Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOIJETU} S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organisations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STEV. (No.) 53 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. MARCA — SATURDAY, MARCH 17, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII INDUSTRIJALCI SKUŠAJO P R E P R E Č ITI ODOBRITEV WAGNER JEVEGA ZAKONSKEGA PREDLOGA, KI ZAHTEVA ZA DELAVSTVO SVOBODO ORGANIZIRANJA. — WM. GREEN POVDARJA, DA MORE EDINO ZAKON PRIPRAVITI INDUSTRIJALCE DO POKOR ŠČINE. NAJMLAJŠA AMERIŠKA LETALKA Washington, D. C. — Na vse kriplje se industrijski mogotci trudijo, da bi preprečili sprejem zakona, kateri bi delavstvo njih podjetij oprostil izpod njih vpliva. Ta zakonski predlog je stavil senator Wagner in se točasno razmotriva pred posebnim odborom senata. Predlog zahteva, da se prepove obstoj kompanijskim unijam, kakor tudi da se postavi od kongresa posebni federalni delavski urad in da naj ta urad posluje kot nekako sodišče pri vseh sporih med delavci in delodajalci. Kakor ob vsaki priliki, kadar čutijo nevarnost, da bi se jim utegnil vzeti del njih neomejenega gospodstva nad delavci, so tudi zdaj industrijalci zakričali, da bo to pogubonos-no za ameriško industrijo, zlasti pa, da bi ta zakon razrušil "prijateljske odnošaje", ki vladajo točasno med delavci in de lodajalci. Tako so se izrazili zastopniki jeklarske industrije, ki so se zbrali v četrtek v New Yorku. Na en nuih, pravijo, bi Wagnerjev zakonski predlog, ako je sprejet, uničil čudoviti napredek, ki se je dosegel v posameznih podjetjih ravno potom kompanijskih unij. Strahovito se boje delavskega urada., katerega zahteva omenjeni predlog, in pravijo o njem, da bi imel več moči kakor kako sodišče. Zlasti to jih boli, ker daje predlog pri morebitnih sporih več pravic delavskim ir-nijam kakor pa delodajalcem. Podoben krik proti Wagner-jevemu predlogu so zagnali tudi avtomobilski industrijalci. V avtomobilski industriji med delavstvom zadnje čase silovito vre in pričakuje se, da bo vsak čas izbruhnila splošna stavka. Ravno vprašanje glede unij da-•!e povod sporom. Tako se je v°dstvo General Motors izrazi- da ne bo pod nobenim pogojem stopilo v pogajanja z Am. delavsko federacijo. Da si avtomobilski magnati pridobe de-'avstvo za se, se prehiteli NRA korak in odredili, da se z marcom zniža delovni čas na 36 ur na teden, istočasno Pa dvignejo plače, da bo delavstvo kljub krajšemu času dobivalo toliko, kakor je do zdaj. Namen tega je predvsem, da Preslepe delavstvo, češ, da se n.)im, ki so v kompanijskih uni-Jah, bolje godi kakor pa dru flrtb ki so včlanjeni v Ameriko federacijo. Na ta način tir-1 res pridobe nekaj delavstva, da govori na odgovornih mestih n.)im v prilog Odločno je zagovarjal Wag-nerjev predlog Wm. Green, ^dsednik Amer. delavske fe-deracije, k0 je bil v četrtek po-lcan pred senatski odbor. Iz-lGkel je svarilo glede bližajoče Sf ?^avke v avtomobilski indu-stl'lii in povdaril, da ni nobenegadrugega načina, da se indu-® njalce pripravi do pokorščina kakor tozadevni zakon. Skozi INSULLA Neposredno pred ptisilno de-portacijo je Samuel Insull pobegnil in se skril. Atene, Grčija.— Samuel Insull bi se bil moral v četrtek zvečer ob sedmi' uri odpeljati cd tukaj z Orient ekspresnim vlakom, kakor je ukazala vlada. Ko pa je ob določeni uri prišla policija v njegovo stanovanje, je mogla ugotoviti samo, da je stanovanje prazno, Insul-la pa nikjer. Prisilna deportaci-ja se torej ni mogla izvršiti. Kako se je moglo posrečiti 741etnemu možu, tako znani o-sebi, da je neopažen pobegnil takorekoč izpred nosa policije? Skoraj neverjetno je, da bi kake višje osebnosti na imele pri tem svojih prstov vmes. To se pa zdaj še ne more dokazati, zlasti še, ker so dale oblasti ukaz, da se ubežnik najde. Domneva se, da se Insull sploh ne bo izselil iz Grčije, marveč, da se bo naselil v kakem zakotnem mestu, kjer se bo čutil varnega pred preganjanjem. Govori se tudi, da je možno, da mu je dal pravoslavni samostan na gori Athos zatočišče. Ta samostan uživa nekake avtonomne pravice in bržkone oblasti tamkaj ne bodo izvedle preiskave. -o-- PILOT SE MAŠČEVAL NAD SLEPARJEMA Dallas, Tex. — Dva potnika, ki sta nameravala od tukaj poleteti z aeroplanom v Alexandria, La., sta hotela preslepiti pilota in sta mu plačala vožnjo s ponarejenim čekom za $100. Pilot je sleparijo opazil in jima za njun drzni poizkus ni ostal dolžan. Najprej je z njima delal razne vratolomne prekuc-ljaje v zraku, da so se potnikoma lasie ježili od strahu, nato pa se je iz višine 11,000 čevljev navpično spustil proti zemlji in sleparja sta pristala ravno tam, od kjer sta se dvignila, namreč na tukajšnjem letališču, kjer sta bila oddana oblastnim organom. -o- CENEJŠI OBEDI NA RAZSTAVI Chicago, 111. — Ena glavnih pritožb, ki so bile vložene pi-oti lanski svetovni razstavi, je bila naperjena proti pretirano visokim cenam obedom v restavran-tih. Vodstvo razstave pa je za letos določilo, da bo moralo biti na razstavnem prostoru število restavrantov, v katerih bo enaka cena, kakor je zunaj v mestu. KRIŽEM SVETA 1% Jfggoslavife. 16Ietna Pretto Bell iz Glendale, Cal., ki ji je bila nedavno podeljena pilotska licenca, s čimer je postala najmlajša licen-cirana letalka v Ameriki. Slika jo kaže sedečo na njenem aero-planu. Zdaj se namerava vežbati, da si pridobi še licenco za transportacijsko službo. LINDBERGH NE SODELUJE Odklonil povabilo, da bi pomagal vladi. New York, N. Y. — Med tiste, ki znajo samo zabavljati in kritizirati, odklanjajo pa sodelovanje pri delu, se je uvrstil tudi znani letalec Lindbergh. Ko je vlada razveljavila pogodbe s privatnimi aeroplanskimi družbami za prevoz zračne pošte, je Lindbergh poslal protestno pismo predsedniku. Zdaj je bil od vlade povabljen, da kot izvedenec pomaga pri preiskovanju in izboljšanju razmer pri vojaškem prevažanju zračne pošte. Namesto pa, da bi prišel vladi na pomoč, se je izognil odgovornosti s tem, da je povabilo odklonil. sedem mesecev se je magnate skušalo pregovoriti lepim potom, da odpravijo svoje kom-panijske unije, a brez uspeha; čimdalje večjo upornost kažejo in čas je, da kongres nekaj u-krene za varstvo delavstva. UPORABA STROJA ZA ODKRITJE LAŽI Chicago, 111. — Na pravniški fakulteti tukajšnje Northwestern univerze je zadnje čase izginilo iz knjižnice več sto dragocenih knjig. Ker vodstvo ni moglo ugotoviti, kdo jih je vzel, se je sklenilo poslužiti stroja za odkritje laži. Dočim je del dijaštva dvignil buren protest proti temu postopanju, češ, da se s tem kršijo njih u-stavne pravice, je končno vendar večina zmagala in v ponedeljek in v torek se je stroj uporabil pri par ducatih dijakov. V sredo pa je opozicija postala zopet tako močna, da se je morala ukiniti nadaljnja preiskava na ta način. Boleg tega pa je bilo tekom teh dni vrnjenih na skriven način nad sto ukradenih knjig. SOCIJALISTI PRED SODBO Obravnava proti udeležencem vojne v Avstriji. Dunaj, Avstrija. — Okrog 1600 socijaljstov je zaprtih v raznih ječah in ta teden se je pričela obravnava proti njim vsled sodelovanja pri zadnji civilni vojni. Prišli bodo na vrsto v posameznih skupinah. Prei-iskavo glede njih krivde vodi 30 pravniških izvedencev. Po naročilu kanclerja Dollfussa se bo proti njim do skrajnosti popustljivo postopalo. Tisti, ki so prišli pred sodišče preteklo sredo, so dobili vsak po osem mesecev ječe. — Havana, Kuba. — Predsednik Mendieta je izdelal načrt, po katerem se bo dalo kakim 350,000 brezposelnim delo na farmi. Velikanska zemljišča, ki jih lastuje vlada, se bodo razdelila in oddala brez- Smrtna nesreča v Št. Vidu poselnim v obdelovanje. ; , oc , 5, „ . „ . , , , • St. Vid, 22. febr. — V St. Vi- — Kairo, Egipt. — Oba e- < ,, T • , ,. . ... , . du nad Ljubljano se je pripeti- talca, o katerima ie bilo poro- . ,____ , ,r , , v ' , , .. . . 1 v, la danes okrog 11:45 strah ovi-čano, da sta zadnji teden našla . „ „ v, . . . .' , . . , . . . . ta nesreča. Tisti cas je peljal iz Cižne pri Trebnjem, uslužben pa pri podjetju Cihlar v Ljub-lani na Tyrševi cesti, z dvorišča Kogovškove zvonarne na garah neko kolo proti Ljublani. Ko je prišel z dvokolnico že do razpotja proti Poljanam mu je priložil nasproti tržiški avtobus, ki ga je vodil Pepi Goričan, za njim pa luksuzni avto iz tovarne Store. Oba vozača sta dajala s hupo znamenje, vendar se , v, . je fant držal ob desni strani ce- zastopniki angleške m franco- ^ Ker je gofer lirksuznega av. ske vlade so se v sredo otvorila ' pogajanja za novo trgovinsko pogodbo s katero bi se mogla r^"' g^ je skuž;(1 baS preprečit! trgovska vojna med 'tedaj prehiteti avt<)bus. Ko5e_ vhi\ ki se je ustrašil obeh vozi!, je zavil proti levi strani ceste, STRAŠNA NESREČA KOMAJ OSEMINDVAJSETLETNEGA DELAVCA IZ CIŽNE PRI TREBNJEM NA DOLENJSKEM. — NAD POL URE LEŽAL NEZAVESTEN V OGNJU. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IZ STAREGA KRAJA. kraj, kjer je stalo nekdanie 'OQ1 • T v . , ' , ... . „ , . ' 281etni Jože Ivocevar, doma iz mesto kraljice iz Sabe, pripove-' dujeta, da je po njih mnenju moralo imeti to mesto okrog 200,000 prebivalcev. — Madrid, Španija. — Divje demonstracije so v sredo zvečer zopet vprizorili stavk ar ji pod vodstvom radikalnih ele-1! mentov. Policija je imela težko delo, da je druhali, ki so pele komunistične pesmi in razbijale okna, razgnala. — London, Anglija. je ležal nad pol ure v nezavesti, ves ta čas pa mu je noga gorela. Šele čez pol ure so se vrnili domači in ga v zadnjem trenot-ku rešili, da ni ves zgorel. Leva noga do kolena je čisto zoglje-nela. obema državama. NAVAL ZA PLAČILO DAVKA Chicago, 111. — V četrtek do ,posrečilo. Luksuzni avto, ki ga polnoči je bil čas, da se porav- |je vodil šofer Franc Strnad, se na federalni dohodninski da- jje zaletel z vso silo v Kočevar-vek, in zadnja dva dni je 11a ;jeve gare. Zalet je bil tako mo-tisoče oseb oblegalo dohodnin -čan, da je vrglo mladeniča v ski urad, da se izogne kazni. |velikem loku na travnik kraj Mnogo jih je prinašalo skrajno ceste. Obležal je nezavesten. Zakaj toliko tujih delavcev v Jugoslaviji? Na seji narodne skupščine v Beogradu, je med drugim prišlo na dnevni red tudi vprašanje, zakaj je toliko tujcev zaposlenih pri raznih podjetih v Jugoslaviji, medtem, ko je veliko domačinov brez zaslužka in trpijo pomanjkanje. Pa je na to vprašanje govoril socialni minister Pu-celj, da se inozemsko delavstvo namešča le tedaj, če za kako delo ni domačega izvežbanega delavca. Vseh inozemskih delavcev pa tudi ni mogoče odpustiti od dela radi tega, ker. bi tudi druge države potem enako po-misleč, da se bo tako ognil obe- stopale z jugoslovanskimi delav-To se mu žal ni Ici, katerih je v Nemčiji, Franciji in drugod nad 120.000 in na ta način bi bili ravno Jugoslo- itomobila vozil za velikim avtobusom. ni mogel Kočevarja 0- ima voziloma. male zneske v poravnavo davka, več jih je plačalo samo po en cent. Največje plačilo, ki je Oba šoferja sta ustavila vozili in skočila na tla, da pomagata fantu, vendar je bilo že POREDNEŽ POTEGNIL POLICIJO ZA NOS Chicago, 111. — V torek zve čer je dobila policija obvestilo, da se okrog 1400 No. Iioyne prosto sprehaja velik slon in straši ljudi. Takoj se je policijska patrulja, opremljena z vsem potrebnim orožjem, odpravila na lice mesta. O kakem slonu pa ni bilo nikakega sledu. Med tem pa je prišel na policijo drugi klic, da je lastniku slonov na 815 No. Hoyne pobegnila ena žival. Še tja je šla policija. Družina pa, ki živi na omenjenem naslovu, je policiji zagotovila, da ni še nikdar videla slona v tej bližini, in največja žival, ki jo družina lastuje, je domači pes. Policisti so zdaj videli, da si je nekdo privoščil šalo z njimi. Katoliški Slovenci oglašajte ivoje prireditve v "Amerikan-kern Slovencu"! vani najbolj prizadeti. — V Jugoslaviji dela in živi nekako 45.000 inozemskih delavcev in preddelavcev. -o- Preprečen napad Trije tički so se domenili, da bodo oropali nekega posestnika v Gor. Brezovici in sicer neko nedeljo med mašo. Eden teh se je pa skesal in izdal ves načrt dotičnemu posestniku, ki je stvar naznanil orožnikom, kateri so ostala tička prijela. Eden je doma od Rakitne drugi nekje od Ribnice. -o- Slovenska zlata poroka v tujini V Glaclbeku na Westfalskem v Nemčiji sta 3. febr. letos praznovala zlato poroko Franc Kri-žnar od Sv. Jurija pri Kranju in Marija Friškovec iz Mengša, nost v prsa, tako je pa ostal ne-j ki sta bila poročena leta 1884 v poškodovan. !Trnovem v Ljubljani. Bil je to -o--za cei0 naselbino, za Nemce in V vlaku je umrl Slovence, velik praznik. Že na Iz Zamosteca pri Sodražici so predvečer so jima Nemci zapeli se obrnili k pivu. Nižja cena pa jpeljali z vlakom v ljubljansko podoknico in drugi dan je zlato-bi se dosegla le s tem, da via |bolnico 76 letnega občinskega poročenca pred hišo pozdravila da zniža davek na pivo; zdaj reveža Josipa Lušina, ki se je velika množica in ju spremila v računa federalna vlada po $5 'nekaj dni poprej ranil na roki cerkev k slovesnim obredom. za sodček, poleg tega pa so po- jin se za rano ni nič brigal. Rana ----o- stavile svoj posebni davek še mu je pričela otekati, zato so na J bilo v sredo izvršeno, pa je nrepozn'o. V trenutku se je znašalo nekaj nad $109,000, zbrala okrog ponesrečenca veli-kar je bilo samo ena četrtina ce- 'kanska množica ljudi, ki so u-lotnega zneska. Ali je to plači- Jgotovili, da je mladenič mrtev, lo prišlo od kakega-posameznika ali od kake korporacije, se ni objavilo; vsekakor pa celotni letni dohodek za tak davek presega milijon dolarjev. -o- CENEJŠE PIVO ZA POSPEŠE VANJE ZMERNOSTI .Chicago, 111. — Učitelj na neki pivovarniški šoli, M. He-nius, je v sredo v svojem predavanju dvignil glas za zniža nje cene pivu, namreč na 5 centov za kozarec. Povdarjal je, da bi cenejše pivo znatno pospešilo zmernost, kajti mnogi bi prenehali s pitjem žganja in Zagoneten strel V Dornavi pri Ptuju je nekega večera pri nekem posetniku, v veži nenadoma počil strel. Krogla je prebila sobna vrata in se zarila v suknjič posestnikovega 'sina Jožefa Vuzma, ki je bil ravno tam na obisku. Na srečo se je ta ravno trenutek pred strelom nekoliko zasukal v stran, drugače bi ga krogla pogodila narav- države in posamezna mesta. -o-- DOSMRTNA JEČA ZA TRIKRATNEGA MORILCA Chicago, 111. — 251etni John Piotrowski je bil v sredo obsojen na dosmrtno ječo za trojni Smrtna kosa [občini sklenili da mu morejo Podsabotinom pri Gorici je edino v bolnici še pomagati. Pa umrl tamkajšnji kurat Janez mu niso, ker je revež že med Zega. Doma je bil iz Šmihela vožnjo na vlaku umrl. 'pri Novem mestu. — V Kranju -o--je umrl Ferdinand Ferjančič, Nesreča božjastnika 'okrajni gozdar v pokoju star 76 V Vrelih, okraj derventski, ;let. — V Ljubljani je umrla derventski, jlet. umor, ki ga je izvršil v januar- je kmetu Dimitriju Kušiču med Ivana Podgoršek, žena nočnega ju nad svojo ženo in dvema božjastnim napadom zgorela le- 'čuvaja v Kreditnem zavodu. malima otrokoma. 3. januarja je prišel z dela domov in je z nekim trdim predmetom obtol-kel vse tri po glavi tako, da so par dni pozneje podlegli. Kakor se je izkazilo, je umor izvršil iz tega vzroka, 4>a dobil; $600 zavarovalnine, s čimer se je nameraval pričeti baviti s kokošjerejo. va noga, Kušič je ta dan nabiral v gozdu drva. Ker ga Je zeblo, se je okrog poldne vrnil domov in stopil k Ker je puščala kri Pred mariborskim sodiščem ognjišču, da bi se je bila obtožena 53-letna kmeti-ogrel. V tem hipu pa ga je vrgla Jca Ana Lorenjak iz Dubrovnika, božjast in padel je na ognjišče pri kateri so orožniki našli pri-poleg ognja. V božjastnih krčih pravo za puščanje krvi ter je je vrgel levo nogo na ogenj, ki priznala ,da je s puščanjem krvi je zajel hlače in vso nogo do ko- zdravila več ljudi. Prisodili so ilena. Ker ni bilo nikogar doma, ji za to zdravljenje 14 dni zapora amerikanski The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Marte se upirajo delavskim unijam - Insull se skril kakor je sedanji gregorijanski koledar, ni tako enostavna stvar. Treba se je ozirati na marsikaj. Od .ustvarjenja sveta pa vseskozi se je treba ozirati na razne dogodke, ki so v tesni zvezi z raznimi letnimi časi. Kakor vemo, je bila doba enega tedna ustanovljena že ob ustvarjenju sveta. Šest dni je Bog ustvarjal svet, sedmi dan je blagoslovil in počival. Kljub temu, da se vse to ne da demonstrativno izpričati, je in ostane tradicijonalno veljavno za vse čase, nakar se opira svet. Mnogo bi se še lahko navedlo glede reforme koledarja proti in morda za. Toda za katoličane velja, da ostanejo trezni in razsodni pri tej zadevi. Sveta stolica je že izjavila, da ni nobenih dogmatičnih težav v zvezi z določevanjem velkonoč-nega praznika, kakor tudi ne v nekaterih drugih zadevah. Reforma koledarja je odprta razprava. Katoličani so poklicani, da stvar proučujejo hladno in stvarno, kar je proti in kar je za. Pijav gotovo je, da cerkev bo vse temeljito proučila in bo ob svoji priliki podala določeno in veljavno izjavo. — Tako je torej stališče katoličanov z ozirom na reformo koledarja. Ne pa tako, kakoršnega slikajo nasprotniki kato-ličanstva. Pred sodiščem. — Kaj vam je rekel obtoženec, ko ste zadnjič govorili z njim? — V obraz mi je zabrusil, g. sodnik, da krivo pričam. Katoličani in reforma koledarja V vrtni restavraciji. — Temu dvorišču pravite senčnat vrt? Saj nimate tu nobenega dre-veščka. — To je samo danes, gospod. Drugače pa imamo tu tri pelar-gonije, ki jih je pa gospa danes posodila sosedi za svatbo. Posledice obdaritve. — Kaj si dal svoji družini za praznike? — Žena je dobila radioapa-rat, starejši sin trompeto, hči gosli, mlajši sin pa boben. — In kaj si dobil ti? — Odpoved stanovanja. V šoli. -— Učiteljica vpraša deklico, zakaj se piše drugače \ kakor njena mati. — Zato, ker se je moja mati omožila, jaz pa ne — se glasi odgovor. Rečeno v oklepaju. — Od koga izvira dovtip, ki si ga zdajle povedal? — Od mene samega. — Tako? Torej si mnogo starejši, kakor se zdiš. Nista se razumela. ^— Prihajam vas tolažit po pogrebu vaše žene in vidim, da pijete žganje. Kaj je to vaše edino sredstvo tolažbe? — Ne, gospod župnik, dve polni steklenici ga imam še v omari. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE C 1931, by Edcar Rice Burroughs, Inc. All right« reserved. Targaš je stopal naprej proti številnim razpokam, ki so bile v skalcjvju. Opomnil pa je Tarzana, naj gleda okoli, če bi morda on kaj opazil. Tarzan je re& zapazil prav čudno žival, kakoršne še ni videl, ki je bila do 8 čevljev visoka ,2 odprtim strašnim kljunom in jezno razpetimi perutmi, ki je praskala z nogami in ob enem vpila. Kar šopirila se je in se zaganjala vedno proti eni točki in ko je Tarzan dobro pogledal je opazil, da izza skale moli močna sulica. Popolnoma, tiho. je postalo vse okoli nju, ko se je nenadoma, ne daleč od nju, zaslišalo čudno šumenje, ki je izgledalo, da je prihajalo nekoliko višje z hriba. Targaš se takoj ustavi in pravi: "Dyal". "Kaj ie to dyal?" vpraša Tarzan opico. "To je strašen ptič," pravi opica, "in ta je lačen. Tako je! in dyal je dober za jesti." — To je pa bilo Targašu glavno, da je imel jesti, pa če je bil ptič še tajio strašen. Za Tarzana je pa bilo to zopet nekaj novega. Ko je letalo izginilo izpred oči se je Tarzan zbudil iz svojih misli in zopet nastopil pot, da pride čimprej do zrakoplova 0-220. Targaš se pa obrne k njemu in začne modrovati. "To ni bil tipdar. To je bila druga pošast, kakoršne še jaz nisem videl. Morala je pa biti silno gladna in jezna, ki je venomer renčala." Brenčanje letala je popolnoma utihnilo, Tarzan in Targaš sta pa nadaljevala pot naprej po dobro izhoje-ni stezi v neznano dolino. "Pojdi nazaj!" kriči Targaš, "ti se ne moreš boriti proti tipdarju. Doli bo priletel in te odnesel." Tarzan je pa skakal okoli po trati, nato se je vstavil in začel krožiti z rokami po zraku. Nemogoče je bilo namreč opici dopovedati, da to ni leteči zmaj dežele Pelluciclar, ampak letalo z zunanje zemlje. — Letalo je pa brnelo in letelo naprej preko Tarzana in Targaša, ne da bi pilot kaj opazi!. Kako zapuščenega se je zdel Tarzan Samemu sebi, ko je letalo odbrnelo mimo. Stran Z •AMERIKANSKI SLOVENEC _____Sobota, 17. marca 1934 &MERIKANSKI SEOVENEC \l ffrvi In na j stare j H sU>vm$M I The first and the Oldest Slovene £ m v Ameriki. Newspaper in Ameritm. i JauaoTljen tet« *«abli»h*d 1WI. -, ,„-- l t*h*ja vtafc dan razum &» _______ Vem, da bi se marsikateri zve-j v; selil teh drv sedaj v zimskem d času, ako bi jih mogel spraviti zl domov. Ob pol 12. uri gremo k n j.užini in se odpočijemo do ene p ure, nato gremo zopet na delo "V do 3:30. — K večerji moramo n priti vsi lepo umiti in počesani, k preoblečeni v čisto obleko. — b Kazni zapade, kdor tega ne g stori, ali da nima ovratnice na s sebi. Po večerji imamo dolge t proste ure. Enkrat na teden n pride eden okoli, ki je poslan č od governmenta, da nam kaže I slike (movie pictures). Največ J slik kaže iz krajev izven Zdr. držav. Včasih imamo boxing ( ali igramo karte v Recreation ■room ter poslušamo radio. Ob 15 minut do desetih ugasnejo luči za pol minute, to je nazna- ^ nilo, da je čas posteljo postlati ^ in se pripraviti k počitku, in ob v 10. uri luči čisto ugasnejo in " nedolgo potem se že sliši v ba-raki sladko smrčanje. Zadnjič enkrat je bil en ka- , toliški duhovnik t,ukaj in nam , je pridigal, da moramo biti pošteni in pridni itd. Njegovo ime , je Father McCool. Bil je oblečen v oficirsko obleko, ker slu , ži za government in gre od kempe do kempe. Po pridigi je i spovedal vse katoliške fante in zjutraj ob 6. uri nas je obhajal. ) Za lepo pridigo in priložnost, .'da smo opravili svojo versko /dolžnost, smo mu izrekli pri-j srčno zahvalo. Za vsako nede-j ljo je en avto (truck) pripravljen, da nas popelje k sv. maši. | Hrano dobimo dobro in tudi Jdovolj, le včasih je nekaj, da nima vsak rad, a če smo lačni, ' je vse dobro. Sinoči pri večerji smo imeli kislo zelje in bi se {skoraj stepli zanj, ker ga je ' zmanjkalo; ko sem bil doma, ga pa še pokusiti nisem hotel. Ob sobotah si moramo oprati obleko. Nekaj je tudi takih, ki so preleni, da bi se očistili, ali ukazu se morajo pokoriti. Slučajno če kateri fantov zboli, takoj pokličejo zdravnika, ki »> mu nudi pomoč. Včasih enemu' ali drugemu pošljejo od doma kaj dobrega i- za v usta, pa vsi od te barake >- priletijo skupaj k njemu za y grižljaj in predno se zave, mu e ostane prazen zavoj, r- Ta kempa je bila najbolj n snažna in čista izmed dvajset a- drugih kemp v tej okolici (dis-r- triet) in je naš bos dobil po-io hvalo. iz Ako ostanem tukaj še nadalj-m nih šest mesecev, se mogoče še d- oglasim. v Pozdrav mojim staršem, pri-ta jateljem in znancem v Sheboy-e- ganu in vsem, ki čitajo te moj t o- vrstice. Z Bogom. 50 Carl Mohar mL iz Shebcygana i k -O- tri BANKET ALI JOŽEFOVO GODOVANJE i Pittsburgh, Pa. na Dne 19. marca, to je v pone :o- deljek na praznik sv. Jožefa si društvo sv. Jožefa štev 41, KSK« a- priredi slavnostni banket oziro io- ma godovanje društvenega pa lr_ trona in vseh Jožetov in Jose jo. phin. Na to godovanje se vabi j' 'si ciani in cianice omenjenega iruštva, vsi rojaki in rojakinje, lasti pa Jožeti in Josephine, da las ta večer posetite in z nami )roslavite praznik sv. Jožefa. Vstopnina za banket bo zelo lizka, postrežba pa izvrstna, za car bo skrbel pripravljalni od-)or, ki bo gledal, da bodo vsi rostje zadovoljni in dobro postrežem. — Ne zamudite torej j( ;ega godovanja, ki se vrši v po- n ledeljek 19. marca ob 8. uri zvečer v prostorih Slov. Doma. — g Pozdrav in na svidenje. Jos. L. Bahorich, čl. pripr. odb. -o--r □D DR. SV. JOŽEFA ŠT. 103 n K.S.K.J. s West Allis, Wis. r Članom in clanicam se nazna- r nja, da imamo velikonočno spo- ' ved in sv. obhajilo v nedeljo 18. marca pri pol osmi sv. maši. Skupaj se zberemo četrt ure po i' po sedmi v cerkveni dvorani, od- 1 koder potem skupno odkorakamo * v cerkev. Dragi člani in članice, t udeležite se skupnega sv. obhajila kolikor mogoče vsi. Pokaži- ' mo, da smo katoliški kristjani in < se tega tudi pred vsemi zavedamo. Saj vsak član in članica KSKJ. ve, da je dolžnost, da o-pravi vsak svojo velikonočno dolžnost. Nadalje se naznanja, da bo imelo naše društvo veselico z igro in sicer'v nedeljo 29. aprila v Labor dvorani na West Allis. 2e sedaj vabimo in opominjamo, da se te prireditve udeležite čla: ni in članice v polnem številu, da tako s tem nekoliko opomore-mo naši nad vse suhi društveni blagajni. Vsi dobro veste, da so stroški vsaki mesec, dohodkov pa ni od nikoder. — Tudi vas o-pominjam, da bi vsakdo redno poravnal svoj mesečni asesment in pa da bi prihajali na mesečne društvene seje. Pa da bi jih na seje prišlo vsaj polovico, bi tudi bilo dobro, pa jih pride komaj po kakih 20 do 25. To je pač dokaz, da se članstvo premalo zanima za društvo in nekateri pa bi sko-ro rekel prav nič. Jaz sem na vsaki seji navzoč, pa vidim vedno ene in iste obraze, nekaterih po celo leto ni na sejo, celo na letno sejo ne pridejo. Treba je 1 malo več zanimanja in delovanja za društvo, drugače bomo zaspa-i li. — Kar se tiče veselice, bo že t še kaj sporočano. — Pozdrav - vsemu članstvu in KSKJ. Louis Klemencic, zap. " ČLANSTVU DR. SV. CIRILA s IN MEODA Sheboygan, Wis. Vsemu članstvu omenjenega ~ društva se tem potom nazna e nja, da imamo skupno sv. spoved v soboto 17. marca popol-dne od tretje. (3.) ure naprej in potem zvečer od sedme (7.) ure dalje. Kakor ste že glede tega slišali prošnjo našega za časnega župnika Rev. V. Ar-das, da bi prišli k spovedi ko likor mogoče popoldan, ker č< vas pride veliko zvečer, bi mo rali zadnji predolgo čakati. Ve dite pa tudi, da za spovednik; tudi ni najboljše sedeti v spo vednici do 10. ure zvečer ali p; 0 (Dalje ha 3 str.) Najdenina. — Gospod generalni, zelo sem srečen, da sem našel v vaši gospodični hčerki svojo bodočo ženo. — To ni nič čudnega, ko pa prijakujete pol milijona najde-nine. * * * Dobra partija. — Kako morete dovoliti svoji hčerki, da hodi s takim tipom! Kaj ne veste, da je baš odsedel pet let težke ječe ? — Kaj pravite ? Vidiš ga, . lažnjivca, meni pa je zatrjeval, . da je sedel samo dve leti. Bogataš na potovanju.— Letos sem bil v Pompejih. — Ali ti je ugajalo tam? — Zelo, samo zdi se mi, da bi morali mesto temeljito modernizirati. * !i< * " mminiL. Gostoljubnost. — Cujte prijatelj, sedaj se radikalno zdravim. Jem skoraj nič in pijem samo vodo. — To je pa res zanimivo. Sicer bi nas pa zelo veselilo, če bi hoteli biti zvečer naš gost. • * * * (Konec.) ne Kolikor se da dognati, imajo razni narodi vsega skupaj 28 g koledarjev. Javni svetovni je gregorijanski koledar, ki je pri- če znan od glavnih držav na svetu. ča Predlog, da se ustanovi nova porazdelba leta v 13 mese- sl< cev, ima mnogo zagovornikov. Pa ima tudi številne nasprotni- m ke. Trgovstvo se vsled praktičnosti zavzema za ta koledar, ja toda drugi mu nasprotujejo. Trgovstvo pravi, da sedanji me- ju srci nikdar enako ne izkazujejo bodisi pri potrošku ali pri pro- n; dr. ji, ker dva meseca nimata enako število delovnih dni, tednov, čt ker se- začetki mesecev ne začenjajo na en in isti dan, pač pa se vedno menjajo; vsak mesec se začne na drugi dan in zopet ni konča na drugi dan, kakor prejšnji, ali kaker se bo prihodnji. v Tako na pr. podjetja, ki imajo stalne tedenske plačilne dneve, jc se zgodi, da kak mesec imajo po pet plačilnih dni, zopet drugi Vi samo štiri, itd. Tako pa pride, da knjigovodstvo izkazuje za p gotove mesece višje izdatke, kakor druge. Pa tudi med trgov- n stvom samim se vse ne strinja za leto s trinajstimi meseci. Tako p leto bi sicer imelo vse mesece enake po 28 dni, vsak mesec rav- k no štiri tedne. Toda ne ugaja jim pa številka 13 mesecev. Ne p gre za kako supereticijo, marveč številka 13 mesecev je neprak- s< tična in se pri delitvi ne končuje na enako število mesecev. Raz- n delite na pr. leto s 13 meseci, pa boste imeli 6 mesecev in pol. p Pri knjigovodstvu bi to ne bilo praktično, ker bi za polovico ti leta morali sklepati račune za šest mesecev in pol. Sedmi me- k .:ec bi morali vedno razkosati. Ravno tako četrti. 1. Polni čas enega leta šteje ravno 365 dni, 5 ur, 48 minut in ]> 46.15 sekund. To je polni čas enega leta. Vsako navadno leto l, ima 365 dni. Vsako četrto leto je prestopno leto, ki ima 366 ž dni, en dan več, kateri dan dopolni tistih pet ur, 48 minut in 46.15 sekund, ki preostanejo od vsakega leta. Ta dan se sedaj j prikljucu'je mesecu svečanu ali februarju vsako četrto leto. i Zmedo pri določanju časa povzroča tudi luna. Proraču- I nano je, da je doba med eno in drugo polno luno ravno 29 dni, \ 12 ur, minut in 2.8 sekunde. 1 Poleg teh so še druge ovire. j Toda zanimaj mo se, kaj ima cerkev o reformi koledarja. 5 Katoliška cerkev ni glede tega uradno izjavila še ničesar. J Proučujejo pa se možnosti, in kadar bo svet pokazal res prak- ] ni nasvet, ki bi bil v obči blagor vseh lj,udi, je gotovo, da cer- 1 r ne bo imela ničesar proti. Seveda pa bo treba spraviti v > viiad vse praznike v letu in določevanje letnih časov. Ugotovi • s« lahko, da duhovniki in cerkev se živo zanimajo za reformo ' koledarja, toda pod pogojem, da je treba vsak predlog za reformo dolgo, previdno in temeljito študirati, pa naj bo še tako • preprost. "Nihil innovetur nisi quod traditum est." Vzlic te- 1 mu, ko je Gregorij XIII. v njegovem času odpustil deset dni od koledarja in je uveljavil reformo za krščanski svet, je uvedel . prav radikalno spremembo, kar more uvideti vsak. Ali se ne moremo nadejati, da bo vstal drugi Gregorij prej ali slej in bo s svojo visoko avtoriteto še bolj poenostavil in standardiziral koledar, ki nosi ime papeža že nad 350 let? Pravilna ureditev koledarja, ki naj bi bil bolj praktičen, ČASTITKE ZMAGOVALCEM IN DRUGO Johnstown, Pa. Najprej želim izreči prisrčne častitke vsem zmagovalcem s č. g. Viktorjem Roguljem na čelu. Slava vam, ki ste odnesli častne trofeje. Živeli! Naj živi slovenski dnevnik Amer. Slovenec, dokler bo naš jezik obstojal v tej deželi. Naj širi in utrjuje ljubezen do Boga, vere in naroda s pravim krščanskim čtivom. Ne mislite pa, da se mi premaganci cmerimo, ker smo bili v tej kampanji premagani. O, kaj še. Veselimo se zmage z vami in pravimo kakor pravijo pravi Amerikanci: Boljši vedno zmaga. — Saj kdor častno podleže- v boju, je tu'di junak, kaj ne ? ! — Še nekaj vam prav po tihem povem, namreč, mi že sedaj pripravljamo strašno mu-nici j o. In kadar se zopet spoprimemo v boju, bo grmelo in treskalo, da se bosta Milwaukee in Chicago tresla v temeljih. Sedaj pa prosim — molk Ne kalimo veselja našim prva kom zmagovalcem, kajti zaslu žili so si ga. Čast jim ! Ravno sem hotel g. urednik; prositi, da bi oglašal v listu kje se je izgubila "Kranjski Micika", kajti prepričan sen bil, da se ji je moralo neka pripetiti. Mislil sem celo, da ji je usoda, oziroma mrzla burji zanesla v Pittsburgh, odkode ne more najti poti nazaj. Rav . no ko sem to premišljeval, p. pride pošta. Ko razgrnem Arr Slovenca, glej čudo — dopis i [ Bridgeville, Pa. Hvala Bogi , naša Micika še živi in — dels . Oprostila se je tudi in rad vei , jamem, da jo je zeblo, če p . človeka.zebe v prste, ne mor [ pisati. Mrzlo je pa tako, da s l je v Uniontown, Pa., od sam , zime razpočil termometer. T j pač niso nobeni špasi.— Tuka 1 šnji list je pisal, da jo je < "Mercuri" popihal v Bloridi — Morebiti. » \ Želel bi, da bi se 'dopisnica iz Bridgeville, Pa., še kaj večkrat oglasila, ker so njeni do-' pisi polni humorja in spravijo 1- bralce v veseli smeh, kar v teh n kislih časih veliko šteje. — In a pa še to: ko bi se hotela podli pisati s polnim imenom, bi jo, id jaz prihodnje poletje obiskal v 2- Bridgeville. Seveda, ko bi se 3- pri dopisnici ustavil, kaj bi naj r- drugega rekel, kakor običajni m halo. m Sv. misijon v angleškem jeziku se prične pri nas v fari sv. e- Terezije v nedeljo 18. marca, ili Priporočamo slovenskim star->, šem, da svoji mladini prigovar-z jajo, da redno obiskujejo misijo jonske govore.— Pozdrav vsem d- bralcem. io M&thias Klucevshek. k, ;-o- iv KAJ PIŠE SLOVENSKI MLA že DENIČ, KI DELA PRI u- 646 CCC Scott Lake Camp, i" Three Lake, Wis. u" Cenjeno uredništvo:—Zopet lC~ (prosim nekoliko prostora v li" 'k- stu A. S. Odločil sem se, da zo-pet nekaj napišem ter poro čam, kakšno je naše življenje v kempi. — Kakor sem že pr k*1 vič poročal, je zjutraj določer tu> čas za vstati ob 6. uri. Oh, kaka ko bi se še en parkrat radi obr -m nili, ali kaj hočemo, moram. se ukazu pokoriti. Ko enkrat i; j° postelje zlezemo — saj poten ni tako hudo. Ob 6:30 je pre *er gledovanje (inspection) i iV~ kempi, ako ni kakšnega fant; Pa noč vzela. Takoj nato se gre m. mo umiti v ,'Bath house" in po ' tem komaj čakamo, kdaj bi gu, "bugle" oznanil, da je zajutre! da. pripravljen. Ob pol osmi ur er- pa gremo na delo. pa v gozdu spodžagujemo i orc sekamo mrtva in suha drevesa se Veje teh dreves vse skurimo n me velikem ognju, bolj velike kc To se pa porabimo za drva, da j :a3~ kurimo v baraki. Ako pa deh ! g- mo v takem kraju, da ne mc do. remo do ceste, pustimo tam d) va na goli zemlji, da segnijejc (27) 1 POGLEJTE NA DATUM | POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU I 5 I Ako je poleg Vašega imena številk« S 3—34, je to znamenje, da se je vam x iztekla naročnina. Pri pošiljanju na- S ročnine ae poslužite spodnjega kupo- S na. Obnovite naročnino čimpreje, ker č izdajanje lista je v zvezi z velikimi e stroški. Z g AMERIKANSKI SLOVENEC. 2 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 't 9 Priloženo vam pošiljam svete $--------------ra obno- ) P ritev moje naročnino za "Amer. Slove.ica". l 6 Ima______________2 Naalov______________J 0 Me« t o______________ j X OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOO' Sobota, 17. marca 1934 'AMERIKANSK! SLOVENEC Stran H NEWBURGSKI POPOTNIK LEDENA POPLAVA Pomlad se vrača. Solnce že podpisani, tudi ona. Nekaj gorkeje pripeka in dan se je potegnil, da sta dan in noč te dni enako dolga. V sv. Gregorju se tički ženijo. Ampak letošnji Gregor bo premrzel za nje, vsaj v Newburgu. Sneg naletava, od jezera vleče mrzla sapa, solnce se nič ne pokaže, tako ad vrabci nič ne pridejo izpod strešnih stanovanj. Zato so zaostale — "zmrznile" — svatovske pesmi onih tičov, ki jih po božji volji tudi v postu poj o. Saj jim mora v kljunčkih jezik zamrzniti, če bi zapeli in zažvigali po vrteh sv. Gregorju na čast. Pa kljub temu še ni zamrznilo črnilo in Newburg še stoji. Čeprav smo zaostali v poročilih in novicah, ko že ni ne popotnika, ne Newburških novic več na dan. Rev. Father Oman je odšel na zapad na misijonsko pot med Slovence v Rock Springs, Wyo., odkoder piše, da tam ni zime, ne mraza, ne snega; ko pa je zapustil Cleveland, pa je^divjal taki sneženi vihar! Prav tako. Sa-mo želimo mu, da bi bilo na za-padu gorko za dušo in telo, da bodo vsi zadovoljni ljudje in pa Bog. Prvi teden je g. župnik v slovenskem jeziku misijonaril, ta je pa določen za angleški govoreče; ko vse to mine, pa se bodo vsi zabavljali v 40 urni po-božnosti Jezusu v Najsvetejšem Zakramentu za prejete dušne dobrote, da ostanejo po Njem močni in prenovljeni sebi v največjo srečo. ui pred smrtjo, je sama podpisala čeprav težko: Tebi posvečamo j svoje preiskušnje, radost in ve- j selje našega družinskega življe- j nja — in kadar se poslovimo, naj zaspimo na tvojih prsih, o Jezus in se snidemo v raju na tvojem Srcu-- In nekaj minut po večernici se je že sešla njena duša s sestro Ano, Angelo in z očetom, takov da so pri Ajdišeku v dveh letih zapustili štiri člani družine mater in najmlajšo Amalijo. Hinjski klub se krči! — V Newburgu je društvo vseh hinj-skih rojakov. A ti drže skupaj in se ti zavedajo, da so krščeni v cerkvi Marijinega Oznanenja. In teh ni malo tu v naselbini. To dokazujejo v življenju in smrti. Pokojni Turk, ki bi učakal na sv. Jožefa 45. pomlad, je v zadnjih urah še vedno naročal pozdrave vsem Ilinjčanom iti jih prosil, da naj molijo za pokoj njegove duše! To so mu izpolnili, ko so se v tako obilnem številu udeležili njegovega pogreba in darovali za maše. Zmanjšuje se ta klub. Nenadoma je umrla Alojzija Peskar v starosti 45 let in zapustila svo-ju družino, doma iz Hinjske fare. Po veseli domači zabavi so jo našli 12. febr. mrtvo. Komaj teden za njo je odšel njen rojak John Konte, Crnetov oče, 20. februarja ga je smrt rešila težke bolezni. POMEN TREBUŠNIH BOLEČIN ZA DIAGNOZO PRVI DEL bolečin je, da so zelo sitni, stal- Po zadnjem ostrem vremenu in snegu je v vzhodnih deželah nenadoma nastopilo južno vreire, kar je povzročile obilo škode. Vode so namreč prestopile bregove in nagromadile tamke'j kupe ledu. Slika kaže enega takih prizorov in je bi!a vzeta v Croydon, Pa. čegar lahko sklepamo, da ni pozabil ne Boga, ne Marije. Počivaj v miru! Ko to končujem, je zazvonilo Antonu Kalčič-u iz Osilnice ob Kolpi. Štiri leta ga je mučila bolezen in še le 37 let je doživel, a 11. marec je ugasnilo življenje moža in očeta. — R.I.P. Vsem Jožetom in Jožicam, Sofkam, Žovom vso srečo in varstvo njih patronasv. Jožefa. V drugič pa kaj bolj veselega! Pozdravljeni! štrajku zopet S temi žarki lahko ubije dr. je imel pri sebi tudi ob smrti, iz šesttedenskem vrnili na delo. Kakor se sliši, so Havliček nekatere bacile, ki se za enkrat dobili zvišanje plač nabirajo pod kožo, oziroma v za 5 odst., kar je najbrže vse, kar so in kar bodo dobili, ako mu* ti-- i i i ' no jokajo m jih je včasih mo- ■ Trebušne bolečine so lahko i . ■ ... , , ....., goce uspavati sele po več urah. navadnega značaja; včasih pa ... . , . , . . , , . Vse te preglavice si bodo ma- so komplicirane in tako posta- , , , , , , . . ;tere odpravile, ko bodo naučile nejo nevarne za zdravje in pa , . , , j. v. .,,..• n , , samo sebe m pa otroka na red. tudi življenje bolnika. Da bodo ,r .. 'o i ..... , Vnetje črevesnega kanala citatelji A. S. danasnu članek :. . . . ., , v. ,• , ' ■ , povzroči pri dojenčku navadno lažje razumeli, ga bom opisali , . , ,. , • , „ . . . ... • drisko ali pa zaprtje. Te dve z nekaj slučajev, ki jih jo po- , , , • , ... ' . 'bolezni sta največkrat vzrok, gostoma najti v vsakdanjem r, . , . , , ,. da otrok postane bolan. Radi telesu. Tako lahko prepreči, da bi se slepič popolnoma razvil j zume življenju. Trebušne bolečine pri otrocih" dojenčkih Gotovo je med čitateljkami-materami nekaj takih, ki se še živo spominjajo na številne noči brez spanja, ki so jih zgubile radi trebušnih bolečin svojih otrok. Ker otrok še ne ra-kaj mu je, ampak vse Najvažnejše delo našega življenja je smrt, je zapisal nabožni pisatelj. Ce se to ponesreči, je vse izgubljeno, če se to posreči, je vse pridobljeno. Lahko si imel mnoge nesreče v življenju, nesreče v svojih podjetjih, nesreče tudi v pravnem življenju. Zato skrbi, da se ti vsaj to posreči, da lepo srečno umrješ. Vsak človek je pravzaprav velik umetnik; umotvor, ki ga mora ustvariti v življenju, je pa lepa smrt. Da se to posreči, ni prepustiti le slepi sreči ali slučaju. Tu velja pregovor: kakršno življenje, takšna smrt. "Trikrat in še večkrat sem zrla v znane črke na poštni dopisnici z dne 8. februarja t. 1." — je pripovedovala Mrs. Ana Bobnar iz Maple Heights. — "To je pa vendar čudno, da bi mi sama pisala vabilo v imenu svoje matere in poročilo: da je umrla Antonija Ajdišek, hči Mary Aj-dišek, na 3615 E. 80. Str. Pogreb da se vrši v fari sv. Lovrenci, ja. Ob strani pa je nepoznana roka pripisala: umrla 8. II., pogreb 12. februarja 34." Obrnila je še enkrat smrtno poročilo o njeni prijateljici Tončki, pa vedno so ene in iste poteze v pisavi in primerjala s božičnim vo-ščilom, vse se je ujemalo in nazadnje pritrdila: čudno, da bi to Tončka sama pisala. Pa je bilo res tako. 2e več let Je mučila bolezen 15 letno Antonijo in ji uničila njeno mlado telo. Ko je obležala in nič mogla iz postelje, se je udala v božje] sklepe in se pripravila na vse! V sredi januarja, torej tri tedne pred smrtjo — ko so imele žene skupno prireditev za semenišni-ke, je ostala sama doma. — "Takrat je vse te karte napisala," je raztolmačila Ajdeškova mama, "in me prosila, da naj takoj, ko umre odda z pripiskom smrtnega in pogrebnega dneva." Skoro neverjetno in ne bi tega pisal, ako ne bi ležala ista dopisnica na mojem pisalniku in še drUge, ki so jih prejele njene znanke! In Žagarjeva teta, ki so bili do zadnjega pri njej, pravijo, da tako mirno umreti še niso videli nikogar. In še to so pripomnili: Noč poprej smo mislili, da bo po njej. Poklicali smo duhovnika, ki je odmolil molitve za umirajoče. Ob polnoči ji je prinesel sv. obhajilo! Po njeni želji se je vsa družina posvetila v tej nočni uri Srcu Jezusovem. In ko je bilo to končano, se je umirila in kar nekam pokrepčala. "In poglejte posvetilno sliko" — je pokazala Podobo Srca Jezusovega, ki je visela ob mrtvem truplu, vsi sp Isti dan kot Peskorjeva mati. je zatisnila.. na večer Terezija Pšeničnik. Kdo je ni poznal, ko si jo lahko vsak dan srečal zjutraj, ko je šla — čeprav težko — od sv. maše. Samo par dni smo jo pogrešali, pa se oglasil mrtvaški zvon njej, ki si je vedno želela nazaj v rodni kraj na Bi-zeljsko in njene gorice. Pa jo je Bog poklical v boljšo domovino, kjer ni solza, ne trpljenja. — Mladost je najlepši čas življenja — a mnogo lepši je mlad človek v cvetu svojih let, če ta |Stu porocano mladost posuta s cvetjem lepih iz slov. naselbin (Nadaljevanje z 2. strani ) morda še dalje. Torej, požuri-te se in pridite popoldne. V nedeljo, 18. marca, pristopimo korporativno k sv. obhajilu med sv. mašo ob osmi (8.) uri. Pridite o pravem času v dvorano, da skupno od tam odkorakamo v cerkev, tako da ne bomo zadrževali s sv. mašo, da se bo lahko ista pričela točno ob napovedanem času. Nadalje je bilo že v tem li-— pač ne bo škodilo, če še jaz na kratko o se kolo časa drugače ne zasuče. in povzročil smrt. Že ko ni mo John Udovich. TO IN ONO IZUM, KI GA NE UČAKAMO lz Londona poročajo, da je žena slovitega iznajditelja Tomaža Edisona izjavila,, da se je njen mož tik pred smrtjo goče radi prehudega vnetja bolnika operirati, se vnetje lahko z obsevanjem tako pomiri in bakterije odženejo s kritičnega mesta, da je pozneje možna operacija. S tem bolnika rešijo. ODLIKOVANA VRTNICA Na mednarodni razstavi vrt-bavil s sestavo priprave, ki najjnic, v Rimu e bila nagrajena Čehi sprejemala razne vesti, ki.ška vrtnica "Josef Strnad" iz kreposti. V tako zgodnji in lepi jmemm, - da priredi drama, s cvetjem posuti mladosti je za- društvo Finžgar predstavo . pustil svoje starše, brate in se- slovenskem jeziku m hrvatsko stri, sorodnike, sošolce Edward'dram. društvo Zvijezda igro v Blatnik; komaj 11 pomladi je hrvatskem jezik,*, v cerkveni doživel. 13. febr. pa ga Jezus po- dvorani, in sicer v nedeljo, 18 klical k sebi in ga rešil težke bo- marca zvečer. Poleg iger bo se lezni. Smrti se ni bal in čudo- več drugega na programu vito, da imajo otroci tako zaupanje in resnično vero: "Ne jokajte!" je tolažil očeta in mater, ki sta komaj skrivala svojo bolest ob trpečem otroku, "nikar, Jezus je pri meni in nič hudega mi ni — In ko se je oglasil skavtski rog v zadnji pozdrav, in so krste z njegovim truplom spuščali \ zemljo, je v srcu vseh navzočih bila le ena želja: "Počivaj, dragi naš v Bogu, po katerem si hrepenel!" Prijatelji, pravi, resnični se pokažejo v največji potrebi bližnjega. To se je izkazalo ob smrti Janeza Sestan-a. Pokojni v najlepši moški dobi v 41. letu je zapustil v rojstni fari Trnovo, sedaj pod Italijo, ženo in sina. V tej depresiji so bili uničeni vsi njegovi prihranki. In v tej krizi ga je doletela nenadoma 7. marca smrt. Prijatelji so mu oskrbeli dostojen pogreb in še nekaj zbrali za bolno ženo in še živeče njegove starše! Kar so našli pri njem, je bil rožni venec, ki ga U deležite se v velikem številu,! ker zagotavljamo vas, da vam j ne bo nikdar žal za tistih 2Bc vstopnine. Predstavi sta obe ja-ko lepi in polni veselih prizorov. Kar se pri nas dela tiče, je še vedno skoraj pod ničlo. Večina tovarn obratuje po par dni na teden z neznatnim številom delavstva, razun stroj ar ne, ki je do sedaj delala š polno paro. Sedaj so jih pa tudi iz stro-jarne začeli pošiljati na počitnice. Kdor je dobil tam delo, se je štel za tako srečnega ka kor tisti, ki je v starem kraju zadel v loteriji. Ravno tako se srečnega šteje tak, ki dobi delo pri CWA, kjer je tudi Čedalje manj zaposlenih. — Lansko leto sem enkrat zapisal, da bo zmanjkalo gričev in dolin, če bodo vse nezaposlene zaposlili, pa kakor sedaj izgleda, bo zmanjkalo prej denarja, kot pa gričev in dolin. — Delavci pri Lawrence Shoe Co. so se po jih pošiljajo duhovi z onega sveta. Še na smrtni postelji jc Edison dejal svoji ženi: "Ako mi bo le mogoče, ti bom z drugega sveta poslal kako sporočilo." Edisonova žena dvomi, da bi bila sporočila, ki jih prejema po posredovanju raznih medijev, avtentična; njeno mnenje je, da bi Edison neposredno govoril z njo in da bi pri tem nikakor ne rabil posredovanja ljudi, ki po svojem razumu niti zdaleč ne dosegajo slavnega izumitelja. Naj bo tudi nam dovoljen samo majhen dvom, da bi bili glasovi, ki jih prejema Edisonova žena, avtentični. -o—— OBSEVANJE PROTI SLEPIČU Na nekem sestanku znanih dunajskih zdravnikov je dr. Havliček sporočil, da se mu je posrečilo odkriti poseben način zdravljenja slepiča. Gre za obsevanje s kremenčevo svetiljko. plantaže za vrtnice J. Bohma. Od 65 razstavljenih primerkov je'dobilo nagrade samo pet rož, in sicer ena češkoslovaška, ena nemška, dve italijanski in ena loiandska. --—o--- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte skuša povedati le z jokom, zato je umevno, da ima njegova mati večkrat mnogo raznih! problemov, ki jih skuša rešiti ibli!njem ,le dobro sama in brez vsake zdravniške pomoči. Da bo čitateljicam-ma-teram A. S. v bodoče ob takih prilikah lažje pomagati svojim nežnega razvoja dojenčka je u-mevno, da so posledice omenjenih dveh bolezni večje in za njegovo življenje bolj nevarne kakor pa pri že odraslih ljudeh. To povdarjam radi tega, ker sem večkrat slišal mater, ki je prinesla težko bolnega otroka v urad, opravičujoč se, da ni preje iskala zdravniške pomoči, ker je otrok imel samo 'grižo in je "mislila", da se bo 'otrok "sam" ozdravil. Misleč o ljudje navadno pripisujejo tako opravičevanje matere ie nevednosti, v resnici pa ni nič druzega kakor krutost in pa brezsrčnost nenadoma obolelim otrokom,: napram svojemu otroku jim hočem v današnjem članku omeniti nekaj zelo važnih raz Želodčna tonika njena boljša družabnica Mrs. Fannie Schwab, Cicero, III. nam jc preti nedavnim pisalu, d;.l TRINERJEVO GRENKO VINO ni le zanesljivo v njih družini, temveč tudi lijeii najboljši družabnik na daljših potovanjih. Resnično, ničesar ne more pokvariti vašega veselja hujše kot želodčne nerednosti. jevo grenko vino očisti čreva, apetit in vas napravi, čutite. Prijazno za jemati in deluje brez ščipanja. V vseh lekarnah. Jas. friner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) logov, ki so večkrat vzrok trebušnih bolečin ali krčev v otroški dobi. Najvažnejši so sle deči: 1. Bolečine v trebuhu se pojavijo pri dojenčkih, ki preveč jedo. Preskrbne matere se ob i čajno zelo bojijo, da bo otrok preveč oslabel, ako vedno ne je. Zato mu vsiljujejo na vse načine hrano. Dobil sem v zdravniško oskrbo otroke, katerih matere so mi tožile: da otrok noče nič jesti, vedno jeka in slabo spi. Na vprašanje, ka- Statistično lahko, dokažemo, da je odstotek mortalitete o-trok v starosti 1 do 6 mesecev, ki zbolijo na driski ali zaprtju, večji kakor pa je odstotek mor talitete pri pljučnici, ki še vedno zavzema eno prvih mest pri odraslih. Bolečine v trebuhu se pojavijo tudi pri že bolj odraslih o trocih ill to vsled pckvnrjene ali nečedne hrane. V takih slučajih so vedno krivi starši, če otrok zboli. Matere si pri tem mislijo: "Kar je dobro za mene, bo dosti dobro tudi za otro- ka. Nazadnje pa so še časi preko ga hrani, sem kmalu zvedel, j slabi, da bi se hrana stran meda otrok vedno dobi hrano, ka-jtala." Seveda s takim sklepa-dar začne jokati; hrana se mu njem starši ne bodo dosegli ve- odstavi le, kadar otrok hrano izbruhne iz ust. Čitateljicam liko; nasprotno pa so po zakonu odgovorni lepo ravnati s svo A.S. bo že iz omenjenega jasno, jjmi otroci ter skrbeti za njih '1 rmer-povrne da se dobro po- F Naznanilo in zahvala. S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom in prijateljem, da je preminul naš ljubljeni soprog in oče John Verbiščar ŠERIFINJA IN BANDIT Na sliki na levi je ženski šerif Mrs. Lillian Holley, katero se dela odgovorno, da je ušel iz ječe bandit John Dillinger, ki «a kaže slika na desni. dne 21. februarja 1934. v Chicagi, Illinois, v 70. letu starosti. Pokojnik je bil rojen 10 januarja 1804. v Gribljah, fara Podzemelj na Belokranjskem. V Ameriki je bival nad 45 let. Podpisani želimo tem potom izraziti iskreno zahvalo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem. ki so obiskovali pokojnika tekom njegove bolezni, kakor tudi za časa, ko je ležal pokojnik na mrtvaškem odru, kakor tudi iskrena hvala vsem, ki so se udeležili pogreba za pokojnikom. Posebno pa želimo zahvaliti vsa podporna društva, ki so položila na krsto pokojnika vence in cvetlice ter darovali za sv. maše za pokojnika. To so: Dr. sv. Štefana št. 1, KSKJ., venec in 1 sv. mašo; dr. sv. Ivana Krstitela, št. 13, DSD., 2 sv. maše; dr. sv. Mohorja, Chicago, 111., venec in 1 sv. mašo; dr. Presv. Imena Jezusovega, župnije sv. Štefana, Chicago, 111., 1 sv. mašo. Istotako najlepša zahvala vsem posameznikom, ki so prispevali za sv. maše in se udeležili pogreba, to so: Mr. in. Mrs. Michael Žugal, Chicago, 111., Mr. in Mrs. Walter D. Sniith, Pittsburgh, Pa.; Mr. Anton Zunič, Pittsburgh, Pa.; Mr. in Mrs. John Verbanec, Pittsburgh, Pa.; Mr. in Mrs. Andrej Požek, So. Chicago, 111.; Mrs. Frank Banich, Sr., Chicago, 111. Najlepša hvala tudi veleč. gg. duhovnikom, ki so pokojnika obiskavali v bolezni ter mu nudili uuhovno tolažbo in opravili lepe pogrebne obrede ob pogrebu, to so: Rev. Father Leddy, Rev. Father Turner in Rev. Jos. F. Štukel. Končno najlepše zahvaljujemo vse posameznike in vse^ skupaj, karkoli je storil kdo izmed njih za pokojnika bodisi za časa bolezni, ali ob času pogreba. Hvala vsem za vse! Ti pa dragi soprog in ljubljeni oče, ki si odšel po dolgi mukotrpni bolezni od nas, počivaj v miru in spavaj v Bogu, dokler se ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor nam to govori sv. Križ. Mi pa, katere si nas zapustil tu, pa bomo prosili in molili Boga za pokoj Tvoje duše in za veselo svidenje onkraj groba. Ti večna luč 1 Žalujoči ostali: MRS. MARGARET VERBIŠČAR, soproga; ANTHONY in JOSEPH, sinova; hčere. da tak način dojenja ctrek si gurno ni pravilen, in da otrok korfčno mora zboleti. Večkrat se tudi zgodi, da otrok umre. Da se take in slične napake odpravijo vsaj med našimi ljudmi, zato jim hočem navesti nekaj praktičnih nasvetov % željo, da bi se jih v bodoče posluževali. Dojenčki naj jedo vsake tri ure po deset minut. Ce se otrok med tem časom ne prebudi, naj mu mati dovoli še eno uro spanja. Ako se otrok ne prebudi po štirih urah, naj ga mati ša spečega vzame k prsim in bo videla, da se bo otrok takoj zbudil .V tem slučaju naj mati doji otroka 15 minut. Dojenčki največkrat zbolijo na driski (enteritis) ali zaprtju (constipation). Obe bolezni sta navadno posledica nepravilnega dojenja otrok. Vse, kar otrok potrebuje \ svoji nežni starosti za norma len razvoj je: red pri jedi, sna ga ali higijena in spanec. Ker je dojenčkov želodec še premajhen za večjo količino hrane in sestoji iz nežne tkanin-ske strukture, je umevno, da bo otrok ostal bolj zdrav, če dobi manj hrane naenkrat in pogostoma, ali kakor smo zgoraj rekli, vsake 3-4 ure po 10 do 15 minut. Otroci-dojenčki, ki dobivajo od svoje matere preveč hrane, kmalu zbolijo in kažejo znake trebušnih krčev. Posledica teh razvoj ter bodočno vzgojo. Poleg pravilne vzgoje potrebujejo napol odrasli otroci za svoj razvoj dovolj zdrave in tečne hrane. Starši se morajo zavedati dejstva, da čim bolj bodo zdravi njih otroci, tem lažje bodo napredovali v šoli in tem manj bo treba trositi za zdravnika. Le tak "investment" more enkrat poplačati trud in trpljenje staršev in jim končno prinesti družinsko .srečo in zadovoljstvo. Trebušne bolečine pri otrocih so večkrat posledica infekcijo črevesnega kanala. Tako je znano, da se z nečisto in pokvarjeno hrano ali pa z umazanimi rokami lahko zanesejo v čreva jajčka raznih animalnih parasitov, n. pr. glist ali črvov, trakulje, amebe, itd. Iz zgoraj omenjenega bo ei-tateljem A. S. jasno, da je treba materam posvetiti več pozornosti in časa svojim še v nežnem razvoju se nahajajo-čim otrokom. Le na ta način si bodo v bodočnosti prihranili nepotrebno trpljenje in stroške. dr. h. i mum DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Sveti AMELIA in BARBARA, Chicago, Illinois, dne 12. marca 1934. 1 r'm> 'mXm^mmmif: apSk. Dr. Rudolf Zalete! SLOVENSKI ZDRAVNIK z univerz v Pragi in- Padovi, poprej pridcljin bolnisuicai;i:t v I'ari/u. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havalia, Kuha, in z l.oliueo sta kožne bolezni in raka v Philadelphiji. Posvetovanji.: in diagnoza. —• Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Uradne ure v mestu od 1 — 4 ure popoldne 10 West Jackson Blvd. comer State and Jackson, 3. nadstropje. Tel. v URADU: WEBSTER 4605 Stanovanje: Od 10 — 12 zjutraj, zvečer od 0 do 8. 4830 W. Cermak Ro., Cicero, 111. Tel, C.cero 66 ZDRAVSTVO Piše: Rudolf P. Zaletel, M. D. St,ran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 17. marca 1934 daste ugasniti vse luči in da se prebivalstvo poskrije v zaklone?" "Dvajset minut. Vse je pripravljeno do najmanjše podrobnosti." (Dalje prih.) ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I.: (Dalje.) "Poročila naših agentov", je začel minister, "so se izkazala za pravilna, saj jih deloma že potrjujejo vesti v nemških listih. Nemške velike vojaške vaje so pred durmi. Zato moramo biti pripravljeni na vsako možnost ter podvzeti vse potrebne obrambne ukrepe. Zasesti moramo s posadkami vso mejo, ali to ne sme imeti uradnega značaja. Pod pretvezo vojaških vaj lahko v osmih dneh popolnoma zavarujemo mejo s četami. Mobilizacija naših rezerv je itak pripravljena in jo lahko izvršimo vsak dan. Na meji bo v daljavi 600 km ustvarjen obrambni pas, preko katerega ne bo mogla niti miš. Šest tisoč strojnic in par pripravljenih min tvori prvo pregrado. Nadaljnjih tisoč petsto strojnic tvori drugi pas, ki pojačuje prvo obrambno črto." Po tem poročilu je bilo sklenjeno, da se skliče takoj najvišji vojni svet z nalogo, da pripravi vse mogoče za obrambo, ki jo zahteva moderna zračna in kemična vojna. Naslednja dva tedna sta minula' v popolnem miru, 5. julija pa je priobčil "Journal" po naročilu francoske vlade prvo vznemirljivo vest: "Po poročilih iz Nemčije se je začelo danes osre-dotočevanje nemških čet okoli Kolna in Koblenza, kjer se vršijo veliki nemški vojaški manevri. Cenijo, da se teh udeležuje 20 po večini motoriziranih divizij, ne upoštevajoč mnogo topniških oddelkov in tankov. Letališča te pokrajine so popolnoma zasedena in bilo je urejenih nekoliko zasilnih letališč. Kakor so morda manevri v taki bližini Rena morda razburljivi, vendar vlada smatra, da za to ni razloga, kajti v smeri na Strasbourg se Nemcem .ne more posrečiti presenetljiv vpad na naše ozemlje." Popoldne je neki poslanec stavil interpelacijo na predsednika vlade v stvari nemških manevrov, dobil pa je kratek odgovor, da tako delikatna stvar ne spada v javno razpravo. Kljub temu CHICAŠKIM NAROČNIKOM V BLIŽINI NAŠEGA URADA Chicago, 111. Po dnevu 2. januarja. 1934. je v veljavi novi poštni zakon, ki prepoveduje raznašalcem časopisov ali letakov, ali karkoli vtikati ali devati take stvari v "Mail Box" v poštne predale, ali škatlje, ki jih imajo ljudje pri-klopljene ali pribite na vratih. "Mail Boxe", ki jih imajo ljudje na vratih svojih stanovanj, določuje poštni zakon, da morajo biti izključno le za predmete, lci prihajajo po pošti Predmeti, kakor so časopisi ali letaki, ki jih nosijo okrog drugi raznašalci, kakor dečki, itd. se ne smejo devati v poštne bokse. Pismonošam, ali "Mail Car-rierjem' .je naročeno, da kadar najdejo v poštnem predalu časopis, letak ali kaj drugega, kar ni poslano preko pošte, ampak potom privatnih najetih razna-šalcev, da morajo take časopise pobrati iz "Mail Boxe" in jih prinesti na poštni urad, kjer se za take liste računa poštnino, kakor to določuje poštni zakon "Section 723". Iz tega vzroka smo dali navodila našemu raznašalcu "Amer. Slovenca", da naj popraša vse naročnike na 22nd Place, 23rd Street, Cermak Road in 21st Pl., med Damen (Robey) in Wood Streetom, kam želijo, da v bodoče poklada njih list. Torej raz-našalec na podlagi poštnega zakona lista ne sme devati v "Mail Boxe", zato je treba, da določite in daste navodilo fantu razna-šalcu, kam ga naj poklada, ali za kljuko, ali za vrata, ali kam drugam, kamor želite, da se dostavlja list, da ga bote potem v redu prejemali. To velja samo za one naročnike v Chicagi, v bližini našega urada, Hi jim fant-raznašalec dostavlja list. Vseh drugih, ki dobivajo list po pošti, na katere se deva znamke, se to ne tiče. Uprava "Amer. Slovenca". odvračati od prave vere in poti, po kateri pridemo do cilja. V različnih podobah se bo prikazal skušnjavec, a ne vstrašite se ga." "Je že tukaj," zakliče Maruša, "poglejte, sam zlodej je tukaj." "Glej vendar tam pri dverih črnega kozla, to nič drugega, kakor hudi duh v živalski podobi." "Da, da, zlodej je, ki je prišel sem molit naše sveto opravilo, zarotite ga,drugače še koga obsede!" Kolom an Šef je spoznal, da so se njegove besede le prehitro uresničile, zato se postavi pred razpelo križanega, dvigne roke in reče s svečanim glasom: "Peklenski duh, ki si se pokazal v podobi črnega kozla z rogovi, zarotlm te pri svetosti tega kraja, ne skušaj nas, ki smo verni ljudje, ne najdeš pri nas takšnih, ki bi tebe poslušali — pOberi se in zgini v najtemnejši kot tvojega peklenskega kraljestva, tam razširjaj svoj smrad — v imenu križanega — zapusti svetišče!" Rekši postavi se pred kozla in dvigne obe roki proti njemu. A glej, kozel se postavi po koncu na zadnje noge ter se zaleti v Kolomana Šef, da se prevr-že in podere obenem mizo, na kateri so bila različna od udeležencev prinešena jedila, da so se zakotalila po tleh; kozel plane po razpršeni zelenjavi ter hoče hrustati sočno sočivje. "Poglejte vendar hudobneža, še božje darove hoče požreti, kakor bi ne imel v peklu dosti žerjavice, udarite zlodeja," kričijo okoli stoječi. A ostalo je le pri kričanju, kajti vsak se je le bal, ker s hudim duhom se ni šaliti. To priliko je kozel izkoristil, da je spravil pod krov svojega života najlepšo zel j nato glavo. "Kaj pa gledate, ali ste bojazljivci, ali vas ni sram, da ste možje," kriči Maruša vsa iz sebe, "če se vi ne upate, ga bom pa jaz." To je pomagalo. V trenutku, ko se je spravil kozel na daljno sočnato sočivje, je dvignil krepek fant iz Porčiča svojo palico ter udaril kozla po hrbtu, da je odskočil ter se pognal skoz d veri, pri tem pa še podrl nekaj žensk na tla, da so skoraj omedlele samega strahu. "Pustite mojega kozla pri miru, saj ni zlodej," sliši se' naenkrat jokajoč glas mlade deklice, ki je stala pri oknu. In tako je tudi bilo. Pinteričeva Nanika iz Sent Lenarta je bila kaj radovedna, kaj se bo vse godilo v kapelici skakačev. Zato se je ti-homa ukradla od doma na ta način, da je šla skoz hlev ven na prosto. Imena pa je kozla, ki ga ji je podarila teta o Veliki noči in ki ga je tako razvadila, da ji je sledil povsod, kamor je šla. Bil je pohleven, imel je samo razvado, da se je vsakomur, ki mu je nastavil odprte roke, postavil po koncu in ga tudi potrkal. Tako se je zgodilo tudi danes. Nanika je zapazila svojega tihega spremljevalca, ko je Šef ravno izrekel svojo zarotitev. Hotela je odvesti svojega ljubljenca, a nesreča z voditeljem skakačev se je že zgodila; ujela je rogatca v trenutku, ko je dobil krepek udarec po hrbtu. Hitro je zbežala z njim domu, saj jo je bilo tako sram, da se je moralo pripetiti to ravno njej. Nekateri poredneži so se smejali, večina navzočih pa je le ostala prepričana, da je bil sam peklenšček. Koloman Šef je uvidel, da bi lahko trpela cela stvar vsled tega dogodka, zato se postavi ob križ in pravi s povzdignjenim glasom: (Dalje prih.) "Blagoslovljen vaš prihod. Naš Zveličar, katerega grob je še v daljnem Jeruzalemu, gleda z veseljem na danes zbrano množico, ki kaže razumevanje za to, kar se godi. Kristus se je prikazal meni v sanjah, kakor je bil na križu, ter mi velel, da postavim tukaj kapelico, kamor prenesejo angel j i božji grob, da ga Turki ne oskrunijo. In glejte, naše dobre roke so pripomogle, da se je v kratkem času postavil božji hram. A sami vidite, da je ta prostor še dosti preozek. Kristus želi veličastno stavbo primerno svetišču, ki nastane tukaj. In na kak način kaže to? Glejte, to so čudeži, ki se godijo skoraj vsak teden, ali niste slišali, koliko jih je ozdravelo, celo slepi sedaj vidijo in zadnji slučaj, ko je vstal Lukašicev sin od mrtvih,ali ni to migljaj božji, da mora stati tukaj cerkev." "Da, da, tako je," pritrdijo okoli stoječi, "Kristusu se ne smemo ustavljati." In Koloman Šef nadaljuje: "Da pa najdemo milost božjo in se je skaže-mo vredne, moramo delati pokoro. Vsi smo že preveliki grešniki, dosti hudobije je še v nas, zato moramo trpeti muke, kakor jih je trpel naš Zveličar. Naša družba hoče odvrniti vse nesreče, ki pretijo svetu vsled hudobije ljudi. Kdor je z menoj in z našimi nauki, naj stori kakor jaz." RekoČ se vrže na tla ter se bije z rokami po glavi in prsih. Množica to videč, pade na tla, vzdihuje, se meče sem in tja, se tepe z rokami ter zavija oči in se trese po celem telesu, kakor bi jo lomil krč. "O kristjani, "zakriči sedaj Pečnikova Tona iz Ruperč, "to še ni prava pokora, Bog hoče še več od nas." Rekši vzame bič, razgali zgornji del telesa in se začne bičati tako močno, da ji teče kri v curkih po-telesu. "To je prava spokomica," šepetajo nekateri, "še mi storimo tako." In kakor v trenutku se razgalijo najbolj navdušeni ter tepejo z rokami in praskajo, zopet eden drugega objemajo, se mečejo na tla, valjajo po trebuhu in po hrbtu. Zdajci zakriči Maruša od Sv. Benedikta, ki se je tudi razgalila in tepla s šibo polno trnja. "O kako sem srečna, glejj^, lep angel stoji nad kapelico, ves je v svetlobi in kaže proti jutru kakor bi hotel reči: od tam nesejo angelci božji grob, o, hvalite Boga, Kristus nas je ir-slisal, vstrajajte v trpljenju." Navdušeni od teh besed so se vrgli vsi na tla, javkali, se premetavali sem in tja, moški in ženske, vse križem, so bičali nekateri sami sebe in tudi druge, da je nastal nazadnje takšen polom, da eden drugega niso razumeli. V najhujšem hrupu se dvigne zopet Koloman Šef, v obrazu je bil videti ves bled, oči so mu žarele na čudovit način in tresel se je po celem životu. S tajnostnim glasom začne: "Tovariši in tovarišice, Kristus je gledal, kako posnemamo njegovo trpljenje, glejte, zdaj se mi je prikazal njegov obraz, tako je mil in lep, o kako je zadovoljen z nami, kaže mi s prstom na kapelico, kakor bi hotel reči: tu je svetišče, kjer hoče imeti božji grob, bratje in sestre, vrzite se na tla, ki so sveta." Kakor zamaknjeni od teh besed, so padli vsi na tla in ostali v tem položaju nekaj časa. "Zginila je svetla prikazen," povzame zopet Koloman Šef, "ljudje, ki ste prišli, vstanite, zadostili ste volji božji! Zapomnite si, kar ste danes doživeli, ne dajte se pa zapeljati od skušnjav, ker marsikaj bo prišlo čez vas in hotelo Točnost VARCUJTE! Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Se priporočam! JOHN FALE Slovenska POPRA VLJALNICA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Tri plošče ................ ki jih priporočamo za ^^B^HH^^^HHjH^H Velikonoč JSJPlI VIKTOR % COLUMBIA Plošča štev. 23005 % "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" — 1. in ploš£a štev- 25130 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci. Stane 75c. "VELIKONOČNA" - 1. in 2. del, moški in ženskli glasovi. Plošča štev. 23008 NSSV "POD DVOJNIM ORLOM" — "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici. ^ gtane ^ Stane 75c. Knjigarna % Amer'ikanski Slovenec "s™oISRD' AL! BO PARIZ UNIČEN L. 1936? so se raznesle govorice o možnosti vojne med Francijo in Nemčijo. V Parizu in v drugih velikih mestih so bile prebivalstvu raz-dane maske proti plinom, ponoči pa so ljudje imeli priliko opazovati razne letalske vaje. Vlada je proglasila vse početje res samo za vaje in precej pomirila narod. Nemške agencije pa so vsak dan prinašale vesti o francoskih vojakih, ki da prestopajo mejo in počenjajo razne nepravilnosti. Reuterjeva agencija je protestirala zoper protinemške manifestacije, o katerih na Francoskem nihče ni nič vedel. Prinašala pa je tudi hujše izmišljotine, na primer: "V pristanišču Drusenheim je francoska patro-la streljala na nemško civilno prebivalstvo in ubila neko dete." Strasbourški prefekt je javljal vladi v Pariz, da se ob meji zadnje dni redno ponavljajo demonstracije mladih nemških nacionalistov, ki prepevajo nemške bojne pesmi in sramote Franci-ijo. Vlada je naprosila liste, da ! o teh demonstracijah niso prine- | sli niti besedice. 1 Dne 12. julija je nemški poslanik javil franc, vladi, da odhaja na svoj redni letni dopust v Berlin. Časniki so zabeležili to vest brez vsakega dostavka. V Franciji pa se je vendar opažalo neko čudno preseljevanje nemških državljarov: vsi so se vozili proti vzhodu. Povsod se je tudi pojavilo silno mnogo rezervistov in zvončniki so javljali, da so se začeli v odseku Metz-Thion-villa kombinirani vojni manevri, ki se raztezajo tudi ob Saar-skem ozemlju in vzdolž vse francosko nemške meje. Zaradi hude vročine pa so bile povsod odpovedane vojaške parade na državni praznik 14. julija. Množice niso imele niti najmanjšega pojma o grozeči vojni nevarnosti. Po nalogu vlade so se v kinematografih predvajali pomirjajoči filmi, pokazu.joči delovanje francoskih bombarderskih letal. Vrhovni vojni svet pa je zasedal brez prestanka. Na narodni praznik je zastavil ministrski preuseuniK vojnemu svetu toie 1 vprašanje: "Lahko se primeri, j da se bo nameravani nemški napad izvršil kak dan prej. Ali je ] za ta primer vse pripravljeno?" ] Poveljujoči general letalskih sil .je razgrnil zemljevid. "Po naših poročilih," je dejal in kazal rdeče točke 11a zemlje- ' vidu, "so se nemška letala zbra-Ia na vseh letališčih ozemlja Koln-Koblenz. Za primer napada gotovo uberejo smer po doli- -ni Moze in Oise naravnost 11a -Pariz. Naše obramone eskadre v : Bourgetu se lahko takoj vzdig- ■ nejo. Sestoje iz kakih 200 večse- , dežnih letal s tremi ali štirimi motorji, s posadko petih mož, s topovi in strojnicami, streljajo- ■ čimi na vse strani. Njih hitrost , je 250 km na uro, dvignejo pa se lahko 7000 m visoko. I < Dve sto privezanih belanov se . takisto lahko takoj dvigne v zrak. Med seboj so zvezani in tvorijo ponoči okoli Pariza nevidno obrambno mrežo. V teku ene ure bo na važnejše točke in strateške objekte padla g'sta megla. Kjerkoli dopušča b-ren,-so postavljeni stroji za proizvajanje ;negle, ki bodo ves Pariz zavili v bele oblake. V osmih linijah, ki jih morajo sovražna letala preleteli od meje do Pariza, je pripravljeno po 100 protiletalskih baterij, t. j. štiristo topov 75 m in 105 mm. Topovi so postavljeni v skupinah po 2, 4 in 6 komadov, vsak top ima na razpolago po par tisoč nabojev. Del topov je na avtomobilih, da lahko vsak čas iz-premene položaje. Razen tega imamo množico strojnic in žarometov, ko jih svetloba izpostavi sovražnika za cilj našim topovom." "Kako daleč so sovražna letala od Pariza?" vprašuje predsednik vlade. "Kakih 450 do 500 km, komaj dve in pol do tri ure vožnje. V ostalem smo razpostavili razvid-nike in poročevalce v gosti mreži po vsem našem obmejnem o-zemlju, da bomo v danem trenutku takoj obveščeni o začetku napada." "Koliko časa lahko preteče, preden dobite tako vest?" "Kake četrt ure potem, ko se je sovražnik dvignil v zrak in preletel mejo. "Koliko časa potrebujete, da Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Kakovost Točno« Poštenost A. F. WARHANIK —, LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ Črni križ pri Hrastovcu Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPfl EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE. Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK KARTE ZA TJA IN NAZAJ V III. RAZREDU $1 (\2 50 Od NEW YORKA do LJUBLJANE in nazaj . Izborne železniške zveze od Cherbourga, Breme ali Hamburga. Tudi redna odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD MM 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. ' CHICAGO, ILL. KRASNE velikonočne KARTE VELIKA NOČ bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo. Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljte............$ 5.75 1 Za $10.00 pošljite............$10.85 3 7.a $15.00 pošljite............$16.00 3 Za $25.00 pošljite............$26.00 \ Za $40.00 pošljite............$41.25 l si | Dinarji: % Za $ 2.70.................... 100 Din t| Za $ 5.00.................... 200 Din !< Za $10.00...................... 400 Din f. Za $12.25...................... 500 Din $ Za $24.00......................1000 Din 1 VČERAJ SO BILE NAŠE CENE: Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS ucuiu, ae uuuijo v Knjigarni Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voščil. Pri naročilu naj vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-lom ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novost. Prodajajo se Posamezen komad po . . . 15c Ducat po 10c vsaka. Naročilom je pridjati potreben znesek. — Po poštnem povzetju teh naročil ne pošiljamo. — Naročila se sprejema samo do 15. marca. v kuvertah velikost 8Vš>x5% s tiskanim slovenskim vošči-lom za Velikonoč, s krasnimi v več barvah tiskanimi podo- Vitimi C3/5 T?