denarja, sicer jim se toliko samouprave ne bo nič pomagalo. Majda Vukelič AVSTRIJA Petek, 29. oktobra 1993 AVSTRIJA / NOVO ODKRITJE Okužene krvne infuzije tudi v bolnišnicah? Preiskave so v polnem teku DUNAJ - Avstrijski škandal v zvezi s krvnimi preparati, ki so pri najmanj 150 avstrijskih krva-vičnikih povzročili infekcijo s kužno boleznijo Aids, se dalje širi. Avstrijska družba za informacijo bolnikov je zdaj sporočila, da so morda tudi nekateri bolniki v bolnišnicah prejeli okužene kvme infuzije. Družba je s tem v zvezi sporočila, da so krvni preparat nemške neke firme uporabili ne samo za terapijo pri krvavičnikih, marveč tudi pri zasilnih operacijah. Največji problem da je zdaj, ugotoviti vse tiste bolnike, ki so dobili krvni preparat nemške firme, to pa zaradi tega, ker niso v vsaki bolnišnici tudi zapisali številko krvnega preparata. Minister za zdravstvo Michael Ausserwinkler je medtem sporočil, da je v Avstriji bilo uporabljenih 500 preparatov te firme, 257 od teh pa da so že prevelili, pri čemer niso našli okužene krvi. Ostalih nad 200 preparatov da bo težje lokalizirati, dejstvo, da od več kot polovice pregledanih sumljivih preparatov ni bil niti eden okužen, pa daje upanje, da tudi ostalimi niso inficirani. Kot smo poročali, je dunajski tedenski maga-cin »News« pretekli teden poročal, da je neka druga nemška firma (Im-muno AG) že v letih 1984 in 1985 - kjub takrat že znanemu riziku prenašanja bolezni preko nekontroliranih preparatov - v Avstiji razpečavala krvni preparat (infuzijo krvi) za krvavičnike. Hkrati se je pojavil tudi sum, da je ta mednarodno dejavni koncem morda celo podkupoval uradnike ministrstva za zdravje, ki so bili pristojni za preverjanje in za izdajanje dovoljenj za uporabo tozadevnih preparatov. Tedenski magacin v svojem poročilu med drugim tudi navaja, da se je baje nekaj uradnikov na stroške Immuno AG mudila na različnih mednarodnih zdravstvenih kongresih. Prav v omenjenem obdobju, ko je prišlo do razpečavanja okuženih krvnih preparatov, sta po dognanju magacina dva vodilna (bivša) sodelavca mednarodnega podjetja nastopila novo službo prav v tistem oddelku ministrstva, ki se je ukvarjal z nadzorstvom in pripustitvijo omenjenih spornih krvnih preparatov farmacevtskega podjetja. Minister za zdravstvo Michael Ausservvinkler je s tem v zvezi natančno napovedal preverjanje očitkov in po potrebi tudi ostro nastopanje. Ljudska stranka: slovo od nevtralnosti DUNAJ - Avstrijska ljudska stranka (OVP) vse bolj odstopa od avstrijske nevtralnosti. Njen klubski predsednik Rudolf Neisser je na včeraj zaključeni klavzuri parlamentarcev OVP v Telfsu na Tirolskem izjavil, da bo pristop Avstrije k Evropski skupnosti »odločilno re-lativiral nevtralnost«, tako da bo leta imela svoj pomen samo še pri izven-evropskih zadevah. Minister za gospodarstvo VVolfgang Schiissel pa je za primer nepristopa Avstrije k Evropski skupnosti dejal, da bi taka odločitev imela hude posledice, predvsem na gospodarskem področju. Menil je, da bi avstrijsko gospodarstvo bilo dodatno obremenjeno z najmanj 30 milijardi šilingov. Predsednik OVP in namestnik zveznega kanclerja, Er-hard Busek, pa je glede bližajočih se državnozborskih volitev leta 1994 izjavil, da bo stranka v volilni kampanji postavila v ospredje predvsem pojem domovine. Stranko pa je pozval k enotnosti. AVSTRIJA / OB NACIONALNEM PRAZNIKU »Odnos manjšin do matičnih narodov« Bistven premik z osamosvojitvijo Slovenije DUNAJ Avstrijske narodne skupnosti in njihov odnos do matičnih narodov je bila osrednja tema simpozija, ki ga je °b priliki avstrijskega državnega praznika v torek organizirala Dunajska delovna skupnost za narodnostna vprašanja. Delovna skupnost se je ob tem hkrati odzvala de-seletnici svojega obstoja. Na simpoziju so predavali predstavniki v Avstriji živečih manjšin -koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov ter dunajskih Cehov in Slovakov - ter predstavniki njihovih matičnih narodov. Za vse manjšine (z izjemo koroških Slovencev) velja in je v posameznih prispevkih predavateljev tudi bilo izpostavljeno, da pred političnim preobratom v do pred kratkim še komunističnih matičnih državah niso vzdrževale rednih in tesnih stikov s svojimi matičnimi narodi. Vse to se je medtem spremenilo, kar je znanto koristilo predvsem češki in slovaški manjšini, vendar so posledice političnega odpiranja ter nastajanja novih držav povezane tudi s posledicami, ki so za prizadete narodnostne skupnosti v Avstriji manj razveseljive. To je na primer v svojem prispevku nakazal Peter Tyran, gradiščan-sko-hrvaški pesnik in glavni urednik »Hrvat-skih novin«, ko je govoril o tem, da bi odnosi med hrvaško manjšino in matico lahko bili dosti boljši. Kajti nova Hrvaška - nenazadnje zaradi gospodarskih vidikov - po- Marija Jurlč-Pahor. sveča svojo največjo pozornost hrvaški emigraciji po svetu, narodnostna manjšina v Avstriji pa je vsekakor le narodnostno telo, ki ne more dajati in je predvsem samo potrebno pomoči in podpore. Drug razlog za »ohlajene odnose« pa je mogoče zamera, ki si jo je nakopala manjšina, ko si je v neposredni preteklosti občasno drznila tudi kritizirati nekatere dogodke in razmere na Hrvaškem. Sodelavka Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu ter Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Marija Jurič-Pa-hor je v svojem predavanju odnose slovenske narodne skupnosti na Koroškem do matičnega naroda osvetlila zlasti z vidika narodne identitete. Le-ta na Koroškem zlasti v preteklosti ni bila tako homogena, da bi lahko govorili o enotnem vzorcu narodnostne zavesti in s tem tudi o enotnem odnosu do slovenskega ma- tičnega naroda. O tem priča že samo dejstvo, da sta v času pred plebiscitom tako slovenska kot nemška stran sprožili nadvse močno propagando s ciljem ustvarjanja nacionalne miselnosti -očitno zaradi tega, ker sama kot taka ni bila od vsega začetka močno zakoreninjena. Marija Jurič-Pahor načelno priznavanje koroških Slovencev k Avstriji vidi tudi kot protestno kompenzacijo nemško-nacionalne politike na Koroškem, ki je zlasti v preteklosti (npr. zgodovinar Martin VVutte) izpostavljala nemštvo kot no-sitelja kulture - Slovenci nasprotno želijo očitni dokazati da so boljši Avstrijci kot njihovi nemškonacionalni nasprotniki. Medtem ko osamosvojitev Slovenije za koroške Slovence vsekakor pomeni bistven premik, so nacionalistični izgredi in vojna na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini kot nadaljnja posledica jugoslovanskega razpada zlasti slovensko inteligenco na Koroškem privedli do gotove polarizacije, meni Jurič-Pahorjeva. Ta se zrcali tudi v aktualnih nasprotjih med slovenskima osrednjima političnima organizacijama (nacionalno zapiranje na eni strani, medkulturnost in integracija na druga strani). Prav ta nasprotja pa kajpada prav tako vplivajo na odnos pripadnikov manjšine do matičnega naroda, kot le-ta vpliva na notranje-manjšinske politične razprave in procese na Koroškem. Igor Schellander AVSTRIJA / OGORČENJE MED AVSTRIJSKIMI DAVKOPLAČEVALCI NOVICE 1,4 milijarde šilingov za politične stranke Dodatne subvencije strankam v volilnem letu 1994 Poslopje avstrijskega parlamenta na Dunaju, sedeža državnega in zveznega zbora. DUNAJ - Ogorčenje v avstrijski javnosti: medtem ko sta koalicijska partnerja (socialdemokratska in ljudska stranka) pri pogajanjih o državnem proračunu za leto 1994 izkoristila vsako možnost za zmanjšanja proračunskih postavk -celo zvišanje pokojnin ne bo doseglo letno inflacijsko mejo - sta si hkrati dovoljila dokaj globok poseg v državno blagajno. Kot je razvidno iz predloženega državnega proračuna, naj bi se v volilnem letu 1994 zvišale dotacije v avstrijskem parlamentu zastopanim strankam za kar 70 od- stotkov od doslej 203,5 milijonov šilingov na 344, 5 milijonov šilingov. Poleg tega naj bi bile stranke deležne še dodatnih 125 milijonov šilingov za delo njihovih političnih akademij. Celotna proračunska postavka za avstrijski državni zbor za leto 1994 bo tako znaša 1, 361 milijonov šilingov. Tudi v zveznih deželah bo leta 1994 - po doslej znanih podatkov iz osnutkov deželnih proračunov - prišlo do znatnega zvišanja subvencij strankam. Medtem ko so v letu 1992 stranke bile deležne subvencij iz deželnih proračunov v vi- šini 914 milijonov šilingov, naj bi podpore v prihodnjem letu dosegle 1, 4 milijard šilingov. Nadpovprečno zvišanje dotacij za parlamentarne stranke je populistični šef svobodnjaške stranke Jorg Haider izkoristil za oster politični napad na vladno koalicijo. Dejal je, da gre za »nesramen poseg v davčni lonec« in za zasmehovanje avstrijskih davkoplačevalcev. Haider je hkrati napovedal, da bo že v naslednjih dneh v državnem zboru vložil iniciativni predlog za krajšanje dotacjj parlamentarnim strankam za 30 odstotkov. Proti povišanju sub- vencij za stranke sta se izrekla tudi Liberalni forum in Zeleni. Financiranje strank iz javnih sredstev ter posebne volilne podpore v volilnih letih so bile v avstrijskem parlamentu z glasovi SPO, OVP in FPO zakonsko urenene leta 1987. Povišanje subvencij so politiki koalicije utemeljili in zakonsko uredili na osnovi prilagajanja indeksu ter s potrebo po posebnimi podporami za volilno leto 1994. Prihodnje leto bodo v Avstriji na sporedu državnozborske volitve, referendum o ES ter deželno-zborske volitve v treh zveznih deželah. (I.L.) Vranitzky v Franciji DUNAJ/PARIZ - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je včeraj začel dvodnevni uradni obisk v Franciji. Avstrijskega gosta sta sprejela francoski državni predsednik Mitterand in premier Balladur, v središču pogovorov pa je bil morebiten avstrijski pristop k Evropski skupnosti. Kot je Mitterand ob svojem obisku začetek meseca na Dunaju poudaril, Francija podpira avstrijska prizadevanja za čimprejšnjo članstvo v ES. Nadaljne teme Vranitz-kyjevih pogovorov z najvidnejšimi francoskimi politiki so francoska pozicija v konfliktu GATT-a, vojna v bivši Jugoslaviji ter možnosti pomoči Zahoda za vzhodnoevropske države. Haider napoveduje »trdo opozicijsko politiko« 2ELEZNO - Sef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider je v okviru, klavzure parlamentarnega kluba FPO napovedal, da bo njegova stranka tudi v bodoče v avstrijskem parlamentu igrala vlogo »trde opozicijske stranke«. Menil je, da si Avstrijci želijo osebnosti v politiki, ki odločno nastopajo, ne pa »mevže«. Ostro je predsednik svobodnjakov napadel ljudsko stranko in ji očital, da igra »vlogo pla-stilinskega partnerja« v socialdemokratsko dominiram vladi. Glede državnega proračuna za leto 1994 je Haider - kot že dan prej svobodnjaški poslanec za gospodarska vprašanja Holger Bauer - dejal, da je le-ta dokaz za porazno gospodarsko politiko vladne koalicije terda je razvoj pri državnih kretitih zaskrbljujoč. Avstrijski politični sistem pa da je »zrel za naskok«, je dejal vodja avstrijske desnice in svoje pristaše pozval na »pot v tretjo republiko«. Davčna reforma: Zeleni pogrešajo davek na energijo DUNAJ - Zvezni govornik Zelenih Peter Pilz je v zvezi z davčno reformo kritiziral neuvedbo davka na energijo. Dejal je, da je »majhna radikalna manjšina« okoli finančnega ministra Larine, predvsem pa podržavljena industrija preprečili uvedbo tega davka. Priznani ekonkom Van der Bellen, kandidat avstrijskih Zelenih pri državnozborskih volitvah leta 1994, je s tem v zvezi kritiziral davčno strukturo v Avstriji nasploh in menil, da bo zvišanje davka na skupne vsote plač ter prispevka za socialno zavarovanje povzročilo velike težave pri harmonizaciji ukrepov z Evropsko skupnostjo. Do vrednosti 2500 šilingov ne bo treba plačati carine DUNAJ - Avstrija bo še letos dvignila carine prosto mejo za turistično blago v blagovnem prometu z državami Evropske skupnosti. Finančni minister Ferdinand Larina in minister za gospodarstvo VVolfganj Schiissel sta s tem v zvezi napovedala, da gre v bistvu za prilagoditev ukrepom v Evropski skupnosti, potem ko so se finančni ministri ES v preteklih dneh sporazumeli, da bodo carine' prosto mejo napram tretjim državam zvišali od sedaj 45 na 175 ecujev (približno 2355 šilingov - op. ured.) Doslej so avstrijski turisti iz držav Evropske skupnosti lahko brez carine uvažali turistično blago v vrednosti 1000 šilingov. Deželo odlikovanje Trattnigovi CELOVEC - Dežela Koroška je te dni odlikovala bivšo 2. predsednico koroškega deželnega zbora in klubsko predsednico svobodnjaške stranke Kriem-hildo Trattnig s srebrnim odlikovanjem. Tratt-nigova, eksponentka nemškonacionalnega tabora v koroški svobodnjaški stranki, je mnogo pripomogla k političnem podvigu Jorga Haiderja na Koroškem, leta 1992 pa se je z njim in s stranko sprevrgla. Sele pred nekaj tednov se je vrnila v FPO, potem ko ji je Haider ponudil predsedniško mesto v neki programski komisiji svobodnjaške stranke. Odliko-; vanje dežele Koroške je Haiderjevi bivši soborki predal deželni glavar Christof Zematto. Deželna SPO na Predariskem ima novega predsednika BREGENZ - S 83 odstotkov glasov je izredni občni zbor socialdemokratske stranke na Predariskem izvolil za novega predsednika deželne organizacije Karla Falschlungerja. 63-letni politik je bil doslej podpredsednik deželnega zbora, nasledil pa je predsednika Hafeleja, ki je septembra letos odstopil zaradi vsebolj glasne kritike na račun njegovega načina vodenja stranke. Hafeleja so delegati sicer izvolili za podprednika stranke, dobil pa je samo še 60 odstotkov glasov. Novi predsednik stranke bo hkrati tudi glavni kandidat SPO pri deželnozbor-skih volitvah, ki bodo predvidoma leta 1994. SPO -po zadnjih anketah- grozi padec na tretje mesto. OVP ima absolutno večino sedežev v deželnem zboru, FPO pa lahko računa s krepkim prirastkom. SOSVET - SLOVENCI NSKS bo sodeloval -toda z »novo garnituro« CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je na seji v sredo zvečer obravnaval pismo Urada zveznega kanclerja v zvezi s konstituiranjem narodnostnega sosveta za koroške Slovence in sklenil, da bo »pod določenimi pogoji« sodeloval v tem posvetovalnem gremiju, toda z novo garnituro. Imena štirih novih elanov NSKS v sosvetu predsednik Matevž Grilc ni hotel sporočiti javnosti, njegov tajnik Franc VVedenig pa je temu dodal, da so po- trebna še interna posvetovanja. Kot smo poročali, je Urad zveznega kanclerja - potem ko NSKS v predvidenem roku ni imenoval svoje člane - izhalal iz tega, da je ta organizacija potrdila svoje dosedanje člane v sosvetu (predsednika Matevža Grilca, podpredsednika Pavleta Apovnika, ravnatelja Reginalda Vospernika ter predsednika KKZ Janka Zerzerja). Imena novih članov NSKS bo Grilc sporočil v torek. (I.L). 12 Petek, 29. oktobra 1993 KULTURA BORŠTNIKOVO SREČANJE Dan pred finalom »Hišo lutk« čisto zares in modne lutke za zraven _______LIKOVNA UMETNOST / ANTON REPNIK, SLIKAR SAMOUK_ Velike roke z vonjem po zemlji in garanju Po litijski razstavi zdaj razstavlja v Kostanjevici na Krki, v decembru pa se bodo trije Repniki, oče Anton ter sinova Branko tin Janez predstavili v Ljubljani Adrian Grizold MARIBOR - Danes je zadnji tekmovalni dan 28. Borštnikovega srečanja v Mariboru. V enajsti tekmovalni predstavi letošnjega srečanja se bo predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja. V režiji Dušana Mlakarja, ki je imel z dvema tekmovalnima in dvema spremljevalnima predstavama največ produkcij na letošnjem srečanju, nam bo kranjski ansambel predstavilo eno najbolj znanih del klasične gledališke literature; to je dramo Nora Henrika Ibsena. Dopoldne se bodo dobili na delovni skupščini člani Društva slovenskih gledaliških tehnikov, nato pa se bo na velikem odru pričela še zadnja lutkovna predstava v okviru Borštnikovega srečanja. Ponovno bo stopilo pred občinstvo Lutkovno gledališče Maribor, tokrat z delom J. Synkove Mala Čarovnica. V okviru spremljevalnega programa, ki je letos močno poudaril modo kot kulturni element in sestavni del gledališkega rituala (na dobro obiskanih modnih revijah in promocijah smo videli predvem domače ustvarjalce), bo danes na vrsti zadnja tovrstna promocija v Kazinski dvorani. Zadnji tekmovalni dan si mlajši obiskovalci lahko na prizorišču v Minoritski cerkvi na Lentu ogledajo rock'n’roll dramo Marka Vezoviška Jermanovo seme v izvedbi Muzikalnega in dramatičnega društva Bratje Manc, predstava iz ciklusa mariborske Drame Kabaret XX. stoletja z avtorskim projektom Svetlane Makarovič Namesto rož pa odpade. Namesto nje bo ob polnoči nastopila na malem odru uspešna mariborska šansonjerka Darja Švajger.________ Sedem dni razstave knjig Knjige, ki so v enem tednu razstave Frankfurt po Frankfurtu v Ljubljani pritegnile največ zanimanja, so naslednje: 1. Salomon: Biology 3ED, založba HBC 2. NTC’s Dictionary ofPhrasal Verbs, založba NTC 3. Wood: Art in Theory 1900/1990, založba Blackvvell 4. Stevvart: Yoga for Children, založba Random 5. Peacock: 20th Century Fashion, založba T and H Ves teden prodajne razstave strokovne literature, ki je letos potekala v dveh etažah Cankarjevega doma, so naslovi, po katerih so obiskovalci najbolj povpraševali in jih najpogosteje naročali, ostajali podobni. V enem tednu si je razstavo ogledalo približno 15.000 ljudi, med njimi je bilo veliko šolskih skupin, predvsem srednješolcev. Na sejmu je bilo prodanih okoli 8000 knjig, veC kot 2000 knjig pa so obiskovalci naročili in jih bodo naročniki prejeli kasneje. Med vsemi predstavljenimi naslovi so jih obiskovalci kupili približno 60 odstotkov. Nekatere izmed predstavljenih knjig bodo še nekaj Časa na prodaj v knjigami Konzorcij na Slovenski 29, kasneje pa jih bo mogoče (kot tudi ostale) naročiti. (V. V.) Prvo srečanje s slikarstvom Antona Repnika sega v šestdeseta leta. Na straneh takrat še razmeroma redkega primerka stenskega barvnega koledarja je bil poleg obeh Peterneljev in morda Plemlja predstavljen tudi slikar samouk, kovač iz Mute, Anton Repnik. Bil je to čas razcveta jugoslovanske naivne umetnosti, predvsem Hlebinske šole, in vse je kazalo, da se bodo »naivci« po naCelu »saj smo vsi umetniki«, namnožili kot gobe po dežju. Kasne- je, ko je evforija naive minila in bila morda celo ukročena v razumne okvire, je od nekoč številne družine, ki je bila marsikdaj tehnično in motivno zelo nedomiselna, ostalo le nekaj posameznikov, med katerimi v Sloveniji še danes vidno mesto zavzema Anton Repnik. Slike, ki jih imajo radi otroci Po letu 1970, ko je Repnik že spremenil svoj Bogdan Jurkovsek način slikanja, niso več presenečale rdeče, rumene ali celo zelene krave, vijoličasti obrazi ljudi ter nenavadno idilična, pa vendar kruta in zelo resnična vsebina njegovih podob. Vedno so ostajali v spominu človeški pogledi njegovih, večinoma v premajhna platna ujetih bitij. Se to. Za Repni-kove človeške podobe so značilne velike roke z vonjem po zemlji in ga- ranju. Celo stebla njegovih sončnic so debela, skrivenčena in zgarana. In vendar ne gre za slikarja slovenske pretežno kmečke idile z moCnim etnografskim pridihom, kajti tak Repnik prav gotovo ni. Motivika njegovih slik je vedno aktualna, žal se bo s pretečo socialno bedo predvsem delavstva del te aktualnosti še stopnjeval. Slikarjeve reakcije na dogajanje v družbi so jasne in hitre (npr. slike o osamosvajanju Slovenije) in njihovo sporočilo je kljub naivnim pogledom naslikanih bitij dovolj jasno. V zadnjih letih je značilna še na neka podrobnost. Repnikove slike imajo radi otroci. Cinik bo dejal, Ceš, kaj pa otroci vedo o slikarstvu, otroku lahko ponudiš karkoli, pa bo sprejel, Se najlaže pa slabo, nepravo umetnost. Pa ni tako. Otroci, kolikor jim še nismo uspeli skvariti okusa s kičem, so najstrožji kritiki, ki jim je slika všeč ali pa jo spregledajo - preprosto spolzi mimo njih. Večkratni samouk - zanima ga vse Ce bi Repnika hoteli uvrstiti v eno od skupin naivnih umetnikov in mu morda pripisati še kakšen močnejši zunanji vpliv, bi se znašli pred podobno zagato kot na nedavni pregledni razstavi slik udeležencev trebanjskih likovnih kolonij v Cankarjevem domu. Kljub nameri, da bi našli vsaj sled kakšne podobnosti med desetinami razstavljenih del, so tri Repnikove slike izstopale, bolje reCeno, bile so drugačne ali neprimerljive s katerokoli drugo sliko. Morda so celo bitja zi njegovih platen začudeno gledala, češ, kaj vendar počnemo v tako * X * ■ i/p . i j SP jtgggl mr ičsa Anton Repnik: Lovci FILM / NOVI DOKUMENTAREC Moderne hibe nemega filma Sinoči premiera Filmskega popotovanja Božidarja Jakca Tone Vrhovnik Splošni trend obnavljanja nacionalne zgodovine je na kulturnem področju na novo odkril marsikatero dragocenost, pa naj gre za prve izdaje in ponatise literarnih besedil, retrospektive neustrezno vrednotenih umetnikov ali ponovno prikazovanje biserov slovenske filmske zgodovine, ki se je začela že 4 leta po rojstvu filma (leta 1899 Jochann Blaser posname Razglede po Ljubljani) in smo prvi film slovenskega avtorja Karola Grossmanna Odhod od maše v Ljutomeru dobili 1905. Eno največjih imen predvojne slovenske filmske umetnosti je Božidar Jakac, ki ga po prvem izboru Boža Spraj- ca (Gibljive slike Božidarja Jakca, 1978) zdaj v produkciji Kanala A lahko še obširneje spoznamo. Za Jakčevo "fihnoma-nijo" v 30. letih, ko je posnel ogromno gradiva (nad tretjino 156 slovenskih filmov med 1905 in 1945) se zdi pomembno poudariti dvoje: da je svojo 16-milimetersko kamero uporabljal kot umetnik, ki je s slikarskim oCesom znal izbirati kadre ter jih v impresionistični maniri tudi zmontirati, obenem pa je - na primer v Gregoričevem fotografskem izletu v Belo krajino - z eminentnima filmskima sredstvoma, montažo in menjavo planov, tudi suvereno fa- Iz filma Gregoričev fotoamaterski izlet v Belo krajino (1931) buliral. Zato je Jakca kot filmarja nesmiselno tlačiti med »ljubitelje«, Četudi je bil predvsem doku-mentarist in je morda film uporabljal celo kot vajo in podlago slikarskemu delu, saj je nesporno »vreden« tudi mimo etnološkega in zgodovinskega pomena posnetkov. Zakaj to poudarjamo? Ker se je Filmskemu popotovanju Božidarja Jakca, ki smo ga sinoči premierno videli v okviru FAF, »zgodilo« spremno besedilo, ki se s tosmernim dokazovanjem ukvarja tako na dolgo in široko, da se gledalec ob vrsti zdravorazumskih ekskurzov šele zdaj začne spraševati, odkod potreba po tako gorečem zagovarjanju jasnih reci. Jakac je snemal svoje filme v nemi tehniki, scenaristu Darku Ver-nicu pa se je očitno to zdela takšna pomanjklji- vost, da je celotni kolaž dobesedno pokril s tekstom, mešanico filmskih obzornikov in turističnega prospekta, redundan-tnost »razlage« pa je takšna, da je gledalec olajšan le v trenutku, ko pripovedovalcu zmanjka inspiracije in opozori, da »migljajoče sličice« govorijo tudi same zase. Kot da -in pri Jakcu slikarju še tolikanj močneje - to ne bi bilo jasno že ves Cas. OMednarodna nagrada Lojzetu Logarju GYORU - Na nadavno odprtem 2. mednarodnem grafičnem bienalu v madžarskem mestu Gyoru je mednarodna žirija podelila slovenskemu slikarju in grafiku Lojzetu Logarju veliko nagrado »Grand prix« mesta Gyor. Bienle v Gyora je bil letos že dragic in spada med mlajše mednarodne razstave grafike, po obsegu pa je zelo podoben ljubljanskemu grafičnemu bienalu. Na njem je sodelovalo okoli 400 avtorjev iz 40 dežel vsega sveta. Bienale je organiziralo mesto Gyor ob sodelovanju fonda-cije Oxigen. Olga Butinar Aizenik in stare čipke na Loškem odru ŠKOFJA LOKA - Gledališče Loški oder odpira letošnjo sezono v petek, 29. oktobra, s premiero kriminalne komedije Arzenik in stare Čipke avtorja Josepha Kesselringa, ki jo režira Marjan Bevk Režiser dela z loško ekipo, v katero so povabili še dva kranjska ljubiteljska igralca Bibo Uršič in Kondija Pižoma, prvič, domači dramski skupini pa so se za novo uprizoritev pridružili še elani mladinske dramske skupine. Marjan Bevk namerava v Škofji Loki v začetku prihodnjega leta režirati še enkrt in sicer Svejka, ki ga je avtor Igor Torkar ob svojem življenjskem jubileju posodobil in priredil prav za Loški oder. (STA) Vrnitev kranjskega Gledališča čez cesto KRANJ - Gledališče Cez cesto (GCC) iz Kranja, ki je minuli dve leti uprizarjalo svojo zadnjo uspešnico Barfly, pripravlja novo krstno uprizoritev odrskega dela Iztoka AlidiCa, avtorja, ki so ga doslej največ uprizarjali, grotesko z naslovom Jama, premierno naj bi jo uprizorili 2. novembra na Visokem. Kranjska alterantivna gledališka skupina, katere zanimive pristope h gledališkem ustvarjanju so pred leti občudovali in hvalili na festivalih doma in v tujini, je minuli dve sezoni v glavnem počivala oziroma gostovala po Sloveniji s svojo zadnjo predstavo Barfly (znan je istoimenski film s Fay Dunnaway in Michaelom Rurkom). Za svojo novo predstavo so izbrali delo Jama, ki jo je Iztok Alidie (GCC je doslej uprizorilo že njegova dela Semenska gasa 27, Gombi in Mars) sprva napisal kot radijsko igro. Premiera bo 2. novembra na Visokem pri Kranju, kajti ena slovenskih vodilnih alternativnih ljubiteljskih gledaliških skupin si v treh letih svojega obstoja in delovanja v Kranju Se ni uspela zagotoviti svojih stalnih prostorov. (STA) Moč in nemoč duha SCHVVARZENBERG - Dežela Gornja Avstrija je konec septembra v Schvvarzenberg povabila trideset pisateljev iz evropskih držav na simpozij Moč in nemoč duha. Iz Slovenije sta se ga udeležila pisatelja Dimitrij Rupel in Žarko Petan, med dragimi pa so bili: Avstrijca Alexander M. Giese in Ludvvig Hartinger, Litvanec Romualdas Lankauskas, Hrvata Slobodan P. Novak in Mirko R. Mirkovi), Slovak Ladislav Simon, Rus VValdemar VVeber... Svoje razprave so udeležen- ci sklenili v apel, v katerem izjavljajo, da se zoper narodnostno sovraštvo v medijih in stvarnosti zavzemajo za združitev vse intelektualne Evrope v svobodni izmenjavi mnenj in obvarovanju razuma in samokritike. Apel nasprotuje nasilju kot sredstvu za uveljavljanje nacionalne zavesti. Vima Lešnik Sporazum o sodelovanju s Turčijo na področju kulture, znanosti in izobraževanja LJUBLJANA - V slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) so danes uskladili sporazum med slovensko in turško vlado o sodelovanju na področju kulture, znanosti in izobraževanja, so sporočiti iz službe za stike z javnostjo MZZ. Sporazum sta parafirala vodja slovenske delegacije Tanja Orel-Sturm, podsekretarka v MZZ, in Aydin Ydil, direktor oddelka za kulturne zadeve v turškem zunanjem ministrstvu. (STA) Repnikova ilustracija za Prežihove Solzice drugačni pisani druščini. Kdo je pravzaprav Anton Repnik - je le dober slikar ali pa morda tudi človek s katere od svojih podob? Anton Repnik je eden od njih, med njimi živi in iz njih Črpa vse, kar nam pripoveduje že več kot tri desetletja. Je preprost komunikativen človek z izrednim občutkom za vse lepo. Zanima ga domala vse in vedeti o vsem je kaj obsežna snov, do katere se je zunaj šol težko dokopati. Repnik ni le slikar samouk, je tudi samouk naravoslovec, samouk etnolog, numizmatik, filatelist itd. V njegovi zbirki nemalo presenečajo Čudoviti steklarski izdelki iz pohorskih glažut, Shiitzova umetelno poslikana keramična posoda ter številni drugi okrasni in uporabni predmeti, ki so jih Repnikovi koroški sodobniki marsikdaj zavrgli ali prodati. Repnik pa jih je vsa leta skrbno zbiral in jih lahko danes pokaže obiskovalcem svoje galerije na Muti. Kljub vsemu Anton Repnik ostaja v duši preprosti Človek. Včasih se zdi, da podzavestno še vedno bolj verjame drugim, tistim mestnim in šolanim ljudem, Čeprav jih je v marsičem prerasel. Pa nic zato - le da ne izgubi vere v bitja iz svojih podob in da bo lahko še velikokrat pod svoje pismo zapisal: »Vas vse skupaj prav prisrčno pozdravlja vaš žalostni veseljak Anton Repnik«. Francoski umetniki prosijo vlado za zaščito PAlRIZ - Delegacija francoskih filmskih igralcev in režiserjev - med njimi Isabelle Huppert in Roman Polanski - je obiskala francoskega predsednika vlade Edouarda Balla-durja. Umetniki so ga prositi, naj francosko fimsko industrijo zaščiti pred vse večjo prevlado ameriških filmov. Isabelle Huppert, ki je blestela v filmu Madame Bovary in Polanskemu, ki je režiral film Rosemaryjin otrok, so se pridružiti še igralec Christian Clavier in režiserja Claude Berri in Roger Planchon. Z Balladurjem so se pogovarjati o sporazumu GATT. Skupina se je pridružila vrsti politikov, sindikalnim vodjem in predstavnikom farmarjev, ki naj bi z Balladurjem sestaviti nekakšnem nacionalni konsenzus k trgovinskim pogajanjem. Predstavniki fimske industrije so se zavzeti, da bi jo izvzeti iz sporazuma GATT. »Mi govorimo o kulturi, oni pa o denarju,« je izjavil Berri in s tem mislil na Američane. Berrijev film Germinal bodo zaceli predvajati v francoskih kinematografih te dni, Speilbergov Jurski park pa prav tako. Berri meni:»Ce ne bi Jurskega parka predvajati prav zdaj, bi Germinal pritegnil 90 odstotkov publike.« »Zdaj nam ameriški filmi prevzamejo kar 70 odstotkov trga«, je izjavil Clavier, avtor scenarija zadnje francoske uspešnice z naslovom "Obiskovalci”. »Ce ne bomo izvzeti iz Gatta, bo ameriški film zavzel celo 95-odstotkov trga.« Isabelle Huppert je povedala, da je Balladur podprl njihov predlog. Dodala je, da nimajo nič proti Američanom, želijo le zaščititi svojo fimsko industrijo. »Pomembno je, da nas obisk ni izpadel kot protiameriška kampanija, »je izjavila Huppert. (Reuter) Germinal se bo potegoval za oskarja PARIZ - Francijo bo na hollywoodskem festivalu prihodnje leto v kategoriji tujih filmov predstavljal film "Germinal” režiserja Claudea Berrija. V filmu igrajo znani francoski igralci, med njimi Gerard Depardieu, Miou Miou in pevec Renaud. Odločitev so sporočili s sedeža francoskega filmskega centra. Film o življenju rudarjev so posneti po romanu Emila Zolaja, odločitev pa je sprejela žirija, ki ji je predsedovala igralka Jeanne Moreau. V Hollywoodu bodo oskarje za leto 1994 podelili v marcu. Letos je bil na festivalu kot najboljši tuji film nagrajen francoski film "Indokina” režiserja Regisa VVargnierja. Glavno vlogo je odigrala Cathe-rine Deneuve. (AFP) Jurski park uspešen tudi v Franciji PARIZ - Tudi v Franciji bo predvajanje filma Jurski park Stevena Spielberga prineslo ogromen finančni dobiček. Marketinška mašinerija, ki propagira ta film vse od Tokija do Hollywooda, je torej zelo uspešna. V 30. letih je bil podobne propagande deležen Mickey Mouse, v letu 1989 Batman, letos pa Dinozavri iz Jurskega parka. Matsushita, elektronski velikan, je dinozavre predstavil v Los Angelesu in tudi na Floridi. Kljub temu bo dobiček od prodaje različnih majic in predmetov presegel blagajniški iztržek, M je s 330 milijoni dolarjev v Ameriki in veC kot 700 milijoni po svetu že posekal rekord, M ga je pred leti dosegel Spilebergov film E.T. (Vesoljček). Taksen preobrat se je pojavil v Ameriki leta 1989 s filmom Batman. Filmska družba Wamer je takrat začela prodajati različne predmete, ki so prinesti dobiček v vrednosti milijarde dolarjev, kar je precej veC, ko so zaslužiti s prikazovanjem filma v kinodvoranah - prodaja kart je prinesla "le” 200 milijonov dolarjev. Zato je Wamer prejšnji mesec v Veliki Britaniji že odprl svojo prvo trgovino s spominki, s katerimi naj bi popularizirati različne junake iz filmov, ki jih je posnela ta filmska družba. (AFP) IZŠLO JE / PLOŠČE IN KNJIGE Cheb Khaled: »N’ssi N’ssi« (Barclay; 1993); CD, 56 min; etno pop; prodaja: Cosmopolis, Krakovski nasip, Lj; 2.400 SIT; Cheb Khaled je kralj ra-ija, utripajoče in eksotične alžirske narodne glasbe, ki je že osvojila Francijo in Japonsko, zdaj pa pripravlja teren za osvojitev cele Evrope. N’ssi N’ssi je njegov drug vse-evropski album. Pred dobrim letom je osvojil lestvice in plesišča s singlom Didi, njegova lotošnja ponudba pa dokazuje, da ne gre za ta-koimenovani one hit vvonder, zvezdo enodnevnico, ki se prebije z enim hitom, nato pa utone v pozabo. Khaled prav tako ni zašel v past, poimenovano prilagoditev angleško govorečemu trgu. Vsa besedila so še vedno v brbotajoči in nerazumljivi arabščini, H pa je prav zato še bolj simpatična. Glasbeni kompromisi so, vendar ne prehudi. Tako kot na prejšnjem albumu se kot producent predstavlja Don Was, glava skupine (Not Was). Kaj je nastalo iz te fuzije arabskih etno vibracij in norega ameriškega funka? Arbski etno funk. Kar pomeni živahne, utripajoče plesne ritme, ki so v svoji orientalni uživaški zanesenosti še vedno daleč od enoličnega tempa evro-ameriške disko glasbe. Resda je večina glasbenikov zahodnjašega pore- kla, vendar je povsem jasno, da so oni tu v službi Khaleda in njegovih sredozemsko vročih pogruntavščin in ne obratno. Tako dobimo temperamentno, v ples pozivajočo, ne-zateženo in kratkočasano godbo z veliko dozo melodike, hitoidnosti in spevnosti. Angleški prevodi besedil pa razkrivajo hedonistično naravo našega Alžirca, ki se je zaradi svoje formule »seks, alkohol & divja telesna glasba« pred muslimanskimi fundamentalisti zatekel v Pariz. Celotna podoba živahne plesne godbe in uživaško - trpečih besedil je kot pisana na kožo zelo podobnemu balkanskemu temperamentu. (M. K. M.) Nipa: Ghana A Ca-pella (Buda, 1993) CD, etno, 39 min. Distribucija NIKA, cena 1410 SIT v trgovini RecRec, Resljeva 2, Lj. V današnjem času skoraj nobena druga zvrst tradicionalne glasbe ni doživela takega uspeha kot glasbeno izročilo zahodne Afrike. Sodobno popularno glasbo je zaznamovalo do te mere, da danes splošno znani afro-pop predstavlja sinonim za privlačno etno glasbo, ki tradicijo in sodobnost zlije v prijetno poslušljivo glasbeno eksotiko. V množici skupin zavzema dosedaj ne- znani sekstet Nipa posebno mesto, saj se ukvarja izključno z vokalno glasbo. Repertoar seksteta temelji na avtorski interpretaciji tradicionalnih skladb in lastnih komadih. Člani - tri ženske in trije moški - so iz Afrike, Amerike in Karibov, vendar se na plošči posvetijo pesmim, ki jih pojejo v štirih ganskih dialektih. Glasba je dovolj originalna in virbi-rajoče nenavadna, da pritegne tudi brez vseh afro-eksotičnih navezav. Na plošči Ghana A Ca-pella je glas ustvarjalni instrument, ki močno preseže običajni pomen vokala v glasbi. To sicer ni nobena novost, saj je glas izhodišče vseh glasbenih kultur, vendar Nipa dovolj samosvoje interpretira in nadgradi tradicijo, da pomeni več kot le še eno dobro za-hodnoafriško etno skupino. Na že itak bogatem glasbenem izročilu gradijo razkošno vokalno glasbeno podobo in ponovno postavljajo glas na mesto, ki mu pripada: glas kot melodija in harmonija, glas kot ritem in predvsem glas kot odličen nosilec sodobne afro glasbe. Brez kakršnihkoli kičastih navezav, ki se sicer rade zapletejo v sodobne priredbe tradicije. (D. C.) GHANA A CAPELLA Ghana a Capella UNSONS GENOISES La Squadm; Genoese songs La Squadra: Genovske pesmi (Buda, 1993), etno, 49 min., distribucija NIKA, 1410 tolarjev v trgovini RecRec. V širokem izboru založbe Buda je nad 60 CD plošč etnične glasbe z vsega sveta. Ce se v iskanju najbolj nenavadnih in zanimivih obračamo vedno dlje od Evrope, pa ravno iz Evrope prihajata dve najbolj samosvojih plošč v zbirki. Skupina »tralale-rov« (tra la la je značilna zvočna podoba njihovega petja) iz Genove je predstavnik »genovske polofo-nije«, vokalne glasbe, ki se je razvila v tem mestu na začetku stoletja. Ljudje, ki so prišli v pristanišče s podeželja, so s seboj prinesti tudi skupinsko petje. Razvilo se je v posebno zvrst delavskih pesmi, ki so nastajale in se razvijale med delom v pristanišču, skupine tralalerov pa so ob večerih nastopale v gostilnah. V Genovi delovalo nad sto takih skupin. Kasneje je to izjemno izročilo vedno bolj izginevalo, pred izumrtjem pa ga varuje skupina La Squadra. Na prvi CD plošči so peti tradicionalne pesmi tralalerov, ki so zapisane edino v spominu pevcev, novo izdajo pa so posvetiti notno zapisani genovski vokalni umetnosti. Pesmi za pet glasov izvirajo iz 20. let . S prej omenjenimi imajo sorodno zvočno podobo in kraj petja - peti so jih na zabavah ati v gostilnah, kjer se člani skupine zberejo v polkrogu, ponavadi okoli mize, na kateri je »šesti glas« - vino. V okolju takšne trattorie' so posneti drugo CD tralalerov La Squadra, ki ji dajejo poseben čar tudi zvoki ambienta. Mnogoglasje je izrazito in polno, dinamično in bogato z nizkimi toni. Prevladujeta bas in bariton (-izmed 9 članov so kar štirje basi), nad katerima zvenijo višji glasovi. Srečanje z mnogoglasno umetnostjo Genove je glasbeno zanimivo in predvsem pristno - La Squadra še vedno poje to, kar so peti na začetku stoletja. V istem okolju, na enak način. (D. C.) Musical proti recesiji LONDON - Ameriškega musicala "Mesto angelov”, ki 80 ga začasno umakniti z odra, potem ko je v juliju požel velik uspeh, ne bodo več uprizarjali, so sporočiti v Londonu. Musical naj bi v enem samem tednu prinesel za 20 tisoč funtov (30 tisoč dolarjev) izgub. Zadnja predstava bo 13. novembra. Musical je v marcu dobil laskavo ocene in prodaja vstipnic je strmo naraščala, ko so ga že nameravali umakniti iz sporeda. Nek gledališki predstavnik se je takrat hvalil: »Prvič v zgodovini West Enda se je zgodilo, da je bila preklicana odločitev o zadnji predstavi.« Komični thriler, ki sta ga napisala Cy Coleman in Lairy Gelbart, je dobil celo vrsto nagrad na Broadwayu. Zgodba iz leta 1940 pripoveduje o pisatelju. ki opisuje dogodke iz življenja privatnih detektivov iz obdobja, ko je slovel Humphrey BogarL (Reuter) Musical Eltona Johna LONDON - Angleški pop zvezdnik Elton John pripravlja gledališki musical, M bo predstavil nekatere njegove uspešnice. Avtor Stephen Fry - uspešen britanski TV scenarist in pisatelj - je v ponedeljek povedal, da sta ga Elton John in avtor besedila Bemie Taupin prosila, naj napiše vezno besedilo o pesmih, med katerimi so tudi "Sacrifice” (Žrtvovanje), "Rocket Man” (Raketni človek) in ”Goodby Yellow Brick Road” (Nasvidenje rumena, opečnata cesta). Koreografinja predstave bo Arlene Phillips. Musical ima začasen naslov "Procesi Eddija Davisa” (Ttials ofEddie Davis), zgodba pripoveduje o piscu besedil, ki je vpleten v nek sodni postopek. Ko pade v nezavest, si v svoji domišljiji zamišlja, da je tudi sam postavljen pred sodišče, »Musical naj bi prihodnje leto uprizarjali v londonskem West Endu. Napisal sem igro, v kateri bodo poudarjene predvsem Eltonove pesmi,« je povedal Ery. (Reuter, AFP) Dobrodelni koncert Michaela Jacksona NEW DELHI - V okviru svetovne turneje bo Michael Jackson 25. novembra nastopil na Nehrujevem stadionu v New Delhiju. Sponzorji so poudariti, da bo pevec nastopal izključno v dobrodelne namene. Ravi Dhariwal, zastopnik za mednarodno podružnico Pepsi Cole v Indiji, je izjavil, da bo celoten izkupiček koncerta namenjen skladu Radziva Gandhija za pomoč otrokom. Program koncerta bo izbran v sodelovanju z Jacksonovo fundacijo Heal the VVorld (Ozdravite svet). Pevec namerava v celotni turneji za omenjeni program "ozdravitve sveta” zbrati 100 milijonov dolarjev. Pepsi, glavni sponzor Jacksonove turneje, jamči za 160.000 dolarski dobiček dobrodelnega koncerta, seveda v upanju na večji izkupiček, je povedal Dharivval. Glede na ceno vstopnice (16 dolarjev) se bosta koncerta udeležila lahko le bogati višji in srednji sloj Indijcev. (Reuter) Paul Oliver: Blues Fell This Moming (Mea-ning In The Blues), Cambridge, 1990 (prva izdaja 1960), Knjigama Kazina, cena 2507 tolarjev in Paul Oliver: Songsters And Saints (Vocal Traditions on Race Records), Cambridge, 1993 (prva izdaja 1984), Knjigarna Kazina, cena 2507 tolarjev. Ko je leta 1959 Samuel Charters izdal svojo pionirsko knjigo o blue-su in ameriški črnski tradicionalni glasbi sploh -Country Blues, je z njo vzburkal ameriške blues iskalce. Toda leto kasneje je v Londonu izšla knjiga angleškega pisca Paula Oliverja, ki je kronološkemu pristopu dodal značilnega evropskega raziskovalnega soka. Blues Fell This Moming je še danes izzivalna in v marsičem neprekosljiva študija. Ob ponovni izdaji so bile kritike enako navdušene, kot ob prvem izzidu, morda še bolj, saj knjiga ni izgubila na prepričljivosti in pravem stezosledskem rekonstruiranju socialnega življenja črnske sku- pnosti ZDA skozi njihovo tradicionalno pesem - blues. S starih, prasketajočih "race records" na 78 obratih je ob pomoči sodelavcev Oliver transkribiral 350 posnetih pred- in povojnih blues pesmi, ki jih skrbno analizira in kontek-stuatizira v posameznih tematskih sklopih, ki obravnavajo različne aspekte težkega življenja segregira-ne črnske skupnosti - najemniškega plantažnega sistema. Krasna je obdelava motivov kockanja in tihotapljenja whiskeya, malce pretirana pri "promiskuite-tnosti", izvrstno je popisana in s primeri obogatena izguba ljubezni, kar je prevečkrat stereotip za blues. Ob prebiranju Blues Fell This Morning predvsem spoznamo bogastvo, enkraten besednjak blues pesmi, njene iskrene, preproste, a obenem zagonetne pomenske odtenke, ki so skozi čas počasi prehajati v ameriško popularno pesem. Nič manjše pozornosti ni vzbudila leta 1984 izšla Oliverjeva knjiga Songsters And Saints, ki opozarja na, ob dominantni blues pesmi, ki so jo za čmo tržišče snemale ame- riške založbe, vzporedne vokalne tradicije. Te so v osnovi pred-bluesovske, baladne, razigrane plesne skladbe, ali pa del religiozne vokalne tradiciječr-nskih cerkva, v katerih so vzneseni "preacherji" (pridigarji) v trans spravljali kongregacije, na ulicah pa so jih kot potujoči evangelisti prepevali pevci, ki so si služili kruh na podoben način kot songsterji. Songster je pevec. Vsak zaselek je imel svojega songsterja. Repertoar se je prepletal s tipičnimi blues pesmimi, belimi baladami in starimi himnami, ki so v 19. in 20. stoletju doživele vrsto transformacij. Vsak je te pesmi pel na drugačen način. Oliver pronicljivo analizira učinke snemalne industrije na preoblikovanje repertoarja songsterjev, na vse bolj prevladujočo podobo "originalne", popularne blues pesmi, ki je na na nek način izničevala tradicionalne verze. Sele s ponovnim iskanjem in re-vivalom v šestdesetih so ob dominantnem bluesu na dan prišle mnoge druge tradicije, nič manj raznolike, vroče in bogate. Obe Oliverjevi knjigi, v zadnji je obdelal več kot 500 pesmi, balad, pridig, gospelov, ki jih je transkribiral z originalnih race plošč ali pa s svojih terenskih posnetkov, sta nepogrešljivi deti za vsakega ljubitelja ameriške črne tradicionalne pesmi, za etnologe in sociologe pa primera, kako se temeljito lotiti proučevanja neke kulture in njene glasbene tradicije. Res, fascinantni knjigi. Ičo Vidmar Pearl Jam: »Pearl Jam« (Sony; 1993); CD; album; rock; 47 min; uvoz in prodaja: Dots, Plava laguna, Ljubljana; 2.100 tolarjev. Takole je s tem: drugi album ameriške grun-gle-rock skupine Pearl Jam je zelo kvalitetno delo z velikim komercialnim potencialom. Vendar: tisti privrženci zasedbe, ki preferirajo tisto subtilnejšo, melanholično plat njihovega izraza, bodo razočarani. Bolj ali manj, odvisno od stopnje navezanosti na pesmi, kot Jeremy ali Ali ve s prvenca Ten. Ko so Pearl Jam pred slabimi dvemi leti izdali Ten, so bili še popolni začetniki, dobesedno 'nihče’ v sodobni glasbi. Takrat je prišla Nirvani-na plošča Nevermind in kmalu se je ves svet predal užitkom novega, bolj »pristnega« ('kao' nepozerskega) in surovega ameriškega rocka, poimenovanega grunge. Na vlak uspeha je uspelo skočiti še skupini Stone Temple Pilots, Soul Asylum in predvsem Pearl Jam. Tabor kritikov s slednjimi že od začetka ni povsem dobro vedel, kam bi jih dal. Prva polovica je prepričana, da gre za navadne pozerje, ki so se priključili glavnemu toku in na ta račun povsem nezasluženo poželi slavo in obilico cekinov, njihova glasba pa je le skupek oponašanja, kopiranja, zvijanja in pretvarjanja. Druga polovica pa trdi, da gre za eno od najbolj presunljivih, izpovedno močnih in nadarjenih zasedb tega časa, ki s svojo poetiko posega po samih vrhovih sodobne ameriške godbe, kot jo poosebljata izvrstni, a izrazno nekoliko umirjenejši skupini American Musič Club in R. E. M.. Resnica je nekje vmes. Tako kot Jeremy s prejšnjega albuma ali Elderly VVoman Behind The Counter In A Small Town (čeprav popolna preslikava zadnjih del skupine R. E. M.) in Indifference z nove plošče predstavljajo Pearl Jam kot najsvetlejše in najbolj presunljive ume na glasbeni sceni, jih po drugi strani nekatere skladbe, utopljene v topo in povsem nera-spoznavno grunge-nabijaško povprečje, kot težko breme vlečejo navzdol po stra-tifikacijsko-vrednos-tni lestvici glasbenih stvaritev in puščajo poslušalca v dvomih - kaj pomenijo in prinašajo Pearl jam v sodobni rock? Druga plošča nam na to vprašanje ne ponuja prečiščenega, enopomenskega odgovora, čeprav se stvar nagiba v tisto pozitivno, kvalitetno stran. Ali so Pearl Jam novi rock bogovi, bo jasno po uspehu nove plošče in podobi tretje plošče. Na to pa bo potrebno počakati še kako leto dni. (M. K. M.) Rory Block: Ain‘t I A VVoman, Rounder, 1992, CD, blues, Knjigarna Kazina, cena 2170 tolarjev Rory Block je ena redkih, a vse bolj pogostih blues izvajalk, ki na ameriških in tudi na evropskih odrih predstavljajo svoje verzije ameriške folk pesmi. Blues že nekaj časa ni več zgolj črna pesem. Rory Block ga igra od konca šestdesetih let. Je kitaristka zavidljive izvajalske ravni, a vse bolj tudi avtorica lastnih, "ženskih" pesmi, ki so znotraj blues tradicije vedno izstopale po porogljivosti in norčevanju iz moškega mačo pa-tosa na eni in na drugi strani kot žalostinke zaljubljene pevke, ki je v pesmih pripravljena tudi na uboj moškega prevaranta. Ain‘t I A VVoman je zadnja plošča Rory Block, na kateri avtorica prepleta priredbe blues standardov Roberta in Tommya Johnsona (v vseh on postane ona) in pa njenih lastnih pesmi, ki jih je odela v sodobno, električno preobleko z obvezno akustično kitaro. Rory je napisala lepe, čustvene, a tudi napadalne pesmi (po instrumentalni obdelavi še najbolj spominjajo na Tracy Chap-man), ki jih lepo ponazarjajo tile verzi iz naslovne pesmi, povzeti po pripovedi črne sužnje:" Tepli so me, zapustili so me. Živim sama, otroci, ki sem jih spravila h kruhu brez moža, so šli od doma. Ali nisem ženska? " Najboljša plošča Rory Block doslej. (I. V.) POP NOVICE Francoska plošča Marca Almonda Angleški pevec Marc Almond je pred dnevi izdal album Absinthe (založba Some Bizarre). Plošča nosi podnaslov The Frenc Album, to pa zato, ker je na njej posnel glasbo na tekste francoskega pesnika Rimbauda in predelave znanih francoskih šansonjerjev, kot sta bili Edith Piaf in Juliette Greco. Plošča je sicer nastala že leta 1989, vendar je na objavo čakala vse do danes. Almond je namreč takrat posnel in izdal tudi zbirko predelav šansonov Jacquesa Brela, naslovljeno Jacques. Preostale pesmi, ki so nastale na teh snemanjih, so ležale na omarah njegove založbe vse do letos, ko je dosegel velik uspeh s ploščo Tenement Symphony in živim albumom 12 Years Of Tears. Še ena parodija čudaškega Vankovica m mr cm! n m m MrnMirn KwS mmm MRK : ■ - smilim >.<.;• v&jj mmw >. ■ '** »Weird Al« Yankovic, ameriški komedijant in pevec, je posnel nov album Alapalooza. Na njem parodira temo iz filma Jurrasic park, koncertno turnejo raznih alternativnih izvajalcev, poimenovano Lolapalooza, hite Bohemian Rhapsody skupine Queen, Livin’ On The Edge skupine Aero-smith, Under The Bridge skupine Red Hot Chilli Peppers, Achy Breaky Heart country pevca Billyja Ray Cyrusa in drugih. Yankovic uspešno deluje že deset let in je znan po smešnih predelavah raznih hitov, predvsem Michel Jacksonovih Beat It (ki ga je spremenil v Eat It) in Bad (v njegovi različici je Fat). Antologija besedil ex-jugoslovanskega rokenrola Beograjska neodvisna založba Nova je izdala antologijo najbojših rokenrol besedil na področju bivše Jugoslavije. Knjigo so ironično naslovili Pesmi bratstva i jedinstva, v njej pa je zbranih okoli 200 pesmi iz obdobja 1967-91. Pesmi nihajo od simfoničnih rock sag in nežnih balad iz sedemdesetih let do začetka brezkompromisnih, politično angažiranih tekstov iz začetka osemdesetih. Zbirka se začne z optimistično pesmijo Smiješak (1967) Draga Mlinarca, konča pa se s Plavim nebom (1991) skupine Ob oj eni program o žalosti prisilnega odhoda v vojno. O knjigi je poročal tudi ameriški časopis Billboard. Vrnitev Frankieja 2e razpadla britanska skupina Frankie Goes To Hollywood (FGTH) je te dni dočakala izid zbirke največjih uspešnic The Best of in ponovni izid remi-ksanega hit singla Relax. Ob plošči sta se že prvi teden uvrstiti takoj pod vrh britanskih lestvic najbolje prodajanih plošč. FGTH je bila študijska skupina, ki je bila sredi osemdesetih izredno popularna po zaslugi »no. 1« hitov Relax, Two Tribes in Power Of Love. Leta 1987 so razpadli in se posvetiti solo karieram, ki pa so bile večinoma neuspešne. Pevec Holly Johnson (na stiki) je bil še najbolj uspešen, potem pa se je po nekajletnem diskografskem premora oglasil letos in oznanil, da ima AIDS. Nekteri časopisi ugibajo, ati bo uspeh najnovejše kompilacije še zadnja priložnost za ponovno združitev skupine. Obe strani Phila Collinsa Phil Collins, uspešen solo pevec in član skupine Ge-nesis, je za 9. november napovedal izid novega, šestega samostojnega albuma, ki ga je naslovil Both Sides. Ploščo je posnel v dvanajstkanalnem študiju na podstrešju svoje hiše. Odigral je vse instrumente in napisal celoten material, ki je po njegovih besedah izjemo intimen, z čustveno odkritimi besediti, v katerih obračunava s svojo preteklostjo, bivšimi ljubeznimi in glasbenih uspehom. Na prvih singlih bosta izšli pesmi Both Sides of the Story in balada Everyday. Pripravil Marko K. Milosavljevič REVIJALNI TISK / USPEH DVOJEZIČNE REVIJE ISONZO-SOCA 0 sodobni stvarnosti in vprašanje identitete Časopis na meji kot orodje zo rast zrele strpnosti V Gorici že nekaj let izhaja dvojezična revija Isonzo - SoCa, ki želi zares biti sredstvo, ali bolje rečeno orodje za uveljavitev strpne narodnostno mešane družbe, ki zrelo in samozavestno umirjeno sprejema vse svoje komponente, samokritično ocenjuje lastne napake iz preteklosti, vendar ne dopusti, da bi jo obremenjevale, in se predvsem ne da zapeljati z obrabljenimi puhlicami o »miru« in »mostovih«, s katerimi so nasičeni priložnostni posegi priliCnih demokratov, medtem ko se nihče zares ne zoperstavlja dejanski popustljivosti do rasizma in prizanesljivosti do nestrpnosti. To vodilno naCelo revije jasno izhaja že iz njenega naslova z italijanskim in slovenskim imenom kratke, a pomembne reke, ki je izpisano na sedmih valovitih Črtah. Podnaslov Giornale di frontiera/Časopis na meji še natančneje ponazarja naravnanost revije, ki jo je od devete številke dalje mogoče dobiti tudi v Ca-spisnih prodajalnah v Novi Gorici. Doslej je sicer izhajala dokaj neredno, približno vsake štiri mesece, včasih tudi vsakih pet. Odslej upajo, da bodo lahko izdali eno številko za vsak letni Cas. Kot poudarjajo v uvodniku desete številke, sodelavci niso Bojana Vatovec plačani za svoje prispevke, v zameno se lahko svobodno izražajo in sodelujejo pri oblikovanju Časopisa. Glavni urednik je D ari o Stasi, poleg njega je v uredništvu še Karlo Černič. Revija se zlasti posveča raziskovanju identite tukajšnjega prebivalstva, kakršna se je izoblikovala v stoletnem medsebojnem vplivu med dvema skupnostima, dvema narodnostnima skupinama, vplivu, ki ga marsikdo skuša zanikati, vendar stalno sili na piano. Na uradni ravni je zlasti zamolčan slovenski vpliv, Ce pa pazljiveje proučimo zgodovino, zCahka odkrijemo sprenevedanja, ki izhajajo iz nacionalistične kulture, kot ugotavlja Dario Stasi v enem od uvodnikov. V tem raziskovanju ima seveda posebno mesto zgodovina teh krajev, tako bližnja kot starejša. Revija je tako lani posvetila posebno pozornost tolminskemu kmečkemu upom, ki je za -nas eden ključnih trenutkov naše zgodovine, medtem ko je Italijanom sam pojav praktično neznan. Naj pri tem omenimo, da je bila revija pravzaprav pobudnica za postavitev spominske plošče usmrčenim puntarskim voditeljem na Travniku. Posebno mesto ima v reviji tudi zgodovinsko proučevanje navidez drobnejših, manj odmevnih dogodkov, ki pa so odločilno vplivali na poznejši razvoj. Tako podrobna raziskava Karla Cemica o poitaljančenih priimkih osvetli goriško zgodovino z novo lučjo, katere odsev jasno vidimo celo na nagrobnikih. Sicer pa poleg člankov o kolektivni in idividual-ni identiteti prebivalstva ob meji, med katerimi je zlasti zanimiv intervju s Paolom Fondo, ki je bil objavljen v šesti številki, ne manjka prispevkov o aktualnih dogodkih in temah, kot so, denimo, in-trevjuji, analize političnih razmer, ocene kulturnih prireditev, literarni RESNA GLASBA Izvrstna izvedba Gojmir Demšar Priredbe glasbenih mojstrovin za drugačne zasedbe niso vselej posrečene, Čeprav v določenih primerih dokaj uspešne. Slednje bi mogli reci tudi za godalni kvartet Dimitrija Šostakoviča op 110 v c-molu, ki ga je skladatelj posvetil spominu na žrtve nacizma in na vojno. Rudolf Bar saj in S. San-dekis sta kvartet mojstrsko predelala kot Komorno simfonijo za godala z označbo 110 bis. Poslušali smo jo v izvedbi solistov Mosk-va-Montpellier pod taktirko Thomasa San-derlinga. Bila je izvrstna glasbena poustvari-tev. Člani ansambla pod sugestivnim vodstvom svojega dirigenta so z uravnovešeno, pretanjeno soigro prepričljivo muzicirali. Pretežno turoben značaj skladbe, v kateri se prepletajo žalna koračnica, groteskni plesni motiv, zidovska folklorna tema, je izzvenel pristno, doživeto. Bolestno, otožno čustvovanje je prišlo do izraza še posebno v mojstrsko izvedenih kantilenah prvega violinista in Čelista. Sledila je Lisztova skladba Malediction za klavir in godalni orkester. Avtor se v motiviki tega koncertnega fragmenta spominja tematike svojih pomembnejših del kot je npr. Faustova simfonija. Čeprav delu ni odrekati določene vrednosti vendar ga ne moremo primerjati Li-sztovim zrelim klavirskim koncertom, deloma tudi zaradi skromne godalne spremljave. Solistični part je igral pianist Claudio Crismani z razvneto mestoma tudi prekipe-to klavirsko igro kar je deloma oviralo kontrolo muzikalne Čistosti. Pianistu, ki mu ni odrekati tehnične prožnosti je na željo navdušenega občinstva dodal Chopinovi skladbi Nokturno v c-molu in Polonezo v cis-molu. Tudi v teh se ni odrekel pianističnemu udaru pretirane dramatičnosti. Ponovno je ogrela izvedba Serenade za godalni orkester op 48 Petra IljiCa Čajkovskega. Bila je zrela zvoCna realizacija, v kateri je lepo prišlo do izraza tonsko bogastvo tega ruskega romantika. Občinstvo je tudi tokrat izsililo dodatek. ZA NAJMLAJŠE / IZŠLA 2. ŠTEVILKA REVIJE Oktober se že nagiba h koncu in pred nami je druga letošnja, »jesenska« Številka mladinske revije Galeb. Tokrat se je seveda Galeb moral odpovedati svojim modrim barvam in se prepustiti jesenskim tonom, o Čemer priča že naslovna stran, ki jo je tokrat prispevala DaSa Bevilacqua, učenka 2. razreda osnovne Sole F. S. Finžgar iz Barkovelj. Se enkrat je treba poudariti, da mladinsko revijo, ki izhaja v Trstu v okviru zadruge Novi Matajur, bogatijo izredno lepe ilustracije, ki privlačijo ne samo male, temveč tudi odrasle bralce. Kot nazoren primer smo tokrat izbrali eno od ilustracij Kamile Volcanšek, s katerima je bila opremljena kratka pravljica Alenke Juvan Direndaj na nebu. Jesenskim tonom je urednica Majda Železnik pridala Se otožnejSo nianso, ki se nanaša na bližnji 1. november - dan mrtvih, z vabilom, naj si otroci ob tej priložnosti preberejo zgodbo Marjana Tomšiča Barvna stekelca. V ostalem pa seveda Galeb sledi ustaljenim izbiram in razporeditvi gradiva: za najmlajše so pesmice, malo Starejši si že lahko preCitajo nekoliko daljšo zgodbo, vsi se lahko naslajajo ob posrečenih ilustracijah, radovedni pa naj se pomerijo Se v ugankah in križankah. Vsem pa ob koncu velja Se vabilo uredništva, naj s svojo revijo neposredno sodelujejo in to tako, da pošljejo svoje spise ali risbice uredništvu, na isti naslov - Ul. Montecchu 6 - pa je treba poslati tudi rešitve ugank. K nam je priletel »jesenski« Galeb Kot je že postal razpoznavni znak revije, jo tudi tokrat bogatijo lepe ilustracije ZANIMIVOSTI / KNJIGA »SRPSKA CRKVENA ZAJEDNICA U TRSTU« RESNA GLASBA / KONCERTNI ABONMA V NOVI GORICI Okoli sv. Spiridona Knjigo, ki je izšlo pred krotkim, je napisal Velimir Djerosimovič Jože Koren Na policah Tržaške knjigarne je že pred Časom našla prostor nova knjiga o Srbski cerkveni skupnosti v Trstu avtorja Velimira Djerasimoviča, dolgoletnega vodje srbske pravoslavne šole v Trstu (1927-1954) in predsednika Srbske cerkvene občine v Trstu v razdobjih 1947-48 in 1982-91. Velimir Djerasimovič je tudi sicer avtor večjega števila učbenikov in priročnikov srbskega jezika tako za potrebe šole kot za italijanske someščane, ki bi se hoteti naučiti ati vsaj pogovorno obvladati srbski jezik. Sedaj izšla Djerasi-movičeva knjiga (v samozaložbi, tisk Graphart, 300 izvodov) ni prva, ki obravnava zgodovino tržaških Srbov od njihove prve naselitve v prvi polovici 18. stoletja (1736) in razvoj njihove verske zborna cerkvene skupnosti do danes. Omenimo naj vsaj nekatere: Istorija srpske pravoslavne opštine, dr. M. Purkovič - Trst, 1960), Trieste - lineamenti di una citta - Trieste, 1969,1 Srbi a Trieste, G. Milosse-vich-M.Fiorini Bianco, Trieste, 1978, Letopis Srba u Trstu, prof. Medako-viC-MiloševiC, Beograd 1987, Veliko bdenje u badnje veče, Vladimir Skit (pd. dr. Karlo Deklič, Trst, 1970, Slovo rodu, Vladimir Savič Skit, Trst 1981). Tokratna Djerasimo-vičeva knjiga pa ima to prednost, da je prikaz življenja srbske pravoslavne skupnosti v Trstu v njej prikazan sintetično in obenem dovolj pregledno za vse, ki bi si hoteti ustvariti vsaj okvirno podobo o njej tako iz nacionalnega kot iz verskega vidika v kontekstu šbše težaške stvarnosti, posebej še v tem povojnem Času, ko je tudi srbska skupnost v Trstu šla skozi nekatera krizna obdobja v iskanju svoje identitete in kolokacije znotraj pravoslavja in njegove diaspore. Avtor je pri opisovanju teh dogajanj odkrit in se do njih tudi opredeljuje, saj je nemalokrat bil prav v njihovem vrtincu a je tudi diskreten, ko gre za posamezne osebnosti, ki so tako na verski kot nacionalni in politični ravni igrale v tem povojnem obdobju pomembno, večkrat tudi odločilno vlogo in vplivale na življenje srbske občinske cerkvene skupnosti v Trstu. Gre predvsem za vlogo, ki jo je igral Dragoljub Vurdelja v Času svojega predsedovanja, in pa za nepojasnjene okoliščine usode popa Iti j e Ivica. Tako iz ponatisa obširnega odlomka iz znane nacionalno ideološke knjige »Srpsko pitanje« Dobriče Cosiča pisatelja in še do pred časom predsednika »tretje« Jugoslavije (Beograd 1992), kakor tudi iz nekaterih drugih citatov objavljenih tekstov in poezij pa je mogoče zaznati ali vsaj zaslutiti razumevanje, ati bolje, odnos do sedanjih tragičnih dogajanj na tleh bišve Jugoslavije, predvsem pa v Bosni. Knjiga V. Djerasimo-viCa je razdeljena v vec poglavij oziroma raz- delkov. V uvodu piše o še vedno ne do kraja pojasnjenih okoliščin tragične smrti popa Vojnoviča in njegove žene leta 1943 v Trstu, potem pa navaja zgoščene zgodovinske podatke o srbski pravoslavni občini v Trstu od njenega nastanka v 18. stoletju, o ustanovitvi srbske šole leta 1782 in njenem razvoju, s seznamom vseh učiteljev, ki so se na njej zvrstiti do leta 1991 (trenutno šola ne deluje), in še o narodni zavednosti tržaških Srbov. V naslednjem razdelku nas avtor seznanja s spreminjanjem statutov srbske pravoslavne skupnosti od 1979 do teh povojnih v letih 1950, 1967 in dokončno dopolnjenem in sedaj veljavnem statutu iz leta 1989 (tudi statuti so odraz že omenjenih povojnih knjižnih razmer in opre- deljevanj v skupnosti). Nadaljnje poglavje namenja avtor prikazu nastanka in razvoj srbske pravoslavne cerkve sv. Spridona (in v tem okviru tudi odnosov z grško pravoslavno cerkvijo, ki je ena najlepših v celotnem pravoslavnem svetu in navaja tudi seznam vseh popov, ki so se v njej zvrstili od začetkov do danes. Sledi zapis o srbskem pokopališču v Trstu. Najdaljši in za razumevanje dogajanja znotraj srbske narodnostne in verske skupnosti v Trstu najpomembnejši del je namenjen razdelku o življenju in delu srbske cerkvene občine v povojnem Času, ki seveda ni mogla biti imuno za politične, ideološke, in družbene spremembe tako v Jugoslaviji kot v svetu in ki so znotraj skupnosti tržaških Srbov privedle do razhajanj in različnih opredeljevanj, kar je razvidno tudi iz zapisov o predsednikih srbske pravoslavne občine v zadnjih 20 letih in njihove karakterizacije. Temu razdelku je dal avtor značilen podnaslov »Demokratizacija cerkvene občine«. Naslednje poglavje je posvečeno pregledu pomembnejših kulturnih manifestacij, objavljeno je poročilo predsednika Djerasimoviča na volilni skupščini skupnosti 1. 1988, poročilo o dejavnosti Italijansko-srbskega kulturnega in dobrodelnega društva in pa dokumentacija v zadevi popa Ilije Ivica, ki izzveni kot obramba (brezuspešna) popove dejavnosti do njegovega prisilnega odhoda iz Trsta. Iz seznama predsednikov srbske cerkvene občine zvemo, da se jih je od leta 1793 do danes zvrstilo kar 49, zadnja tri leta pa je predsednik Dušan Sain, ki je že bil predsednik v letih 1984-86. Iz kratkega poglavja tudi zvemo kako težaški Srbi pomagajo srbskim beguncem iz krajev v bivši Jugoslaviji, kjer divja vojno brezumje z »etničnim čiščenjem«. Knjiga Velimira Djerasimoviča je, kot pravi avtor v predgovoru namejnena predvsem Srbom v Trstu (natisnjena je v srbščini), bo pa koristna tudi za vse, ki se ukvarjajo ne samo z zgodovino težaških Srbov paC pa z zgodovino Trsta v vseh njegovih večnarod-nostnih komponentah, ki so skozi Cas in še danes, ene vec druge manj) sooblikovale in pogojevalo življenje v njem. Dovršen nastop orkestra Slovenske filharmonije Firharmonike in dobre soliste je vodil dirigent Uroš Lajovic Ivan Silič Na drugem abonmajskem koncertu Kulturnega doma v Novi Gorici je orkester Slovenske filharmonije izvedel Mozartovo Simfonijo št. 25 v g-molu KV 183 in njegov Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru KV 453 s pianistom Benom Saverjem, dalje Variacije na rokokojsko temo za violončelo in orkester op. 33 P.I. Čajkovskega z violončelistom Andrejem Petračem in Klasično simfonijo v D-duru op. 25 S. Prokofjeva. Dirigiral je Uroš Lajovic. Ta se je pred nedavnim s ciklom iz Mozartove zakladnice in z deti njegovih sodobnikov potrdil kot dober poznavalec tega avtorja kakor vzdušja njegove dobe in obenem prefinjen poustvarjalec te muzike. Vendar je na tem koncertu vnesel v Mozartovo simfonijo kakor v njegov Koncert nekaj bolj iznajdljivega, izraziteje osmišljenega, lahko bi tudi rekli, v širših emocionalnih razsežnostih zajetega, muzikalno dogna- nejšega. Tu je tudi izvir temperamentnega dirigiranja, ki osvaja orkester in ga obenem naravnava v tok intenzivnega ustvarjalnega dogajanja. Pa ne samo pri Mozartovi glasbi, poglobljenost dojemanja in nazornega oblikovanja je prevevalo tudi ostala dela, ki jih je moC dirigentove osebnosti zaokrožala v izredno napete in odzivne poustva-ritve. K celotnemu učinku je pri Koncertu prispeval tudi pianist. Ta sicer zaradi akustičnih nezadostnosti dvorane pri prvem stavku ni uspel najti ustrezne zvoCne jakosti napram orkestru in prostoru, zato kljub izvrstni igri, a bolj komorno intimno zasnovanemu interpretiranju, ni prišlo do dovolj izrazitega koncertantnega dialoga. Toda v tem oziru že povednejši je bil drugi stavek, a popoln, nazoren tretji, ki je pokazal izvajalca kot izvrstnega pianista in muzikalno občutljivega oblikovalca. Violončelist je osvajal z izredno Cisto igro na barvno izenačenem instrumentu toplega tona. Oblikovanje se je muzikalno logično spletalo z razgibanim orkestrom. Njegova spretnostna sposobnost in kreativna nabojnost mu odpirata vrata v areno najboljših; pri nas torej še en umetniško pomemben glasbeni poustvarjalec. V Klasično simfonijo je dirigent vnesel živo razgibanost, ki je delu utisnila drugačno podobo od običajnih poznanih izvedb: dosledna sicer partituri, a hkrati v oblikovanju individualno iznajdljiva, v svoji kontrasnosti dramtsko učinkujoče, v svoji drugačnosti osvežujoča. Vedno smo ceniti orkester Slovenske filharmonije, seveda ponek-daj tudi z določenimi pripombami; tokrat jih ni. Naspronto, doživeli smo homogene skupine, zlite v lepo zvenečo, prožno delujočo, zbrano in zanosno ustvarjalno celoto. OSEBNOSTI / OB 200-LETNICI ROJSTVA JOSEFA RESSLA Tržaški razstavi o velikem izumitelju Razstava o Krasu bo v prostorih deželne palače v Ul. Carducci odprta samo še jutri V teh dneh sta v Trstu na ogled dve razstavi o liku in delu velikega iznajditelja Josefa Ressela, ki se je rodil pred 200 leti na Češkem, vendar je velik del svojega življenja preživel v Trstu, kjer je tudi »izumil ladijski vijak«, zaradi katerega se je proslavil širom po svetu. Prav temu velikemu izumu je namenjena prva od tržaških razstav, ki so jo pripravili v palači Co-stanzi (foto Ferrari) in bo odprta do 15. novembra. Drugo - Kras od Ressla do danes - so uredili v Deželni palači v Ul. Carducci 6, odprta pa bo še jutri. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V torek, 2., in v ponedeljek, 8. novembra, ob 20. uri OB LETU OSOREJ (SD, 700 SIT). V torek, 9. novembra, ob 20. uri P. Shaffer: LE-TICIJA IN LUŠTREK (SD, 600 SIT). DRAMA SNG, tel. 061/ 221-511 Danes, 29. oktobra, ob 19.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, izven in konto. Prosimo, da ne zamujate na predstavo, ker po začetku vstop v dvorano ni več mogoč! MALA DRAMA Danes, 29. oktobra, ob 20. uri A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven in konto. OPERA, tel.: 331-950 V soboto, 30. oktobra, ob 19. uri Strauss ml.: NETOPIR. V petek, 5. novembra, ob 16.30 G. Verdi: FAL-STAFF, za red petek. V četrtek, 4. novembra, ob 19. uri Verdi: RIGO-LETTO, za izven in konto. MESTNO GLEDALIŠČE, tel. 061/ 210-852 Danes, 29. oktobra, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma red V. V petek, 5. novembra, ob 19.30 Marc Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO,; za izven. Vstopnice so že v prodaji. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/ 312-860 Danes, 29. oktobra, ob 19.30 F. Levstik - D. Jovanovič - T. Partljič: MARTIN KRPAN, za izven. V soboto, 30. oktobra, ob 19.30 J. B. Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG, za izven. GLEDALIŠČE GLEJ, tel.: 061/216-679 Danes, 29. oktobra, bo ob 21. uri predstava Tomaža Štrucla HAMLETS N’ROSES. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 332-288 V petek, 29. oktobra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro - Variete. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/ 25-332 V nedeljo, 7. novembra, ob 16. uri Bogomir Ve-ras: ZELENA KAPICA, krstna uprizoritev mladinske predstave. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel.: 064/222-681, 222-701 V sredo, 3. novembra, ob 19.30, Igor Torkar: REVIZOR 93, za abonma zeleni, izven in konto. Predstava bo Se v četrtek, 4. novembra, ob isti uri, za abonma četrtek, izven in konto. MARIBOR DRAMA, tel. 062/ 221-206 Danes, 29. novembra, Henrik Ibsen: NORA, Prešernovo gledališče Kranj, režija: DuSan Mlakar (veliki oder). V sredo, 3., v četrtek, 4., in v petek, 5. novembra, ob 20. uri M. VezoviSek: JERMANOVO SEME, Muzikalično in dramatično društvo Bratje Mara v Minoritski cerkvi, za abonente in izven. NOVA GORICA V četrtek, 4. novembra, ob 20. uri A. A. Rozman: TARTIF, za red premiera in red nedelja. Predstava bo se v petek, 5. novembra, ob isti uri za red petek. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (teli 632664). Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice Cimprej. SSG gostuje s predstavo Milana Kleča »Vsega je kriva Marjana Deržaj« danes, 29. t.m., ob 19. uri v Šmarjah. Ponovitev: jutri, 30. t.m., ob 20. uri v Zrečah. VERDI - DVORANA TRIPCOVICH Jesenska simfonična sezona - Ludvvig Van Beethoven Danes, 29. t.m., ob 20.30 (red A) koncert za klavir in orkester. Vodi dirigent Lii Jia. Solisti Gior-gia Tommasi - Koncert St. 1 Ostali solisti za Simfonijo st. 9 - Francesca Pedaci, Helga Miiller Molinari, Etienne Martin Dupre in Claudio Otelli. Ponovitev v nedeljo, 31. t.m., ob 18. uri za red B. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes, 29. t.m., ob 20.30 (red prost) ponovitev predstave »L’idiota«, ki jo je po romanu F.M. Dostojevskega priredil Furio Bordon. Režija Glauco Mauri. Predstava v abonmaju: odrezek St. 1. ■Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 16.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). V torek, 30. novembra, ob 21. uri: Koncert Pina Danie-leja. Predprodaja vstopnic danes, 29. in jutri, 30. t.m. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 29. t.m., ob 20.30 ponovitev predstave Carpinterija in Faragune »Fronto, mama?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio, glasba Livio Cecchelin. Ponovitev predstave: jutri, 30. t.m., ob 20.30; v nedeljo, 31. t.m., ob 16.30; v ponedeljek, 1. novembra , ob 16.30. V torek, 2. novembra, počitek. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče Danes, 29. t. m., ob 19.30 - Franz Lehar »Die lu-stige Witwe« (Vesela vdova). Ponovitvi: 2. in 4. novembra ob 19.30. V soboto, 30. t.m., ob 19.30 -»Die letzten Tage der Menscheit« (Poslednji dnevi človeštva) - Karl Kraus. Modestov dom Danes, 29. t. m., ob 19.30 kabaret Martin Krpan, nastopa Slovensko prosvetno društvo Borovlje. BELJAK Danes, 29. t. m. - Studiobuhne Beljak Kellerthea-ter, Freihausg., ob 20. uri »Vermummte« (lian Hatsor). Ponovitev jutri, 30. t. m., ob 20. uri. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM: FILM ART FEST 4. MEDNARODNI FESTIVAL AVTORSKEGA FILMA: Danes, 29. oktobra, ob 16.30 v KD OSNOVNA SOLA / OBECNA SKOLA (Ceska, 1991); ob 18.30 v LD SRČNA BOLEČINA / KAERLIG-HENDES SMERTE (Danska, 1993); v KD IZGUBLJENE BESEDE (ZDA, 1993), dodatna projekcija. Film BELLE EPOQUE je prestavljen na soboto, 30. oktobra, ob 18.30. MREŽA ZA METELKOVO: Danes, 29. oktobra, bo ob 20. uri koncert ŽELE-ZOBETON, Murska Sobota (Rock), PRULERS (Rock), Ljubljana v Gala dvorani; ob 20. uri tematski večer VEZE IN PODVEZICE FEMINIZMA Z LEZBISTVOM (Lovci); ob 22. uri 1001 noč Iztok AberSek (Gala dvorana). Za pomoč se zahvaljujejo podjetju Aero Copy iz Celja. CILJI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V soboto, 20. novembra, bo ob 19.30 folklorni večer s celjsko folklorno skupino France Prešeren pod vodstvom Vesne Klavžar. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 Danes, 29. oktobra, ob 16. uri ameriški film NOG NA ZEMLJI, režija Jim Jarmusch. Nagradno žrebanje vstopnic! (150 SIT). V torek, 2. novembra, ob 17. uri ameriški film JURSKI PARK, režija Števen Spillberg. Film si lahko ogledate Se v sredo, 3. novembra ob 20. uri (300 SIT). VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 29. oktobra, ob 19.30 Milan Kleč: VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ, Stalno slovensko gledališče Trst (700 SIT). V petek, 5. novembra, ob 18. uri v knjižnici Velenje, predstavitev potopisa Borut Korun: KAČA IN JAGUAR. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GORICA Gledališče Mlela Do nedelje, 31. t.m.,se bo v Domu pristaniških delavcev odvijal 8. Festival latinskoameriškega filma, ki ga prireja Združenje za pospeševanje latinskoameriške kulture v Italiji iz Trsta. Goriški grad Danes, 29. t. m., ob 18. uri bo v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja predstavitev knjige prof. Jožeta Pirjevca »Vidov dan«. Na predstavitvi bo spregovoril Darko Bratina. ZA NAJ MLAJŠE SLOVENIJA V galeriji ŠENK v Kranju bo danes, 29. oktobra, otvoritev razstave slik slovenskega slikarja Jožeta Tisnikarja. Dela slikarja Jožeta Tisnikarja predstavljajo umrle v veži modro zelene svetlobe, človeštvo, gledano iz časov, ki so minili, z očmi osamljenega in nesrečnega človeka. Pred več kot 25 leti je Tisnikar preživel večji del svojega časa v prosekturi in se soočal z desettisočimi mrtvih, ukvarjajoč se z odpiranjem in šivanjem trupel, ponavadi v nočni osamljenosti, z udomačenim vranom kot edino družbo. Sčasoma je postal obseden z doživetji smrti, dokler se ni prisilil, da te poglede prenese na platno s pomočjo barv, ki jih je sam izdelal z instinktom človeka, ki svoje zamisli z gotovostjo realizira. Tisnikar je dolgo časa risal samo zase v anonimnosti, ne da bi pokazal to svoje ustvarjanje, dokler ga niso njegovi najbližji prepričali, da razstavi svoja dela širši javnosti, in njegovo delo se je počasi uveljavilo. Tisnikar vidi celotno življenje kot dolgo potovanje proti smrti, v smrt: nikoli presihajoč tok ljudi gre mimo z ugašajočimi lučmi v rokah, črno oblečena procesija, ki izgine v perspektivi neskončnosti ali pa na poti proti vidnemu prepadu, kjer čaka definitivni konec, medtem ko žalujoči objokujejo življenje, ki je prehitro minilo. Artur Lunkvist GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA FESTIVAL LJUBLJANA: V nedeljo, 7. novembra, ob 11. uri v Slovenski filharmoniji - cikel nedeljske matineje: KOMORNI ORKESTER TARTINI; solista Stefania Bellodi - klavir, Pavel Vernikov -violina. Program: Tartini, Vivaldi, Albinoni, Mendelssohn. V sredo, 10. novembra, ob 19.30 v Viteški dvorani - cikel mladi virtuozi: JURE MESEC - fagot, PETER ZOLTAN - klavir. Program: Saint-Saens, Rene, Vivaldi, Gro-vlez. CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 29. oktobra, ob 19.30 KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, oranžni abonma II. Dirigent Uroš Lajovic, solist Miloš Mlejnik, violončelo. Program: P. Ramovš, W. Lutoslavvski, F. Schubert (GD, 600, 500, 400 SIT). K4 V ponedeljek, 1. novembra, ob 22. uri VAL-HAI.A. Skupina Vahala združuje energijo Štirih mladih glasbenih ustvarjalcev. Jodl Gazvoda, kitara, Sergej Jereb, bas kitara, Uroš Rakovec, kitara in Domen Rakovec, sintetizator, skušajo v današnjem zmedenem času prek sporočila starih mitov, odetih v sodoben zvok, posredovati pozitivno glasbeno energijo. Njihovo glasbeno znanje sega od poznavanja stare glasbe, klasične strukture, do novejših glasbenih tokov, od katerih so po zvoku najbližje rockovski glasbi. Vse naštete elemente spretno povezujejo v skrbno strukturirane instrumentalne skladbe, s poudarkom na skupni igri, sem in tja pa si dovolijo kakšen »solo izlet«. Mitologijo Valha-le in škratov, ki se z glasbo borijo proti zlu, je čutiti predvsem v harmonski gradnji posameznih skladb ter grajski zvočnosti, ki jo prispeva intenzivni in široki zvok sodobnega sintetizatorja. Ta zvočna barva v rockovski glasbi ni neznana, vendar je skupina Valhala ena redkih pri nas, ki jo goji zaves- tno in skrbno izdelano s solidnim glasbenim znanjem. Lado Jakša V torek, 2. novembra, ob 22. uri POLKA BEND (Študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V torek, 9. novembra, ob 22. uri DRAGO MLINAREC & TRIO IVICE FRANGESA, promocija CD (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V petek, 19. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 1, koncert električnih skupin Beithtron, Random Logic ter Godgar-den. (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V torek, 25. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 2, koncert električnih skupin Celi Block, Annalies ter Naomi. (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). VODNIKOVA DOMAČIJA V soboto, 30. oktobra, bo ob 13. uri koncert Kulturnega vikenda otrok iz BIH. Ob tej priložnosti bodo izročili denarni del nagrade, ki jo je letošnja dobitnica Vilenice, češka pisateljica Libuse Monikova, namenila otro-kom-beguncem iz BIH. Nagrado bo predal pesnik Veno Taufer. AJDOVŠČINA Klub mladine KAM Ajdovščina organizira v četrtek, 4. novembra, ob 21. uri koncert skupin 7 SECONDS (ZDA), legende hardcore punka, in BOG DRILL CAR (ZDA) melodični kalifornijski hardcore. CELJE V torek, 9. novembra, v Narodnem domu Celjski godalni orkester, solist Jure Jenko, klarinet, Zoran Mite v, fagot. Program: P. Ramovš, K. Stamitz, E. W. Ferrari. ILIRSKA BISTRICA . Danes, 29. oktobra, bo ob 23. uri v klubu MKNZ koncert skupine APATIJA iz Poljske. V ponedeljek, 1. novembra, bo ob 23. uri v klubu MKNZ nastop skupine DISTRACT VIBES iz Nizozemske. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, tel: 061/ 314-962 Danes, 29. oktobra, ob 17. uri, S. Makarovič: SA-PRAM1SKA, za izven. SKB d. sd. in LGL vabita danes, 29. oktobra, ob 11. uri na pokriti del ploščadi pred SKB banko, kjer si boste ogledali lutkovni shovv LUTKE V TOLARIJI. V soboto, 30. oktobra, ob 11. in 17. uri Pavel Polak: KO PRIDE ZVEZDA, za izven. V torek, 2. novembra, ob 16.30 Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za izven. Predstava bo Se v sredo, 3. novembra, ob 16.30 in ob 18. uri. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, tel: 061/140-4183 FESTIVAL OTROŠKIH PREDSTAV ZA NAGRADO ZLATA PALIČICA: V soboto, 30. oktobra, ob 16. uri otvoritev festivala in O. Preussler: RAZBOJNIK ROGOVILEZ, Moje gledališče Ljubljana. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE, tel. 062/26-748 Danes, 29. oktobra, ob 10.30 Jana Synkova: MALA ČAROVNICA (Velika dvorana). V nedeljo, 31. oktobra, ob 11. uri Jožica Roš: UGANKE ZANKE, za izven. Predstava bo Se v torek, 2. novembra, ob 11. uri, za izven. TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA TRIE STE P RIMA - V sredo, 3. novembra, ob 20.30 bo na sporedu«Thierry Miroglio». Vstopnice po 6.000 lir so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich in uro pred pričetkom v Avdotoriju Muzeja Revoltella. FESTIVAL TRIO - V nedeljo, 31. t.m., ob 11. uri bo nastopil Trio Florestano. Izvajal bo Schuberta, Beethovna in Schumanna. Vstopnica 10.000 lir Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-18 (ob ponedeljkih zaprta) ali uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija Muzeja Revoltella. MILJE GLEDALIŠČE VERDI Sezona Jazz koncertov -1993-94: V petek, 19. no-vembra.1993 bo nastopil Gnido Manusardi Trio. Vstopnice so na prodaj v tajništvu gledališča od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled so razstave: Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, razstava slik Veljka Tomana Pariški mostovi in razstava slik iz zbirke likovne kolonije Počitelj - Čapljina 1966-85. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 2. novembra na ogled razstava fotografij JANETA STRAVSA. MODERNA GALERIJA - MALA GALERIJA Razstava španske kiparke CRISHNE IGLESIAS iz ciklusa Velika imena sodobne svetovne umetnosti je na ogled do 5. decembra. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava NEOKONSTRUKTIV1STI 1968-1972 bo na ogled do 7. novembra. Razstava sodi med študijske preglede o dogajanjih v slovenski likovni umetnosti ob koncu Šestdesetih let. Svoja dela razstavljajo DRAGICA ČADEŽ, DRAGO HRVACKI, TONE LAPAJNE, DUSAN TRŠAR, VINKO TUŠEK in SLAVKO TIHEC. IDCO Razstava celostne grafične podobe Petrola je na ogled do 5. novembra. Oblikovanje Metka Dariš in Tomaž Perme. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava ŠKOCJANSKI ZATOK - OAZA NA PRAGU KOPRA je na ogled do 6. novembra. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava risb in slik ZORANA D1DKA bo na ogled do 18. novembra. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava fotografij BARBARE KLEMENC je na ogled do 7. novembra v Malem salonu. GRAD FUŽINE Razstava 20 let otroškega pohištva v Sloveniji je na ogled do 10. novembra. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 V galeriji AVLA Ljubljanske banke je do 11. novembra na ogled razstava Plačilnih sredstev iz obdobja 1941-1945 iz zbirke ZMAGA JELINČIČA. GALERIJA COMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik MILANA VOLOVSKA je na ogled do 5. novembra. GALERIJA FILIPOV DVOREC Cankarjevo nabrežje 1 Razstava slikarskih del HERMANA GVARDJANČIČA je na ogled do 26. novembra. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava kipov galerije Ivan Napotnik Šoštanj je na ogled do 4. novembra. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik akademske slikarke JASNE SAMARIN je na ogled do 17. novembra. GALERIJA KOMPAS Razstava slik akademskega slikarja TODORCETA ATANASOVA. GALERIJA PIC LEK Razstava gvašev in temper MATJAŽA ROLJHA bo na ogled do 15. novembra. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava likovnih del ŽELJKA OPAČAKA. GALERIJA SKUC Razstava avstrijske umetnice SUSANNE POPELKA bo na ogled do 7. novembra. GALERIJA SOU Do 5. novembra je na ogled razstava dokumentarne modne fotografije SIFA 93 SMIRNOFF, PINA KO- LADA IN SNOPC v izboru LEONORE MARK. AJDOVŠČINA Razstava slik JULIJANA KRAPEŽA je na ogled do 14. novembra. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE V soboto, 30. oktobra, bo ob 17. uri otvoritev razstave slikarja in grafika MARJANA VOJSKA. Razstava bo na ogled do 13. novembra. GRAD PODSREDA Do 30. oktobra je na ogled razstava KOZJANSKI SLIKARJI v fotografskih očeh VLADKE KOBAL. KOČEVJE Razstava del kiparjev in slikarjev iz likovne delavnice (Ex tempore in forma viva) je na ogled do 21. novembra. KOSTANJEVICA NA KRKI Razstava del ANTONA REPNIKA. KRANJ V galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava del akademskega slikarja VINKA TUŠKA. GALERIJA ŠENK Danes, 29. oktobra, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik slikarja JOŽETA TISNIKARJA. MARIBOR NOVINARSKI KLUB Do 7. novembra je na ogled razstava risb BORUTA POPENKA. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Danes, 29. oktobra, bo ob 19. uri otvoritev likovne razstave FRANZA BERGERJA, GIORGIA CELIBER-TIA, ROBERTA PRIMICA, HUGA VVULZA in FRANCA ŽELEZNIKA. Razstava bo na ogled do 28. novembra. Razstava malega unikata na papirju MINI PRIX LUCAS 93 bo na ogled do 7. novembra. POSTOJNA Razstava UMETNIŠKI PONAREDKI, impresionizem in postimpresionizem je na ogled do 14. novembra. SEŽANA V kulturnem domu Srečka Kosovela je do 6. novembra na ogled razstava akvarelov ANDREJA KOSIČA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST OBČINSKA GALERIJA Se jutri, 30. t. m. je na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Ogledate si jo lahko od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERV Do 31. t. m. bodo na ogled dela slikarjev Augu-sta Bartolija in Armanda Pizzignacha. Urnik: 10.30-12.30,17.00-19.30. GALERIJA CARTESIUS Jutri, , 30. t.m., ob 18. uri bodo odprli razstavo slikarja Lojzeta Spacala. Na ogled bo do 15. novembra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 11.00- 12.30 ter od 16.30-19.30, ob praznikih od 11.00- 13.00. GLEDALIŠČE MIELA V spomin na Jamesa Joyceja je na ogled fotografska razstava o Dublinu in Trstu na začetku stoletja. GALERIJA N ADI A BASSANESE Do 16. novembra je na ogled Riccarda Dalisija. Na ogled je ob delavnikih od 17. do 20. ure. BASTTONE FIORITO Do 30. t.m. je na ogled razstava Roberta DtAmbro-sija. Vsak dan od 10.00-12.30 in od 16.00-19.30. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA Do 13. novembra bodo na ogled skulpture in grafike umetnika Ugo Carli. GALERIJA RETTORITRIBBIO 2 Do 29. t. m. si lahko ogledate razstavo Irenea Ra-valica. Urnik: 10.30-12.30,17.30-19.30. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CAR-LO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovisčarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-let-nici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. GALERIJA DEL VENTAGLIO Na ogled je razstava skulptur lombardskega umetnika Valeria Gaetija. KOROŠKA CELOVEC MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava Jasne Merku. škofijska rezidenca (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Umik: 10/17. GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14) Do 4. novembra ie na ogled razstava umetnikov: Svatopluka Kasaly in Jana Pohribnyja. BOROVLJE Galerija Holzer Na ogled je razstava 50 koroških umetnikov. BELJAK Galerija Holzer Do 7. novembra 1993 razstavlja svoja dela An- gelika Kaufmann. Galerija Ingeborg in Horst Assam Do 13. novembra 1993 bo na ogled razstava Pietra Leoneja. Galerija Unart Do 3. novembra razstavlja svoja dela Johann Feilacher BEGUNJE V galeriji Avsenik razstavlja svoja dela Valentin Oman. ROŽEK Galerija Rožek-Sikoronja Do 31. oktobra je na ogled razstava »Caroline 93». LIPUČE Galerija Falke-Kuhn Do 30. oktobra razstavlja slikar Herman Falke. SLOVENIJA - PRIMORSKA Petek, 29. oktobra 1993 PIRAN / ŠTUDENTSKI KLUB BERNARDIN / STANOVANJSKA POLITIKA Svojo Metelkovo ulico imajo tudi v Piranu Študentje hočejo prostore obrambnega doma Čudna pola denaija Z uvedbo novega ciklusa stanovanjske gradnje bi lahko dobili 14.000 novih delovnih mest Klub študentov občine Piran so ustanovili pred dobrim letom. Združuje tako študente Visoke pomorske in prometne šole v Portorožu, kot tudi Pirančane, ki študirajo na drugih visokih šolah po Sloveniji. Od samega zaCeka pa imajo težave, kje najti prostore za svojo dejavnost. Zaenkrat je njihov sedež na VPPS v Portorožu, Čeprav imajo tam vsi njeni uporabniki že tako in tako težave zaradi prostorske stiske. Imeli so že več predlogov o tem, kje bi jih lahko namestili. Nazadnje so prišli na občinski Izvršni svet s predlogom, da bi jim dodeli prostore tako imenovanega Obrambnega doma. Menijo, da bi se tam lahko odvijala večina njihovih dejavnosti. Obrambni dom - pod mestnim obzidjem -je občina zgradila pred dobrimi štirimi leti iz sredstev, ki so se tedaj namensko zbirala za gradnjo zaklonišč. Aprila leta 1989 so se tam nastanili občinski štab teritorialne obrambe, občinski oddelek za LO, občinski štab civilne zašCi- __________ I Piranski študentje hočejo prostore v obrambnem domu (Foto: Boris Vuk) te in center za obveščanje, javljanje in alarmiranje. Zgradba ima kletno etažo z zakloniščem - ta bi bila zelo primerna za glasbene prireditve - in veC pisarniških prostorov v pritličju. Celotna uporabna površina objekta znaša približno 600 kvadratnih metrov. Piranski izvršni svet je vlogo Kluba študentov obravnaval in sklenil, da bo treba to možnost resno proučiti, že takoj pa naj bi - seveda, Ce je to mogoCe- klubu odstopili kletno etažo omenjenega objekta. Kljub takemu stališču izvršnega sveta ni pričakovati, da bodo štu- dentje te prostore kmalu dobili. V njih so namreč še vedno nastanjeni odelek za ljudsko obrambo, štab civilne zaščite in center zvez. Dokler ne bo zakonske rešitve o novem statusu in organiziranosti teh služb, se le-te gotovo ne bodo izselile. Boris Vuk Včeraj se je pričel dvodnevni posvet DRŽAVA - DRŽAVLJANI -STANOVANJA. To je letos že drugi posvet na to temo, ki ga organizirata Ministrstvo za okolje in prostor ter Stanovanjski sklad Republike Slovenije. VeC kot dvesto udeležencev posveta se bo seznanilo z dosedanjim izvajanjem in predvidenimi spremembami stanovanjske zakonodaje, v »delavnicah« pa bodo obdelovali posamezne strokovne teme v zvezi s pripravo in izvajanjem stanovanjskih programov v občinah. Minister Miha Jazbin-šek in direktor Stanovanjskega sklada Edvard Oven sta ob pričetku posveta povedala nekaj zanimivih podatkov v zvezi s privatizacijo stanovanj. V Sloveniji imamo skupaj približno 600.000 stanovanj, od tega jih je bilo pred začetkom privatizacije 225.000 družbenih. Pričakujejo, da bo ob za- ključku programa privatizacije (Cez 6 mesecev) prodanih skupno 130.000 stanovanj. Občinskih stanovanj za prodajo - brez tistih, ki so predmet denacionalizacije - je bilo 62.882. V republiški stanovanjski sklad se bo s tem nateklo približno 60 milijonov nemških mark. Ministru Jazbinšku je žal, da je prišel v Sklad premajhen delež kupnine. Podjetja, ki so do lastništva približno 135.000 stanovanj prišla v ugodnih pogojih inflacije, so zdaj v mnogih primerih prelila razliko od kupnine v svoje fonde, nekateri so ta denar porabili tudi za plače. Tudi mnoge občine so z denarjem od prodanih stanovanj počele marsikaj - od plinifikacije do gradnje šol in podobno. Sele na intervencijo ministrstva se je ta denar vrnil v stanovanjsko funkcijo in nenamensko porabljena sredstva vodijo kot začasno prenesena za druge potrebe. V Ljubljani sta na ta način pasivizirani 2 milijardi stanovanjskega denarja. Za take transakcije država nima na voljo kakih neposrednih sankcij, lahko bi posredovala le s proračunskimi ukrepi. Direktorja Ovna še bolj kot občine skrbijo podjetja; v procesih lastninjenja in preoblikovanja podjetij se izgublja sled za denarjem, ki bi moral kot delež od kupnine za stanovanja priti v republiški stanovanjski sklad. Tu se dogajajo mnoge špekulacije, predvsem pa je problem tam, kjer se pojavi dejanska plačilna nesposobnost podjetja. Po njegovem mnenju bi morala država ustaviti proces lastninjenja v vseh podjetjih, ki niso poravnala teh obveznosti. V občinah se je od prodaje stanovanj (po podatkih za 30. junij) nabralo 10, 5 milijarde tolarjev, od tega so jih že porabili 6, 3 milijarde: 869 milijonov je šlo za reševanje socialnih problemov, 846 milijonov za neprofitna stanovanja in 482 milijonov za službena stanovanja. Predvidoma bo šlo za te namene še 617 milijonov, neopredeljeno pa je, kaj bo z 2, 6 milijarde tolarjev. Torej so občine namensko porabile polovico tega denarja, eno četrtino še bodo, za eno četrtino pa se ne ve, kaj je z njo. Ta podatek je zanimiv zlasti za tiste občane, ki so pričakovali kredite, pa jih niso dobili. V naslednjem letu bi v državi potrebovali 1000 socialnih stanovanj, 1000 neprofitnih, 1000 stanovanj za potrebe prenove in 1500 stanovanj za mlade družine. Za to bi bilo treba zagotoviti 450 milijonov nemških mark, torej bo Skladu manjkalo 360 milijonov mark. Nekaj tega bo moč dobiti s komercialnimi krediti, morda tudi tujimi, kar 120 milijonov mark pa naj bi dala država iz proračuna. Minister Ja-zbinšek pri tem poudarja, da bi s tem lahko začeli nov ciklus stanovanjske gradnje, ki bi vplival tudi na druge dejavnosti. Ohranilo bi se 30.000 delovnih mest in odprlo 14.000 novih, saj stanovanjska gradnja poleg gradnje cest predstavlja največja javna dela. Boris Vuk Popravek V včerajšnji Republiki nam je v podnaslovu članka z naslovom Več skrbi za zdravje živali kot za ljudi, ki smo ga objavili na 6. strani, močno zagodel tiskarski škrat. Podnaslov bi se moral pravilno glasiti »Jazbinškovo ministrstvo prekinilo gradnjo cest«. Bralcem in vsem prizadetim se za napako opravičujemo. Uredništvo _______CERKNICA / RAZMIŠLJANJE JANEZA OKOLIŠA_ Kmetijstvo na tržnih temeljih Tokrat sem se pogovarjala o usodi kmetijstva v občini, njegovi perspektivi in poteh izhoda iz trenutnega nezavidljivega položaja, ki ga ima v občini, z Janezom Okolišem, kmetom in predsednikom kmetijske zadruge. Kmetijstvo ima tu posebno perspektivo v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi. Vzrok za to so klimatske razmere, sorazmerno majhne površine kmetij, razdrobljenost površin ter Cerkniško jezero, ki poplavlja, zaradi česar velik del kmetijskih površin ni primeren za aktivno izrabo. Gre tudi za zelo pomemben odnos do kmetijstva s strani države -nasilen pritisk na ljudi, da so ( v preteklosti) zapuščali kmetije in se zaposlovali v tovarnah. Hkrati je v občini zelo malo čistih kmetov, ki tudi iščejo dodatne aktivnosti. Siceršnji trend zadolževanja v sedemdesetih in osemdesetih letih je prinesel določene ugodnosti. V tem času so namreč nastale mnoge modeme kmetije, vendar pa sama kmetijska (cenovna) politika kmetom ni bila naklonjena, zato s tem še ni bilo storjeno vse. Trenutno prihaja do družbenih sprememb, do sprememb v zakonodaji, s čimer se situacija spremeni in postavlja kmečko organiziranost na tržne temelje, kar je za kmetijstvo (v sedanjih razmerah) lahko zelo deli-katno.Tudi mnoge razvitejše države imajo pri tem težave. Enostavno se ni mogoče sprijazniti, da podeželje izginja. Sprejeta zakonodaja na področju zadružništva bi stvari spet lahko postavila na pravo pot. Predvsem je pomembna samoiniciati- vnost. Misel, da bo sama zadruga rešila kmeta, ni pravilna. Prav tako pa liberalizacija trga ni vedno dobra. Načeloma je zadruga v principu močnejša. Cerkniška je še v nastajanju, Janez Okoliš pa vidi smernice in pot razvoja. Hkrati je še precej nezaupanja v sedanje vodstvo zadruge. Premalo je namreč storila na področju zaščite kmetijskih izdelkov. Trenutno vse čaka in stoji, kar je treba razumeti kot trenutni družbeni proces. Potrebna bo temeljita reorganizacija zadružništva, je zatrdil Okoliš, ki je tudi predsednik zadruge, sčasoma bi tako lahko zaživeli obrati in se postavili ob bok vsem privatnim iniciativam. Zadruga naj bi se razvila kot steber razvoja in z njo tudi vsa infrastruktura, kar bi omogočilo proces od izdaje do pridelave. To naj bi pripeljalo do zaupanja in v končni fazi do rezultatov. Fti zadrugi gre za precejšnje premoženje, ki bi ob pravilnem poslovanju prineslo ugodne rezultate. V bodoče pa naj bi pri tem pomagala tudi občinska politika. Helena Drewry Boom93 za nov Studio Tivoli LJUBLJANA - V Hali Tivoli je včeraj potekal maratonski humanitarni koncert, katerega izkupiček so organizatorji namenili Acu Ra-zborniku, ki mu je v začetku septembra požar uničil najbrž najboljši snemalni studio pri nas. Znana glasbena imena, tudi iz Hrvaške, so solidarnostni projekt začela že pozno popoldan, ker pa smo očitno pri nas navajeni glasbenih žurov pozno ponoči, je prve nastopajoče pozdravilo le malo poslušalcev. (A.Ž.) Prvi bend je imel na žalost še malo poslušalcev (Foto: Tomi Lombar) KOZERIJA Grenak sladkor Ta štorija ima v sebi le toliko sladkega, kolikor govori o sladkorju. Napisali smo jo zato, da bodo bralci vedeli, zakaj bodo morali za sladkor, ki ga bomo uvozili do konca letošnjega leta, plačati višjo ceno kot za tistega, ki ga je pridelala naša domača fabrika v Ormožu. Vemo sicer, da kar je tuje, je dražje. Neumno pa je pri tem to, da drago tuje blago sami delamo še dražje. Da tisto »dražje« kapne komu v žep, tudi ni skrivnost... Da ne bomo ovinkarili, povejmo štorijo od zaCetka do konca. 24. septembra letos je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za nakup in uvoz 10 tisoč ton sladkorja, namenjega za blagovne rezerve. Naročnik je bila Republiška direkcija za blagovne rezerve. Vrednost nakupa je bila ocenjena na 400 milijonov tolarjev, rok dobave sredina decembra letos in rok za pisne ponudbe 13. oktober letos do 10. ure. Prijavili so se trije ponudniki: ABC Pomurka intemational, Agro-les iz Primeža in Univit iz Ljubljane. Petčlanska komisija, ki je omenjenega dne (13. okotbra) zasedala, je vse ponudbe uradno zavrnila zaradi, kot pravijo v Primežu, čudnih razlogov: Univitova ponudba je bila najnižja od ponujenih cen -49, 69 tolarja za kilogram, ki jo je lahko garantiral za le dve uri (ta podatek si zapomnite, ker ga boste rabili malo pozneje), Pomurkina cena je bila najvišja (55, 78 tolarjev za kilogram) z garancijo enega dneva, Agrolesova pa je bila 55 tolarjev, garancija pa pet dni (do 18. oktobra, za nadaljnji čas pa jo je pogojeval s tečajem dolarja). Ker so bile po mnenju komisije te ponudbe nerealne (med drugim so Agro-lesu očitali tudi to, da njegova ponudba ni zagotavljala, da bo uvozil »zdrav, bel in sipek sladkor, sladkega okusa itd.«, ampak se je zadovoljil le z oznako, da bo uvožen sladkor »bele barve in sipek«). Naj bo tako ali drugače, posla ni dobil nobeden in direkcija je šla v ponoven »razpis«. Na štirinajst naslovov je romalo pismo z razpisnimi pogoji in po novem datumu, 20. oktobra, se je javilo sedem ponudnikov. Poleg že omenjenih še štirje (-kot zanimivost navedimo, da sta se k poslu prijavila tudi SKB banka in Tovarna sladkorja Ormož). Podjetje Univit je sodelovalo z dvema ponudbama. Potem ko je komisija (razpisnik je zamenjal vse prejšnje člane) ugotovila, da le dve ponudbi ustrezata vsem razpisnim pogojem (Agro-lesa in ena od dveh ponudb podjetja Univit), se je zgodil nenavaden zasuk. Komisija je izbrala med obema ponudbama Univitovo, tisto, ki je resda ponujala najnižjo ceno, a ni izpolnjevala drugih pogojev razpisa. In zdaj pride tisto, na kar smo vas prejle opozorili: ta Univitova (sprejeta) ponudba je resda imela najnižjo ceno (51, 10 tolarjev), ponudba sama ni ustrezala glede embalaže in še nekaterih drugih elementov razpisa. »Čutimo se ogoljufane,« pravijo v Agrolesu. »Tudi mi bi lahko ponudili nižjo ceno, Ce ne bi upoštevali pretirano strogih zahtev Direkcije za embalažo.« In še nekaj je. Ste bili pozorni pri branju na dve navedeni Univitovi ceni, za kateri bi lahko uvozil sladkor? Niste? V prvi ponudbi (razveljavljeni) je bil Univit pripravljen uvoziti sladkor za 49, 69 tolarja za kilogram, v drugi (sprejeti - po Primexovem mnenju na neveljaven način) pa za 51,10 tolarja za kilogram. Razlika je sicer le 1, 41 tolarja, kar pri desetti-soC tonah pomeni 14 milijonov tolarjev, ali na grobo izračunano okoli 110 tisoč dolarjev. Dragi bralci, Ce boste v kratkem kupovali dražji sladkor, se lahko kar grenko nasmehnete, kako je država omogočila samo s prekladanjem papirjev nekomu zaslužiti celo premoženje... Vojko Cuder NOVA GORICA / LOKALNA SAMOUPRAVA Usklajevanje pripomb Novogoričani menijo, da je financiranje občin po novem zakonu metanje peska v oči javnosti CELJE / ZDRAVILIŠČE DOBRNA Direktorjeve žaljive trditve Komisija za preoblikovanje zdravilišča Državni zbor je drugo razpravo o lokalni samoupravi sicer odložil na novembrsko zasedanje, novogoriška vlada pa je na svoji seji vseeno pripravila nekaj pripomb, računajoč pri tem na dovolj časa za usklajevanje. Novogoričanom se ne zdi prav, da pri poglavju o območju in nalogah občine zakonski predlog ustavo samo ponavlja in ničesar ne konkretizira. Namen zakona je prav v tem, da predpisuje, kako izvajati konkretne ustavne določbe. Pripombo so imeli tudi glede poglavja o občinah s posebnim statusom. Predlog zakona govori o gorskih, obmejnih, narodnostno mešanih, ekološko degradiranih in razvojno šibkih območjih, ki naj jih po mnenju Novogoričanov določi državni zbor, ne pa da je to - kot stoji v predlogu - pravica države, da izbira takšna območja (občine). Pripombo imajo tudi pri mestnih občinah; pri njihovem ustanavljanju ni predpisan postopek za ustanavljanje takšnih občin. Za poglavje o financiranju bodočih občin menijo, da je predlagani način metanje peska v oči slovenski javnosti. Predlog namreč navaja povsem marginalne vire financiranja, izogne pa se glavnim, kot so odstotek od dohodnine, takse, prometni davek ipd. »Te vire si je, kot je videti, pridržala izključno le država,« pravijo v Novi Gorici. Pomisleke imajo tudi glede poglavja o statutih občin - »Tako velika odvisnost občinskih statutov od zakona ni sprejemljiva, saj je statut za občino isto kot ustava za državo« - in na poglavje o pokrajinah, za katerega menijo, da teh ne bo mogoče oblikovati tako, da bi bile racionalne, konsistentne in stabilne. Čeprav je občinska vlada poslancem predlagala, naj Zdravilišču Dobrna naložijo, da se prilagodi določilom zakona o javnih zavodih, sprejme v svoj upravni organ predstavnike občine in se šele potem poskuša z občino dogovoriti o bodočih načrtih zdravilišča, celjska skupščina včeraj ni sprejela takšnega predloga. Kot smo že poročali, gre v primem Zdravilišča Dobrna za različna tolmačenja statusa te ustanove. Občinska vlada ugotavlja, da je občina ustanovitelj zdravilišča, lastnik večine njegovih nepremičnin in da je ta ustanova že od 1. aprila 1991 javni zavod, novo vodstvo zdravilišč pa takšne interpretacije zavrača in hoče zdravilišče čimprej preoblikovati v delniško družbo. Novi direktor zdravilišča Dare Urbanci je včeraj občinskim poslancem razlagal, da bi do oblikovanja delniške družbe že prišlo, če jim ne bi pri tem z zlorabljanjem politične moči nagajala občinska vlada. Dejal je, da stališča celjske vlade upoštevajo tudi tukajšnja sodišča, kar je po njegovem dokaz, da v Celju pravna država ne deluje. »Sodišče,« je dejala pravnica zdravilišča Vanja Strniša, »govori o nezakonitosti našega odločanja glede izbire direktorja in nam blokira postopke za spremembo vpisa v registru podjetij.« Zupan Anton Rojec je takšne trditve takoj označil za žaljive, mnenja med poslanci pa so bila na moč različna. Morda tudi zaradi dejstva, da jih je pri delu opazovalo kakšnih trideset delavcev zdravilišča, ki jim je vodstvo že pred časom obljubilo solastniški delež v delniški družbi. Poslanec Silvan Božič pa je menil, da je prejšnja občinska vlada pod vodstvom Mirka Krajnca razprodala preveč občinskega premoženja, da bi si lahko občina sedaj privoščila še izgubo lastnine v Dobrni. Ker je bilo očitno, da bi glasovanje o predlogih občinske vlade preveč razdelilo poslanske klopi, je bil nato včeraj sprejet le sklep, da mora zdravilišče do 11. novembra v posebno komisijo imenovati tri predstavnike. Ob njih bodo v komisiji sedeli še trije poslanci in trije predstavniki občinske vlade, vsi skupaj pa bodo Sistem namakanj v Pomurju LJUTOMER - Zadnji dve sušni leti, ki sta kmetom povzročili škodo, sta Ljutomerčane spodbudili, da so se začeli intenzivno pripravljati na urejanje namakalnih sistemov. Postopno načrtujejo ureditev namakalnih sistemov na 3400 hektarjih njivskih površin, t.j. skorajda 30 odstotkov obdelovalnih površin v občini. 2e prihodnje leto načrtujejo ureditev namakalnega sistema na območju akumulacijskega jezera Gaj-ševci. V prvi fazi, t.j. v prihodnjem letu, naj bi uredili namakanje okoli 300 hektarjev polj.Pri urejanju namakalnega sistema in akumulacijskega jezera, ki bi lahko služilo tudi za rekreacijske potrebe, bo sodelovalo gospodarsko podjetje Mura iz Murske Sobote. Seveda bodo pri tem svoje morali povedati tudi tisti, ki so zadolženi za kulturno dediščino in ohranjanje krajine. (B. H.) (V. C.) Seja preložena? MARIBOR - Kot smo poročali, naj bi bila danes ob 14. uri spet za zaprtimi vrati 9. redna seja Upravnega odbora Metalne d. d., na kateri naj bi obravnavali program sanacije, imenovali novega v. d. predsednika delniške družbe, kjer je glavni kandidat Silvo Šmarčan, socialni program, primopredajo poslov med Marjanom Anžurjem in Alojzom Pihlerjem, razrešili stari Upravni odbor družbe ECCE inženiring in imeno- vali novega, imenovali novega tajnika VU in sprejeli odstop predsednika VU Josipa Skoberneta in člana VU Jakoba Piskernika. Očitno izredno pomembna seja za razreševanje perečega stanja v tovarni, ki je v globoki krizi, vendar pa so jo zaradi nesklepčnosti preložili. Več članov VU je na službenih poteh in se ne morejo sestati. Določili bodo novi datum sklica. (P. T. D.) z RADIO TV Petek, 29. oktobra 1993 17 SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 Ebba in Didrik, 1/9 del Švedske nadaljevanke Krik svobode, ponovitev ameriškega barvnega filma, VPS 0955 Ze veste, ponovitev, VPS 1225 Porodila Poslovna borza, ponovitev Povečava, ponovitev, VPS 1315 Osmi dan, ponovitev TV dnevnik 1 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Regionalni studio Koper Abc-itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2 Forum Veliki Waldo Pepper, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, VPS 2225 Sova Severna obzorja, 15/29 del ameriške nanizanke, VPS 2255 Ciklus filmov Boštjana Hladnika Sončni krik, slovenski film, 1968 Igrajo: Bojan Mrak, Marjana Brecelj, Vinko Hrastelj, Zvone Sedelbauer, Demeter Bitenc, Anton Petje, Angelca Hlebce, Emil Vuga Glasba: Kameleoni Video strani SLOVENIJA 2 Četrtek na ledu, ponovitev Rdeda kapica na sodišču Sova, ponovitev Hiša naprodaj, 3/21 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 14/29 del ameriške nanizanke Znanje za znanje, Učite se z nami TV dnevnik 2 Znanost, 28. oddaja Londonu od prodaje unikatne I keramike, ki jo žge v lastnem stanovanju, mednarodnemu občinstvu pa na literarnih večerih recitira svoje pesmi, najraje v slovenščini, za katero Angleži izjavljajo, da je izjemno mil in muzikalen jezik. Z gostjo se bo pogovarjal Sandi Čolnik. Borštnikovo srečanje, kronika Pinchas Zukerman v Ljubljani Prostitucija 1/3 del francoske dokumentarne oddaje Alain in Thierry sta stara 26 let. Prvi je globoko zasidran v svetu prostitucije, drugi pozna le občasne izlete vanj. Thierry pojasnjuje svoje početje s težavnim razmerjem do očeta, ki ga je pogosto poniževal. I Video strani KANALA Luč svetlobe, ponovitev 24. dela ameriške nadaljevanke Pred poroto: Primer žalujočega očeta, 35. del ameriške nanizanke Najstnika skleneta samomorilski pakt, toda ubije se le dekle, njenemu fantu pa zmanjka poguma. Cez nekaj tednov umre tudi fant v zelo čudnih okoliščinah. Prestar, da bi umrl mlad, ponovitev španskega filma Luč svetlobe, 25. del ameriške nanizanke Gradovi tevtonskih vitezov, dokumentarna oddaja Risanke Poročila Vroče maščevanje, ameriški akcijski film Pred poroto, ponovitev 35. dela ameriške nanizanke Nočni klub, ameriška grozljivka Erotična uspavanka Erotični film Video strani KOPER < i RAI 1 Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. Ocet-zov pes, 10.00 vesti Film: Signorinella, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Vreme in dnevnik 1 Dok.: Zevs Nan.: Padri in presti to Dnevnik in Tri minute Prove e provini a Scommettiamo che...? Mladinski variete. Uno per tutti, vmes kviz, nanizanka, risanke, aktualnosti Iz Parlamenta,dnevnik Dok.: Tempo di TV Vreme, dnevnik, šport Film: La doppia vita di Veronica (dram., Fr. ’91, i. I. Jacob) Dnevnik 1 Glasba: Sanremo l'al-tra mušica Nan.: A. Hitchcock Dnevnik in vreme 1 | RAI 2 Otroška odd., Furia Jutranji dnevnik 2 Rubrika o vrtnarstvu Ristorante Italia Film: Se non ci fossi-mo noi donne (kom.) Nan.: Lassie Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.15 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik,Iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.30 Komisar Koster, vmes (18.20)šport Vreme, dnevnik, šport Variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik in vreme Nan,: P„.Marlowe in-vestigatore pri vato Pregled tiska, Kino Film: 11 marito (’57) Studio 2, magazin A RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete Vi vere il mare Dnevnik ob 12-ih Aktualne oodaje Deželne vesti,dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Šport: zimski šport, košarka, Derby Nan.: Vita da stroga Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, 20.25 Una cartolina Film: Duro da uccide-re (krim., ZDA ’90) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Variete: Processi so-mari Dnevnik in vreme I _______HRVAŠKA TV 1 / NOCOJ OB 20.30______________ Večna želja po letenju med oblaki VELIKI VVALDO PEPPER, ameriški barvni film Po prvi svetovni vojni so se prenekateri letalci, ki so preživeli vojne vihre, znašli v praznini vsakdanjega življenja. Mladeniči, ki jih je prevzelo ali bolje zasvojilo letalstvo, se niso mogli vključiti v sivo vsakdanjost. Hoteli so ostati letalci, niso želeli postati »zračni šoferji« v takrat nastajajočih letalskih družbah. Na svojih dvokril-nih letalih so se ponovno pognali med oblake in tam izvajali akrobacije - vse bolj brezbrižni gledalci pa so jim nudili vse manj zaslužka. Med takimi zagnanimi letalci je bil tudi Waldo Pepper, ki ga v filmu igra Robert Redford. Režiser George Roy Hill ga je upodobil kot romantičnega junaka, ki živi v neromantičnem svetu. Scenarij za film je po zgodbi, ki si jo je zamislil režiser, napisal VVilliam Goldman. Igrali so še: Bo Svenson, Bo Brandin, Susan Sarandon, Geoffrey Lewis, Edvvard Herrman, Philip Bruns, Roderick Cook.. S? RETE 4 Nan,, 8.30 nad. Mari-lena, Anima persa TG 4,10.00 nad. Sole-dad, Febbre d’amore, 11.15 Quando arriva 1’amore, 12.00 Celeste, 13.00 Sentieri, vmes (11.55) dnevnik TG 4 Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 14.30 Primo amore, 15.30 Valentina Kviza: La veritš, 16.45 Gioco delle coppie TG 4 vesti, 17.45 Luo-go comune Aktualno: Funari Nevvs, 19.00 dnevnik Nad.: Milagros Film: Interceptor (fant., Avstral. ’79, i. Mel Gibson), vmes (23.30) dnevnik @ CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show (pon.) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Kviz: Sard vero? Aktualno: Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Glasba: Festival italia-no (vodi M. Bongior-no, zadnja oddaja) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Tu Italija m*w Odprti studio Otroška oddaja Varieteji: Non 6 la RAI, 16.15 UnoMania, 17.00 Mitico, 17.20 UnoMania Magazine Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 Willy, principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: La recluta (krim., ZDA ’90, r.-i. Clint Eastvvood) Aktualno: Visto da Sud, nan. Dream On Šport studio in vreme # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi S Koper Drl j Hrvaška 1 Mannix Poročila Juke Box, ponovitev Slika na sliko, pon. glasbene oddaje, vodi He-Man in gospodarji Alex Bini vesolja, 6. del TV novice Poročila Čarobna svetilka, otro- TV šola ški spored Nemščina, 27. lekcija Meridiani, aktualna Poštni rop, zadnji del tema, ponovitev nadaljevanke Studio 2, magazin Poročila Primorska kronika LuC svetlobe, 82. del TV dnevnik Zgodbe iz Monticella, Mannix Poročila Nočni sodnik, am. tv Dokumentarna oddaja nanizanka Murphy Brovm Stanje stvari - mladi Sin jutranje zvezde, Slovenija - umetnostni zadnji del ameriške vodnik: Tunjice nadaljevanke TV dnevnik Bettyjina druščina, Martin Eden, zadnji 5/13 del am. naniz. del italijanske nadalje- Aftemoon Report vanke Kolo sreče Igrajo: Christopher Santa Barbara, 546. Connelly, Delia Boq- del am. nadaljevanke cardo, Mimsy Farmer Dnevnik 1 in drugi; režija: Giaco- Dnevi radia, ameriški mo Battiato barvni film, 1987 Koncert baročne glasbe Igrajo: Mia Farrovv, Jo-sh Mostel, Michael Tucker, Dianne Wiest, Danny Aielloin drugi; režija Woody Allen Dnevnik 2 (dkif Avstrija 1 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja L .... Pri Huxtablovih, ponovitev Aladin, ponovitev ital. komedije Mladi glasbeniki Mapetki O znanosti, za otroke Kremenčkovi Čas v sliki Fotograf ali Božje oko, 1/13 del nemške nadaljevanke Čas v sliki Derrick Dvakrat v Rim in nazaj, ameriška tv komedija, 1989 Seznam Adriana Mes-sengerja, ameriška kriminalka, 1963 Igrajo: Kirk Douglas, George C. Scott in drugi; režija John Huston Alfred Hitchcock predstavlja: Popolni beg D$[] Hrvaška 2 TV Koledar Hrvaško nogometno prvenstvo: Zagreb - Inker, prenos Dnevnik 1 Radio FM, 12/13 del am. nadaljevanke Potovanja dr. Stingla, 11/12 del dok. serije Panama - Med dvema oceanoma Cro Pop Rock Peta hitrost Naključni partnerji, 1/27 del nadaljevanke Horoskop Videostrani raMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Lipova ulica Petrograjske noCi, nemški film,1958 Mačke, 5.del Pri Huxtablovih:Sivi duh Milijonsko kolo, igra Srečanje z naravo - Živalska govorica Med Dunajem in Jeruzalemom, 1/2 del Maecenas Gala '93, podelitev avstrijske nagrade za podporo umetnosti, prenos iz dunajskega Tehničnega muzeja X-Large Nightline Iron Maiden @ Madžarska Jutranji program Žrebanje lota Dallas: 149. del serije Igra Opoldanski zvon Usode, magazin, pon. Španščina, ponovitev Novi reflektor Dnevnik Daj priložnost, mladi na začetku kariere Madžarska pusta, 2. del serije Letni kolobarji, za upokojence Koristni napotki Večerna pravljica Dnevnik Dallas, ponovitev Panorama, svetovna politika Zenska je ženska Dnevnik TV SLOVENIJA 2 22.45 RAI 1 20.40 PROSTITUCIJA, francoska dokumentarna serija DVOJNO ŽIVLJENJE VERONIKE, italijansko-poljski film, 1991 ,/"Z> Alain in Thierry sta stara 26 let. Alain je sin rudarja, Thierry pa je iz meščanske družine. Prvi je globoko zasidran v svetu prostitucije, drugi pozna le občasne izlete. Alain je predvsem pianist, prostituira pa se s pomočjo mobitela. Je to maščevanje za homoseksualnost, kajti po njegovem mnenju je takšna spolnost nenormalna. Ali pa se morda maščuje materi, ki ga je hotela premočno prikleniti nase? Alain ni nikoli poznat očeta. Thierra in Alain sta se srečala na pariškem trgu Trocadero. Thierra pojasnjuje svoje početje s težavnim razmerjem do očeta, ki ga je pogosto poniževal. HRVAŠKA TV 1 20.10 DNEVI RADIA, ameriški barvni film, 1987 V tridesetih letih tega stoletja je bil eden najvplivnejših medijev še vedno radio. Televizija se je šele pripravljala na svoj veliki osvajalski pohod. Tako tudi v Ameriki. Tik pred izbruhom druge svetovne. vojne spremljamo družino, ki dneve in dneve presedi pred radijskim sprejemnikom. Scenarij in režija: Woody Allen (na sliki), igrajo: Mia Farrovv, Seth Green... Poljakinja Weronika in Francozinja Veronigue imata skoraj identitetno življenjsko usodo. Obe dekleti pojeta v zboru, obema je umrla mati in obe sta bolni na srcu. Njuna zgodba je prežeta s skrivnostnimi vplivi in z jasnimi a nerazložljivimi povezavami. Njuni vzporedni življenji se bosta srečali samo bežno, čeprav sta med seboj usodno povezani. Režiser Krzysztof Kieslowski je postal znan predvsem s filmom Dekalog. Film Dvojno življenje Veronike je režiral leta 1991. Igrajo: Irene Jacob, Wladislaw Kowalski, Sandrine Dumas in drugi. Za svoj zadnji film Tri barve: modro, je prejel Zlatega leva na letošnjem beneškem festivalu. r*' /'* ITALIA 1 20.35 THE ROCKIE, ameriški film, 1990 Starejši, izkušeni, zagrenjeni policaj in njegov mlad tovariš lovita preprodajalce luksuznih avtomobilov. Temu pomaga lepa in neusmiljena črnolaska. Oba po številnih napetih trenutkih kljub trudu izgubita bitko. Film je režiral Clint Eastwood, ki tudi igra (na sliki), ob njem pa nastopajo še Charlie Sheen, Sonia Braga in drugi. RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18,00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13,45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Liter, nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12,00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17,15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 18.00 Popevka; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Koncert: T.Van Zandt. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8,10 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza ; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Ljudske pesmi; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Opera; 19.33 Koncert Slovenske filharmonije; 22,05 Radijska igra; 23.00 16 strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Mnenjsko rešeto; 10.30 Primorski val 202; 11.00 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15,15 Kaj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi; 17.30 Dnevnik, osmrtnice; 18.00 Amerika, 2. del; 19,00 Dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15.8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9,05 Herboriste-rija; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 11.00 Randevous; 12.00 Roma- gna mia; 14.45 Zvoki diskotek; 16,00 Ob 4 popoldne; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Folk; 20.00 Nočni program. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.40 Slov. novice; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.30 Oddaja BBC; 21.00 Odprta dlan; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 16.20 Zaplešimo skupaj; 18.20 Nebeška vrata - Kino oddaja; 19.20 Večerni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15,30 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 19.30 Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Joculator; 19.00 Tolpa bumov: Primus -Pork soda; 20.00 Radio ropot; 20.30 RFC REC News; 22.00 Idealna godba; 0.30 Radio-satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda (pon.); 8.40 Potpuri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Trpljenje mladega VVertherja (r. M. Sosič 15. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Draga babica...; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z..,; 15.30 Mladi val: Glasbene želje; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. Ilahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturni maga-cin. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the VVildside; 10.00 Video; 14.00 Video, vodi Simone, 16.00 Coca Cola Re-port; 16,45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 Unplugged: Annie Len-nox; 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Ponovitve; 00.00 Beavis and Butthead; 02.00 ChillOut Zone; SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 08.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 15.00 Beggarman, Thief, 1. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek: The next generation; 20.00 Rescue; 21.00 Rokoborba; 22.00 Cops II; 22.30 Code 3; PRO 7 04.25 Serije; 05.40 Risanke; 09.10 Trajekt v Hongkong, angl, pustolovski film; 13.10 Vera Cruz; 14.50 Diamonds, 1/43 del amer, nadaljevanke; 16.50 Risanke; 19.25 Roseanne: Prazne obljube; 20.15 Neverjetno potovanje v nori vesoljski ladji, ameriška komedija; 22.00 Raven; 23.05 Krvavi Valentinovo, amer.-kanad-ska psihološka kriminalka, 1981 PREMIERE 07.00 Romeo; 13.15 Klasične risanke; 17.00 Kralj ribičev (Fisher King); 19.15 Kino '93; 20.15 Sled vodi v preteklost, ameriška kriminalka; 22.30 Stone Cold; 00.45 Last Call, am. erotična srhljivka EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Jahanje, turnir iz Helsinkov; 12.30 Nogomet, kvalifikacijske tekme za SP; 14.00 Tenis, četrtfinale WTA turnirja iz Essna; 18.30 Motorsport International; 19.30 Poročila; 20.00 Tenis, prenos četrtfinala WTA turnirja iz Essna; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.00 Umetnostno drsanje; 00.30 Ameriški nogomet, magazin; 01.00 Poročila SATI 09.25 Ponovitve serij; 13.00 Tenis: Turnir v Stockholmu; prenos četrtfinala; 16.45 Tvegaj!; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Pet krat Pet, igra; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Vislice, ameriški vestem, 1978; 22.15 Nogomet; 23.10 Beach Girls, am, mehki pornofilm, 1982; 00,45 Electric Blue, ponovitev RTL 09.00 Serije, ponovitve; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.45 Poročila; 20,15 Domači napevi; 21.15 Pri Stanglu, 5/15 del nemške humoristične serije; 21.45 Pod eno odejo, 5/8 del nemške humoristične serije; 00.00 Koliko ljubezni potrebuje normalen par?, am. erotični film MOVIE CHANNEL 11.00 Deathtrap; 13,00 Fire in the Dark; 14.50 Avalon; 17,00 Brer Rabbit; 18.00 The Nev/ Adventures of Robin Hood; 19.00 Teenage Mutant Ninja Turtles 2; 21.00 Memoirs of an In-visible Man; 23.00 Blind man's Bluff; SKY MOVIES PLUS 17.00 The Hostage Tower; 19.00 End of the Line; 21.00 Bonnie and Clyde: The True Story; 22.40 UK Top Ten; 23.00 Revenge; 01.05 The Perfect VVeapon ŠPORT Petek, 29. oktobra 1993 NOVICE KOTALKANJE / SP ALPSKO SMUČANJE / JUTRI V SOLDNU START LETOŠNJEGA TEKMOVANJA ZA SVETOVNI POKAL Stefanel brez večjih težav zmagal tudi v Moskvi MOSKVA - V 3. kolu Koračevega pokala so košarkarji tržaškega Stefanela brez večjih težav v Moskvi premagali tamkajšnji Dinamo s 97:81 (52:49). Tanjevičevi varovanci so imeli precej težav v prvem delu, nato pa so le strli odpor domačinov in si pred povratnim srečanjem zagotovili prepričljivo prednost. Od ostalih italijanskih ekip v tem pokalu je Scavolini visoko premagal Košiče v gosteh z 82:59, uspešen pa je bil tudi Re-coaro proti belgijskemu Gandu. Milančani so v Gandu zmagali s 86:65. Edini poraz od italijanskih ekip je v tem pokalu doživel Viola iz Reggio Calabrie v Dijonu proti tamkajšnjemu francoskemu prvoligašu. Končni izid je bil 87:86 za Francoze. V ostalih srečanjih so bili doseženi naslednji izidi: Istanbul - Zagreb 66:69, Lovanio (Bel) - Fener-bahce (Tur) 85:91, Ulm (Nem) - Maccabi (Izr) 72:85, Hapoel Jeruzalem (Izr) - Leon (Spa) 81:77, Hapoel Herz (Izr) - Sevilla (Spa) 79:87, Racing Pariz - Peristeri (Gr) 85:95, Lech (Pol) - Antibes (Fra) 93:104, Saragoza (Spa) - Harkov (Ukr) 106:77, Lamaka (Cip) - Panionios (Gr) 69:86. V prvih tekmah 3. kola kvalifikacij za evropski pokal pri moških pa so bili dosežem naslednji rezultati: Kanoe Jeans - Croatia osiguranje 62:78, Praga - Bellinzona 75:78, Hapoel Galil - St. Polten 107:71, Žalgiris - Taugres 76:84, Siena - Tofas 79:72, Saab - Pitah Cholet 70:99, Aris - hapoel Gi-vataim 78:65, Levski - Hagen 102:93, Zadar -Wroclaw 86:60, Mustang Jeans - Rabotnički 92:76, Ovarense - Broceni 87:80. Povratne tekme bodo 2. novembra, ljubljanska Smelt Olimpija pa je bila v 3. kolu prosta. Kasparov hitrejši od Shorta LONDON - Šahovski dvoboj v Londonu za naslov svetovnega prvaka Združenja šahovskih profesionalcev (PCA) je proti Britancu Nigelu Shortu že dobil Gari Kasparov, slednji pa je od Britanca boljši tudi v hitropoteznem šahu (20 minut) in vodi z 2:0. Kasparov je igral tudi tri petminutne dvoboje proti britanskemu šahistu Michaelu Adamsu in po vodstvu Adamsa z 1:0 na koncu slavil z 2:1. Seleševa v Avstraliji? SYDNEY - Monika Seleš, ki od atentata 30. aprila v Hamburgu ni nastopila na teniških igriščih, naj bi po obvestilu organizatorjev teniškega turnirja New South Wales v Sydneyju od 10. do 16. januarja 1994 nastopila na njihovem tekmovanju. Organizatorji turnirja, ki po tradiciji poteka teden dni pred Odprtim prvenstvom Avstralije, so dejali, da so že navezali stike z menedžerskim podjetjem Seleševih in Moniki zagotovili posebno povabilo organizatorjev (wild card). Pomočnik direktorja turnirja v Sydneyju Rod Read je dejal, da Seleševa že nekaj časa počiva in da si želi čimprejšnje vrnitve na teniška igrišča. Ubraniti hoče lanski naslov iz Melbourna (Av-stralian Open), pred tem pa ji bo prav prišlo tekmovanje v Sydneyju, kjer bodo nastopili moški in ženske, nagradni sklad pa znaša 600 tisoč dolarjev. Hrvati morajo na tuje ZAGREB - Vodstvo mednarodne odbojkarske su-perlige je odločilo, da hrvaški klubi mednarodnih tekem zaradi nevarnih razmer v državi ne bodo smeli igrati na Hrvaškem. Za igranje na Hrvaškem so le Madžari, medtem ko so Čehi, Avstrijci in Slovenci proti, Slovaška pa svojega stališča še ni izrazila. Prihodnjo sredo se bodo sestali še klubi, ki v ligi tekmujejo, da se o tem problemu dokončno dogovorijo. Mladost iz Zagreba je že zagrozila, da domačih tekem ne bo igrala izven hrvaške prestolnice. Neprijetna presenečenja STOCKHOLM - Na dvoranskem teniškem turnirju v Stockholmu je najboljši igralec na svetu American Pete Sampras v uvodnem dvoboju presenetljivo izgubil s Spancem Carlosom Costo s 6:7 (1:7), 6:2 in 1:6. V 3. kolu sta izgubila tudi Becker in Courier. Ostali izidi: Edberg - Holm (oba Sve) 7:5, 6:0; Boetsch (Fra) - Števen (NZ) 7:5, 6:1; Cerkasov - Volkov (oba Rus) 3:6, 6:4, 7:5. Ivaniševič (Hrv) - Martin (ZDA) 6:2, 6:4; Svensson (Sve) - Bruguera (Spa) 3:6, 6:3, 6:2; Rosset (Svi) -Courier (ZDA) 6:7, 6:3, 7:6; Washington (ZDA) -Becker (Nem) 6:1, 6:3; Korda (Češ) - Jarryd (Sve) 3:6, 6:2, 7:6. Favoritinje brez težav ESSEN - Rezultati 1. kola ženskega teniškega turnirja z nagradnim skladom 375 tisoč dolarjev: Sanchez Vicario (Spa) - Talaja (Hrv) 6:1, 6:1; Ja-germans (Niz) - Sukova (Češ) 6:3, 4:6, 6:3; K. Ma-leeva (Bol) - Golarsa (Ita) 6:1, 6:4; 2. kolo: Marti-nez (Spa) - Rittner (Nem) 6:3, 6:4, Fragniere (Svi) -Meskhi (Gru) 6:3, 6:1. Prepoved za Zerbinija RIM - Italijanska atletska zveza je sporočila, da so svojega državnega prvaka v metu diska, 33-letne-ga Luciana Zerbinija, kaznovali s štiriletno prepovedjo nastopanja. Rezultat testa za doping le nekaj dni pred svetovnim prvenstvom je bil pri Zerbiniju pozitiven, zato je bil takoj izključen iz ekipe, ki naj bi nastopila v Stuttgartu. Cruyff ml. v Barceloni BARCELONA - Jordi Cruyff, 19-letni sin slavnega Johana Cruyffa, je točno 20 let po tem, ko je njegov oče odigral prvo tekmo za Barcelono, podpisal štiriletno profesionalno pogodobo s tem katalonskim klubom. Jordi je v prejšnji sezoni kot amater igral za drugo ekipo španskih prvakov. Njegov oče, ki je že v prvi tekmi za Barcelono (28. oktobra 1973) dosegel dva gola, je pred odhodom v ZDA v Španiji igral šest let, nato pa se je leta 1988 k Barceloni vrnil kot trener. Oče je sinu ob podpisu pogodbe dejal: »Glej, poslušaj in bodi tiho.« Jordi sam pa je novinarjem povedal: »Moj cilj je samo ta, da se čimbolj izpopolnim kot igralec, ne pa, da poskušam doseči očetovo slavo.« Kokorovec bronast vobvezrahltih 3,2,1,0... smuk! Najprej na sporedu moški veleslalom, v nedeljo bodo vozile tudi ženske - Začetek brez Jureta Koširja - Alberto Tomba okreval BORDEAUX - Slovenski zamejski kotalkar Samo Kokorovec (na sliki), ki brani barve Italije, je uspešno začel svetovno prvenstvo v kotalkanju v Bordeairai in v obveznih likih osvojil bronasto kolajno, kar predstavlja izredno dobro izhodišče v boju za zlato medaljo v kombinacijo. Zlato in srebro je odšlo v ZDA (prvak je Findley, srebrno kolajno pa je osvojil Bates), medtem ko sta od Italijanov vidnejši uvrstitvi dosegla še Giraldi, ki je bil peti in Mozzoni, ki je zasedel šesto mesto. Sama Kokorovca čaka danes pozno zvečer nastop v kratkem programu, jutri pa se bodo tekmovalci pomerili še v prostem programu, ki bo odločal tudi o dobitnikih kombinacijskih medalj. Glede na to, da Američani (včeraj so osvojili prvo, drugo in četrto mesto) v prostem programu ne nastopajo, so možnosti Sama Kokorovca, da po letošnjem evropskem naslovu osvoji še svetovni naslov, izredno velike. Včeraj je nastopila tudi edina predstavnica Slovenije na svetovnem prvenstvu, Violeta Mordej, ki je v konkurenci 35 tekmovalk osvojila solidno 18. mesto. Mordejeva je s tem zaključila svoj nastop na SP, saj v prostem programu ne nastopa. LJUBLJANA - Jutri se bo v avstrijskem Soldnu pričela nova sezona tekmovanja za svetovni pokal pri smučarjih in smučarkah. Vodstvo svetovnega pokala Drve tekme d ledenik zato, ker si je želelo zgodnjega začetka sezone. Po prvih veleslalomih bo sledeil enomesečni odmor. Moški bodo nadaljevali čez mesec dni v ZDA, ženske pa 20. novembra v Veyson-nazu v Švici. Vse reprezentance so se v pripravljalnem obdobju kar najbolj pripravljale in iskale ugodne vremenske razmere, saj je vreme zadnje čase povsod spremenljivo in nihče ne ve, kako bo naprej. V svetovnem vrhu bodo ostale iste reprezentance kot lani (Avstrija, Italija, Nemčija, Norveška). Vsi pričakujejo, kaj bo letos naredil Alberto Tomba, ki si je na žalost svojih oboževalcev poškodoval vezi in mu jih zdaj zdravijo z laserji. Avstrijski organizatorji so prepričani, da se bo italijanski zvezdnik jutri zanesljivo pojavil na Startu. Američani prihajajo z mladimi perspektivnimi tekmovalci (Pucket). Norvežan Kjetil Andre Aamodt si želi samo eno: nadaljevati to, kar je začel lani. Dvaindvajsetletni zvezdnik je v prejšnji sezoni na SP v Morioki zmagal v slalomu in veleslalomu, v svetovnem pokalu je bil skupno drugi za Girardel-lijem, v veleslalomu pa je s tremi zmagami osvojil mali kristalni globus pred Tom- _____NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP_ Savdska Arabija prvič na zaključnem delu Veliko razočaranje v japonskem taboru bo in Girardellijem. Aamodt je letos še posebej motiviran zato, ker ga na domačem snegu v Lilleha-merju čakajo olimpijske igre. Tudi Tomba in Girar-delli zatrjujeta, da ju bolj kot Svetovni pokal zanimajo olimpijske igre, a bosta nedvomno tudi na prvi tekmi poskušala dati vse od sebe. Zanimivo je, da Girar-delliju kljub izjemnim uspehom in petim velikim kristalnim globusom v trinajstih sezonah še ni uspelo osvojiti olimpijskega zlata. Slovenski reprezentanti krpajo program po svojih najboljših močeh in upajo, da bodo nadoknadili izgubljeno na treningu v Key-stonu v ZDA. Vodja moške smučarske reprezentance Tomaž Cerkovnik pravi, da bodo moč svojih tekmovalcev videli po prvi tekmi, saj niso imeli priložnosti primerjati svoje forme z ostalimi reprezentancami. V Soldnu zaradi poškodbe ne bo Jureta Koširja, tako da bodo od slovenskih tekmovalcev nastopili Kunc, Grilc, Miklavc, Jovan in Ravtar. Po oceni šefa slovenskih ženskih smučarskih reprezentanc Jara Kalana slovenske reprezentantke trenutno še niso v vrhunski formi. Največ pričakujejo v slalomu od Urške Hrovat, ki je uvrščena med prvih petnajst, in Nataše Bokal, ki se po letu premora zaradi poškodbe spet vrača v beli cirkus. Nataša je obdržala dobro štartno mesto, ker je imela status poškodovanke, ki ji velja samo še prve tri tekme, v katerih si bo morala položaj ohraniti, Spela Pretnar pa je uvrščena takoj za prvo trideseterico. V superveleslalomu in veleslalomu, s katerim se prične tudi svetovni pokal, največ pričakujejo od Spele Pretnar. Mojca Suhadolc pa je zaradi poškodbe kolena končala letošnjo sezono. Na tekmi bo nastopilo kar sedem slovenskih smučark. To so Pretnarjeva, Bokalova, Hrovatova, Riba-ričeva, Dovžanova, Korenova in Sitarjeva. Vrh v letošnji sezoni bodo še vedno krojile starejše smučarke, kot so VVachter, Merle, Schneider, Parisien itd. Štrene pa jim bodo poizkušale zmešati mlajše tekmovalke, ki so konec lanske sezone dosegale odlične rezultate, tako da presenečenj ne bo manjkalo. Avstrijke bodo zelo močne, saj so že vrsto let v svetovnem vrhu. V hitrih disciplinah bodo prevladovale Nemke, s katerimi so naše smučarke trenirale v Čilu. Prva veleslalomska preizkušnja bo priložnost za lanski najuspešnejši tekmovalki v tej disciplini Avstrijko Anito VVachter in Nemko Katjo Seizinger, da druga drugi pokažeta, katera bo veleslalomska kraljica letošnje sezone. Ne smemo pa pozabiti Švicark, ki vsako leto pripeljejo kako novo ime v sam vrh. (J. S.) Jure Košir zaradi poškodbe ne bo nastopil, ... Alberto Tomba pa je po lazerski terapiji pripravljen za prvi nastop DOHA (KATAR) - V azijski kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo je končno prvo mesto osvojila Savdska Arabija, ki je premagala Iran, medtem ko je Južna Koreja zaradi boljše razlike v golih prehitela Japonsko. Slednja si je uvrstitev na sklepni del v ZDA zapravila prav v zadnjih sekundah, ko je Irak izenačil na 2:2. Veselje v taboru Južnih Korejcev, ki so odpravili svoje severne rojake, je izbruhnilo šele čez nekaj minut, ko je z igrišča, kjer je nastopila Japonska (vse tri tekme so namreč bile istočasno), prišla odrešilna novica. Savdska Arabija se je sploh prvič uvrstila na SP, medtem ko je Južna Koreja sodelovala že štirikrat. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Južna Koreja -Severna Koreja 3:0 (0:0); Irak - Japonska 2:2 (0:1); Savdska - Arabija - Iran 4:3 (2:1). OSTALI IZIDI FINALNEGA DELA: Savdska Arabija - Japonska 0:0, Južna Koreja - Iran 3:0, Savdska Arabija - Severna Koreja 2:1, Južna Koreja - Irak 2:2, Južna Koreja - Savdska Arabija 1:1, Irak - Savdska Arabija 1:1, Japonska - Južna Koreja 1:0. KONČNI VRSTNI RED: Savdska Arabija 7, Južna Koreja 6, Japonska 6, Irak 5, Iran 4, Južna Koreja 2. Število držav, ki imajo že zagotovljen nastop na sklepnem delu SP, je tako nara- Japonec Haširatni je v joku zapustil igrišče (AP) slo na 15: ZDA (organizator), Nemčija (prvak), Mehika (zmagovalec sredjeameriške skupine), Brazilija, Bolivija in Kolumbija (Južna Amerika), Kamerun, Maroko, Nigerija (Afrika), Grčija, Rusija, Norveška, Švedska (Evropa), Savdska Arabija in Južna Koreja (Azija). Manjka še devet držav. Ena bo izšla z dodatnega srečanja Argentina - Avstralija, ostale pa iz evropskih skupin. Med kandidati so Švica, Italija in Portugalska (skupina 1, dve mesti), Nizozemska in Anglija (skupina 2, eno mesto), Danska, Španija in Irska (supina 3, dve mesti), Belgija, Romunija, Wales, Češka in Slovaška (skupina 4, dve mesti), Francija in Bolgarija (skupina 6, eno mesto). Kvalifikacije se bodo končale 17. novembra. Madžarska spet razočarala Češka in Slovaška še upa Na evropskem področju so odigrali štiri srečanja. Madžari, ki so že »zdavnaj« izločeni, so znova razočarali: čeprav jih je prišlo bodrit več kot 80 tisoč navijačev, so Luksemburg premagali le z zadetkom Detarija, poleg tega je bila igra izredno groba (rumeni karton so dobili trije Madžari in štirje Luksemburžani). Češka in Slovaška pa se je zlahka otresla Cipra ter dohitela Wales na 3. mestu skupine, kar ji še daje upanje na uvrstitev. Izrael in Avstrija, ki sta že pred časom izgubili možnost potovanja na sklepni del SP, sta se zadovoljili z neodločenim izidom. Turčija, ki ni zmagala vse od oktobra lani, je odpravila Poljsko, kar je zlasti pomembno za njenega novega trenerja, ki je tokrat prvič sedel na klopi. REZULTATI SKUPINA 2: Turčija - Poljska 2:1 (0:1); LESTVICA: Norveška 16, Nizozemska 13, Anglija 11, Poljska 8, Turčija 5, San Marino 1. SKUPINA 4: Češka in Slovaška - Ciper 3:0 (2:0); LESTVICA: Belgija 14, Romunija 13, Češka in Slovaška ter Wales 12, Ciper 5, Ferski otoki 0. SKUPINA 5: Madžarska - Luksemburg 1:0 (1:0); LESTVICA: Rusija in Grčija 12, Islandija 8, Madžarska 5, Luksemburg 1. SKUPINA 6: Izrael - Avstrija 1:1 (1:1); LESTVICA: Švedska 14, Francija 13, Bolgarija 12, Avstrija 7, Izrael 5, Finska 3. Spored tekem za moške Oktober ’93 30. Solden (Av) VSL November ’93 27.-28. Park City (ZDA) SL, VSL December *93 4.-5. Stoneham (Kan) SL, VSL 11.-12. Val d’Isere (Fra) SM, SVSL 14. Sestrieres (Ita) SL 18. Groeden (Ita) SM 19. Alta Badia (Ita) VSL 20. Madona di Campiglio (Ita) SL 22. Lech (Av) SVSL 30. Laax (Svi) SM Januar ‘94 6. Saalbach (Av) SM 8.-9. Kranjska Gora (Slo) SL, VSL 11. Hinterstoder (Av) VSL 15. -16. Kitzbiihel (Av) SM, SL - komb. 18. Adelboden (Svi) VSL 22.-23. Wengen (Svi) SM, SVSL 29.-30. Chamonix (Fra) SM, SL Februar‘94 4. -6. Ga-Partenldrchen (Nem) SM, SL - komb. Marec *94 5. -6. Aspen, GO (ZDA) SM, VSL 12. -13. VVhistler (Kan) SM. SVSL 17.-20. Vail (ZDA) SM, SL, VSL, SVSL Spored tekem za ženske Oktober ’93 31. Solden (Av) VSL November ’93 20. -21. Veysonnaz (Svi) SL, VSL 27.-28. St. Catarina (Ita) SL, VSL December ‘93 4. -5. . Tignes (Fra) SM, VSL 11. -12. Leysin (Svi) SM, VSL 18.-19. St. Anton (Av) SM, SL-komb. 21. Flachau (Av) SVSL 22. Berchtesgaden (Nem) SL Januar '94 5. -6. Morzine (Fra) SL, VSL 8.-9. Altenmarkt (Av) SL, VSL 14.-16. Gortina D’ Ampezzo (Ita) SM, VSL, SV-. SL 22.-23. Maribor (Slo) SL, VSL 29.-30. Garmisch-Partenkirchen (Nem) SM, SVSL Februar ‘94 4. -6. Sierra Nevada (Spa) SM, SL - komb. Marec ‘94 5. -6. Whistler (Kan) 2xSM 12. -13. naknadno določeno (ZDA) SL, SVSL 17.-20. Vail, GO (ZDA) SM, SL, VSL, SVSL HOKEJ NA LEDU / KANADSKO-AMERIŠKA PROFESIONALNA LIGA n Povratek Aleksandra Mogilnija Buffalo Sabres to takoj izkoristili in zmagali v gosteh - Mogilni enkrat strelec CALGARV - Buffalo Sabres, ki so to sezono začeli izjemno slabo, saj so v devetih tekmah iztržili le eno zmago, so tokrat v gosteh premagali Calgary Flames s 5:3. Posebnost te tekme je bil povratek enega najboljših strelcev lanske sezone Aleksandra Mogilnija, ki je tako že v svoji prvi letošnji tekmi z zadetkom odprl novo sezono in »napovedal vojno« vratarjem. Mogilni je do poškodbe na finalni tekmi Adamsove divizije, med Buffalo Sabres in lanskoletnimi prvaki Montreal Canadiens, s 76 zadetki vodil na listi strelcev. Zlom noge in poškodovani, gleženj pa očitno nista okrnila njegovih strelskih sposobnosti. V Ottawi je na tekmi domačih »Senatorjev« s Philadelphia Flyers Erič Lindros dosegel svoj deseti zadetek, Rod Brind‘ Amour pa je k zmagi Philadelphie prispeval dva. Oba napadalca »Letalcev« si tako delita prvo mesto na listi strelcev. V Detroitu pa so Los Angeles Kings po katastrofi v New Yorku, ko so z Islandersi zgubili kar s 7:0, doživeli še en hladen tuš. Moštvo Detroita, najslabše uvrščeno moštvo v centralni diviziji, je tokrat po slabem začetku, ko so izgubljali z 2:0, naposled »Kralje« premagalo kar z 8:3. Ostali izidi sredinih tekem: VVinnipeg Jets - Tampa Bay Light-ning 4:3, Dallas Starš - Flartford VVhalers 5:1, VVashington Capi-tals, Vancouver Canucks 4:2. Vrstni red - Severovzhodna divizija: 1. Montreal Canadiensl3, 2. Pittsburgh Penguins 13, 3. Boston Bruins 10, 4. Quebec Nordi-ques 9, 5. Hartford VVhalers 7, 6. Buffalo Sabres 5, 7. Ottawa Sena-tors 4; Atlantska divizija: 1. Philadelphia Flyers 16, 2. New Jersey Devils 14, 3. New York Rangers 10, 4. VVashington Capitals 8, 5. Tampa Bay Lightning 7, 6. Florida Panters 7, 7. New York Islan-ders 5; Centralna divizija: 1. Toronto Maple Leafs 18, 2. Dallas Starš 14, 3. VVinnipeg Jets 13, 4. St Louis Blues 11, 5. Chicago Blackhawks 10, 6. Detroit Red VVings 8; Pacifiška divizija: 1. Vancouver Canucks 14, 2. Cal-gary Flames 14, 3. Los Angeles Kings 12, 4. Anaheim Mighty Ducks 6, 5. Edmonton Oilers 5, 6. San Jose Sharks 3. (M. J.) ŠPORT Petek, 29. oktobra 1993 ZSŠDI IN BANKE Nagrade športnikom odličnjakom Drevi na Opčinah V sodelovanju s slovenskimi zamejskimi bančnimi zavodi prireja Združenje slovenskih Športnih društev v Italiji danes na Opčinah že tretjo podelitev priznanj »Nagrada Šport in Sola«, ki jih prejmejo dijaki in dijakinje slovenskih višjih srednjih Sol s Tržaškega in Goriškega, ki dosegajo odlične uspehe v šoli in obenem tudi vidne rezultate na športnem področju. Letos bo nagrajencev 16, medtem ko so lani nagradili 14, ia 15 Športnikovih pogledamo po- odDoiJcarje košarkarja, 2 tenisača, 1 namiznoteniška igralka in 1 orodni telovadec. V poštev za nagrado so prišli dijaki in dijakinje, ki so v lanskem šolskem letu imeli srednjo oceno višjo od 8 (maturanti vsaj 54/60), istočasno pa so na športnem področju osvojili vsaj pokrajinski naslov ali pa imeli vsaj deset (za ekipne športe) oziroma osem (za mdividu- irvenst-tem je j, da trenirajo vsaj trik-ien, pri čemer se večina nagrajencev ob šoli in športu ukvarja še z drugimi izvenšol-skimi dejavnostmi. Nedvomno gre za izredno pozitivno pobudo, za katero lahko potrjuje lahko ti ia športnik IahHo tudi želo dober dijak. Svečana podelitev priznanj bo drevi ob 18. uri v Razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Foggia spel spustila Tržačane na zemljo Po 2:2 v gosteh poraz Triestine 0:4 na »Roccu« Triestina - Foggia 0:4 (0:1) TRIESTINA: Drigo, Pasqualetto (v 69’ Milanese), Cerone, Conca, Ballanti, Zatta-rin, Terracciano, Casonato (v 69’ Caruso), Marsich, Pasqualini, Rizzioli. FOGGIA: Mancini, Nicoli, Caini, Sciac-ca, Di Bari, Bianchini, Bresciani, Di Vin-cenzo, Kolivanov (v 32’ Di Biagio), Strop-pa, Roy (v 78’ Cappellini). STRELCI: v 9’ Bianchini, v 60’ Stroppa (11-metrovka), v 73’ Roy, v 78’ Di Biagio: KOTI: 7:1 za Triestino; IZKLJUČENA: v 30’ Sciacca, v 60’ Terracciano; SODNIK: Bra-schi iz Parme. TRST - Triestini je spodletel veliki podvig. Potem ko je v gosteh izenačila s prvoligašem Foggio (2:2), je v povratni tekmi visoko izgubila pred lastnim občinstvom. Tržačani so se že po osmih minutah znašli v zaostanku: Bianchini je izkoristil gnečo, ki je nastala po kotu, in premagal sicer odličnega vratarja Driga. Upanje, da ubranijo neodločeni izid, ki bi jim omogočil napredovanje, je torej takoj splavalo po vodi. Čeprav so igrali v nepopolni postavi (trener Buffoni je očitno bolj zaskrbljen za potek prvenstva...), so se srčno podali v napad in skušali ogroziti vratarja Foggie, a brez večjih uspehov. Do preobrata je prišlo v 30. minuti, ko je sodnik zaradi dvojnega opomina izključil igralca Foggie Sciacco. Tržačani so podvojili svoje napore in odločno pritisnili na vrata. V začetku drugega polčasa je Cerone tudi zadel vratnico, a ko je zgledalo, da bo Triestina kronala svoj pritisk z golom, je Foggia podvojila: Drigo je najprej dvakrat čudežno branil strela Roya in Brescianija, nakar jeTerracciano z roko odbil strel Stroppe; sodnik ga je izključil in dosodil enajstmetrovko, ki jo je Stroppa hladnokrvno izvedel. S tem je bilo tekme, vsaj glede na kvalifikacijo, konec. Triestina je Se napadala, toda brez prave vneme, Foggia pa je bila še dvakrat uspeSna z Royem in Di Biagiom. Končni rezultat vsekakor predstavlja prestrogo kazen za Tržačane, čeprav so gostje večkrat pokazali, da so za razred boljši. IGOR PAVLETIČ Med 8 prvoligaši najbolj razočaral prav Juventus Za nami sta šele dve koli italijanskega nogometnega pokala, od nadaljnjega tekmovanja (3. kolo bo decembra, črtrtfinale januarja, polfinale februarja, finale aprila) pa se je že poslovilo kar osem prvoligašev: Lecceju in Genoii, ki sta izpadla v 1. loku, so se pridružili Napoli, Lazio, Juventus, Cremonese, Cagliari in Reggiana, a Sampdoria se je rešila le s pomočjo izvrstnega Pagliuce, ki je proti Romi uspešno branil enajstmetrovke (kompleten spored 3. kola bo sicer znan šele 10. novembra, ko bodo odigrali povratno tekmo med Interjem in Lucchesejem, v kateri pa do presenečenja ne bi smelo priti). Najbolj odmevna je seveda izločitev Juventusa, ki je sicer proti Venezii razočaral že v prvi temi (1:1). Tokrat je odpovedal na vsej črti, čeprav je v začetku dobro kazalo, saj je prvi povedel z Marocchijem, a na koncu je Galia zapravil priložnost, da izenači (4:4) in svojim zagotovi kvalifikacijo. Se dobro, da je Juventus z izjemo Conteja nastopil v popolni postavi: v eni sami tekmi je prejel polovico zadetkov, ki jih je dobil v devetih prvenstvenih kolih. Verjetno se Trapattoni ne bo tolažil, češ da se bodo odslej lahko v miru posvetili prvenstvu... REZULTATI Vicenza - Milan 1:1 (prva tekma 0:3); Perugia - Piacenza 1:0 (prva tekma 1:3); prihodnje kolo: Milan -Piacenza; Atalanta - Cosenza 4:2 (2:0); Torino - Asco-li sinoči (prva tekma 3:1); prihodnje kolo: Atalanta -...Ancona - Napoli 3:2 (0:0); Avellino - Lazio 0:0 (2:0); prihodnje kolo: Ancona - Avellino; Reggiana - Fio-rentina 0:0 (0:3); Venezia - Juventus 4:3 (1:1); prihodnje kolo: Fiorentina - Venezia; Palermo - Parma 0:2 (0:2); Cremonese - Brescia 0:2 (2:2); prihodnje kolo: Parma - Brescia; Cesena - Cagliari 1:0 (1:1); Triestina - Foggia 0:4 (2:2); prihodnje kolo: Cesena - Foggia; Roma - Padova 1:0 (1:1); Piša - Sampdoria 1:3 po 11-metrovkah (0:0); prihodnje kolo: Roma - Sampdoria; Lecce - Udinese 3:2 (0:2); Mer - Lucchese 10. novembra (1. tekma 2:0). Srečanja 3. kola bodo odigrali 1. in 15. decembra. ODBOJKA / ZVEZNI POKAL Imsa Kmečka banka zlahka Jutri odločilna tekma doma Pallavolo Trieste - Imsa 0:3 (6:15,3:15,1:15) TOČKE: Feri 9+4, Populiti 7+5, Marchesini 3+1, Slabile 0+5, Lutman 5+3, Buz-zinelli 6+1 Zgrešeni servisi: Imsa Kmečka banka: 6, Pall. Trieste: 2; Trajanje setov: 18, 15, 8 minut Po gladki zmagi v Trstu valovci že mislijo na sobotno tekmo s Ponte nelle Alpi, ki bo odločilna za napredovanje v drugo fazo zveznega pokala. Sinoči so Goričani odigrali še povratno tekmo s Pallavolo Trieste. Prvič pa je na zradni tekmi za Goričane nastopil Luca Populim (na sliki F. S. R), ki je v Stan-drež prišel iz Brescie. Kot zadnjič so tudi tokrat gladko zmagali. Čeprav bosta obe ekipi nastopali v istem prvenstvu, bi lahko gledalci upravičeno mislili, da igrata ekipi v različnih ligah. Pallavolo Trieste je igral slabo in bil precej slabši v vseh prvinah igre. Poleg tega pa ni pokazal zagrizenosti, ki smo jo videli v štandreški telovadnici. Rezultati posameznih setov natančno kažejo razmerje moči na igrišču. Igre pravzaprav ni bilo, saj so imsovci res malo grešili, takoj visoko povedli in nasprotnik njihovega vodstva ni nikoli ogrozil. Ce Tržačani v naslednjih dneh ne bodo bistveno izboljšali igre ali okrepili ekipo z novimi igralci, lahko Imsa Kmečka banka pričakuje prvi dve točki, ko bo 6. novembra začela prvenstvo v Trstu prav proti tej ekipi. V zveznem pokalu pa se bo vse odločilo jutri. Za osvojitev prvega mesta v skupM zadošča goriški slovenski šersterki zmaga s katerim koli rezultatom. A&D • Preostali izid: Lunazzi -Ponte Alpi 1:3; Vrstni red: Ponte Alpi 10, Imsa Kmečka banka 8, Lunazzi 2, Pall. Trieste 0.; Jutrišnji spored: Msa Kmečka banka - Ponte Alpi (20.30 v Standrežu), Lunazzi - Pallavolo Trieste. ŽENSKI ZVEZNI ODBOJKARSKI POKAL Bor drugič boljši od Ome Poraz slogašic v Vidmu Jutri borovke v Repnu, Koimpex v Tarcentu Bor Tombolini - Orna 3:2 (15:10, 14:16, 15:17, 17:16, 15:9) BOR TOMBOLINI: Ažman 6+6, Cok 0+0, Faimann 0 + 0, Grbec 1+0, Gruden, Guštini 4+8, Pitacco 7+6, Grego-ri 6+1, Benevol 12+8, Vodopivec 14+13, Flego 0+3. Zgrešeni servisi: Bor 25, Orna 7; Točke na servis: Bor 18, Orna 13; Točke na napakah: Bor 26, Orna 28; Trajanje setov: 25, 24, 28, 30 in 13 minut. Borovke so tudi drugič v zveznem pokalu premagale Orno in tako kot v prvi tekmi je bil tudi tokrat za določitev zmagovalca potreben peti set. Čeprav rezultati posameznih setov kažejo, da izredno izenačenost, pa je treba povedati, da bi borovke lahko (oziroma bi morale) slavile precej bolj prepričljivo. V velikemu številu napak in večkrat zmedeni igri lahko poiščemo glavne vzroke, da so morale igrati pet setov s šesterko mestnega B2 ligaša, ki ima dober teden dni pred začetkom prvenstva precej razlogov za zaskrbljenost. Tudi v taboru plavih ni šlo vse tako, kot si vodstvo in trener Kalc želijo, vendar pa smo vsaj na trenutke videli nekaj lepih akcij. Ob velikemu številu zgrešenih servisov in napak, pa je bilo opaziti tudi pomanjkanje napada s centra (podobno je bilo tudi na tekmi s San-giorgino v Dolini), saj sta bili tako Ažmanova kot Benevolova premalo zaposleni in sta večino uspešnih akcij izvedli iz drugih položajev. Za večjo prodornost na mreži bo treba do začetka prvenstva to nedvomno odpraviti. Borovke čaka jutri še nastop s Kennedyjem v Repnu (ob 19.30 v Repnu). Camst Videm - Koim-pex 3:0 (15:6,15:8,15:9) KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Garbini, Grego-ri, Miot, Pertot, Salon, Sosič, Starc, Ukmar. V predzadnjem kolu izločilnega dela zveznega pokala se je Koimpex v Vidmu pomeril z domačim B2 ligašem in po predvidevanjih doživel poraz. Nizko število osvojenih točk v posameznih setih ne sme varati, saj so slogašice kljub gladkemu porazu nudile Camstu soliden odpor, vendar so njihova prizadevanja preve-likokrat privedla samo do osvojitve servisa, ne pa tudi točke, medtem ko so bile domačinke nepopustljive in so vsakič, ko so si priigrale servis znale to svojo prednost tudi konkretno izkoristiti. Koimpex, ki je tokrat nastopil brez Erike Skerk je izpeljal marsikatero učinkovito akcijo, kar pa je bilo le premalo, da bi lahko ogrozil slavje telesno in tehnično boljših domačink. V zveznem pokalu čaka našo ekipo jutri še tekma proti Tarcentu, ki je kot Koimpex Gl ligaš, čez dober teden pa bo s startom prvenstva šlo zares. (Inka) KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA h Cicibona in Sokol takoj proti favoritom Težko tudi za Kontovelce Na Tržaškem Končno Start! Čeprav bodo občinske telovadnice odprli šele prihodnji teden, se je tržaška košarkarska federacija odločila, da vendarle pričnejo lokalna prvenstva. Med temi je tudi promocijska liga, tako da bodo tudi članske postave Kontovela, Cicibone in Sokola pričele letošnjo tekmovalno sezono. Ker so prejšnji teden preložili vse tekme prvega kola, se bo prvenstvo pričelo z drugim kolom, preložena srečanja pa bodo nadoknadili v teku prvega dela prvenstva. (Kontovel - Scoglietto, St. Azzurra - Cicibona in Mer 1904 - Sokol). Zanimivo je, da bodo vse naše ekipe igrale istočasno, v soboto popoldne, najtežjo nalogo pa bosta prav gotovo imela Cicibona in Sokol. Svetoivančani bodo gostili glavnega favorita, Ferroviario, ki je že lani zasedel končno drugo mesto, letos pa so se železničarji še dodatno okrepili (Del Ben, Bussani, Parigi, Tosca-no, Toich in morda celo Ritossa!!). Kovačičevi fantje bodo vsekakor skušali igrati čim bolj angažirano in tudi veliko presenečenje ni izključeno. Mnogi so mnenja, da je tudi Sokol med glavnimi favoriti za najvišja mesta. Zmaga Kontovela MLADINCI Terzo - Kontovel 72:83 (28:35) KONTOVEL: M. Starc 4, Spadoni 13 (4:6), Taučer 2 (0:1), Spacal, Rizzante, Skerk 4 (2:6), Danieli 6, lori, Vodopivec 16 (1:2), Turk 38 (8:16), trener Furlan. TRI TOČKE: Vodopivec 1. Že na začetku so Kontovelči povedli z 9:0 in tekme je bilo že tedaj v glavnem konec. Čeprav so nato naši košarkarji nadaljevali z dokaj slabo igro, so trdno držali vodstvo v svojih rokah. Tudi slaba igra je bila namreč dovolj za zmago. Edina svetla točka na tem srečanju je bila odlična predstava Stefana Turka, ki je dal kar 38 točk in spet dokazal, da je v tem prvenstvu eden boljših pesamez-nikov.Upati je le, da bo tako učinkovito igral tudi v bližnjem, članskem promocijskem prvenstvu. Nabrežinci pa bodo že v prvem kolu imeli opravka z enim izmed glavnih tekmecev: goste bo prišel Cus, ki uvršča več bivših D-ligašev (Naccarato, Del Piero, Aiello in Bassi), Starčevi fantje pa bodo skušali uveljaviti premoč pod košema. Le na papirju lažjo nalogo bi moral imeti Kontovel, ki bo igral v gosteh pri Santosu. Furlanova ekipa, ki tudi spada med velike favorite, bo Mela opravka z enim od najbolj zagrizenih in zagnanih moštev v ligi, ki je v primerjavi z lansko sezono sicer zgubil oba najboljša posameznika (Fortunah -Sgt in Tomas in - Inter-muggia), v zameno pa sta prišla Petelin in Valente. Obeta se res zanimiva tekma, saj obe ekipi predvajata hitro in agresivno igro, ključ zmage pa bi morala biti Civardi in Turk, saj Santos nima višjih igralcev. NAPOVEDI Santos - Kontovel +8 (matchvvinner Civardi, nad pričakovanjem Gulič) Cicibona - Ferroviario +2 (matchvvinner Semen, nad pričakovanjem Bajc) Sokol - Cus +5 (matchvvinner Paulina, nad pričakovanjem Sosič) Na Goriškem Na Goriškem so na sporedu tekme drugega kola. Dom bo skušal ponoviti uspešno igro z derbija z Bregom, tokrat pa bo njegova naloga znatno težja, saj bo gostil pri peterki San Mi-cheleja, ki je v prvi tekmi zmagal v gosteh s 30 točkami razlike. Do-movci so med tednom odigrali tudi prijateljsko tekmo s Cicibono in visoko zgubili, trener Miani pa si jutri obeta boljšo igro svojih, saj je lahko vsaka zmaga odločilna za uvrstitev na eno izmed prvih petih mest, ki peljejo v D ligo. Prvi točki pa bo skušal osvojiti Breg, ki bo v dolinski telovadnici gostil ekipo iz Gra-deža. Canciani upa, da so se zlasti mlajši igralci otresli treme, ki jih je zajela na uvodni tekmi v Gorici, v postavo pa bi se morala vključiti tudi Salvi in Schiulaz, tako da bo ekipa bolj konkurenčna. NAPOVEDI San Michele - Dom +6 (matchvvinner Peča-nac, nad pričakovanjem Jarc) Breg - Grado +9 (matchvvinner Kovačič, nad pričakovanjem B arini) (VJ) Obvestila SD BREG SMUČARSKI ODSEK prireja smučarski tečaj za začetnike na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal enkrat tedensko po dve uri v mesecu novembru. Vse in formacije in vpisovanje (do 2. novembra) lahko dobite v dolinski občinski telovadnici vsak torek od 21. do 22. ure. SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira zimovanje in silvestrovanje v Sappadi od 26. decembra do 2. januarja. Informacije in prijave na sedežu kluba v Cerovljah vsak torek od 20.30 do 22.30. Pojasnila dobite tudi na tel. 220423 Stojan. SK DEVIN obvešča, da so na razpolago še prosta mesta za zimovanje na Kronplazu (Brunico) od 2. januarja do 6. oziroma 8. januarja. Informacije in prijave na sedežu kluba v Cerovljah vsak torek od 20.30 do 22.30. Pojasnila dobite tudi na tel. 220423 Stojan. SK DEVIN obvešča, da bodo smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00 ure. Zamudniki se lahko še prijavijo. Za informacije tel. 201207 Gabry ali 220423 Sarah. Zaradi tečaja na plastični stezi v Nabrežini, odpadejo začasno kondicijski treningi v Cerovljah. SK DEVIN obvešča atlete, da bo trening na Kaprunu od jutri, 30. oktobra, do torka, 2. novembra. Podrobnejše informacije dobite pri Stojanu - tel. 220423. SKKRAS ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO obvešča, da poteka v športno-kultumem centru v Zgoniku otroška telovadba s sledečim urnikom: sreda od 16.30 do 17.30 mlajša skupina (vrtec) ter od 17.30 do 18.30 starejša skupina (osnovna šola). Zainteresirani se lahko pridružijo. SKKRAS ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da poteka v športno-kulturnem centru v Zgoniku rekreacja za odrasle in sicer: starejša skupina: torek in petek od 9. do 10. ure, mlajša skupina: torek in četrtek od 21. do 22.30. Pridružite se nam! SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Namesto v ponedeljek, 1. novembra bo potekalo vpisovanje v četrtek, 4. novembra vedno od 18. do 20. ure. SK BRDINA organizira SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo 12. in 13. novembra od 18. do 21. ure ter 14. novembra od 17. do 21. ure. Zbiranje rabljene smučarske opreme bo 11. novembra od 18. do 20. ure. Na sejmu dobite informacije za zimovanje. Istočasno obveščamo člane, da bodo na razpolago izkaznice FISI. Danes igra za vas Totocalcio Mitja Petaros Cagliari-Torino 1 X 2 Foggia - Cremonese X Inter - Parma 1 X 2 Juventus - Genoa 1 Lazio - Udinese 1 X Lecce - Atalanta X Piacenza - Napoli X 2 Reggiana - Roma 1 X Sampdoria - Milan 1 Monza - Acireale X Piša - Lucchese 1 Spezia - Alessandria X 2 Triestina - Como 1 ODBOJKA / DEŽELNI POKAL »Prvi polčas« Kmečki banki Premagala je Cordenons s 3:1 - Jutri povratno srečanje Mitja Petaros (letnik 67) se že vrsto let ukvarja z igranjem šaha. Lepe uspehe je imel že pred leti, ko je v letih 83 in 84 na dijaških prvenstvih zasedel šesto mesto v pokrajini, zatem pa še osmo mesto v deželi. Zaradi delovnih obveznosti izven Trsta je nekaj let prekinil z igranjem, sedaj pa se pripravlja na naslednjo izvedbo šahovskega zamejskega prvenstva. V mladih letih se je nekaj časa ukvarjal z atletiko, zatem pa še z mladinsko košarko pri Boru. Sedaj najrajši sledi košarkarskim dogodkom. Prejšnji teden je Katja Omari pravilno napovedala 7 izidov. piše: Giorgio Plettersech Sloga jutri v Prati V povratni tekmi druge faze odbojkarskega deželnega pokala bodo odbojkarji Sloge jutri gostovali v Prati pri Pordenonu (tekma bo 18. uri), kjer se bodo pomerili s tamkajšnjo Prato. Prvo tekmo pred tednom dni v Repnu so dobili slo-gaSi s 3:1, za uvrstitev v naslednje kolo pa bi Sloga točkah na prvi tekmi le 57:54 za Slogo. Kljub temu pa doseaaj priki kazana del ni nemogoča. ljucni Kmečka banka - Cordenons 3:1 (10:15, 15:7, 15:13, 15:10) KMEČKA BANKA: Bressan, Vižintin, B. in K. Lovisutti, Braini, Zotti, Brisco, Petrin, Tomšič, Miklus, Zavadlav, Cemic. Odbojkarice Kmečke banke so v prvi tekmi druge faze deželenega pokala premagale D ligašice iz Cordenonsa, vendar je prednost pred jutrišnjo povraMo tekmo manjša, kot so jo v sovodenjskem taboru načrtovali in pričakovali. Poleg izgubljenega seta je tudi točkovna prednost (55:45) dokaj skromna. Potek tekme in končni izid bi bila lahko precej ugodnejša za igralke Kmečke banke, če bi znale izkoristiti odsotnost prve gostujoče podajačice, ki se je poškodovala v 1. setu pri stanju 11:7 za Cordenons in nato še velikansko prednost v tretjem (12:1) in četrtem (14:5) setu, ko so nasprotnicam na koncu prepustili vse preveč točk. Toda izgubljenega ni še nič, jutri (ob 20.30 v Cordenon-su) je na sporedu »drugi polčas« in Kmečka banka Ma vse možnosti, da se uvrsti med trojico ekip, ki se bodo na zaključnem turnirju potegovale za dežeM pokaM naslov. Konjske dirke Galop v Rimu: Gilda Zanzig v prednosti V Trstu zelo izenačena kasaška dirka 1. dirka (Rim): zaradi dobre forme in ustrezne teže je Gilda Zanzig (skupina 2) glavni favorit. Toda iz iste skupine se lahko za zmago bori tudi Lavezzola, v primeru dežja pa bi Mel dobre možnosti tudi Blu Wayz (1); 2. dirka (Milan): Sird Bur (1) nastopa v nižji kategoriji in Ma vse možnosti za zmago, pozornost pa zaslužita tudi Ninfea (X) in Play Horse (2); 3. dirka (Padova): Ofim-pia Trio (2) je zelo hitra in če bo takoj povedla, jo bo težko kdo premagal. Po našem mnenju pa nista brez možnosti niti Lina di Luna (1) in Nostromo (X); 4. dirka (Firence): na zadnji dirki je Mel Ghilbe- rent (1) smolo in bo skušal zmagati, alternativo pa mu predstavlja Sab (X). Presenečenje lahko pripravi Or-goglio Or (2); 5. dirka (Trst): tu je napoved zelo težka. Po našem mnenju imajo več možnosti Ollist (2), Nardo 2 (1) in Nuccio (X); 6. dirka (Montegirgio); vlogo favorita igra Navajo (2), nedavni zmagovalec dirke tris, štrene pa mu bosta mešala Opus (1) in Iroid (X) Dirka tris NASI FAVORITI: 9) Alepao; 1) Milady Maria; 5) RubMa. DODATEK ZA SISTE-MISTE: 19) Invincibile Armada; 12) Golden Air; 4) Criscuolo. 1. — prvi 2 drugi 21 2. — prvi IX drugi 2 3. — prvi 2 drugi IX 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi 2 drugi XI 6. — prvi X2 drugi 1 Z Cene delnic Probanke in SKB banke naraščajo LJUBLJANA - Včerajšnja redna dražba vrednostnih papirjev je minila v znamenju občutnega povečanja tečaja delnic mariborske Probanke in SKB banke. Skupni promet je znaSal 4, 62 milijona nemških mark. Nekaj manj kot polovico skupnega prometa so ustvarile obveznice (največ državne obveznice -1, 9 milijona mark), medtem ko so med delnicami največ prometa ustvarile delnice Dadasa, Probanke in redna delnica SKB banke, vse skupaj nekaj manj kot 1, 2 milijona mark. Tečaji državnih obveznic so se zopet povečali. Tečaj enojke (R SL 1) se je v povprečju povečal za 0, 2 odstotka, gibal pa se je od 0, 0 do 0, 6 odstotka, dvojke (R SL 2) za 0, 5 odstotka, gibal pa se je od 0, 2 do 0, 9 odstotka. Delnice Probanke so se na današnji dražbi v povprečju podražile za 3, 8 od- stotka, njihov tečaj pa se je gibal od plus 3, 6 do plus 4, 2 odstotka. Občutno sta se podražili tudi obe delnici SKB banke. Redna delnica je bila v povprečju dražja za 1, 9 odstotka, njen tečaj pa se je gibal od plus 0, 4 do plus 3, 4 odstotka. Prednostna delnica iste banke se je v povprečju podražila za 3,9 odstotka, tečaj pa se je gibal od plus 2, 5 do 5, 3 odstotka. Na trgu podjetniških obveznic so se obveznice Gorenja podražile za 0, 2 odstotka, Leka 1 za 0,1 odstotka (oba papirja pa sta presegla mejo 100 odstotkov), PTT Celje za 1, 35 odstotka in Rogaške 1 za 0, 9 odstotka. Najbolj se je podražila delnica Salus (za 10 odstotkov), Leka za 0, 1 odstotka, medtem ko se je delnica Mladinske knjige pocenila za 7,1 odstotka, Komercialne banke Triglav pa za 0, 9 odstotka. (STA) VLADNI UKREPI / DAJATEV NA UVOZ MOKE Jedli bomo dražji kruh V Mlinotestu in Žitu predvidevajo, da bodo kruh podražili že jutri ali najkasneje prihodnji teden - Peki zatrjujejo, da bodo spoštovali vladno uredbo LJUBLJANA - V današnjem uradnem listu sta objavljeni dve vladni uredbi in ena odredba, ki bodo morda že jutri ali pa v začetku prihodnjega tedna prinesle povišanje cen moke in kruha. Te so marsikje že zdaj previsoke, ker so mnogi mlinarji, peki in trgovci, kot je znano, kršili veljavno uredbo o najvišjih cenah. Celo državni sekretar za cene Davor Valentinčič je priznal, da je vlada z novo uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha pravzaprav le legalizirala cene, ki že veljajo na trgu. Hkrati pa je zatrdil, da za velike skoke cen tokrat ni razlogov. Kruh bo dražji čDirektor pekarn ljubljanskega Žita Janez Klemenčič je včeraj de-> jal, da morajo najprej počakati na objavo uredbe, kljub temu pa je že mogoče reči, da se bo podražila vhodna surovina - to je moka, kar pomeni, da se bo podražil tudi kruh. Cenejše moke iz uvoza (predvsem iz Hrvaške in Italije) ne bo več, saj je vlada uvedla t. i. prelevman ali posebno dajatev v višini 17, 5 tolarja za vsak uvožen kilogram moke, torej bo treba kupovati na doma- čem trgu. »Zalog moke, ki je bila kupljena Se po nižjih cenah, imamo le za dan ali dva, torej je jasno, da se bo kruh naslednji teden podražil,« je dejal Klemenčič in dodal, da bodo v Žitu spoštovali novo vladno uredbo, torej ne bodo dvignili cen nad najvišje dovoljene. »Tisti, ki uredbe doslej niso spoštovali, pa je prav gotovo tudi zdaj ne bodo,« je še dejal. Uredb se nameravajo držati tudi v ajdovskem Mlinotestu, je zatrdil pomočnik direktorja Silvo Cotar, saj vsaj zagotavljajo normaliziranje stanja na trgu, kjer so bili doslej soočeni z dumpinškimi cenami moke iz uvoza. Ker se je podražila pšenica (s 17 na 20 tolarjev) za kilogram, je jasno, da bo to vplivalo tudi na moko in kruh. »Podražitev lahko pričakujemo že jutri (v soboto) ali pa prihodnji teden,« je dejal Cotar. France But iz Zadružne zveze Slovenije je zadovoljen, da je vlada uvedla prelevman na uvoženo pšenico in tako deloma le zaščitila domačo proizvodnjo. V zvezi s tem tudi meni, da prelevman ne bi smel vplivati na obču-tnejše spremembe maloprodajnih cen. Tudi živilsko-predelovalna industrija, je dejal But, se bo morala prej ali slej lotiti svojih previsokih stroškov, da bo konkurenčna. Sicer pa vladne uredbe sploh ne rešujejo osnovnega problema - to je plačila odkupljene pšenice. Zita-rji kmetom odkupljene pšenice še niso plačali, saj bi morali za to najeti kredite pri bankah za visoke obresti, ki pa jih vlada noče subvencionirati. In tako je krog zaprt, je dejal But. Andreja Rednak Najvišje dovoljene cene Drobnoprodajne pene pšenične moke in kruha fh kar terim je treba prišteti še 5-odstotni prometni davek) so lahko naslednje: - pšenična moka tip 400: 70, 8 tolarja za kilogram - pšenična moka tip 500: 64, 3 tolarja za kilogram - pšenična moka tip 850: 56, 2 tolarja za kilogram - dnevni beli kruh iz moke tip 500: 107 tolarjev za kilogram - dnevni polbeli kruh iz moke tip 850:103 tolarje za kilogram / huk Pazite, da ne boste po nepotrebnem kupovali predragega kruha! (Foto: Jože Suhadolnik) PRIVATIZACIJA / KAJ POČNEJO PODJETJA, KI IMAJO POTRJENE PROGRAME? Pogosto je notranje lastninjenje Do sedaj je Agencija za privatizacijo potrdila 20 programov - Večina anketiranih podjetij bo imela po končanem lastninskem preoblikovanju več kot 50 delničarjev, zato se bodo morala regitrirati kot delniške družbe LJUBLJANA - Te dni dobivajo na dom obvestila o o odprtju lastninskih certifikatov pri Službi družbenega knjigovodstva še zadnji državljani Slovenije, in sicer Ljubljančani. Vsi tisti torej, ki so bili 5. decembra 1992 slovenski državljani in lahko sodelujejo pri lastninjenju družbenega premoženja, imajo pri SDK odprte račune. Država je tako razposlala nekaj več kot poldrugi milijon obvestil. Državljani zdaj lahko že sodelujejo v procesu privatizacije, vendar zaenkrat le v tistih podjetjih, ki jim je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo potrdila privatizacijski program. Takih podjetij je po zadnjih podatkih 20. Nekatere med njimi smo poklicali in se pozanimali, kako se pri njih odvija projekt privatizacije. Pomočnik direktorja Marjan Kolenc v velenjskem M Ciuhu nam je povedal, da so ravno včeraj javno objavili poziv, v katerem obveščajo vse upravičence, da zbirajo lastninske certifikate za notranjo razdelitev, hkrati pa bodo izpeljali tudi notranji odkup. Certifikate bodo tako v M Clubu, ki ima 250 zaposlenih, zbirali do konca novembra, pri tem pa računajo, da se bodo do konca leta že registrirali kot delniška družba. Izračunali so, da lahko teoretično s certifikati odkupijo 60 odstotkov družbenega kapitala, čeprav so spr- va razmišljali tudi o možnosti dokapitalizacije, s pomočjo katere bi prišli do svežega kapitala, vendar jim je agencija to odsvetovala. Celoten privatizacijski program so v M Clubu izdelali sami, za pooblaščenega cenilca, ki jim je ocenil vrednost podjetja (njegove vrednosti nam Marjan Kolenc ni želel izdati), pa so odšeteli 1.500 nemških mark. V Juhu iz Dola pri Ljubljani so se prav tako odločili za notranji odkup in interno razdelitev družbenega premoženja. Vse upravičence, torej zaposlene, nekdanje zaposlene, upokojence in zaposlene v podjetjih, v katerih ima Jub svoj lastninski delež, so javno že obvestili in seznanili s programom lastninskega preoblikovanja. Tatjana Habič, ki v Ju-bu spremlja in nadzoruje potek privatizacijskega projekta, pravi, da bo postopek zbiranja lastninskih certifikatov zaključen predvidoma sredi novembra. Za zdaj so z odzivom zadovoljni in prav zato računajo, da se bodo po sklicu ustanovne skupščine delničarjev, ki bo imenovala nadzorni svet, ta pa upravo, najkasneje do 15. marca prihodnje leto vpisali v sodni register kot delniška družba. Po programu, ki so ga oddali agenciji, naj bi notranji odkup v celoti izpeljali v štirih letih, vendar bo lahko to potekalo tudi hitreje, odvisno od tega, koliko certifikatov bodo zbrali in z njimi uspeli pokriti zakonsko predpisano vrednost družbenega kapitala. Tudi v Jubu pravijo, da podatka o vrednosti podjetja raje ne bi dajali v javnost in nam ga zato niso zaupali, povedali pa so nam še to, da imajo že pripravljen predlog statuta za »novo« podjetje. Franko Pečar, dire- novembra. Do zdaj je certifikate v Kruh Koper prineslo približno 100 upravičencev, čeprav je po izračunih vseh skupaj okoli 400. Po besedah direktorja Pečarja računajo na to, da bodo odkup izpeljali naenkrat in da bodo potrebna vplačila zbrali do konca novembra, ob tem pa predvidevajo, da bi še pred novim letom nemških mark, za ocenitev opreme in nepremičnin pa dodatnih 3.000 nemških mark. Program lastninskega preoblikovanja in javni poziv vsem upravičencem (ti lahko certifikate zamenjajo za začasnice, kasneje delnice, ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic in pri notranjem odkupu) je objavil tudi koprski Primorski tisk. To po- VREDN0ST DRUŽBENEGA KAPITALA V PODJETJU X RAZDELITEV V RAZDELITEV PREKO PODJETJU INVESTICIJSKIH SKLADOV ktor podjetja Kruh iz Kopra, nam je povedal, da imajo njihovi upravičenci do konca oktobra čas, da se prijavijo za notranji odkup oziroma predložijo certifikate. Notranji odkup bodo poskušali v podjetju izpeljati hkrati z interno razdelitvijo, v primeru, da odziv ne bo zadosten, pa bodo rok podaljšali do srede sklicali ustanovno skupščino delničarjev in sprejeli statut, tako da bi se s 1. januarjem 1994 že lahko registrirali kot delniška družba. Franko Pečar vrednosti »svojega« podjetja ne skriva in pravi, da znaša 2 milijona mark. Za ovrednotenje podjetja so morali cenilcu plačati 2.000 djetje je v 100-odstotni družbeni lasti, v njem pa računajo, da bodo podjetje olastninili s pomočjo zaposlenih, nekdanjih zaposlenih in upokojencev. Tako bodo poskušali 20 odstotkov družbenega kapitala olastniniti z interno razdelitvijo delnic, 40 odstotkov kapitala bodo prenesli v obliki navadnih delnic na sklade, 40 odstotkov bodo olastninili s pomočjo notranjega odkupa delnic, preostale delnice pa bodo razdelili interno. V prihodnjih štirih letih bo podjetje od Sklada za razvoj odkupilo vsako leto eno četrtino prenesenih delnic, tako da bodo na račun notranjega odkupa in interne razdelitve na koncu 60-odstotni lastniki podjetja zaposleni in nekdaj zaposleni oziroma njegovi upokojenci. V podjetju IMF Alc-hrom iz Ruš, ki večinoma proizvaja elemente za barvne aparate za tujega partnerja in je v zadnjih nekaj letib izvozno naravnano so svoje upravičence, prav tako že javno pozvali, naj sodelujejo pri privatizaciji. Dodatno bodo obvestili še upokojence (teh je 24), najverjetneje s posebnim pismom, ki jim ga bodo poslali na dom. Vseh zaposlenih je 116, in ker je podjetje kapitalsko nizko ocenjeno, odziv upravičencev pa velik (certifikate so prinesli skoraj vsi), v podjetju upajo, da se bodo olastninili insidersko, torej »od znotraj«. Do konca leta pa naj bi bili že registrirani kot delniška družba. Lastniške certifikate je začelo poleg treh drugih ljubljanskih podjetij zbirati tudi podjetje Slušni aparati Widex. Gre za mešano podjetje, v katerem ima 51-odstotni lastniški delež dansko podjetje Widex, 12 odstotkov delavci, 37 odstotkov pa je še družbenega kapitala. Družbeni kapital, katerega vrednost je po otvoritveni bilanci znašala 9 milijonov tolarjev, bodo odkupili samo zaposleni (upokojencev in nekdanjih zaposlenih nimajo) z notranjim odkupom in interno razdelitvijo, zato računajo, da bodo ta delež odkupili naenkrat, januarja prihodnje leto pa že registrirali podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo. V podjetjih naših tokratnih sogovornikov so se torej večinoma odločali za delavski odkup podjetja. To pa seveda ne pomeni, da se bodo za tak način lastninskega preoblikovanja oziroma njihovih kombinacij odločala vsa družbena podjetja, ki jih še čaka privatizacija. Predvsem večja podjetja se bodo namreč odločala za kombinacijo z notranjim odkupom, interno razdelitvijo in javno prodajo delnic ali pa za dokapitalizacijo s strani strateškega partnerja oziroma tistega, ki bo v podjetje prinesel svež kapital. Njihove delnice bodo lahko z zamenjavo s certifikati dobili tudi tisti državljani, ki so zaposleni v javni upravi, vrtcih, šolah, zdravstvenih ustanovah, zavodih... V priloženem grafičnem prikazu smo predstavili različne možnosti kombinacij za lastninjenje namišljenega podjetja. Alenka L. Jakomin Podjetja ogorčena zaradi zavlačevanja LJUBLJANA - Na drugem posvetu podjetij, ki uveljavljajo pravico iz zakona o odkupu terjatev do Iraka, Kube, Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena, so predstavniki 50 prizadetih podjetij sprejeli med drugim tudi sklep, da se posebna delegacija 2. novembra sestane s predsednikom vlade Janezom Drnovškom in ga seznani s posledicami zavlačevanja pri odkupu terjatev. To so v včerajšnjem skupnem sporočilu zapisali Klub podjetnikov Liberalno-demokratske stranke, Gospodarski forum Demokratske stranke in Slovenska nacionalna stranka, ki so 21. oktobra v Maribora pripravili posvet Ugotovili so, da se predstavniki ministrstev in banke Slovenije niso udeležili posveta, kar »kaže na podcenjevalen odnos države do slovenskih podjetij.« Zavrnili so tudi sumničenja Banke Slovenije v verodostojnost predložene dokumentacije podjetij o terjatvah. Udeleženci posveta so pozvali slovensko vlado, »da realizira zakonske obveznosti« in svoj sklep, sprejet julija letos, o začetku postopka za izdajo obveznic prizadetim podjetjem v znesku 307 milijonov 418 tisoč 167 dolarjev. Zahtevali so, da vlada »oceni odgovornost banke Slovenije za povzročeno ogromno škodo slovenskim podjetjem« zaradi zavlačevanja pri izvajanju zakona o odklopu terjatev. Ugotovili so tudi, da odkup terjatev ne pomeni nikakršnega subvencioniranja ali »dajanja miloščine prizadetim podjetjem«. Od navzočih poslancev in predstavnikov strank (Jožef Kopše - SNS, Igor Omerza - DS, Edvard Oven -LDS) so zahtevali, da uporabijo vsa politična sredstva za začetek izvajanja zakona o odkupu terjatev, ki je bil sprejet že pred letom dni. Če pa se bo zavlačevanje pri izvajanju zakona še naprej nadaljevalo, bodo 10. novembra organizirali javni posvet prizadetih podjetij pred Banko Slovenije v Ljubljani, so sklenili na mariborskem posvetu. (STA) Dnevi slovenskega malega gospodarstva v tuijni LJUBLJANA - Slovenski poslovneži, inovatorji, podjetniki in obrtniki, združeni v Slovenski mreži za malo gospodarstvo, se bodo novembra predstavili na sejmih v Numbergu, Bruslju in Pragi, sporoča pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Prvi poslovni dan slovenskega malega gospodarstva bo 5. novembra na sejmu v Numbergu, kjer bodo podjetniki predstavili slovensko podjetniško inovacijsko mrežo, 30 novih slovenskih izdelkov, domačo in umetno obrt, elektroniko, kovinsko predelovalno industrijo, turistično dejavnost in domače specialitete ter izdelke široke potrošnje. Pripravljajo tudi številna poslovna srečanja s tujimi partnerji. Poslovni dan s podobno vsebino pripravljamo organizatorji tudi na sejmu v Bruslju 6. novembra in 11. novembra v Pragi. Na vseh treh celovitih predstavitvah slovenskega malega gospodarstva bodo potekale tudi novinarske konference. Poslovne dneve so pripravili ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Euro Info center Ljubljana, slovenska podjetniško inovacijska mreža ter slovenska predstavništva in konzulati v tujini. (STA) GOSPODARSTVO Petek, 29. oktobra 1993 EVROPSKA SKUPNOST / ZDRUŽENJE PROIZVAJALCEV SLADKORJA Brez državne pomoči ne morejo preživeti Bojijo se dogovora o liberalizaciji svetovne trgovine BRUSELJ - Do leta 1960 so bile evropske države velike uvoznice sladkorja, proti kocu 60. let, ko je Evropska skupnost uvedla omejitvene kvote, uvozne dajatve in zaščitne cene za sladkorno peso, pa so države Članice postale najvecji svetovni proizvajalec in izvoznik sladkorja. Daniel Gueguen, direktor Evropskega združenja proizvajalcev sladkorja, je uporabil precej ostrih besed, ko je včeraj v intervjuju za agencijo Reuter govoril o osnutku sporazuma, s katerim nameravajo države članice splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Gatt) liberalizirati svetovno trgovanje na področju kmetijstva. Gueguen ocenjuje, da bo sporazum - Ce bo obveljalo predlagano besedilo - resno ogrozil evropske proizvajalce sladkorja in to panogo industrije nasploh. »Posledice za nas bodo katastrofalne. Liberalizacija na področju kmetijstva bo drastično znižala cene sladkorja v Evropski skupnosti, pridelovalci sladkorne pese pa bodo zaceli opuščati sajenje te poljščine, Ce jim država ne bo vec poravnala dela stroškov pridelave,« je izjavil direktor Evropskega združenja proizvajalcev sladkorja. Gueguen opozarja, da bi liberalizacija svetovne trgovine na področju kmetijstva povzročila dodatna nesorazmerja v evropski industriji: na jugu Evrope bi se težave le še povečale, na severu Evrope pa bi prišlo do še večje koncentracije industrije. S predlaganim sporazumom bi se izvoz subvencioniranega sladkorja sladkorja v šestih letih zmanjšal za 21 odstoto-kov oziroma za 370 tisoC ton. Zdaj države Evropske skupnosti izvozijo blizu 1, 5 milijona ton sladkorja na leto. Državne subvencije za izvoz sladkorja naj bi se v šestih letih znižale za 36 odstoto-kov, Gueguen pa ob tem podatku opozarja, da tolikšnega znižanja ni mogoče doseči brez drastičnih omejitev izvoza in znižanja cen sladkorja. Evropski pridelovalci sladkorne pese in proizvajalci sladkorja se bojijo, da bo predlagani sporazum o liberalizaciji svetovne trgovine na področju kmetijstva povzročil zmedo na že tako nestanovitnem svetovnem trgu sladkorja. Svojo bojazen utemeljujejo s podatkom, da bi sporazum o liberalizaciji dejansko zajel 25 odstotkov vseh svetovnih proizvajalcev sladkorja. Kitajska, ki je ena najve-Cjih proizvajalk in izvoznic sladkorja, na primer ni Članica Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, prav tako pa obveznosti, ki veljajo za Članice Splošnega sporazuma, ne zadevajo vrste dežel v razvoju, ki pa so prav tako velike proizvajalke sladkorja. (Reuter) Brez panike: slaščic ne bo zmanjkalo HRVAŠKA / LASTNINJENJE Istra čaka delničarje V podjetju Istraturist poteka rezervacija lastniških deležev UMAG - Za prihodnje lastništvo podjetja Istraturist holding je ta teden odločilen. Pravkar poteka rezervacija delnic podjetja, ki ji bo sledil nakup delnic tako imenovanih malih delničarjev. Valentin Jakac, pomočnik generalnega direktorja, nam je povedal, da je odziv bodočih delničarjev po treh dneh vpisovanja delnic nepričakovano velik. Rezervirali so že tretjino celotnega paketa delnic, ki se bodo prodajale s popustom. Hrvaški sklad za privatizacijo je podjetje ocenil na nekaj manj kot 257 milijonov nemških mark, od tega bodo prodali za 220, 736 milijona nemških mark družbenega premoženja. Razlika, ki znaša približno 36 milijonov nemških mark, se skriva v terjatvah bank in preostalih subjektov, ki so sodelovali pri zadnjih razvojnih programih Istraturista. Te terjatve bodo zdaj v postopku preobrazbe podjetja spremenili v vloge. Gre za Zagrebško banko, Istrsko kreditno banko iz Umaga, zavarovalnico Croatia in državljansko podjetje Me-dimurje iz Čakovca. Vodstvo podjetja namerava s popusti prodati vseh 110, 368.000 nemških mark oziroma polovico vrednosti družbenega kapitala. Da bi lahko to dosegli, potrebujejo 5500 malih delničarjev. Navidezno veliko število delničarjev pa podjetje, v katerem je bilo v tridesetle- tnem obratovanju zaposlenih 8500 ljudi, dosega. Delnice vpisujejo v Umagu v prostorih upravne zgradbe Istraturista, v Zagrebški banki v Zagrebu ter v Čakovcu v Medimurski Banki. NajveC zanimanja za nakup delnic je v samem Umagu, toda po besedah Valentina Jakca preseneča veliko zanimanje Zagrebčanov. Načrtujejo, da bi bile delnice rezervirane do te sobote. Potem sledijo pogajanja. Hotelsko-turistiCno podjetje iz Umaga velja za tretje najveCje v Istri. Na voljo ima 24.753 postelj. V ' njem je zaposlenih približno 700 ljudi v 19 podjetjih, ki jih je osnoval holding. V tem letu so prodali milijon nočitev in ustvarili vec kot 50 milijonov nemških mark bruto prihodka. V nasprotju z Istraturistom pa je zelo malo zanimanja za odkup delnic podjetja Prvomajska iz Reke. Majhno zanimanje je najbrž posledica težke krize, v kateri se ni znašlo le to podjetje, ampak celotna svetovna kovinarska industrija. Podjetje ponuja 150.330 delnic po sto mark ali 50 odstotkov od 32 milijonov mark, na kolikor je ocenjena tovarna iz Raše. Pred štirimi leti in pred razpadom Jugoslavije je bilo to podjetje eno najveCjih in najuspešnejših proizvajalcev orodij na Hrvaškem in v Jugoslaviji, ki je večino proizvodnje izvažalo. (L.M.) r KITAJSKA / DRŽAVA VABI TUJE VLAGATELJE n V rudnikih zlata bodo tudi tujci Zdaj so monopol centralne banke PEKING - Cui Devven, podpredsednik urada za zlato v kitajskem Ministrstvu za rudarstvo, je v Četrtek izjavil, da kitajska Centralna banka ne bo veC imela monopola nad zlatom. S tako odločitvijo bi radi pritegnili tuje investitorje, ki naj bi vlagali v kitajske rudnike zlata. Devven je povedal, da je ta industrijska veja deležna najveCjih sprememb od leta 1949, to je od obdobja komunistične revolucije. Prejšnji mesec je Kitajska skoraj podvojila državno cenozlata, ki je dosegla 90 odstotkov cene na svetovnem trgu. Povabila je tudi tuje družbe, ki naj bi zdaj prvič dobile možnost vlaganja v rudnike zlata. Cui je povedal, da se za ponudbo zanimajo Kanada, Avstralija, Združene države Amerike, Izrael, Južna Afrika, Finska in nekatere evropske države. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od zakonov, ki jih usklajujejo urad za zlato, carina in drugi vladni uradi, je poudaril Cui. Najvecji problem je višina davkov in menjalni teCaj kitajske valute. Na Kitajskem je zdaj veC tečajev: uradni, lokalni in Črni, prizadevajo pa si za uvedbo enotnega teCaja. Peking si želi, da bi tuje družbe zaCele vlagati predvsem v tiste rudnike, ki prinašajo izgubo in za katere bi potrebovali visoko tehnologijo. »Naša reforma je postopna, ne taka kot ruska, kjer hočejo doseči vse naenkrat. Napredujemo korak za korakom,« je rekel Cui. Dodal je, da si Kitajska želi takšen trg zlata, kot ga imajo druge države - urejala naj bi ga povpraševanje in založenost; centralna banka se ne bi neposredno vmešavala vanj. To je korenita sprememba v strogem sistemu, ki je zaCel veljati leta 1949 in po katerem je bila centralna banka edini zakoniti kupec zlata. Cene je določala država, tuje naložbe so bile prepovedane. Podatki o pridobivanju zlata so bili tajni vse od leta 1949, vendar bodo kmalu znani, ko bo Državni svet kitajske vlade dovolil njihovo objavo, je še dodal Cui. Vendar bodo morali še uskladiti zakone in pravila, proračunske standarde, komunikacije, trgovino in diplomatske odnose s tujimi državami ter se vključiti v Gatt, je menil Cui. »Če ne bo kakšnih večjih pretresov, bo prišlo do menjave med zlatom, domaCo denarno enoto in ameriškim dolarjem,« je izjavil Cui. Ne da bi povedal, kdaj lahko to pričakujemo, je dodal: »Čim prej, tem bolje.« Tuji trgovci na Kitajskem pravijo, da se je Kitajska odločila za takšne korenite spremembe na področju zlatarske industrije zato, da bi sledila drugim trgovinskim reformam. Lani je bila prodaja zlatih izdelkov na Kitajskem večja za 6, 25-krat v primerjavi z letom 1990; izjemno veliko zlata pa so prodali tudi v prvi polovici letošnjega leta. Ljudje so paC iskali varno naložbo ob nestabilni valuti. Cui je povedal, da je mrzlica popustila julija, ko se je ustalil menjalniški teCaj in so zaceli denar vlagati v banke. V prihodnje bodo lahko Kitajci izbirali med različnimi opcijami vlaganja, pričakujejo pa, da bo naraščalo povpraševanje po zlatu: v vedno večjem obsegu bo zlato potrebovala industrija, prav tako pa je veliko povpraševanja med veliko, 800-milijonsko populacijo na podeželju, ki v svoji zaostalosti zlato še vedno šteje za najvarnejšo naložbo. Mark 0‘Neill / Reuter ŠVICA / DENARNA POETIKA INDIJA / OB KONCU STOLETJA BO V DRŽAVI BLIZU 50 MILJONOV LJUDI BREZ DELA Inflacija pod tremi odstotki Septembra je znašala 3,4 odstotka, oktobra naj bi bila za tretjino nižja ŽENEVA - Predsednik švicarske centralne banke Markuš Lusser je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da se bodo obrestne mere morda še nekoliko znižale, hkrati pa je opozoril, da centralna banka ne more dovoliti, da bi se stopnja inflacije spet bistveno povečala. Lusser je napovedal, da bo šicarska centralna banka še naprej nadzorovala predvsem gibanje denarne mase, manj pozornosti pa bo posvečala ciljem, kakršna sta valutni tečaj in stopnje obresti. Lusser je na novinarski konferenci povedal še, da se je centralni banki v letu 1991 posrečilo stabilizirati stopnjo letne inflacije na blizu 6, 6 odstotoka, kar po ocenah centralne banke pomeni dobro izhodišče za oživljanje gospodarstva. Lusser je na novinarski konferenci povedal, da so prvi zbrani podatki o gospodarskem oživljanju in rasti domačega bruto proizvoda spodbudni. Švicarski ekonomisti napovedujejo, da se bo rast bruto domačega proizvoda v letu 1994 povečala z enega na 1> 7 odstotka. Lusser je napovedal, da bo inflacija, merjena s pomočjo gibanja drobnoprodajnih cen, naslednji mesec zdrsnila pod tri odstotke na letni ravni, do pridhonjega maja pa naj bi zdrsnila celo pod dva odstotka. Vodstvo švicarske centralne banke ocenjuje, da jii sodec po gibanju denarnih agregatov, ni treba spreminjati denarne politike. Ekonomisti napovedujejo, da se bo oktobrska gibala med 2, 3 in 2, 7 odstotka. RUSIJA / ČLANSTVO V GATTU Harvardski profesor Jeffrey Sachs pomaga tudi Jelcinu MOSKVA - »Rusija se bo konec leta 1994 lahko pridružila Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini (Gatt), Ce se bo izkazalo, da resnično uvaja tržno gospodarstvo,« je včeraj izjavil Jeffrey Sachs, harvardski profesor, znan predvsem v državah s hudo gospodarsko krizo, v katerih je vladam svetoval, kako obvladati hiperinflacijo in prestu-kturirati gospodarstvo. Svetoval je tudi vladi nekdanje Jugoslavije v obdobju, ko ji je predsednikoval Ante Markovič. Sachs, ki zdaj svetuje ruski vladi, je na novinarski konferenci izjavil, da »se ruska struktura cen približuje zahodni«, to pa je eden od pogojev, ki jih mora Rusija izpolniti, Ce hoče pristopiti k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini. Sachs je prepričan, da Rusija lahko razmeroma hitro odpravi cenovna nesorazmerja. Po njegovem mnenju je največja ovira za sprejem Rusije med Članice Splošnega sporazuma zelo abstraktna raven pogajanj o njenem Članstvu. »Po eni strani bi Rusija že kar jutri rada postala Članica Gatta, kar je seveda smešno, po drugi pa so zahodne države očitno prepričane, da se Rusiji nikoli ne bo posrečilo izpolniti pogojev za članstvo, kar je enako smešno,« je na novinarski konferenci v Ženevi izjavil Jeflrey Sachs. Indija, dežela brezposelnih Pred dvema letoma je indijska vlada napovedala, da bo ob kocu stoletja v državi kakih 30 milijonov brezposelnih, novi podatki o naraščanju brezposelnosti pa napovedujejo, da jih bo skoraj dvakrat toliko BOMBAV - Včeraj je indijska centralna banka opozorila, da bo do konca stoletja v državi število brezposelnih naraslo na 59 milijonov, Ce vlada ne bo spodbujala odpiranja novih delovnih mest v drobni industriji. V neki analizi o zaposlenosti je indijska Banka za rezerve (RBI) napovedala, da se bo število zaposlenih do leta 2000 povečalo za 106 milijonov - število zaposlenih pa bo naraslo na 406 milijonov. Ce se bo nadaljevala sedanja tendenca brezposelnosti, bo ob koncu stoletja brez dela 59 milijonov ljudi, čeprav so v letu 1991 načrtovali 30, 3 milijona brezposelnih. »Indijsko gospodarstvo se srečuje z veliko brezposlenostjo, zato je vedno veC revežev,« je zapisano v analizi. Analiza hkrati navaja, da je vladni naCrt, po katerem naj bi do leta 2000 poskrbeli za skoraj popolno zaposlenost, preveč velikopotezen. V sedanjem liberalizacij skem programu večina zasebnih podjetij, ki so prej napovedovala, da bodo zaposlila veliko število delavcev, omejuje zaposlovanje. Na drugi strani pa državna podjetja tudi zmanjšujejo število zaposlenih. Študija napoveduje 14, 5-odstotno brezposelnost do leta 2000, medtem ko je zdaj stopnja brezposelnosti blizu 10 odstotkov. Kljub temu nekateri ekonomisti menijo, da je vsakršno statistično napovedovanje zaposlenosti v državi z 890 milijoni prebivalcev zelo neza- nesljivo. Pravijo, da število delno zaposlenih in tistih, ki delajo polovični delovni Cas, dosega blizu 35 odstotkov. Med zaposlenimi na podeželju je veliko žensk in otrok, ki opravljajo dela na kmetijah - teh statistika ne vključuje. Študija tudi dokazuje, da bi morala nova delovna mesta odpirati dro- bna industrija, in ne velike naložbe. »V prihodnje bo morala strategija zaposlovanja upoštevati predvsem majhne in decentralizirane obrate, ki naj bi postali pomembni za razvoj industrije in odprtje novih delovnih mest,« je zapisano v analizi. Kmetijstvo naj bi postalo bolj raznovrstno, gojili naj različne kulture, spodbujali naj bi tudi odprtje majhnih delavnic. Ker postaja Indija bolj odprta, mora njena industrija postati tudi konkurenčna, zato naj bi »hitreje naraščalo število načrtovanih obratov, kjer bo zaposlenih manj delavcev, vendar pa bodo za njihovo odprtje potre- bovali vec denarja, kakor je mogoCe razbrati iz nedavno zbranih podatkov.« Indijski program ekonomskih sprememb je zelo velikopotezen; z njim naj bi končali več desetletij dolgo socialistično usmerjeno gospodarstvo in se vključili med 12 najveCjih svetovnih trgovinskih siste- mov. Indijski minister za gospodarstvo Pranab Mukherjee je v sredo med govorom v New Delhiju poudaril, da se mora Indija lotiti neprijetnih nalog: spremeniti mora predpise o najemanju in odpuščanju delovne sile in zapreti tiste državne tovarne, ki so glavni izgubarji. Teh nalog še niso zaceli uresničevati, ker bodo novembra glavne volitve v petih indijskih državah. Vendar gospodarstveniki pričakujejo, da bo vlada že v začetku leta 1994 objavila nove reforme na finančnem področju in na področju zaposlovanja. Jeremy Clift / Reuter y/"‘ < ® T* '* Med zaposlenimi na podeželju je veliko žensk in otrok, ki opravljajo kmečka dela, vendar jih nikjer ne obravnavajo kot zaposlene Petek, 29. oktobra 1993 TEČAJI MENJALNIŠKI TEČAJI 28. oktobra 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečai za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka 73,90 74,65 10,26 10,66 /,bl 7,75 Amtk Ljubljana 74,00 74,45 10,45 10,58 7,50 7,70 Avtohiša Ljubljana* 73,95 74,20 10,40 10,50 7,55 7,70 Banka Vipa Nova Gorica 73,95 74,48 10,35 10,65 7,52 7,72 Bobr Fužine 74,20 74,50 10,48 10,60 7,45 7,65 Burin klub Ljubljana 72,90 74,40 10,35 10,60 7,60 /,/b BTC Sežana 73,60 74,40 10,35 10,50 7,50 7,65 BTC Ljubljana 73,40 74,40 10,25 10,50 7,40 7,65 Come 2 us* 71,10 74,40 10,45 10,55 7,60 7,70 Creditanstalt Nova banka 73,90 74,40 10,40 10,60 7,30 /,/u Dom caffe Domžale* 74,00 74,40 10,50 10,60 7,50 7,75 10,60 Emona Globtur* 73,70 74,60 10,45 7,53 7,65 Eros Ljubljana* 74,10 74,30 10,47 10,54 7,60 7,70 Eros Kranj* 74,00 74,30 10,47 10,57 7,63 7,70 Firadas Idrija 73,60 74,60 10,40 10,60 7,50 7,70 Hida Hipotekarna banka Brežice* Hram Rožice Mengeš* 74,25 73,60 73,80 74,35 74,60 74,30 10.48 10,45 10.49 10,53 10,60 10,60 7,63 7,50 7,54 7.69 7.70 7,70 Idila Sečovlje* 74,15 74,55 10,40 10,55 7,57 7,70 Invest Škofja Loka 73,95 74,40 10,45 10,58 7,55 7,75 Ulrika Slovenj Gradec 73,92 74,32 10,40 10,48 7,52 7,72 Ulrika Postojna 74,00 74,18 10,40 10,50 7,60 7,64 Ulrika Sežana 74,20 74,35 10,42 10,57 7,65 7,69 Ulrika Jesenice 74,05 74,39 10,40 10,49 7,58 7,74 Italdesign Nova Gorica* 73,95 74,50 10,40 10,55 7,56 7,70 Klub Slovenijales 74,00 74,45 10,43 10,58 7,65 7,80 Komercialna banka Triglav 73,75 74,75 10,42 10,56 7,55 7,73 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 73,90 74,25 10,45 10,55 7,60 7,70 73,90 74,30 10,45 10,55 7,60 7,70 Kompas Hertz Idrija* 73,95 74,30 10,45 10,55 7,60 7,70 Kompas Hertz Tolmin* 73,95 74,30 10,45 10,55 7,60 7,70 Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica* 73,95 73,95 74,30 74,30 10,45 10,45 10,55 10,55 7,60 7,60 7,70 7,70 Kompas Hertz Maribor* 73,95 74,30 10,45 10,55 7,60 7,70 Kreditna banka MB d.d.* 73,16 74,70 10,40 10,61 7,55 7,65 LB d.d. Ljubljana 73,94 74,94 10,45 10,65 7,59 7,73 LB splošna banka Celje 73,40 74,90 10,36 10,65 7,52 7,73 LB splošna banka Koper* LN Dolenjska banka NM 73,42 73,85 74,30 74,85 10,35 10,40 10,47 10,65 7,49 7,52 7,60 7,75 LB banka Zasavje, Trbovlje 73,40 74,50 10,43 10,59 7,58 7,69 Libertas Koper* 74,00 74,40 10,47 10,57 /,bb /,6/ Ma Vir Madai Nova Gorica, Šempeter1 74,00 74,00 74,40 74,40 10,40 10,42 10,58 10,55 7,40 7,58 7,70 7,68 Media* 74,30 74,50 10,47 10,60 7,60 7,75 Moneta Invest 74,27 74,35 10,50 10,54 7,64 7,68 Otok Bled 73,58 74,31 10,41 10,53 7,63 7,83 Petrol* 74,27 74,30 10,51 10,54 7,65 7,69 Pigal Solkan* 73,90 74,40 10,41 10,58 7,56 7,67 Rigal Kobarid* 73,80 74,40 10,37 10,58 7,54 7,67 Pigal Obutek* 73,90 74,40 10,41 10,58 7,56 7,67 Pigal Diskont* 73,75 74,40 10,36 10,59 7,54 7,67 Pigal Vrhnika* 74,00 74,40 10,41 10,58 7,56 7,67 Pigal Ilirska Bistrica* 73,80 74,40 10,36 10,59 7,53 7,67 Pigal Koper 73,90 74,40 10,41 10,58 7,56 7,67 Pigal Avtopivon 73,90 74,40 10,41 10,58 7,57 7,67 Poštna banka Slovenije* 72,81 74,23 10,00 10,50 7,20 7,60 Probanka Maribor 73,60 74,60 10,40 10,62 7,55 7,75 Publikum Ljubljana 74,23 74,29 10,50 10,53 7,67 7,70 Publikum Celje 74,00 74,20 10,40 10,48 7,35 7,55 Publikum Krško 73,90 74,34 10,35 10,60 7,35 7,69 Publikum Maribor 73,75 74,19 10,41 10,50 7,45 7,75 Publikum Metlika 73,70 74,40 10,30 10,55 7,40 7,60 Publikum Mozirje 73,80 74,45 10,30 10,50 7,45 7,63 Publikum Novo mesto 73,70 74,40 10,30 10,55 7,40 7,60 Publikum Tolmin 73,75 74,24 10,36 10,54 7,56 7,69 Publikum Sevnica 73,80 74,30 10,33 10,54 7,50 7,69 Publikum Šentilj 73,00 74,54 10,12 10,60 7,45 7,65 Publikum Šentjur pri Celju . 73,85 74,39 10,40 10,50 7,37 7,55 Publikum Trebnje 73,80 74,65 10,39 10,59 7,56 7,72 Publikum Žalec 73,85 74,25 10,40 10,47 7,40 7,55 Primario Ljubljana* 74,35 74,50 10,47 10,54 7,64 7,69 Sit - on Ljubljana 73,85 74,85 10,45 10,60 7,60 7,70 Sonce Ljubljana 74,10 74,30 10,44 10,55 7,60 7,70 Shalaby Koper 74,10 74,40 10,30 10,50 7,57 7,62 Slovenijaturistžel. p. Ljubljana* 74,20 74,30 10,46 10,57 7,49 7,69 Slovenijaturist Zel. p. MB* 73,70 74,20 10,40 10,49 7,20 7,60 Slovenska Investicijska Banka* 73,80 74,45 10,30 10,50 7,20 7,68 Slovenska hran. in pos. Bled 73,90 74,25 10,44 10,52 7,60 7,70 Slovenska hran. in pos Kranj 73,90 74,25 10,44 10,52 7,60 7,70 Slovenska hran. in pos Tržič 73,90 74,25 10,44 10,52 7,60 7,70 SKB d.d.** 74,05 74,45 10,39 10,56 7,45 7,69 SZKB d.d. Ljubljana 73,90 74,29 10,36 10,54 7,40 7,69 Špacapan Komen 73,71 74,35 10,35 10,55 7,45 7,72 Tartarus Postojna 73,54 74,29 10,32 10,49 7,51 7,63 Tentours Domžale 74,10 74,35 10,40 10,60 7,45 7,70 Tori Ljubljana 74,00 74,40 10,45 10,62 7,60 7,67 UBK banka 73,40 74,40 10,37 10,58 7,59 7,73 Upimo 74,26 74,30 10,51 10,54 7,60 7,70 ' Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * , 'menjalnica HiDrC^B 661/ l-333-33fl BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 211 z dne 28. oktobra 1993 — Tečaji veljajo od 29.10.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 82,1037 82,3508 82,5979 Avstrija 040 šiling 100 1034,0068 1037,1182 1040,2296 Belgija 056 frank 100 335,0921 336,1004 337,1087 Kanada 124 dolar 1 92,5050 92,7833 93,0616 Danska 208 krona 100 1803,1112 1808,5368 1813,9624 Finska 246 marka 100 2109,3274 2115,6744 2122,0214 Francija 250 frank 100 2076,2328 2081,4802 2088,7276 Nemčija 280 marka 100 7273,5425 7295,4288 7317,3151 Grčija 300 drahma 100 — 50,9440 51,0968 Irska 372 funt 1 — 172,0262 172,5423 Italija 380 lira 100 7,4663 7,4888 7,5113 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 1,8000 — Japonska 392 jen 100 112,6308 112,9697 113,3086 Nizozemska 528 gulden 100 6475,9985 6495,4850 6514,9715 Norveška 578 krona 100 1665,2775 1670,2884 1675,2993 Portugalska 620 escudo 100 70,4079 70,6198 70,8317 švedska 752 krona 100 1499,0771 1503,5879 1508,0987 Švica 756 frank 100 8235,8322 3260,6140 8285,3958 Velika Britanija 826 funt šterling 1 180,8203 0181,3644 181,9085 ZDA 840 dolar 1 122,1591 122,5267 122,8943 Evropska Skupnost 955 ECU 1 138,9829 139,4011 139,8193 Španija 995 peseta 100 90,8465 91,1199 91,3933 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29. OKTOBRA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUARJA 1994: 1.300,000 697,901 720,520 1.418,421 107,3693% 110,8493% 109,1093% 130,000 69,790 72,052 141,842 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 28. OKTOBER 1993 v SIT za 1 00 HRD menjalnica nakupni prodajni Burin klub Ljubljana 1,50 2,20 Eros Kranj 1,50 1,80 Hida 1,80 2,15 Hipotekarna banka Brežice 1,25 1,90 llirika Jesenice 1,50 2,00 llirika Sežana 1,50 2,35 Ulrika Slovenj Gradec 1.50 2,35 Kreditna banka Maribor 1,30 1,90 LB Dolenjska banka NM 1,30 1,90 LB banka Zasavje, Trbovlje 1,50 2,10 Moneta Ljubljana 1,75 2,15 Shalaby Koper 1,00 1,80 28. OKTOBER 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1605,00 1650,00 nemška marka 964,00 984,00 francoski frank 274,00 282,00 holandski gulden 854,00 879,00 belgijski frank 44,10 45,50 funt šterling 2385,00 2455,00 irski šterling 2265,00 2330,00 danska krona 238,00 245,00 grška drahma 6,20 7,00 kanadski dolar 1220,00 1255,00 japonski jen 14,75 15,30 švicarski frank 1090,00 1120,00 avstrijski šiling 136,50 140,50 norveška krona 219,00 226,00 švedska krona 198,00 203,50 portugalski escudo 9,00 9,60 španska pezeta 11,85 12,40 avstralski dolar 1070,00 1103,00 madžarski florint 12,00 16,00 slovenski tolar 12,90 13,40 hrvaški dinar 0,13 0,18 28. OKTOBER 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,6000 12,1000 kanadski dolar 8,8000 9,2000 funt šterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 780,0000 810,0000 belgijski frank 31,8500 33,1500 francoski frank 197,0000 205,0000 holandski gulden 614,0000 638,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7700 0,7470 danska krona 170,0000 177,0000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona / 141,0000 148,0000 finska marka 198,0000 208,0000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta 8,5500 9,0500 japonski jen 10,6500 11,0500 slovenski tolar 9,5000 10,0000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,00 pa za 1 enoto v 0,060 'alute. KMEČKA BANKA - GORICA 28. OKTOBER 1993 v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1615,00 1660,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 272,00 282,00 holandski gulden 857,00 881,00 belgijski frank 44,10 45,50 funt šterling 2410,00 2460,00 irski šterling 2275,00 2335,00 danska krona 236,00 243,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1222,00 1257,00 švicarski frank 1097,00 1117,00 avstrijski šiling 136,00 140,00 slovenski tolar 13,00 13,50 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij • Tečaji veljajo od 29. oktobra 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 1062,0774 2132,5970 1066,3422 2141,1605 Nemčija marka 100 7471,0000 7501,000 Italija lira 100 7,6690 7,6998 V.Britanija funt 1 185,7291 186,4749 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar - okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 125,4754 stnih poslih je mo; sviz oz. poseben c 125,9793 ino odstopanje Jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 74,68 74,98 SKB Banka d.d. DEM 74,73 74,99 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 29. oktobra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 74,70 74,95 Bank Austria DEM 74,72 75,02 UBK DEM 74,65 74,95 SZKB Devizni tečaji za USD. ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 025-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ’ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujer aju in v s e. 74,60 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati 80-odstotni devalvaciji v ZRJ ni objavil podatkov o 1 ečajih. NARODNA BANKA HRVAŠKE 21. OKTOBER 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 62980,1734 63169,8824 63359,1914 Kanada dolar 1 5470,9888 5487,4512 5503,9136 Francija frank 100 125322,3305 125699,4288 126076,5271 Nemčija marka 100 443066,8000 444400,0000 445733,2000 Italija lira 100 454,1435 455,5100 458,8765 Japonska jen 100 6749,2366 6769,5452 6789,8538 Švica frank 100 502279,5764 503790,9492 505302,3220 Velika Britanija funt 1 10835,1986 10867,8020 10900,4054 Slovenija tolar 100 6135,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun earl 1 i in starega 7249,9020 deviznega varče 7271,7172 vanja. 7293,5324 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 205,08 205,70 206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Francija frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 1451,34 Italija lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 — 1,01 Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 — 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 RUBRIKE Petek, 29. oktobra 1993 JUTRI Pisalo se je leto 1910 Umrl je Človekoljub Henri Dunant Ustanovitelj mednarodne humanitarne organizacije Rdeči križ, Henri Dunant, ki je vse svoje življenje posvetil iskanju poti do ljudi, ki so se zaradi različnih vzrokov in okoliščin znašli v nemoči in človeški stiski, se je rodil leta 1828. Ustanovitev Rdečega križa, ki uživa po ženevski konvenciji mednarodnopravno varstvo in ima sedež v Ženevi, pomeni velik korak na poti k humanosti. Zal pa celo na to njegovo pot nemalokrat brezobzirno stopajo tisti, ki so svojo slo po oblasti pripravljeni izživeti tudi nad povsem nemočnim človekom. RK skrbi za nego ranjencev in bolnikov v vojni, oskrbuje vojne ujetnike, pomaga pri naravnih nesrečni in ljudem v stiski, skrbi za prevoz hrane in ranjencev ter za izobraževanje. Ustanovitelj RK Dunant, ki je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za mir, je umrl 30. oktobra 1910. PREBLISK Niso slabi Časi, temveč človek. (John Beaumont) RETROSPEKTIVA Andrej Lenarčič Posebnež Shaw Navduševal seje nad literaturo, glasbo in likovno umetnostjo in bil odličen poznavalec ekonomskih ved George Bernard Shaw George Bernard Shaw ni bil kar tako. Svojeglavi posebnež se je rodil v Dublinu na Irskem 26. julija 1856 manj uspešnemu trgovcu in glasbeno nadarjeni materi, ki pa sta oba lahko naštela dolgo vrsto pomembnih prednikov. Otroštvo nadarjenega otroka je minilo brez pravega vodstva, saj sta bila starša preveč zaposlena z lastnimi težavami. Na srečo je fantu dovolj zgodaj pokazal pot v svet njegov stric, duhovnik. Desetletni George je triumfalno vstopil v javno šolo, a prav tako hitro poniknil na samo dno, saj ga večina stvari v šoli ni prav nič zanimala. Kaj neki naj počne z algebro? Se klasiki so ga pustili povsem hladnega. Pravzaprav bi bilo mogoče izluščiti tole značilnost: fantu je bilo mr-zko vse, kar je bilo uka-lupljeno. Saj je - slab učenec, ki je moral menjavati šole - fasciniral ne le sošolce z izjemnim znanjem in darovi. Navduševal se je nad literaturo, glasbo in likovno umetnostjo. Z glasbo se je srečal že doma, saj je bila mati dobra pevka, sam pa je trdil, da je pri šestnajstih na pamet znal vsaj po eno vrhunsko delo številnih znamenitih glasbenikov od Handla do Gounoda. Glasba je bila tisto, kar ga je pripeljalo v London. Družinski prijatelj in glasbeni učitelj je dobil tam položaj in za njim je šla tudi Shavvova družina. Nepoboljšljivi George se je tudi tu vedel po svoje. V službi ni imel obstanka; s pomočjo svojega glasbenega zna- nja in večerne obleke pa se je poizkušal sukati v vplivnih krogih. Shavvovi literarni poizkusi so bili streli v prazno, nezadržno pa se je uril v debati in govorništvu. Vrtal je v vsemogoče ideologije, navduševal se je celo za marksizem, potem pa leta 1884 pristopil k Fabian society, utopičnemu filozofskemu društvu Thomasa Davidso-na. To je bil krog vseh, ki so kaj šteli med socialnimi reformisti. Njegov kritiški in ironični duh je eksplodiral. Ogromno člankov, predavanj in javnih nastopov ni- ostalo brez odmeva. Celih trinajst let, od 1885 do 1898 je Shaw namenil številnim časopisom, v katerih je objavil kritike vseh vrst. Od drame do glasbe, likovne umetnosti in literature. Da je izjema, je pokazal tako, da je obenem napisal 47 dram, povprečno eno na leto. Ni dosti kritikov, ki bi si to upali. V dramatiki je bil blizu Ibsenu, sledil je izročilu realistične drame 19. stoletja in zgledom nove romantike. Seveda vse shavvovsko, skladno z njegovim socialističnim nazorom, polno ironije in kritike lažne meščanske morale, hipokrizije in pobožnjakarstva. Počasi, a zanesljivo je plodoviti um genialnega Irca dobival primerno mesto in priznanje. Opomogel si je in postal finančno neodvisen. Njegove drame so z uspehom igrali po vsej Evropi in Ameriki. Od leta 1915 ni bilo dežele od Britanije do Japonske, kjer ga ne bi poznali. Sledilo je, kar je moralo: leta 1925 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. In tudi takrat je bil stari Shaw. Denar je namenil organizaciji, ki naj bi afirmirala švedsko kulturo v angleško govorečih deželah. Mogoče je tu sled njegove irske travme? Posebnež Shaw je mogoče edini ekonomist, ki je bil tako uspešen dramatik in tudi si-, cer vsestranski kulturni ustvarjalec. Sam je opozoril svojega biografa, da je temeljito poznavanje ekonomskih ved igralo pri njegovem dramskem ustvarjanju nekako tako vlogo, kot poznavanje človekove anatomije pri velikem Michelangelu, ko je ustvarjal svoje vrhunske upodobitve. Ni kaj. Atraktivni irski genij je nastavil človeštvu univerzalno ogledalo. Vanj kaže pogledati tudi dandanes, vsaj v prihodnjem tednu, ko se bomo spominjali njegove smrti. Umrl je 2. novembra leta 1950. Na neki vrtni prireditvi je kirurg lord Lister vprašal Shawa: »Ali je res, da je bil vaš oče krojač?« »Res.« »Pa niste nikoli začutili potrebe, da bi bili to tudi vi?« Shaw se je smehljal: »Vaš oče je bil gentleman ali ne?« »Seveda.« »Pa niste nikoli začutili potrebe, da bi bili to tudi vi?« G. B. Shaw, ki je bil vse življenje suh, in pisatelj Gilbert Chesterton, ki je bil izredno debel mož, sta ob vsaki priložnosti zbadala drug drugega. Nekega dne je rekel debeli Chesterton suhemu Shavvu: »Ce človek pogleda vas, bi po- mislil, da v tej deželi vlada lakota!« »In če človek pogleda vas, bi pomisli, da ste tega krivi vi!« je zasikal Shaw. Shawa ni bilo lahko dobiti v goste. Ena njegovih oboževalk mu je pisala: »Rada bi vas spoznala. Doma bom prihodnjo sredo od petih do sedmih.« , Shavv se je pozanimal zanjo in izvedel, da ga vabi stara, domišljava in dolgočasna gospa, ki je lovila slavne ljudi. Njegov odgovor je bil: »Po čudnem naključju bom prihodnjo sredo od petih do sedmih tudi jaz doma.« ŠAH < o o j < Z 1) Marjasin - Kapengut /1969 Položaj na šahovnici je zapleten, saj je videti, da beli napad na kraljevem krilu ne bo prodrl. Tudi črna dama grozi belemu kralju. Na potezi je beli, ki mu ni mar za material in krene v nezadržen napad na črnega kralja. V napadu upoštevajte delovanje belega lovskega para! 2) Osnos - Juhtman /1969 Belopoljni lovec je nevarno povezal črne figure in izgleda, da črnemu ni pomoči. Ali belemu prepustiti kvaliteto in nadaljevati borbo, razmišlja črni, ko se mu utrne rešilna bilka. Reševalci naloge: na potezi je črni, ki z enkratnim manevrom spremeni tok partije v svojo korist! < O O J < Z trn m mi m mm 1'i- i 1 mi mm ifcssp” a o I a b c d e f g h ■uSoujo offsoupojd s oyjoj adjc! :gax :z3ii'P -z8q zS(j'£ +:paa :zf±'Z DN oSaujp otjsoupajd s :i j± :jop :zSxP +:zSa zSa z +-HC7 -4rz 'iP>q gnoza) mat fopz 'loiuAopos du lozojod mauiaids (oqoj iq o z a; o d s o/n p o oSauooui oaoajo.i a jauii at (ds ‘oposn a jop a ju os j rini/ ijrujrj o(poj\ Z aiiojnu Aajjs(t}j /p/prof oSaujp djjjdui vd DADfupjj DSrujj 'jmn im'G :9mx +:9m'f DADfupjj amvzA vSauio d d -aoj D§auqumjqo (ds ‘gqqj +z/T£ 'afuaoauasajd oa -ou oqu'j On Dd.wfyj ‘ofjujj ij du uafjauisn at(jdj>[ iu -JQ ZiDI +9HTZ '-93yj ii+:g8c[' l auiDp ofjAjiz oujudS -aja z ajpojd ijaq m8j/ vjiuiq piz ruqmmqo rzcopj l aSojDu Aapsau / x___________________________________________y Marjeta Smolnikar Snežniški večeri Ena od razstavljenih slik Metje Stritmar davni preteklosti grad nudil zavetišče popotnikom, ki so se s strahom podajali v nepregledne gozdove, nudi danes grad zavetišče številnim slovenskim umetnikom. V salonu, kjer so se že nekoč odvijala družabna srečanja takratnih prebivalcev, potekajo danes, ko se grad zapre za večino obiskovalcev, Snežniški večeri, ki so namenjeni izbranemu krogu in predstavljajo vrhunec grajskih prireditev. Gostja večera bo letos tudi Svetlana Makarovič, ki bo za en večer tihe grajske sobane napolnila z zvoki šansona. Vedno so ti kulturni večeri kombinirani z likovno umetnostjo. V času pa, ko je grad odprt za širšo javnost, to je od pomladi do pozne jeseni, se v grajskih galerijah odvija živa likovna dejavnost. Letošnji ciklus razstav sta zaključila Bojan Stritar in Metja Stritmar. Kra- jinske podobe v impresionistični in postim-presionistični tradiciji prvega so odraz tradicionalnega pojmovanja slikarstva in morda prav zato na nevsiljiv način polnijo prostore zgornje galerije. Slike na steklu in svili, ki jih oblikuje Metja Stritmar, pa se s svojo diskretno uglaše-nostjo bleščih barv nežno spajajo z renesančno grajsko kletjo. Grajske prireditve, ki vnašajo v muzejski objekt svežino, ohranjajo preplet narave in kulture, preteklosti in sedanjosti. Skozi vse leto pa se prav potihem, tako da ga lahko opazijo in prepoznajo le najbolj vešči poznavalci vseh snežniških skrivnosti, prikazuje grajski duh v podobi »statike«. To pa je že popolnoma druga zgodba, ki ne sodi v to pravljično podobo notranjskega bisera. Snežniški grad, danes preurejen v muzej, ponuja obiskovalcem bogato zbirko lovskih trofej, pohištva, keramike, ur, slik in celo grajski jedilnik Ob razvalinah stare antične postojanke, v skritem objemu notranjskih gozdov so v začetku 13. stoletja zgradili obzidan stanovanjski stolp, ki je skozi stoletja dobival podobo današnjega Snežniškega gradu, svojevrstne »prestolnice« slovenske kulture. Mračno, strah in spoštovanje vzbujajočo grajsko okolico je njen zadnji lastnik »modre krvi« omilil z mogočnimi drevoredi, ki predstavljajo danes svojevrsten spomenik negovane narave. Odmaknjenost od nekdanje, pa tudi dana- šnje vsakdanjosti je ves čas določala utrip grajskemu življenju. Nekoč je ta na živi skali zidana trdnjava služila kot lovski vikend nemškim plemiškim družinam, danes pa je kulturni spomenik, ki s svojim »mehkim« turizmom varuje grajsko okolico pred civilizacijsko navlako. V ta do najmanjše podrobnosti negovani biser nič ne posega nasilno. Vse, kar se tu prepleta, se prepleta prefinjeno, rahločutno. To je kraj, kjer se romantika in renesansa stikata z barokom, evropska kultura z ori- entalsko, sedanjost s preteklostjo. Vse današnje življenje, ki se odvija na gradu, se zdi, kot da je le nadaljevanje nekoč davno začetega življenja. Že vsakoletna prvomajska razstava cvetja, ki jo tu prirejajo, ima svojo tradicijo v preteklosti. Nekoč se je namreč grad ponašal z bohotnim rastlinjakom, v katerem ni manjkal niti črni tulipan. Snežniški grad živi svoje življenje že stoletja, ne da bi kdajkoli zastalo. Leta 1853 je Anton Viktor knez Schonburg-VValdenburg kupil posestvo z gradom na dražbi za veličastno vsoto 800.000 goldinarjev. Zaradi spretnih manevrov zadnjega lastnika je grad pozneje preživel vojno skorajda nepoškodovan, z vsem inventarjem, ki se je v salonih kopičil stoletja. Snežniški grad, danes preurejen v muzej, por nuja obiskovalcem bogato zbirko lovskih trofej, pohištva, keramike, ur, slik in celo grajski jedilnik, ki določa hrano posebej za grajsko gospodo in za grajsko služinčad. Ponos grajskih trofej je medved, ki je bojda za časa svojega življenja tehtal nič manj kot 220 kg. Nič manj sramežljivo pa se ne ponašajo z jazbecem, vidro in sivim volkom, nekdanjo značilnostjo notranjskih gozdov. Tu vas vzvišeno opazujejo oči sokola, divjega petelina, zlatorumen-ke in drugih, v teh krajih že zdavnaj izumrlih ptic. Žal izginotje nekaterih vrst ne moremo enostavno pripisati njihovi nizki »nataliteti«. Na Grad Snežnik je za širšo javnost odprt od pomladi do pozne jeseni bogastvo okoliških gozdov (marsikoga pa tudi na kaj drugega) spominjajo številni rogovi, ki visijo domala v vseh sobanah. Tudi masivnost pohištva, ki je zelo okusno razporejeno v številnih sobanah, je nekakšna zrcalna podoba okolice. Spretnim rokam mojstrov je uspelo zunanjo mogočnost vtkati v prefinjeno, do najmanjše podrobnosti izdelano pohištvo, ki priča o plemenitem stanu in bogastvu nekdanjih lastnikov. Sploh zasluži pohištvo, ki večinoma pripada bidermajerskemu obdobju, največjo pozornost. Stodvajset let stara omara iz tikovega lesa je s svojim globinskim reliefom, ki upodablja mitološke figure, ponos gradu in eden najlepših eksponatov, ki daje s svojo mogočnostjo občutek neminljivosti. Poleg omare je razstavljena prav tako masivna miza za biljard. Igralce so na grajski blišč opozarjale iz slonove kosti izdelane krogle, ki pa so se po vojni, ko je bil grad še vedno zaprt za zunanje radovedneže, prek grajskega obzidja zakotalile nekam v neznano. O pomembnosti nekdanjega lastnika pričata beneška in turška soba, imenovana tudi črna soba, v kateri je nameščeno pohištvo iz ebenovine, izdelano v orientalskem slogu, in egipčanski salon, kjer je pohištvo prav tako iz ebenovine, intarzije pa so izdelane iz slonove kosti. Pohištvo v turški in egipčanski sobi so lastniku podarili poslovni partnerji in se po obliki in barvah naslanja na predmete, ki so jih v tistem času odkrili v Tutankamonovi grobnici. Najdragocenejši del grajske zbirke je originalna karta dežele Vojvodine Kranjske iz leta 1744, opremljena že z vsemi sodobnimi kartografskimi elementi. Najbolj varovani del muzeja pa je knjižnica, kjer je shranjenih kakih tisoč originalnih zvezkov, večina pisanih v gotici. Najdragocenejša vrednost knjižnice je originalni prepis Dalmatinove Biblije iz leta 1733. Poseben čar dajejo gradu tudi številne slike. V spalnici princa Hermana se bohoti kopija Tici-anove lede z labodom, delo neznanega avtorja. Spoštovanje vzbuja tudi sobana, katere stene so okrašene z akvarelnimi portreti trinajstih gradov iz avstrijskih in nemških dežel, katerih lastniki so bili Schonburgi. Sicer pa se lahko obiskovalcu ob številnih ženskih portretih, ki krasijo podobo gradu, porodi misel, da se nekdanji lastniki niso ukvarjali zgolj z lovom na medvede in jelene. In nenazadnje, če je v 24 Petek, 29. oktobra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / V SREDOZEMLJU NESTALNO ALPE JADRAN /SONČNO Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda k nam priteka razmeroma hladen in suh zrak. F^l f>^ topla hladna okluzila fronta fronta C A središče središče ciklona anticiklona TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 3/11 HELSINKI 3/5 TRST -/13 STOCKHOLM 5/12 CELOVEC 3/6 K0BENHAVN 4/9 BRNIK 3/9 MOSKVA -9/-2 MARIBOR 1/9 BERLIN . 7/8 CELJE 2/11 VARŠAVA 6/7 NOVO MESTO 5/9 LONDON 9/11 NOVA GORICA.. 3/14 AMSTERDAM 9/11 MUR. SOBOTA -2/9 BRUSELJ 4/10 PORTOROŽ 4/16 PARIZ 1/11 POSTOJNA 4/8 DUNAJ -2/10 ILIRSKA BISTRICA. -1/13 ZuRICH 5/6 KOČEVJE 5/8 ŽENEVA 5/9 CRNOMEU - 6/9 RIM 11/23 SLOV. GRADEC.. 1/9 MILAN 4/16 BOVEC 0/- BEOGRAD 0/13 RATEČE 1/5 BARCELONA 15/17 VOGEL - -1/5 ISTAMBUL 13/18 KREDARICA 1/3 MADRID 6/10 VIDEM 7/15 LIZBONA 9/17 GRADEC -1/9 ATENE 17/25 MONOŠTER -2/10 TUNIS 16/26 ZAGREB 3/11 MALTA 18/23 REKA 9/14 KAIRO 17/32 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 6.38 in zašlo ob 16.53. Dan bo dolg 10 ur in 15 minut. Luna bo vzšla ob 16.08 in zašla ob 05.33. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Ovna. Dan je primeren za rahlanje prsti in zastiranje gred. TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 8,4°C, Sava (Radovljica) 7,4°C, Sava (Radeče) 9,4°C, Savinja (Laško) 8,6°C, Ljubljanica (Moste) 8,8°C, Bistrica (Sodražica) 9,3°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 8,5°C, Gradaštica (Dvor) 9°C, Iška (Iška) 6,8°C. PUMOVANJE Danes: ob 2.07 najnižje -25 cm, ob 8.15 najvišje 50 cm, ob 14.57 najnižje -53 cm, ob 21.11 najvišje 28 cm. Jutri: ob 2.33 najnižje -24 cm, ob 8.37 najvišje 51 cm, ob 15.22 najnižje -57 cm, ob 21.41 najvišje 29 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo, zjutraj bo V sosednjih pokrajinah bo po nižinah megla ali nizka pretežno jasno. V južni oblačnost. Najvišje dnevne Avstriji in na Madžarskem bo temperature bodo od 7 do 12 zjutraj megla ali nizka obla-°C. čnost. V Sloveniji: Obeti: V soboto bo suho vreme, zju- V nedeljo ne bo spremembe traj in dopoldne bo po niži- vremena. nah megla ali nizka oblačnost. RAZMERE NA CESTAH PO SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče. RASTLINE Travniške rastline Ana Zust Klimatski pogoji, ki jih določajo svetloba, toplota in vlaga tal, pogojujejo rast rastlin, ki sestavljajo značilno rastje travnikov in pašnikov. Glede na vlažnost tal se na travniških in pašniških rastiščih razrastejo tri značilne skupine rastlin. Na močvirnih in poplavnih rastiščih je to vrsta higrofitnih rastlin, za katere je značilno, da se zelo slabo prilagajajo spremembam v vodni preskrbi tal. Ko se tla osušijo, se ponavadi posuši tudi tovrstno travniško rastje. Predstavnike teh higrofitnih vrst rastlin lahko najdemo tudi pri nas. Med njimi so značilni šaši (-Carex sp.), preslica (-Equisetum palustre), penuša (Cardamine pratensis) in še mnoge druge. Popolno nasprotje teh so kserofitne vrste. Te rastline lahko preživijo dolga sušna in običajno zelo vroča obdobja, saj imajo vrsto obrambnih mehanizmov, ki jih obvarujejo propada zaradi pomanjkanja talne vlage (na primer visok osmotski pritisk celičnega soka, uravnavanje odpiranja in zapiranja listnih rež, veli- ka sposobnost vezanja vode itd). Značilne so za rastlinske združbe step, savan in pustinj. V naših rastnih razmerah so zelo redke; na kamnitih območjih lahko najdemo nekatere vrste iz rodu Se-dum in Sempervivum. Med prvo in drugo se uvršča tretja skupina mezofitnih travniških rastlin. Zanje je značilno, da lažje prenesejo krajša sušna obdobja, nekatere med njimi pa uspevajo tudi na vlažnejših rastiščih. Značilni predstavniki so travniške rastline, ki so jih polni tudi naši travniki in pašniki. To so mačji rep (Phleum praten-se), pasja trava (-Dactylis glomerata), travniška bilnica (Fe-stuca pratensis), Črna detelja (Trifolium pra-tense), travniška latov-ka (Poa pratensis) in še mnoge druge. Horoskop ur M