PoStnlna pliCan * pilwtol
Spediziooe in tbbonameou potbli
Prezto • Cena Ur 0.50
V Ljubljani, v sredo, tl. novembra 1942-XXl
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe tlalilansbega (d tujega = Uredništvo Id oprava: Kopltarieva S. Ljubljana. = Joncesslonaria escluslv* pet Is pubbliclti d] provlnieuza Itaiianu Izvora; Onione PubblicitS Italiana S. A_ Milana	i	Redaztone Ammlnistrazione: KopiUrieva fi. Lublana =	ed	entera. Umoae PubbUciU tuilane S. L. Milana
& »
Bollettino no. 898
Efficaci attacchi aerei coniro la flotta anglo-americana nel Mediterraneo
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
In Egitto, la pressione avversaria sulle unita italo-germaniche, che slanno effettuando un nuovo schieramento, e stata contenuta nel corso di aspri combattimenti; in duelli aerei cinque apparecchi britannici venivano abbattuti da cacciatori te-deschi.
Sono proseguiti con successo, ne! Medilerraneo occidentale, gli attacchi dell’aviazione delPAsse contro le formazioni navali anglo-americane.
Ouesfa notte velivoli nemici hanno lanciato le bombe dirrompenli e incendiarie nei dinforni di Cagliari causando aleuni danni alPabitato di Uca; sono segnalati un morto e sei feriti.
Vojno poročilo št. 898
Nadaljevanje letalskih napadov na angleško-ameriško brodovje
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 898 pravi:
V	Egiptu je med zagrizenimi boji bil zadržan nasprotnikov pritisk na italijansko-nemške cdinice, ki se na novo razporejajo. V letalskih dvobojih je bilo 5 angleških letal sestreljenih po nemških lovcih.
Na zahodnem Sredozemskem morju so se uspešno nadaljevali napadi osnega letalstva zoper angleško-ameriške pomorske skupine.
Nocoj so nasprotnikova letala metala podi-ralne in zažigalne bombe v okolici Cagliari ja ter povzročila nekaj škode v naselju Uca. Poročajo o *nem mrtvem in o šestili ranjenih.
Hude izgube ameriškega in angleškega brodovja ob obalah francoske severne Afrike
Zaradi zimskega vremena manjši spopadi po kavkaškem bojišču V severni Afriki umik proti zapadu, angleško letalstvo ima pri
tem hude izgube
Hitlerjev glavni stan, 11. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V krajevnih bojih med Novorosijskem in Tuapsejem je bilo zavzetih nekaj važnih višin in so bili na več mestih odbiti sovjetski napadi.
Ob Terčku so posebno težke vremenske in krajevne razmere ovirale napad nemških in romunskih čet. Kljub močnim protinapadom smo v ostrih borbah napredovali.
Severovzhodno od Mozdoka so nemški napadi v močnih snežnih viharjih uničili sovjetski konjeniški polk in neko drugo skupino.
V Stalingradu udejstvovanje napadalnih oddelkov.
Na bojišču ob Donu so romunske čete v protinapadu odbile sovjetski napad.
Severozahodno od Voroneža je bilo več sovjetskih trdnjavic s posadkami vred uničenih.
Na severnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so letalske skupine izvedle močne napade na sovjetske oskrbovalne zveze. Močno natrpani kolodvori so bili razbiti, prav tako več vlakov in skladišč. Ponoči je bil zažgan kolodvor v Toropecu.
V severni Afriki so se nemške in italijanske čete umaknile dalje proti zapadu. Zaščit-nice so uspešno zadržale angleške čete. Pet angleških letal je bilo v letalskih bitkah sestreljenih.
Bojna letala in podmornice so v močnih napadih podnevi in ponoči pred obalo francoske severne Afrike napadle ameriško-angleške vojne in prevozne ladje in so dosegle nove uspehe. Ena križarka je bila zažgana, druga je bila močno poškodovana. Nadaljnjih osem trgovskih ladij je bilo poškodovanih s težkimi zadetki bomb, med njimi ena 19.000 tonska in ena 10.000 tonska prevozna lad ja. Podmornice so potopile, veliko ladjo za prevažanje čet s 14.000 tonami in uničila eno korveto. Ponoči je bil izveden napad na skupino nasprotnih križark. Dve sta bili torpedirani, ena izmed njih je eksplodirala, pri drugih pa zaradi dima ni bilo mogoče ugotoviti točnega učinka.
Poročilo vrhovnega načelnika milice na važnem sestanku
Rim, 11. novembra, s. Včeraj zjutraj je vrhovni poveljnik milice podal poročilo 156 poveljnikom legij na narodnem ozemlju. Prišli so tudi poveljniki odseka, načelniki protiletajske, mornariške in obmejne milice, glavni zvezni častniki velikih mobiliziranih enot in višji častniki vrhovnega poveljstva.
Ob zaključku poročila so bili tudi ministrski tajnik stranke, podtajnik zunanjega ministrstva, poveljniki legije, ki so se vsi vrnili iz vojnih vrst, mnogi pohabljeni in ranjeni v sedanji vojni. Ti so obširno poročali o uspešnem delu legionarskih edinic ter izpričali, da- oborožene črne srajce ob začetku tretjega desetletja vlade bolj ko kdaj prej drhtijo v veri, s katero so se zbrali pod liktor-skim znamenjem z eno samo žolezno voljo, da se bodo borile.
General Galbiati je vsem naročil, naj podvojijo pomoč družinam tovarišev, ki na vseh bojiščih skrbijo za vojaško vnemo milice ter v naglem obrisu prikazal politični in vojaški položaj. Nato je podal navodila, po katerih bodo z naborom mladih sil legije še bolj okrepili. Poročilo je spremljalo vzdušje toplega tovarištva in po zaključku so vsi vzdignili soglasni strastni legionarski klic: Ducel
Popoldne so se zbrali na razstavi revolucije, kjer jih je sprejel tajnikov namestnik stranke Ra-vasio. Poveljniki milice so nato v globoki zbranosti obstali pred spomeniki, ki spominjajo na žrtve in junaštva večera pred revolucijo, za katero so se prvi bojevali in o kateri priča neminljiv duh vdanosti črnih srajc na vseh bojiščih, da bi bila Italija velika in taka, da se je bodo drugi bali.
Angleški bombniki so v pretekli noči napadli nekaj krajev v severni in severozahodni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo manjše izgube. Večje število angl. letal je bilo sestreljenih.
Mornariško topništvo je obstreljevalo Dover.
•	* Berlin, 11. novembra. s. Kakor 6e je izvedelo iz vojaških krogcv, so nemške in slovaške čete na zahodnem Kavkazu zavzele več višin, ki eo posebno važni za bodoče nastope in 60 zavrnile vse protinapade Sovjetov, s katerimi 60 se ponovno skušali polastiti izgubljenih postojank.
Ob gornjem teku Tereka so nemški napadalni oddelki osvojili novo ozemlje. Kljub mrazu, megli in snežnim viharjem so nemške skupine strle opupni sovjetski odpor ter zavzele več važnih točk zahodno od georgijske vojaške ce6te. Po poslednjih bojih se zdaj bijejo tam v hudih bojih od hiše do hiše.
Na drugih točkah so sovjetske čete s podporo oklepnikov in topništva vseh vret napadale, a so bile vselej zavrnjene. Severozahodno od Moždoka so nemške sile v 6negu in mrazu nenadoma napadle boljševiško konjenico ter jo pognale iz njenih postojank. Sovjetska pehota je zaman prihitela na pomoč razkropljeni konjenici. Nemški oddelki 60 z naglim nastopom nasprotnika docela potisnili nazaj. Tudi poslednji konjeniški oddelki so bili premagani. Osiro streljanje nemških strojnic je boljševiško konjenico dobesedno pomedla.
Poleg tega se je iz nemških krogov izvedelo, da je temperatura na Kavkazu padla na pet stopinj, na severu pa je že padla na dvajset 6topinj pod ničlo. Don in Volga sta na mnogih krajih gornjega teka že zamrzla. Majhne reke in potoki so tudi že zamrzli in zaradi mraza so močvirne pokrajine na severnem odseku vzhodnega bojišča pokrite z ledom, tako da je prehod pehote in topništva lažji.
Churchillove izjave o položaju v Egiptu in Afriki
Rim, 11. novembra, s. V govoru, ki ga je kakor p>onavadi imel na vsakoletni pojedini, katero prireja londonski župan, je Churchill dejal, da je bitka v Egiptu »kakor je pomembna sama po sebi, bila zamišljena in sklenjena kot predigra v veliki nastop, ki so ga začele Združene države na zahodnem koncu Sredozemskega morja. Predsednik Roosevelt je početnik tega nastopa, jaz pa njegov pridni in vneti pomočnik.«
Zanimiva točka v govoru je bila tista, ko je Churchill med vrsticami ugovarjal številnim uglednim ameriškim glasovom, ki trdijo, da se Združene države ne mislijo boriti za ohranitev angleškega imperija in da bo treba položaj, kakršen je v Indiji, do dna spremeniti. Tu je treba pojasniti nekaj. Imam trden 6klep, da bomo držali vse, kar je našega. Nisem postal kraljev ministrski predsednik, da bi vodil razprodajo angleškega imperija.
Položaj v francoski severni Afriki v bistvu
nespremenjen
V Maroku imajo Francozi oblast trdno v rokah
Rim, 11. nov. s. Položaj v Maroku in Alžiru se zdi, da se ni bistveno spremenil. V Maroku nadaljujejo francoske sile z odporom ter imajo na več točkah v rokah pobudo zoper ameriške izkrcane oddelke. Zanikujejo* nova domnevna izkrcanja v Agadirju in Mogadorju. Blizu Casablan-
*	ce je topniški ogenj uslavil nasprotnikovo kolono,
Maršal Petain prevzel vrhovno poveljstvo francoske
s, mornarice in letalstva
vojske,
Rim, 11. novembra, s. Maršal Petain je sam prevzel poveljstvo nad francosko vojsko, mornarico in letalstvom. Pisarna državnega poglavarja v Vichyju je včeraj ob 12.30 sporočila tole:
Maršal Francije, državni poglavar je sprejel naslednji sklep:
>V odsotnosti admirala Darlana prevzemam od danes dalje vrhovno poveljstvo nad mornarico, vojsko in letalstvom. Za zdaj morem dati eno samo naročilo: »Vsakdo naj izpolnjuje svojo dolžnost z disciplino, v rodu in hlAdnokrvno.c
Francoskim admiralom in generalom v Severni Afriki je Petain poslal naslednje sporočilo: »Dal sem zapoved za odpor proti napadalcu. Dano zapoved ponavljam.«
Kakor je znano, vodi v Maroku odpor general Nogues, ki je zvest vichyjski vladi. Manj jasen pa se zdi položaj v Alžiru, kjer se še vedno nadaljuje odpor zlasti okoli Orana, položaj admirala Darlana v mestu Alžiru. Darlan in general Juin sta v začetku ameriškega nastopa šla v Alžir in sta med drugim tudi vodila odpor tega mesta, ki se je po drugi strani kmalu nato nehal. Admiral Darlan naj bi bil še vedno v Alžiru in an-gleško-ameriška poročila ga hočejo prikazati kot »gosta« poveljstva izkrcanih čet in ne kot jetnika Vrh tega poročajo, da je general ChateJ mogel dospeti v Constantine ter od ondod prevzeti upravno vodstvo Alžira.
Kol važen prispevek za presojo položaja omenjajo, da je odpor francoskega vojnega brodovja, ki je dozdaj bilo pod Darlanoviin nadzorstvom, v
Alžiru in Maroku doslej bil posebno zagrizen in hud. Judi general Eisenhowei\ vrhovni poveljnik angleško-ameriških izkrcanih čet, je z obžalovanjem moral ugotoviti, da je ta odpor zelo živ in uspešen, čeprav je v poprejšnjih poročilih zaradi propagande oznanil, da ni bilo pričakovati s francoske strani nobene resne ovire in da nanje tudi niso naleteli.
vi
Japonska sodba o nesramnem angleško-amerikanskem napadu
Tokio, 11. nov. s. List »Japan Times« se ba-z anglosaškim napadom na francosko Severno Afriko in pravi, da so Združene države silno nesramne. V nenasitni požrešnosti in pohlepu po svetovni nadvladi so Združene države potegnile krinko z obraza in zavrgle sleherno načelo mednarodnega prava in zagrešile nov zločin nad nevtralno državo. Amerika je zavrgla svojo zgodovinsko prijateljstvo s Francijo na odvraten način. Rooseveltov cinizem ne pozna več meja.
Buenos Aires, 11. novembra, s. Ameriški mornariški minister Knox je dejal, da zmage nad Rommelom še nimajo v rokah in da je nasprotnik spreten. Možno je, da bi Rommel dobil ojačanja in bi ee bitka spremenila v dolgoročen boj. Zaradi tega je neumno vpiti o zmagi, dokler še ni bila dosežena.
Rojstni dan Kralja vojaka
mmm
mm . m
prihajajočo iz Fedale. Nastopila je tudi oklepnica »Jean Bart«. Z vojaškega gledišča se postojanke v bistvu niso znatno spremenile, s političnega gledišča pa kaže, da je oblast trdno v rokah francoskih oblasti, ne da bi bilo kaj novih poročil o ognjiščih odpada.
V	Alžiru se zdi, da je položaj bolj zmešan. Boji so posebno zagrizeni pri Oranu. Ameriške sile prodirajo ob podpori oklepnih vozil v to mesto in ga skušajo obkoliti, a še vedno srečujejo odpor. Francozi so odklonili ponudbo za premirje, ki jo je poslal poveljnik izkrcanih sil, ter se naprej bore. V Alžiru ter na predelu okoli njega ni važnih novic. Izkrcevalna vojska se je delno pomnožila. Bili so letalski alarmi ter napadi osnega letalstva na pomorske sile. Kar pa se tiče Maroka. ,‘lžira in celo Tunisa, širijo angleške in ameriške radijske postaje hudournik zlaganih in nasprotujočih si novic, ki jih prinašajo z najrazličnejših prestolnic ter jim včasih pripisujejo celo očetovstvo Vichyja. očitno zaradi tega, da bi zmešale karte ter zmedle upirajoče se sile v francoski severni Afriki.
Vichy, 11. nov. s. Ob 21 je francosko informacijsko ministrstvo s]>orpčilo sledeče: Po |x>ločilih, ki so prispela iz Severne Afrike, se da vojaški položaj, kakršen je bil včeraj oj>oldne, označiti takole: Poročila iz tujih virov, da so Ame-rikanske čete vkorakale v Tunizijo in da sedaj napredujejo proti Bizerti, so neutemeljena. Ob marokanski obali se je vreme poslabšalo in na Atlantiku nastajajo s tem ovire pri dovažanju ojačenj in oskrbe za amerikanske oddelke, ki so se tam izkrcali. Naše čete nadaljujejo s svojimi nastopi brez obotavljanja. Posebno je treba pohvalno podčrtati podporo maroških in oranskih čet in prispevek ki ga je bojna ladja »Jean Bartc dala za obrambo Casablance. Mornarica in letalstvo sta na delu navzlic izgubam, ki sta iih imela. Pri Oranu so v teku hudi boji. Naše čete dajejo ogorčen odpor. Pristanišče je neuporabno.
V	Casablanci je bil nasprotnik včeraj zadržan in ni mogel napredovati V marokanskih vodah Je topniško streljanje z ladje »Jean Barth« preprečilo neki ameriški vojni ladji nadaljnje zasledovanje dveh naših torpedovk.
Rim, 9. nov. s. Francoski odpor v Maroku se nadaljuje v obliki protinapadov na področja, kjer so se izkrcale ameriške oborožene sile. Pomorski
Danes praznuje Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar Viktor Emanuel III. rojstni dan. Letošnji njegov rojstni dan pada v razdobje najsilovitejših naporov italijanskega naroda, da si po zaslugah svojega orožja pribori v Evropi in v svetu mesto, kakršno zasluži. V tem prizadevanju kakor pri vseh poprejšnjih, ki so pripravijala Italiji pot do imperialne veličine, je bil njen vladar vedno prvi vojak svojega naroda, saj je njegova vladarska doba vsa, z majhnimi presledki, potekala v vojnah, ki so Italiji dale tisto, kar ima, ter jo ovenčale s slavo, ki ji zlepa ne najdemo primere. Italija ve, kaj je svojemu vladarju-vojakn dolžna, zato se danes resno, a tembolj navdušeno zgrinja okoli Viktorja Emanuela III., želeč in trdno verujoč, da jo bo tudi v tem velikanskem bojn povedel do konca po tisti poti, ki jo je njegovo življenje edino poznalo: po poti zmage in veličine.
Turčija v boju z draginjo, veriženjem in špekulacijo
Ankara, 11. nov. s. Včera j se je začel v Ankari veliki parlamentarni teden, v katerem bodo v zbornici obravnavali in sprejeli številne postave, ki naj bi pobijale draginjo, preprečile veriženje in odstranile druge neprilike, kakor je bil to napovedal predsednik republike v svojem govoru 1. novembra. Poročajo, da bo danes predsednik vlade Saradžoglu sporočil parlamentarni skupini narodne stranke sklepe, ki jih , bo vlada sjioročila v četrtek narodni skupščini. Navzlic skrivnostnosti, v katero so zavite odločitve vlade, se je vendar zvedelo, da bodo prisile v razpravo naslednje tri točke političnega in socialnega značaja. I. Strogo nadzorstvo nad vsemi cenami na domačem trgu in pri izvozu. 2. Državno nadzorstvo nad zalogami živil ter industrijskimi surovinami. 5. Uvedba najstrožjih kazni za verižnike in vojne dobičkarje.
V	nekaterih krogih pričakujejo, da bodo ustanovljena posebna sodišča za socialno in go-8j>odarsko obrambo ljudstva. Nekateri listi ob tej priložnosti omenjajo zloglasna sodišča »za bramlKi neodvisnosti«, katera je ustanovil Izmet paša, ko je bil načelnik vlade v viharnem času, ki je prijel po vojni za neodvisnost. Liberalni ukrepi, ki so bili v Turčiji prvi hip izdani, so dali zagona vsemu kopičen ju, trgovini, veri-ženju in to je bilo usodno, ker je povzročilo gospodarsko krizo in oškodovailo manj premožne sloje, to se pravi veliko večino ljudstva. Na. to krizo odgovarja sedaj turška vlada z drakonič-nimi ukrepi, ki pa se ravnajo po zgledu iz totalitarnih držav, katere so posnemali zaradi njene .potrebe tudi v Angliji in Združenih državah.
spopadi se nadaljujejo v vodah pred Casablanco. Medtem ko se odpor v Alžiru nadaljuje zlasti na področju Orana, je bila za področje mesta Alžira samega dogbvorjena ustavitev sovražnosti med vrhovnim j>oveIjnikom Severne Afrike, ki je bil v to pooblaščen od admirala Darlana, in j>oveljni-kom izkrcevalnih čet. Sklenitev tega premirja, ki je omejeno samo na mesto Alžir, pojasnjujejo v Vichyju z oziri na civilno prebivalstvo, ki ni moglo biti pravočasno izseljeno, in kot dogodek povsem krajevnega značaja, ki ne more vplivati na voljo Severne Afrike, da se upira. Francoske čete v Alžiru, ki jim je bilo puščeno orožje, so priprte v vojašnicah. Letališča v Alžiru so zasedena, medtem ko je letališče v Oranu tudi po boju še ostalo v francoskih rokah. Po uradnih ameriških in angleških priznanjih, je bil neki prevoz severnoameriških čet torpediran in potopljen. Razen tega sta bili po obalni obrambi v Alžiru potopljeni dve angleški torpedovki. Potopljen je bil tudi en severnoameriški rušilec.
. |
Štev. 258.
Delo Vis. komisarja za kulturne in socialne^ ustanove
Visoki komisar za drž. gledališče
Visoki komisar je pretekle dni v vladni palači proučeval vprašnja, ki se tičejo državnega gledališča, v navzočnosti šefa Tiskovnega in Propagandnega urada dr. De Cecca, inšpektorja za tehnično službo inž. Farine, ravnatelja računovodstva rag. Celaschi-ja, ravnatelja opere Vilka Ukmarja, glavnega tajnika držav, gledališča Darijana ter arhitekta Černivca.
Na sestanku so podrobno pretresali vsa nujna dela in vprašanja, predvsem ekonomski položaj osebja, v prvi vrsti pa položaj pogodbenih nastavljencev.
Visoki komisar za okrepitev ljubljanske zastavljalnice
Visoki komi6ar je predsedoval v vladni palači sestanku za okrepitev mestne ljubljinske zastavljalnice.
Na sestanku 60 bili navzoči: šef kabineta Vice-prefekt dr. Bisia, župan gen. Rupnik, podžupan Ci-ceprefekt dr. Trancnida, ravnateli ljubljanske podružnice Banko d’Italia, rag. Bilancioni, predsednik , Hranilnice za ljubljansko pokrajino Avsenek. rav- j natelj zastavljalnice dr. Rudolf, izvedenec rag. To-
soni in predsednik občinske podporne ustanove Campana.
Po podrobnem poročilu izvedenca ,in dr. Rudolfa o sedanjem položaju zastavljalnice, je Visoki komisar izdal odredbe, da se izvedejo potrebni ukrepi, ki bodo ustanovi aovolil razviti v polni meri zlasti pa v sedanjem trenutku njen'- obsežno nalogo socialnega podpiranja.
Podal je smernice, da se dajo zastavljalnici na razpolago potrebna finančna sredstva za redno izvrševanje njenega delovanja.
Ekscelenca Grazioli je razen tega odobril že izdane ukrepe za izplačilo polic za zimsko obleko potrebnih družin in je zvišal že nakazani znesek v to svrho od 50.000 na 65.000 lir s soudeležbo občinskega podpornega odbora v Ljubljani.
Brezplačni obedi v otroških zavetiščih
Visoki komisar je odredil, da se prične dne 16. t. m. brezplačno razdeljevanje obedov v vseh otroških zavetičih glavnega mesta in pokrajinskih središčih, kjer ta oblika podpiranja trenutno še ni bila izvedena.
Tega novega ukrepa Vlade v korist potrebnim otrokom ljudstva bo deležnih nad 400 otrok.
Bajke o partizanskem junaštvu se razblinjajo
Ljubljana, 11. novembra.
Vasica Draga leži približno pol ure hoda od Stične pod vznožjem Polževega. 'Kakor povsod drugod, se je tudi tam osnovala vaška straža, ki si je nadela častno nalogo, da v kali zatre pojav komunizma na slovenskih tleh in tako prepreči nadaljnje prelivanje bratovske krvi. Slovenski fantje 19 možje zlepa ne bodo pozabili, koliko nepopisnega gorja in koliko neprecenljive škode je »osvcibodilna« fronta naprtila podeželju na rame. Njihova volja je neomajna; ne bodo se dali ustrahovati od komunističnih groženj, šli bodo po začrtani poti do cilja. Temeljito hočejo očistiti dolenjske gozdove te kužne bolezni, ki se je bila že nevarno razpasla in hotela uničiti vse, kar je še dobrega v nas. Fantje in možje vedo: ta kužna bolezen — komunizem — ne priznava ne Boga ne posmrtnosti, smeši domoljubni čut, rahlja temelje družinskemu življenju, tepta najosnovnejše pravice in svoboščine slehernega posameznika- Kratko in malo: hoče napraviti iz človeka navadno žival brez duše in srca.
Cele družine obsojene na smrt
Vaška straža v Dragi se odlikuje po odločnosti in hrabrosti, ki jo je nekajkrat že dejansko izpričala. Poročali smo že, da je ujela dva brata partizana, izmed katerih je bil starejši znan partizanski kolovodja. Pozneje je prijela še nekega moškega, za katerega je dokazano, da je bil nevaren partizanski ogleduh in ovaduh. Komunistični klatsži v hosti so si zaradi tega vzeli Drago na piko, zlasti pa ugledno in spoštovano Sadarjevo družino, ki so jo — kakor mnogo drugih družin v stiški fari — obsodili na smrt. Naivne duše, ki so še zmerom prepričane, da morajo žrtve komunističnih morilcev »že kaj imeti na vesti«, naj pridejo v Stično, da jim zaupno povemo, kakšne in katere družine so komunisti obsojali na smrt! Zdaj so oz-/dravljene tudi te in bodo z vsemi silami podpirale delovanja vaških stražarjev.
Polomija komunistične partizanske vojske postaja vsak dan očitnejša.
Zahrbtni napad na Spodnjo Drago
V	noči od 23. na 24. oktobra se je trojica partizanov priplazila iz hoste in hotela pod zaščito tovarišev, ki so se s strojnicami utaborili na robu gozda, »jurisati« na Sadarjevo hišo. Njihovi nameni so bili otipljivi: hoteli so Sadarjevo družino dobiti v roke in ji požgati domačijo. Toda nočni roparji so delali račun brez krčmarja. Naleteli sa na hud odpor — dveh fantov stražarjev, ki sta pred hišo budno stala na preži. Napadalci so začeli iz hoste streljati s strojnicami, eden izmed stiskih fantov, ki se odlikuje po posebni prisebnosti in ravnodušnosti, pa je na ta partizanski »pozdrav« spoštljivo odgovoril z ročnimi bombami- Bila je svetla mesečna noč, zato je ra-zločno videl, kako je eden izmed napadalcev zadet omahnil. Partizani — kakor znano — svojih ranjencev ne pustijo obležati, ker se boje, da bi se nasprotnik okoristil z njihovim priznanjem, zato so tudi nočni roparji svojega ranjenca vlekli s seboj. Vseh partizanov je bilo približno 20. Dvajset partizanov je torej »junaško« bežalo pred enim samim stražarjem, kajti drugemu stražarju je kmalu odpovedala puška in tako je vso težo zahrbtnega komunističnega napada nosil njegov tovariš.
Drugi napad na Drago
Prvi napad je bil okoli 11 ponoči, okoli 2 ponoči pa je sledil drugi napad, tokrat mnogo hujši. Med napadalci je bil tudi preostali Erjavčev fant, p. d. Poljančev iz Oslice pri Krki, brat ujetih dveh partizanov. Vsi trije bratje so bili še pred »osvobodilnim« gibanjem na glasu kot nepoboljšljivi vaški zdražbarji in pretepači, iz kakršnih se je OF pač rekrutirala. Napadalci so na vsak način hoteli stresti svoj divji bes na Sadarjevo družino. Stražarjema, ki sta še zmerom budno stala na preži, sta se pridružila še dva stražarja, ki sta bila na pa-troli. Ker pa je bila premoč na strani nočnih roparjev — bito jih je okoli 30 — le prevelika in bi štirje stražarji samo s puškami in ročnimi bombami pač ne mogli dolgo kljubovati kroglam, ki so kot toča švigale iz komunističnih strojnic, je eden izmed njih zatrobil na pomoč. Preden pa je pomoč prišla, se je razvnela huda bitka med nasprotnima taboroma. Stražarji so do zadnjega odbijali vse napade. Eden izmed fantov si je izbral zaklonišče v jami za apnenico in od ondod uspešno obstreljeval sovražno postojanko. Komunistična bomba, ki se je razpočila komaj pol metra od njega, mu je ranila členke na roki in ustnice. Kri je začela polzeti iz rane, toda pogumni stražar je vztrajal vse dotlej, dokler ni prihitela četa 15 stražarjev na pomoč. Le-ti so se utaborili za obzidjem dražan-ske podružnice. Obojestransko streljanje je trajalo do pol petih zjutraj.
Ko so nočni napadalci zavohali, da prihaja od nasprotne strani še četa vojakov, so pobrali šila in kopita in jo ucrvli v gozd. Koliko ranjencev so odvedli s seboj, ostane zaenkrat njihova skrivnost. Izmed stražarjev je bil neznatno ranjen samo zgoraj omenjeni. Pač pa.je dodobra preluknjana od komunistične svinčene toče — Sadarjeva hiša- To je ves »uspeh« komunističnega nočnega napada.
Štirje stražarji v partizanskem taborišču
Dan poprej se je 28 fantov vaške straže prostovoljno javilo svojemu poveljniku, da gredo na oglede v samotne okoliške vasi na severni strani Stične. Le-tam se je zadnje čase potikala večja tolpa komunističnih »bojevnikov«. Njihovi poveljniki so očitno hoteli razpršene in demoralizirane oddelke svoje »vojske« spet zbrati, da bi uspešneje strahovali redka naselja, ki še niso oborožena. Utaborili so se v neki grapi blizu vasi Poljane, ki leži poldrugo uro daleč od Stične v hribih. Prejšnjo sredo zvečer je itali janska posadka izpod Ivančne gorice s topovi streljala v ono smer in nekajkrat zadela osrčje partizanskega taborišča. Imeli so več mrtvih in ranjenih. Tla so jim postala prevroča, in razbežali so se na vse strani. En del komunistične »vojske« je krenil proti Primskovem. drugi del je baje ušel čez mejo, v taborišču je ostal le manjši del »mogočne« partizanske »armade«.
Vaška straža je pregledala vasi Dobrava, Pristava in Metnaj, toda o partizanih ni bilo ne duha ne sluha. Štirje najpogumnejši fantje od vaške straže so sklenili, da si gredo ogledat samo sršenovo gnezdo — komunistično taborišče. Šli so, oboroženi samo s puškami in ročnimi bombami. Ko so jih »hrabri« partiznnski bojevniki pred taboriščem opazili, so jo pobrisali v gozd- Fantje so si nemoteno lahko ogledali slovito taborišče, zgrajeno iz zasilnih bunker-
S štajerskega
V	Galiciji pri Celju sta se poročila Ašenber-ger Jožef in Videnšek Rozi. Poročil ju je tamoš-nji župnik g. Strnad
Smrtna kosa. V mariborski, bolnišnici je umrl roletni hlapec Ferdinand Pirš iz Maribora. V Žalcu je v visoki starosti 84 let umrla zasebnica Marija Globovšek roj. Vabie. V Ptuju je umrl 70 letni trgovec in posestnik Ferdinand Štros. V zdravilišču Topolšici je po dolgi bolezni umrl v naj lepši moški Hobi 39 letni Iv. Franc, kapitan Donavske paroplovne družbe. Mnogo let jeslužil v Novem Sami. Rajni je bil rodom iz Ptuja, kjer ima njegova mati, ki je z nj^m izgubila edinega sina. trtfiko. Truplo bodo pozneje prepeljali v Ptuj. V Celju so umrli: Mihael Roztnan, Vinko Kokelj, Anton Kamerer in Jožef Verdelak, vsi iz Celja; .Rozika Kobula iz fopol pri Rogaški Slatini, Anton Strašek iz Stranj pri Šmarju. Marija Glu-
*	šič roj Vanovšek iz Lipja pri Dobrni, Franc Pustoslemšek iz Tiroseka pri Gornjem gradu, Mihael Novak roj. Založnik iz Šentjanža, Ana Magrič z Male gore pri Braslovčah, Jožefa Žil-nik roj. Razgan iz Orle vasi pri Braslovčah in Blaž Zagoričnik iz Belih vod« pri Šoštanju.
Mariborsko življenje. V drugi polovici okto-l?ra je t-ilo v Mariboru 28 poroK Zabeleženih je bilo 108 rojstev (54 dečkov in 54 deklic); umrlo je j4 oseb in sicer 16 moških in 18 žensk.
Roman o celjskih grofih, ki ga je napisala pokojna pisateljica Ana Waniprechtsamerjeva s Planine nad Sevnico, je izšel te dni v novi izdaji v Gradcu. Roman je izhajal aprila 1933 v graškem dnevniku »Tagespost«. Iti je preteklo nedeljo tudi objavila daljši čl(anek ob priliki ponovne naklade.
0 prirodnem načinu življenja je prišel na Spodnje Štajersko predavat zdravstveni poverjenik za Štajersko dr. Heliodor Loschnigg. Prvo predavanje je bilo 5. t. m. v kinematografu na Stolnem trgu v Mariboru.
»Slovenčev koledar« bo za mesto in za deželo!
S Hrvaškega
Poglavnik je osebno odlikoval polkovnika italijanskega glavuega štaba Giana Carla Rea s krono kralja Zvonimirja l stopnje 7. zvezdo in meči. Kot je znano daje visoko odlikovanje počaščencu pravico do viteškega naslova.
V7 zagrebškem živalskem vrtu se je število tamkajšnjih živali pomnožilo za nekaj eksotičnih živali. Iz praškega zverinjaka so dobili križance belega in modrega fauna Prav tako jo vrt dobil nov primerek severnoafriškega divjega ovna, ki živi v goratih predelili Sev. Afrike prav do Suda; na. To je zelo redka žival in jo živalski vrtovi zelo čuvajo. V vrtu se je nadalje pomnožila tudi družina veprov. Dobili so mladiče.
V	Karlovcu so začeli s tečaji italijanskega jezika. Priiavilo sp ie zelo veliko slušateljev.
Preteklo nedeljo so imela številna kmečka pevska društva velik.koncert, na katerem so odpeli po nekaj pesmi. Pevski koncert je izvedla hrvaška pevska župa sMatija Gubecc.
Najlepša knjiga letošnjega leta bo »Slovenčev koledar«
Za regulacijo Drave V bližini Varaždina je odobren kredit 3 milij. kun. Z deli so že pred časom začeli, tako da je dozdaj regulirane že 800 metrov struge na najbolj nevarnih krajih, do popolne ureditve je še treba regulirati 400 m brega. Verjetno je, da bodo po teh delih regulirali Dravo še na drueili mestih, kier voda izpodkopuje bregove in dela škodo, s tem da odnaša zemljo.
V Travniku so ustanovili čebelarsko društvo, katerega glavni namen bo pospeševati čebelarstvo v teh krajih, lit so sila bogati čebelne paše. Društvo bo imelo hvaležno nalogo v teh krajih razširjati umno čebelorejo,
V prihodnjih tednih bo odšla zagrebška Filharmonija na krajšo koncertno turnejo v Sofijo. Filharmonija bo v Sofiji izvedla tri velike koncerte. Na teh koncertih bodo izvajali tudi številna dela hrvaških skladateljev.
Razne zadeve iz sodne dvorane
Ljubljana, 10 nov.
Pred dnevi je bilo objavljeno kratko poročilo, da niso oni obdolženci, ki so obtoženi zaradi lažnih prijav oblastem, deležni amnestije, da torej brezvestni in maščevalni ovaduhi, ki spravljajo druge v veliko nesrečo, ne morejo računati na dobrote amnestije, in da se proti njim izvede po zakonu predpisano kazensko postopanje z večjo strogostjo. Mnogi so to poročilo brali z velikim zanimanjem in dostavljali tudi živahne komentarje, nekateri pa so hoteli, da bi bilo že sedaj objavljeno ime železničarja, ki je skušal z lažno ovadbo spraviti dva svoja stanovska tovariša ob kruh in ju spraviti v veliko nesrečo. Ime zaradi tehtnih razlogov začasno ni bilo navedeno, pač pa pride na dan, ko bo odrejena javna razprava na o'krožnem sodišču in bo izrečena sodba. Za lažne ovadbe določa še pri nas veljavni kazenski zakon .najvišjo zaporno kazen 5 let. Sodnik« pa je dana, pravica, da po svojem prostem prevdarku in z ozirom na vse važne
jev in Šotorov. Obogateni za marsikatero partizansko skrivnost so odrinili nazaj k tovarišem v Metnaj. S seboj so prignali vola, ki so ga zaplenili komunističnim roparjem. Vriskajoč in pojoč sc je nato vsa stražanska četa vrnila v Stično in tako javno manifestirala svojo voljo, da hočejo vsak partizanski poskus, zbrati razkropljeno čredo, zadušiti v kali. Znano jim je, da so komunistični partizani »junaki« samo takrat, kadar iz zasede napadejo neoborožene ljudi. Oborožena »bela garda« pa jim je vcepila tak strah v srce, da lahko mirnega srca rečemo: komunistični strahovladi na slovenskih tleh je odklenkalo, še bodo skušali tu pa tam uveljaviti svojo divjo jezo in maščevalnost, toda to bodo le še zadnji krčeviti sunki človeka, ki se zvija v smrtnem boju.
Vaška straža vrača lastnikom živino
še eno zanimivo okolnost je treba podčrtati.
Ko je neki kmet iz Blečjega vrha, občina Polica, zvedel, da je vaška straža zaplenila komunistom vola, je brž prihitel v Stično in na prvi |K)gled spoznal, da je vol njegova last. Komunistični roparji so mu ga pred tednom nasilno vzeli in ga odgnali neznano kam. Ko mu je vaška straža vola brez vseh ceremonij izročilu, je kmet ves navdušen in srečen vzkliknil;
»Vi ste pa res fejst fantje! Komunisti ropajo, vi pa vračate!«
Naj si na podlagi te resnične zgodbice vsak sam ustvari sodbo, kje je doma poštenje in kje ga ni!
okolnosti določi primerno nižjo kazen. Poprej so zaradi lažnih ovadb bili ljudje navadno obsojeni kvečjemu na kak mesec zapora.
Med pravniki je nastajo vprašanje glede obsega pojma »delitto«, ki ga navaja amnestija in ki ga vsebuje italijanski kazenski zakon in »zločinstvo« našega kazenskega zakona. Amnestijski odlok od 17. oktobra se je pač skliceval na pojem »delitto« v smislu italijanskega zakona. Primerilo pa se je, da je bila v smislu amnestijskega odloka odpuščena nekemu obsojencu kazen, ko je bil zaradi zločinstva tatvine obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora. Okrožno sodišče je rešilo, da je ta obsojenec deležen amnestije. Državni tožilec je prijavil proti rešitvi rekurz na apela-cijsko sodišče. V pritožbi se je državni tožilec skliceval na to, da je velika razlika med pojmom »delitto« med pojmom »zločinstvo«. V nadaljnih izvajanjih je kratko naglasil, da obtoženec ne more biti''deležen amnestije odnosno odpusta kazni. Apelacijsko sodišče je nre-jeilo njegovo mnenje ter razveljavilo Rešitev okrožnega sodišča o odipustu kazni.
40 letnica porotne dvorane
V	kratkem bo poteklo 40 let, ko je bila dne 1. decembra 1902 prva porotna razprava v novi porotni dvorani sedanje, takrat dozidane in svojemu namenu izročene justične palače. Dne 1. decembra omenjenega leta je bila prva porotna razprava. Pred zimsko porotno zaser danje je prišel kot prvi obtoženec neki kmečki fant, obtožen zaradi uboja, da je v fantovskem pretepu zaklal nekega fanta. Obtoženec je dokazoval, da je ravnal v silobranu. Porotniki so njegovemu zagovoru pritrdili. Bil je ta fant nato obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 3 mesecev ječe- Naslednji dan je bil neki starejši potepuh zaradi posilstva obsojen na 5 let ječe. Dne 3. decembra pa je bil v porotno dvorano velikanski naval, tako da je bila uprava justične palače prisiljena izdati posebne vstopnice. Ta dan sta prišli pred porotnike dve detomorilki. Prva elega.ntna in inteligentna gospodična — učiteljica, druga pa navadna kmečka dekla. Prva bogata, druga revna. Za prvi proces velika napetost. Obtoženko je z vso zgovornostjo zagovarjal pok. dr. Valentin Krisper. Zdravniki so podali svoja mnenja. Nastopale so priče. In naposled so porotniki podali svoj prostorek: Ne! Bila je oproščena. Prišla je druga, ki je vse priznala, kakor v prvem, da ni kriva. Bila je tudi ta oproščena. Porotna sodišča so drugače v Ljubljani izrekala prav stroge kazni zaradi detomora. (kronist je takrat kratko zapisal: »Vpliv teh razsodb bo pokazala bodočnost!«
S. S. VAN DINE:
i$khivnoAttit tekač
*“«lliW!fe^_  “"JjnBfflMSita.   •5WII!lil»,u.
^t!l : IIH I hiln.	""»fflfcffl&ha«-	kHl	|'! Ju-Hi-	”ii	11II
-HiSjjiiilffiiiii..,. -»HiiiBlillhj,,. •■"HmiiiSliiii;;,,,.	—!-'?l:jlillj|ljHi:i...
11
»Potem se bojim,« je pripomnil Vanče resno, »da iz vaše enačbe ne bo nič. Res sem trdno prepričan, da je to skrivnostno poročilo več vredno, kakor pa jnorda mislite. Ne zamerite mi tega mojega prepričanja, kajti zdi se mi, da je to najbolj matematični podatek pri tem zločinu. Luhko se seveda motim, toda rečem vam, da je ta člen vprav »x« v vaši enačbi.«
lleath, ki je bil prej nekaj časa videti zelo zamišljen, in si je, sklonjen na mizo, ogledoval tisti listek, je nenadno spet dvignil glavo in dejal:
»To je gotovo pisal kak norec, gospod Vanče-«
»Brez dvoma, gospod narednik,« je pritrdil moj prijatelj. »Todu norec, ki mora vedeti mnogo zanimivega in le malokomu znanega. To se pravi; prvič, da je bilo med krstnimi imeni gospoda Robina tudi ime Cockrane; drugič, da je bil ubožec umorjen z lokom in puščico; tretjič, da je bil gospod Sperling tedaj na kraju zločina, ko se je ta odigral... Povedal vam bom še več: ta od sile natančno obveščeni norec je moral zvedeti za zločin prej kot vsak drugi. Listek je inoraj biii napisan in
Kriminalni roman
vtaknjen v poštni nabiralnik, še preden sto vi s svojimi možmi prišli na kraj dogodka,«
»Vsaj kak pobalin je lahko to storil,« je pripomnil lleath, kakor da sam ne verjame tega, »pobalin, ki je takoj, čim je zvedel za dogodek, vrgel listek v nabiralnik in pri tem izkoristil policistovo nepazljivost,«
>E, pisal pa je na stroj, ne? In povrhu še doma, kaj? Kar na cesti ljudje navadno ne pišejo na stroj... Ne, ne, gospod narednik, vaša razlaga ne bo držala-..«
»No, in če ne 1k>, kaj potem?« »Potem sem tudi jaz, enako kot vi, že precej blizu pravilni razlagi, kaj naj to pomeni.« Vanče je zazehal, nato pa se obrnil k Markhamu: »Pojdimo malo zaslišat tistega gospoda Drucker-ja, ki ga Beedle tako sovraži.«
»Druckerja?« je vzkliknil Arnesson od začudenja. »Kaj nas briga Drucker?«
»GosjKKl Drucker,« je poiasnil Murk-liam, »je bil danes do[>oIdne tu na obisku. Ni izključeno, da je videl Robina in Spcrlinga, preden je odšel domov. Hočete iti z nami?«
»N& hvala,« Arnesson je izpraznil
pipo in vstal. »Pregledati moram še cel kup nalog. Svetujem pa. naj gre rajši z vami Bella. Gospa Mae je precej čudna .. .«
»Gospa Mae?«
»Ah, oprostite. Pozabil sem, da je še ne poznate. Vsi jo tako imenujejo- To je Druckerjeva mati, ubogu starka, ki jo ponosna na to svoje plemiško ime-Bog ve, zakaj. Toda,« Arnesson se je pri tem večkrat potrkal s kazalcem po čelu,« malo je prismuknjena, pa neškodljiva. Oči vrti kot kuna. toda... samo na eno stran, če mi dovolite ta izraz- Živi le za svojega sina, ki ravna z njim in skrbi zanj kot za otroka-Žalostno, zelo žalostno... Da. svetujem vam, da vzamete s seboj Beli«, ki jo gospa Mae zelo rada vidi...«
»Dobra misel, gospod Arnesson,« jo pripomnil Vunce. »Ali hočete vprašati gospodično, če je pripravljena iti z nami?«
»Zelo rad.« Arnesson se je spet zasmejal in v njegovem vedenju je bilo nektij smešnega. Odšel je i/ salona, kmalu pa je že prišla gospodična Dil-lurdova.
»Sigurd mi pravi, da bi radi govorili z Adolfom. Veselilo ga bo, če pridete k njemu, toda bojim se, du bo gospa Mae... Zadostuje najmanjša stvar, da jo vrze s tira.«
»Potrudili se bomo. da je ne bi vznemirjali,« je zagotovil Vanče. »Kakor veste, je bil gospod Drucker danes dopoldne tu na obisku in kuharica pravi, da ga jr slišala govoriti v d\o-rani za sestanke z Robinom iu Sper-
lingom. Ni torej izključeno, da bi nam on lahko kaj koristil...«
>Če l)o le mogel, vam bo rad pomagal,« je prepričljivo dejalo dekle-»A bodite zelo previdni z gospo Mae, prosim vas.*
Njen glas je postal tako milo proseč, da jo je Vanče kar začudeno pogledal.
»Povejte nam kaj o gospej Drttk-kerjevi. oziroma o gospej Mae, preden gremo k njej. Zakaj bi vendar morali biti tako previdni?«
Dekle se ni pustila dvakrat prositi ter nam je povedala vse, kar je vedela. Žalostno zgodba je bila to. Gospa Druckerjevu, po rodu Dunujčanka. se ie bila poročila z znanim glasbenim kritikom Ottonom Druckerjem- Imela je z njim sina Adolfa, a je kmalu postala vdova. Nekega dne, ko se je z otrokom v naročju sprehajala po Pru-teriu. je nesreča hotela, da ji je sin padel z rok. Posledice tega pudeu so bile strašne za otroka in zanjo. Otrok si je nukrlinil hrbtenico in premaknil se mu jc mozeg. Ta pohabljenost mu je ostala. Njo pa je 'pekla vest in si je strašno očitala. Ko je prišla v Ameriko. se je nekaj let posvečala izključno le sinu. Bila je silno ljubosumna nanj, tako da ni mogla prenesti, da bi bil še kdo drugi v njegovi družbi, zlasti pa ne zdravi in normalni moški, do katerih je revica čutilu, kakor je bilo videti, Bog ve kako globoko sovraštvo.
»Ali zdaj razumete, zakaj sem vam rekla, da bodite previdni? Gospa Mae bi utegnila misliti, da prihajamo k
njej zato, du bi njenemu sinu kaj hudega storili...«
»Bomo že tako ravnali, da ne bo še bolj trpela,« je vljudno dejal moj prijatelj. in ko smo šli potem po veži, je sicer kakor nekom slučajno zastavil neko vprašanje, ki pa mi je poklicalo v spomin, kako zelo se je bil zanimal za Druckerjevo hišo, ko smo bili na strelišču.
»Ali mi morete povedati, kje ima gospa svojo sobo?«
Bella ga ie začudeno pogledala, a brž odgovorila:
»Na vogalu hiše- Eno okno njene sobe je obrujeno na strelišče.«
»Aha!« Vanče si je vzel iz žepa dozo in si prižgal »Regie«. »Morda vara je znano, ali večkrat sedi pri tem oknu?«
»Zelo pogosto. Gospa Mae ima navado zasledovati s svoje opazovalnice vse našo tekme v streljanju z lokom-Zakaj, tega pa vam ne bi mogla po-vedati,«
»Zanimivo,« Nastul je kratek molk, nakar je Vancc izrazil tale svoj pomislek; »Kaj pa, če bi govorili prej 7. gospo Druckerjevo, kakor pa s sinom? Tako bi jo lažje prepričali o svojih dobrih namenih. Ali mislite, da je mogoče priti v njeno sobo, ne da bi gospod Drucker to opazil?«
»Gotovo.« Ta misel je dekletu, očitno zelo ugajala. »Lahko gremo zadaj za hišo. Adolfova delovna soba j® ob cesti,«
Med grobovi žrtev iz stopiške fare
Novo mesto, 9, nov.
Pred praznikom Vseh svetih smo šli h grobovom žrtev, da bi jih okrasili s cvetjem. Toliko svežih grobov imamo' V njih počivajo številni mučeniki iz naše fare, ki jih je daleč od rodne hiše *adela morilska komunistična rdlfa. Na njihov Praznik so stopili vsi ti še bolj pred nas in nam is zapuščenih grobov klicali, da se strnemo okrog bjih in vztrajamo v dobrem, za katerega so oni dali življenje.	v
JJladno je bilo. Piš vetra nam je zagnal v obraz pikajoče kaplje, kakor da- se hoče boriti z nami. Naporna je taka pot in na njej bi se rodilo prav vsakomur dovolj misli, primernih za dan vseh mrtvih in vstajenja čakajočih. Ko stopaš po gozdu in se ustavljaš pri grobovih številnih žrtev, se ti naravnost vsilijo vprašanja o ciljih in smotru življenja posameznika in narodov. Tudi najbolj trdega človeka zgrabi tod mistika in ga poveže z onostranstvom. Tako premišljujoč, si človek reši marsikatero uganko, stavljeno mu v življenju samem, če se le ni že udal zločinstvu in trdni hudobiji.
Grobovi, grobovi ob obronku gozdpv, skrivnostni in tihi, pa toliko govore. Ne govore, vpijejo I Kdor bi hodil tod in doživel vse to, ta ne bi prav nič več kolebal v odločitvi, da pomaga iztrebiti vso zločinsko drhal, ki se je pod krinko »osvobojenja, pravice in enakopravnosti« skrila pod lažni plašč Partizanskih »borcev«. Kdor bi obhodil le našo faro in obiskal vse grobove številnih žrtev, ki so padli pod komunističnim rabeljskim nožem ali Strelom po strašnem mučenju, ta ne bi skrival v sebi niti trohice simpatije do partizanskega peklenskega načrta — osvobojevanja — uničenja našega naroda. Tu bi sprevideli krivico vsi, ki še nosijo v srcu trohico ljubezni in v duši malo poštenja, tudi tisti, ki trobentajo danes v svoje opravičilo. da ni prav, če se ljudstvo bori proti svojim uničevalcem in morilcem njihovih rodnih staršev, bratov in sestra in celo duhovnikov. Tudi ti bi sprevideli, če bi jih popeljali- na številne grobove, ki ne kličejo samo k skupnosti in ljubezni, ampak tudi po pravici in pravičnem maščevanju.
16 žrtev le iz ene slovenske fare! Majhne stopiške fare! Ali ne kliče vse to k Bogu po pravičnem maščevanju?
16 ljudi, delavnih, mirnih in skrbnih za svoje je padlo pod partizanskimi noži in streli. 16 poštenih ljudi, katerim je bilo prvo v življenju delo in družina. Vsi ti so padli.
Delavec Štular Jože je bil ubit pri Gaberju.
Posestnika Brulca Franca in 16 letnega sina Jožeta so umorili po strašnem mučenju prav tu blizu-
Očeta 6 otrok, poljskega delavca Turka Franca in Ovnička Franca so ubili pri Malem Orehku.
Očeta 6 otrok. Kastrevc Alojza iz Hrušice so Umorili pri gaberskem vodovodu.
Turka Matijo, očeta dveh otrok so ubili prav tu blizu.
Vidmar Anton in njegov brat Lojze sta padla nekje v Podljubnem.
Pod nožem so padli še nadalje:
EIAR - Radio Ljubljana
,Sreda, 11. novembra. 7.30 Pesmi in napevi —
8 Napoved ča6a — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valček — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Segurini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Kmečkega tria — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Violinski koncert Francke Rojec-Ornik, pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo — 17.35 Koncert pianistke Baravelli — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napdved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Radio za družino — 21.30 Narodne pesmi vodi dirigent Zeme — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Operetno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Gallino — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ravnih Jože iz Malega Orehka, Šaloher Jože iz Vrh, Juršič Jože, gasilec iz Novega mesta. Ravnih Anton iz Velikega Orehka, Zevnik Jože iz Dolž
Umorili so tudi slabotne ženske:
20 letno Kastrevc Marijo iz Hrušice, Ovniček Frančiško iz Pangrč grma.	Obe	so mučili.	Vse	te
so »sodili« v gaberski šoli.
So pa tod še drugi neznani grobovi, neznane žrtve.
Človeka kar pretrese	taka	pot ob grobovih.
Strašna nesreča je zadela	naše	ljudstvo,	zato	je
odpor proti krivcem teh zločinov in te nesreče tako odločen in trden.
Grobovi stopiških in številnih drugih žrtev na deželi nam govore. Prisluhnimo njihovim šepetanjem, ki je kakor glasno opominjevanje vsem tistim, da večna tema in smrt ne moreta vladati. Grobovi, ki stoje odprti za nas vse, nam govore o življenju in smrti ter nam zatrjujejo, da smrt ni večna, ampak da nas vodi v novo življenje,-To naj nam bodo tudi stopiški grobovi!
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu: Karl Putrih: »Juga«.
Morilec Mirtič Valentin prijet
V partizanskem taborišču nad Št. Rupertom so našli 7 mrtvih partizanov
Borba proti ostankom partizanske »vojske«, oziroma bolje proti razpršenim morilskim tolpam, ki se skušajo še vedno zbirati na različnih krajih, se nadaljuje z vso odločnostjo. Tako so bombniki uničili pred dnevi večje partizansko taborišče nad Št. Rupertom. V uničenem taborišču so našli 7 mrtvih partizanov, sledovi pa so kazali, da je bilo več tudi težje ranjenih. Od prijetih So izvedeli, da je bil med ranjenimi tudi partizanski povel jnik Tominec iz St. Ruperta- Legionarji iz Žužemberka so ujeli pred
nedavnim v vinski gori Boršt v neki kleti pro-slulega morilca pokojnega g. župana Vidriha Mirtiča Valentina. Presenetili so ga z njegovimi pajdaši v zidanici komunista Zaletela Lojzeta (Mežnarjevega). Partizani so zbežali, legionarjem pa se je posrečilo, da so ujeli Mirtiča, poveljnika te tolpe.
Ljudje so se kar oddahnili, ko so zvedjli, da so rešeni tega propalega človeka, ki je kot partizanski komisar bil v svojih dera>’iih znano krvoločen in neusmiljen.
športni drobiž
Najboljši letošnji evropski prsni plavač je brez dvoma Tone Cerer, doma iz Kamnika. Na 100 m prosti stil je plaval v času 1:05,8. Pa tudi na 100 m prsno je dosegel sijajen čas 1:11.6. Ta čas je postavil v Celovcu še v poletju, ko je pustil za seboj svojega najresnejšega tekmeca La-skovvskega.
Pretekli četrtek sta se v Kopenhagemi pomerili boksarski reprezentanci Danske in Švedske. Zmagali so Danci z 10:6.
Preteklo nedeljo je znani italijanski kolesarski dirkač Magni postavil v Milanu nov svetovni rekord v dirki na 50 km. Omenjeno progo je prevozil Magni v sijajnem času 1:07:23,6. S tem časom je popravil dosedanji rekord na tej progi, ki ga je imel Saponetti, za dobre pol minute.
Mariborski Rapid je preteklo nedeljo slavil visoko zmago nad graškimi poštarji. Odpravil jih je kar z 10 :0. Prve pol ure je bila igra še kolikor toliko enakovredna, potem pa so začeli goli kar deževati. Gledalcev je bilo približno 600.
Graški športni klub je gostoval v Celju in podlegel Celjskemu športnemu klubu z 2 :9.
Mariborski železničarji pa so gostovali v Leib-nitzu. Bili so tehnično močnejši in so domače premagali s 4 :1.
Finska smučarska zveza.se je odločila, da bo tudi letošnje leto priredila državno smučarsko prvenstvo, ki pa ga bo izvedla v dveh obrokih. Prvi del bo obsegal nordijske discipline, vključno tek na 50 km. Pri tem delu tekmovanja bodo razdelili vse naslove novih državnih prvakov. Zveza je nadalje sklenila, da letos ne bodo tekmovali v alpskih disciplinah. Prav tako je odločila, da bodo izvedli obširno tekmovanje tako za juniorje, starejše gospode in dame. Krajev, kjer bodo izvedb vse omenjene tekme, pa še niso določili. Smučanja bo torej tudi letos na Finskem dovolj.
Pol kilograma več kot znaša dosedanji svetovni rekord je potegnil tezno Madžar Ambrosio, ki nekaj pomeni v madžarski težki atletiki. Obojeročno je dvignil 109 kg. Dosedanji svetovni rekord je imel Dunajčan Feine s 108.5 kg.
Znani igralec zagrebškega Gradjanskega Jut bo zdaj nastopal za osješki nogometni klub Grad-
Dostikrat se ti v dolgo-časiu tudi branje upre. -Slaba volja e postavi po robu še takosdobrim dovtipom. Pust in čemern se zapreš v svojo sobo. —
Veriemi: duhovite samotarske igre, razni zabavni računski in miselni
Zdravilo zopet dolpini in slabo v vliv!
krogu
problemi so v takem primeru edino zdiavilo. — Zdaj imamo tudi pri nas delo, ki prinaša v skibnem izboru, po.eg ne-š etih drugih igpr m razvedril v družinskem zabavo tudi samotarju.
Naroči si knjigo VESELJA DO,i4, ki ie izšla v S ovenčevi knjižnici... Prvi del ie lahko dobite p t vseh knjigarnah in trafikah. — Naročniki bodo dobili vse tri dele skupaj v začetku prihodnjega tedna! Pripovedujte o tem delu vašim znancem in prijateljem! Naročajte Sioven. knjižnico.
janski. Zagrebški klub mu je dal namreč dovoljenje za to.
Bratislavski nogometni klub »Bratislava«, ki
je obenem tudi slovaški državni prvak, je gostoval pred nedavnim v Bukarešti, kjer je nastopil proti romunskemu državnemu prvaku Rapidu. Zmagali so prepričljivo in po lepi igri Slovaki z 2 :J5.
Švedske plavačice so se pred nedavnim pomerile v vodi z danskimi nasprotnicami. Zmagale so danske tekmovalke z 42 : 36. Nasprotno pa so istočasno izgubili danski tekmovalci proti švedski. Pri moških bi bilo omenili znanega Ohlssona, ki je preplaval 100 m progo 1:00,9. Pri ženskah pa je seveda zmagala Hvegerjeva na 400 m prosti stil s časom 5:15,6, Tudi SSrensenova je pokazala, da nekaj zna. Na svoji progi je zmagala (200 m prsno) v času 3:03.8.
Madžari so od nekdaj pogrešal? v svojih lahkoatletskih vrstah dobrega metalca kladiva. Zdaj se je stvar v toliko popravila, da so tudi v tej športni disciplini dobili dobrega metalca. Piše se Nemeth in je pri nedavnem tekmovanju vrgel kladivo kar 55.04 m daleč. Strokovnjaki pravijo, da ima Nemeth vse predpogoje, da se bo še bolj razvil in postavil še boljše znamke.
Po dolgem času bomo menda spet kmalu lahko videli v nogometni enajstorici Ljubljane igrati starega in dobrega krilca Mira Šercerja. Vsi prijatelji SK Ljubljane mu želimo že skorajšnjega nastopa.
Hrbtno plavanje na 400 m progi pa je bolj redka točka plavalnegal 'sporeda. Evropski 'rekord na tej progi je ime! do sedaj Nemec Schlauch s časom 5:21.6; neuradno je plaval mnogo boljše na tej progi Šved Borg leta 1939, ko je isto progo preplaval v času 5:15.9. Rekorda pa mu evropska plavalna zveza ni priznala, ker ni plaval pred komisijo. Svetovni rekord na tej progi ima Ameri-kanec Kiefer, ki je potreboval za to razdaljo le 5:13.4. Zdaj pa se je pojavila na francoskem plavalnem nebu nova zvezda — Zins, ki je takoj izboljšal Schlauchov evropski rekord na 5:15.6. Njegovi vmesni časi so bili na 100 m 1:10.9; na 200 m 2:30.7; na 300 m 3:53.3. Kakor vedo povedati francoski plavalni strokovnjaki, obeta Zins še mnogo več kot pa je pokazal dozdaj
Bolgarsko nogometno moštvo Lewski jc odšlo pred dnevi na krajše gostovanje po Turčiji. Prvo tekmo so izgubili. Tudi pri drugi tekmi z Fener Bagče niso imeli sreče in so borbo izgubili z 2:1, pa še v tretje so spravili poraz in sicer proti mestni reprezentanci Istanbula, ko je meščansko moštvo odpravilo Bolgnre kar s 3:0.
Amaterski boksarji Italije in Hrvatske so se že dogovorili za tekmovanje. Kje in kdaj bo prišlo do tega srečanja, ni mogoče točno reči, vsekakor pa še letošnje leto.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda, 11. novembra: Mariin, škof.
Četrtek, 12. novembra: Martin, papež.
Ohocstiln
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr, Banovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar. Vič. Tržaška cesta.
Maša zadušnica za pok. urednikom Janezom Gregorinom bo ju:ri v četrtek ob pol sedmih v stolnici.
Vljuduo prosimo vse naročnike z dežele, da blagovolijo plačevati naročnino čim bolj točno. — Brez rednega plačevanja naročnine listu ni mogoče izhajati. Tam. kjer ni zastopnikov, naj ši jih naročniki blagovolijo izbrati: naj nekdo prevzame to delo, da bo list v redu dostavljen naročnikom in da bo naročnina v redu pobrana. ‘Ker po našem časopisu vsi tako zvesto begate in ga radi berete, smo prepričani, da boste tudi denarne obveznosti radevolje izpolnili. — »Slovenski dotn«, Ljubljana, Kopiturjeva ulica 6.
Naročite »Slov. koledar«!
Zaprta sprednja tramvajska vrata. Ker nekaterih ljudi nikakor ni mogoče navaditi reda, da bi v tramvajske vozove vstopali samo pri zadnjih vratih in izstopali pri prednjih, je uprava cestne železnice po neštevilnih opominih morala voznikom naročiti, da morajo prednja vrata zapirati takoj, ko ljudje izstopijo. Spredaj je namreč dovoljeno vstopati samo potnikom z večjo prtljago in pa uniformiranim organom javne varnosti. Kdor pa nima lake prtljage, da bi zanjo plačal voznino, nikakor ne sme spredaj vstopati v tramvaj, temveč edino pri zadnjih vratih kot vsi drugi potniki Odslej imajo vozniki prav strog ukaz, da morajo prednja vrata takoj zapreti, ko vsi izstopijo in vstopijo morda še ljudje z veliko prtljago, ki plačajo zanjo voznino, in pa organi javne varnosti. Kadar pa voznik dobi znamenje, mora takoj odpeljati z zaprtimi vrati. Hkrati pa opominjamo, da je voznikom in sprevodnikom tudi naročeno, naj prosijo organe javne -varnosti, ki se vozijo skoraj z vsakim vozom, za sodelovanje. Če bj potniki ne upoštevali opominov in prošenj tramvajskih uslužbencev.
»Slov. koledar« samo 20 lir!
Ljubljansko gledališče
Drama.
Sreda, tl. novembra ob 16: »Hamlet«. Red Sreda.
Četrtek, 12. novembra ob 16.30:	»Gradbenik
Solnes«. Premiera. Red Premierski.
Petek, 13. novembra ob 15: »Oče naš«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Opera.
Sreda, 11. novembra ob 16: »Traviata«. Red A. Četrtek, 12. novembra ob 16: »Seviljski brivec«. Red Četrtek.
Petek, 13. novembra: Zaprto.
ROKODELSKI ODER
Ali veste, kdo je »BOKSI«? To je srčkano dekletce, pepelka v družini, ki ji je srce pričelo burno utripati in hoče v življenje, da se ji izpolnijo njene mladostne sanje. Toda videli boste, da to ne gre tako lahko. Končno pa ji pripomoreta do zmage njena ljubka prebrisanost in osvajujoča dobrota. To veselo bitje nas bo osvojevalo v istoimenski komediji, ki jo bo v nedeljo, 15. novembra uprizoril Rokodelski oder, Petrarkova 12-1.
Prva slana na Martinovo
Ljubljana, 11. nov.
Ljubitelji cvetja in rož, kakor tudi vsi ljubljanski vrtnarji, zelenjadarji in drugi so bili letos kaj zadovoljni, da jih toliko časa ni nadlegovala slana, ki jim vsako jesen pokonča marsikatero lepo rožo, tako dalije in krizanteme, sal-vije in druge enoletnice; slana je tudi škodljiva razni zelenjavi. Bili so že dnevi, ko je vse kazalo, da bo naslednji dan nastopila huda slana, toda vreme se je čez noč preokrenilo in nevarnost slane je bila odstranjena.
Letos, na dan sv. Martina, ko je kupica polna sladkega vina, je prvič padla slana. Lani jo slana padla že prve dneve oktobra. Jutranja temperatura* se je močno približala ničli. V mestu, kjer vlada zatišje, smo imeli še 1 stopinjo nad ničlo, zunaj, na prostem, pa je živo srebro v toplomeru padlo že pod ničlo in doseglo —2. Barometer se drugače dviga in je dosegel stanje nad 708 mm. Ta slana drugače ne bo napravila večje škode, saj so vsi poljski pridelki večji del spravljeni pod streho Slana je pač pomorila nezavarovane krizanteme, dalije in palvije. (—c.)
A TVENNERT:
DVE SIROTI
Petindvajset minut kasneje je markiz de Prešle« postavil svojega strežaja na vogal ulice Delfina, medtem ko je sam nadaljeval pot proti vili »Dober zrak«.
IX.
Ko je ostal sam, se je Lafleur vsedel na kamnito ograjo Novega mo6tu in potegnil iz žepa denarnico, ki mu jo je bil dal markiz za pokritje stroškov pohoda.
Izvlekel je tri zlatnike in jih vtaknil v žep telovnika,
»Ne smem tem dobrovoljčkom pokazati preveč denarja, ker se sicer njihove zahteve utegnejo povečati. Sedaj pa na delo, da vidimo, kje jih bo mogoče dobiti. Ako so še na prostem jih bom na vsak način dobil v tem lokalu.«
^ gostilno, kjer je nameraval Lafleur najti svoje vrstnike, so hodile množice potepinov m zločincev, ki 60 prihajali na belo Auxerreško vino. Cim je prestopil prag, je že zagledal tiste, ki jih je iskal.
Pomežiknil jim je in skupaj so se stisnili v kot.
Razgovor ni trajal dolgo. Ko jim je da! zadnja navodila je de Preslesov stre-žaj odšel.
Sedaj je bilo treba dobiti še vozilo. Lafleur je vedel, kje ga bo dobil. In reB je lastniku garaže, Čim ga je zagledal,
zaigralo srce, ker je računal na dober izkupiček.
»V pol ure tik pred »Letečim srcem!«
»Ah se spominjate, da so mi zadnjič razbili stekla?«
»Zagotavljam vam. da bo vse skupaj poteklo v popolnem miru.« j Ko je tudi ta posel uredil, je bilo 1 potrebno dobiti še obleko, ki se je razli-| kovala od tiste, ki jo je nosil kot strežaj. .Stopil je k trgovcu, ki ga je spoznal, in po kratkem razpravljanju oblekel civilno lobleko, ki jc bila kakor ulita. Komaj je bi odšel, že 6e je ves zasopljcn vrnil. Pozabil je bil namreč denarnico in stekle-ničico.
*
Bila je eobota in ob Novem mostu je mrgolelo ljudi in voz. Ta dan je prišlo v mesto vedno veliko podeželanov in ob postajališčih poštnih kočij se je gnetlo mnogo ljudi iz najrazličnejših družabnih plasti.
Ni manjkalo tudi beračev. Med njimi se je posebno neka starka odlikovala po svoji nasilnosti in vsiljivosti, s katero je moledovala za miloščino.
Obraz mršav, čelo nizko, lasje sivi, pa namazani in gladko počesani, oči drobne in hinavske, nos koničast, nozdravi črne od tobaka, ustnice pa štrleče, ker so za
njimi rinili štirje ali pet dolgih rumenih lob. Takšna je bila jxj svoji zunanjosti. Upognjena, s koščenimi in zakrivljenimi rokami in dolgimi nogami, je imela život pokrit s cunjami, ki pa niso zakrivale vse nagote, Ostali berači so se pritoževali nad 6 voj o smolo, toda ona 6e jun je smejala v brk in imela navado reči:
»Tukaj zna edino stara Frochardova ganiti srca teh meščanskih razbojnikov.«
Nek •«*?» gospod se je tedni ravno približeval starki, ki je stopila k njemu in stegnila roko:
»Moj dobri; gospod, dalje miiodar ubogi bolni materi, ki mora hraniti sedem otrok...«
»Vrag te vzemi!«
»Da bi va^ dobri gospod Bog sedajle slišal, moj sladki gospod!...« obrnila se je in pljunil za njim, zraven pa krepko zaklela.
»Sladki« gospod se je približal nekemu mladeniču, ki je bržkone nekoga čakal.
»Dober dan, gospod markiz.«
»Lafleur!« je odvrni! de Presles.
»Na uslugo sem vam! Rad bi prosil gospoda, da se vrne domov in prepusti vso 6krb za to zadevščino meni. Storil sem vse potrebno, sedaj pa moram dobiti prijatelja družine in jx>skušati, da obrnem njegovo pozornost kam drugam.«
»Cuj, Lafleur, jaz kar gorim! Ali ni mogoče, da se ti utegne ves načrt [»onesrečiti? Kaj pa, če ti ne bo hotela slediti?«
»Pustite me, da delam po svoje, go-sjvod. V bližini imam dva ali tri prijatelje, ki mi bodo v primeru jaotrebe priskočili na pomoč. Sedaj pa ponavljam svojo prošnjo gospodu, da se mirno vrne
na svoj dom.«
»Dobro... dobro... Če ti bo šlo po sreči, boš dobil vse, kar boš želel.«
Lafleur 6e je zasmejal in se obrnil proti debelemu go6j3odu, ki je nejaotrpež-ijivo gledal na uro. Strežaju 6e je zazdelo, da utegne to biti prijatelj družine, ki čaka na dekleti. In res ga prvi občutek ni varal.
Mož je bil oče vdove Martinove, prijateljice družine Gtrara Ta dobra žena je obe 6iroti priporočila 6vojitn staršem. Oba, oče in mati, sta bila takoj voljna izkazati deklicama 6vojo pomoč
Zanju naj bi bili neke vrste razvedrilo. Bila »ta mala trgovca, ki pa sta že opustila svojo obrt, čim sta si nekaj prihranila. Bilo jima je dolgčas, ker nista imela ves dan nobenega posla in sta le j306edala v brezdelju. Ko jima je gospa Martin pisala, da bosta prišli Henrika in Luiza, sta bila starca vsa srečna. Dobila bosta končno dve hčerki, ki bosta razveseljevali njun dom...
Lafleur si je starca dobro ogledal in jo mahnil za njim. Končno, ko se mu je zazdelo, da je prišel pravi trenutek, je napletel pogovor.
»Gospod pričakuje kočijo iz Evreu xa?«
»Da:«
»Tudi jaz, toda počakati bomo morali še dve uri, kajti pred deveto je ne bo.«
»Kako? ob devetih?«
»Da. Ravnokar sem 6e pozanima! za to pri nekem gospodu, ki je potoval po isti cesti in je videl kočijo stati v Ram-bouillefu zaradi neke okvare.«
»Oh, ubogi moji deklici! In sedaj, kap naj 6torim? Vrniti 6e domov in poslušati
jadikovanje 6voje žene? Nak, ne. Rajši bom stopil na kozSrec vina.«
»Tudi misel! Gospod, igrate radi na karte?«
»Da.«
»Medtem ko čakava na jaoštno kočijo, bi lahko vrgla karte, ali ne«?
Starec je obstal za hip zamišljen. Morebiti je mislil na naročila svoje žene, ki ni rada videla, ako je v javnih lokalih igral karte, ali pa je mislil na povratek domov ?
Čim je Lafleur opazil, da je železo vroče, ga je sklend kovati in po dolgem pregovarjanju se mu je končno posrečilo
novoriti gospoda, da je odšel z njim .eteče 6rce«.
Ob vstopu v gostilnico ju je prestregla Frochardova m ju prosila za ntilo-dar. Štrežaj je starko znova zavrnil, medtem ko ji je oni drugi dal dva solda.
Na cesti je bilo malo ljudi,
Le neka ženska, oblečena kot delavka, je bila v bližini in Frochardova je takoj uganila, da se s te strani nima bogve kaj nadejati. 7.ato je odšla, zraven |» godrnjala, kajti morala se je hitro vrniti, če je hotela pričakati kočijo.
Zenska, oblečena kot delavka, se je približala kaineniti ograji in se nepremično zagledala v vodo.
Bila je lepa mladenka, visoka, pravi vzorec predmestne Parižanke. Ob pogledu nanjo je vsakdo moral zapaziti, da jo je morala zadeti težka nesreča.
In resnično. Prišla je semkaj z namenom, da si konča življenje. Ako pa še ni izvršila svojega žalostnega 6klepa, je bil vzrok v tem, ker se je komaj mračilo in je hotela jiočakati na noč.
Turški problemi
Kromova ruda, Dardanele in nevtralnost
Pred nekaj leti je sklenila Turčija z Anglijo pogodbo, ki je priznala Angležem tako-rekoč izvozni monopol za kromovo rudo. S pričetkom novega let« preneha veljavnost jx>-godbe. 1'určija si je pridržala pravico v bodoče tudi drugim državam nuditi isto ugodnost. Med drugimi državami tudi Nemčiji, ki je to obljubila v poslednji nemško-turški gospodarski pogodbi. Unija ima svoje pojme o nevtralnosti in samostojnosti države; zaradi tega smatra poslednjo zadevo o kromovi rudi kot nezaslišano. Mesto da bi turške časnikarje pozdravili v Ameriki, so jim pomolili pod nos vprašanje o kromovi rudi.
Kaj pravi o zadevi turški poslanec Sadak v »Akšamu«? Z žgočo ironijo biča način, s katerim so bili sprejeti gostje v Združenih državah, ki so toliko časa nanje pritiskali, dokler niso poslali primernih telegramov zaradi kro-move rude domov. Svoje sopotnike opozarja, da se je tu pojm o nevtralnosti nekoliko skalil proti onemu, ki vlada v Turčiji. »V ostaleifi,« tako govori dopisnik doslovno, »nam je nerazumljivo, da so prva vprašanja, ki jih stavijo gostom v prijateljski državi tako čudna. Res je, da je ameriški dan naša noč. to «e pozna pri vsem opazovanu in presojanju. Mi smo pa navajeni meriti življenje 6 srčuo mero, ne pa z milijardami in tonami.« Na ta način je dobilo unijsko kromovo čustvo svoj zavirač. Pa tudi v stvarnem oziru odgovor iz Ankare ni dvoumen.
»Vsi oficielni govori iz Unije kažejo da polagajo Amerikanci največ važnosti v to, da je Turčija močna, nevtralna in od nikogar napadena. Turčija nima nobene skrbi za kak napad. Ako ipa pošiljamo Nemcem krom, dobimo za to orožje iz Nemčije, ki ga nujno rabimo, da smo močni. Amerika naj ne vprašuje, zakaj pošiljamo Reichu krom, če sama želi, da bi bili močni.
Unija tudi ne more reci: »Mi smo vnrt? vse podali, zato ni treba Nemčiji pošiljati kroma za orožje. Amerikanci vedo bolje kot mi, kaj so nam obljubljali tri leta in kaj so doslej izpolnili od tega. Amerikanci se delajo, kakor da bi bili pristaši politike nevtralnosti. Kdo bi pa verjel v našo nevtralnost, če bi svobodno
C
razpolagali s kromovo rudo, ne smeli bi jo pa lošiljati v Nemčijo. Amerika tudi ne želi, da bi vdo Turčijo napadel. Toda, če bi bili tudi napadeni, ne bi bila Unija v položaju, da bi nam pomagala. Ako bomo pa pošiljali Nemčiji krom v zameno za orožje, nastane sledeči položaj: Nemčija ni samo pokazala zaupanja v turško politiko s svojimi pošiljkami orožja, marveč je podala tudi najmočnejši dokaz, da ne goji proti Turčiji nobenih slabili načrtov.« S temi besedami SD odklonili Turki vsako vmešavanje Amerike v zadevo kromove jude.
V »Colliers Magazine« poroča Rooseveltov dvorni geograf Renner, da bo Turčija na demokratskem mirovnem kongresu okrnjena Priložena, skrbno izdelana zemljevid na skica kaže, da bo Turčija pregnana iz Evrope in deloma tudi z obal Egejskega morja. Morske oži-bo po tej skici zasedla Sovjetska unija. »Ta-sviri Efkiar« je ta proizvod ameriškega imperializma podal turški javnosti. Ameriški admiral Sterling je pred nedavnim časom isto zahteval. Turški tisk mu je tedaj takoj primerno odgovoril. Mnenje v Ameriki se tedaj glede Turčije ni prav nič izpremenilo. ako v uradnem 'listu hladnokrvno predočujejo Turčiji, kaj jo čaka, ako zmagajo demokratske države.
Vprašanje je nastalo, če se bo posrečilo ameriški propagandi zabrisati neigodne vtise v Turčiji. Turčiji tudi ni všeč, da gleda na svojih tleh informacijske in propagandne pisarne bojujočih se velesil. Turki imajo fin čut za po-liii čni takt in zelo jasne predstave o tem, kako se obvaruje nevtralnost. Te predstave so si razširili zlasti v zadevah kroma in Dardanel. Sedaj so si jba tildi na jasnem v Turčiji proti komu morajo v bodoče z vso odločnostjo zastopati nevtralnost.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBS
Za včerajšnji god romunskega kralja Mihaela so
povsod izobesili zastave, podpredsednik vlade Antonescu pa je dal poseben razglas, v katerem poudarja, da je vladanje kralja Mihaela znamenje narodne edinosti in poroštvo za nepretrgano izročilo Romunije.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
Vohun
Detektivska zgodba sedanjih dni s presenetljivim koncem
Človek skoraj ne bi verje', a ker jc toliko zanesljivih pričevanj, bo pač držalo, da ie v Stockholmu prišlo do zelo zanimivega lova za nevarnim vohunom, ki pa se je razpletel na čuden način. Takole nekako je bilo:
Nasproti glavne železniške postaje v Stockholmu je veliko gostišče, znano pod imenom »Cen-tral-Hofel«. Okno neke v<5galne 6obe tega hotela se je prav počasi odprlo. Nato se je prikazala roka, ramena, glava in nazadnje še fotografski aparat z raztegovalcem slik, kakršnega včasih vidiš v rokah ljubiteljev kinematografije.
Objektiv je bil naperjen proti železniški postaji in neznanec je jel počasi snimati kolodvorsko poslopje, kakor je bilo sklepati po počasnem gibanju roke z leve na desno in narobe, kar tudi na daljavo razodeva, da gre za fotografa, ki slika 6 posebnim aparatom in filmom za raztegnjene slike.
To je neznanec ponavljal dvakrat ali trikrat in prenehal ravno za toliko, kolikor je pač potrebno, da aparat opremiš z novim filmom.
Kdo neki je mogel biti skrivnostni fotograf ?
V kolodvorskem poslopju nasproti hotela pa je na vrtljivem stolu pred pisalno mizo sedela tajnica, ki se je v slučajnem brezdelju ozrla skozi okno in videla, kaj je neznanec počenjal. Prešinilo jo je. Nato se je je polastil dvom, prav mučen dvom. Ta skrivni in koščeni obraz za zastori, potem pa še to skrivno fotografiranje, vse je dalo misliti... seveda, to mora biti vohun, vohun neke tuje velesile, ki ga je opazila pri zločinskem početju!
Stražniki in vratarji so morali na lov
Brž je skočila k telefonu ter hkrati obvestila o vsem policijo in vratarja omenjenega hotela. Tajnica je bila prepričana, da je storila sveto rodoljubno dolžnost in svoji domovini izkazala veliko uslugo.
Medtem pa je skrbno oprezovala skozi okno in zapičila pogled na hotelska vrata, da se ne bi neznanec izmuznil redarjem, ki bodo vsak hip lahko začeli lov za njim. Ali bodo prišli ob pravem času? In ali bo vratar dal njegovo sobo nadzorovati z zadostnim številom uslužbencev? Te in take misli so drhtele v njenem srcu.
Kaj bi bilo, če bi bilo
Morda — si je potem mislila — me bodo »dali v dnevnike«, nemara celo objavili mojo sliko ter pod debelim naslovom čez več stolpičev prinesli tudi na primer takole besedilo: »Mlada tajnica je pomagala ujeti zelo nevarnega vohuna«, ali pa: »Prisotnost neke naše meščanke je bila usodna skrivnemu vohunu« itd Kako jo bodo njene tovarišice poslej gledale!
Iz sanjskega sveta pa jo je nenadoma potegnilo na resnična zemska tla. da se je vsa stresla. Zagledala je namreč vohuna s koščatim licem, ki je v popolnem božjem miru prikorakal iz glavnih hotelskih vrat ter jo z njajhnim ročnim kovčegom počasi mahnil naravnost proti kolodvoru, ne da bi ga kdo skušal ustaviti. Kaj je torej počenjal vratar? Torej tudi policija ni dospela ob pravem času?
Brž je stopila k telefonu ter ponovno poklicala vratarja.
A dobila je najbolj nepričakovani odgovor, kar si ga je mogla misliti, ki jo je pa resnično v dno razburjene duše pomiril. Vratar ji je tehtno dejal, da ni domnevni vohun nihče drug kakor ... Gundar Hagg, slavni tekač, ki so vsi Švedi ponosni nanj.
Sloviti mladi mož je za nagrado za svoj najnovejši rekord dobil lep kinematografski aparat, ki slika s filmom za raztegnjene slike. V hotelu je na skrivaj prvič poskušal svojo srečo s svojim novim darilom.
Vendar se ji je zadnja želja izpolnila
Naj si bralci sami mislijo,, kako presenečena je bila sicer vneta mlada tajnica, ko je zvedela za svoj mučni neuspeh pri prvem poskusu bistre kriminalistične sposobnosti. Vsekako 6e ji je skrita želja izpolnila: listi so pisali o njej, čeprav malo drugače, kakor je v prvem zanosu mislila.
človek porabi v življenju povprečno 30.000 HI vode
Človeško življenje je stalno spreniinjevanje in presnavljanje. Statistika je že dognala, koliko časa porabi človek v življenju za delo, prehrano in tudi za počitek.
1
h
tiSim
Pri teh besedah je dvignil Ligijino objokano lice k sebi ter ji dejal:
»Dokler oči tistega, ki ga ljubiš, ne zagledajo resnice, se ga ogibaj, da te ne zapelje v greh, pač pa moli zanj in vedi, da nisi ti kriva, če ga ljubiš. Ne jokaj in ne muči se, zakaj tvoje molitve bodo usli šane in po žalosti bodo prišli dnevi veselja.«
Blagoslovil jo je, osramo čeni Krispin pa se je začel opravičevati:
»Ker je odprla Ligija srce pozemski ljubezni, sem mislil, da je zatajila Kristusa.«
»Jaz sem ga trikrat zatajil, pa mi je le odpustil in za povedal, nai Dasem njegove evce.«
 :.................................................................. -	^	N	-	_
",V
" sv®
. . naigj
 IH 11
1$
-
mmm
90
Ligija se je ravnaia po apostolovem nasvetu. Vinicij je bil že skoraj zdrav, toda še preden se Je vrnil v svojo hišo, je Ligfja nekega večera, ko je že spal, stopila k njegovemu ležišču. Zadržala je dih in gledala ljubljenega človeka. Solze so ji stopile v oči potem se je sklonila k njemu in mu na vzglavje položila križ, ki ga je sama naredila iz sro bota Potem je odšla
Tokrat bomo malce poskušali premotriti človeško življenje z ozirom na porabo človeških potrebščin. Razumljivo je, da lahko o tem govorimo le o »statističnih« ljudeh, ne pa o splošnih Adamovih otrokih. Mislimo namreč na take »normalne« ljudi, ki žive v rednih razmerah in na zdrave ljudi. Mislimo tu le na moške, kajti ženska »statistika« bi bila težavnejša in kočljivejša ko moška.
Lahko bi trdili, da porabi človek v povprečni življenjski dobi do 70. leta 110 parov čevljev. Seveda mislimo le na osebo, ki štedi. Prav tako je tudi z uporabo nogavic. Varčen človek, delaven in reden, porabi v življenju povprečno 200 parov nogavic. Sevfeda jih mora krpati, drugače jih porabi še več, morda petkrat več. To lahko primerjamo sami po sebi: včasih smo porabili mesečno kar več parov nogavic, ker smo malce strgane vrgli proč, sedaj pa, ko jih krpamo, jih porabimo mnogo manj.
Moški, ki hoče biti vedno čist in čeden, obišče povprečno frizerja 1.000 do 1500 krat v življenju.
Briti se mora seveda sam. Če uporabimo v življenju 100 oblek, to je že vendar lepo število, ki zadostuje za rednega moškega. Statistika o ženski uporabi bi za to gotovo predvidevala večje število. Za čiščenje obleke in perila, prehrano in pijačo porabi človek v življenju 20.000 do 30.000 hi vode. Tako visoko razliko predvideva statistika najbrž zaradi tega, ker mnogi popijejo mnogo manj vode ko drugi, zato pa več vina in drugih pijač. Statistika navaja nadalje, da uniči moški v življenjski dobi 20 plaščev. Vsekakor visoka številka! Mnogi skromni in varčni se zadovolje v življenju z dvema ali celo samo z enim plaščem. Manjše število ur, denarnic, nožičkov in drugih takih pripomočkov, ki jih človek potrebuje v življenju. Na koncu navaja statistika, da porabi človek v življenju povprečno 300 kosov mila.
SI.OV. DOM« v vsako hišo!
V deželi cvetočih češenj
MelanhoSi a	22
Atami (Južna Japonska).
V »Osaka hotelu« me je s hrupom zbudil boy iz spanja; prinesel mi je brzojavko: »Konec tedna bom v Atami, stop, k vragu Osaka«. Sj>odaj je sledil podpis nekega prijatelja i/. Tokija ali bolje povedano rebus, v katerega je nek japonski poštni uradnik izpre-menil podpis.
Ali jKHUiate »Osaka hotel«? Ne? Prav nič niste zamudili. Niti ne bi ničesar zamudili, če Osake ne bi poznali. Kljub temu |>a je Osaka največje mesto na vzhodu (ker si je več kakor dva milijona Jajioncev vteplo v glavo, da hoče tam živeti).
Tod predejo bombaževino in tko kalim. Dopoldne požirajo prah in popoldne uporabijo za to, da ga spet i/.kašljajo. Zvečer se pre-peljavajo v majhnih čolnih j>o črnih smrdljivih kanalih /in si domišljajo, da doživljajo beneško noč. Toda kljub pisanim papin’ lampijonom je vse skupaj zelo melanholično. Osaka je skoraj evropsko mesto. In če gledamo borzo, hi lahko mislili, da smo v Berlinu med epidemijo zlatenice. Osaka ni lepa. Prav nič. Če mi ne bi bilo na tem,	da bi si tu	ogledal	jajKmske tovarne,	se	sploh
ne bi peljal sem.	Toda videl	sem že	zadosti japonskih tovarn;
eiia je podobna drugi, toda vse skupaj so ravno take kakor Chemnitzu in nič drugačne.
Toda Atami — oh Atami! Mesto leži v zelenju in ob morju čisto mirno in nima nobene borze. Kako naj bi prišla borza v Atami? Niti bioskopa nimajo tam. Kako daleč je prav za prav? Trinajst ur vožnje z	brzovlakom?	Štirinajst? Zakaj se ne	bi	peljal
tja? Pomirjen sem	spe-t zaspal,	medtem	ko so se moskiti
»pet pravili na svoje delo. Moskiti v Osaki delajo samo ponoči.
Z razliko od tekstilnih delavcev; oni delajo v nočnih in dnevnih posadih.
Naslednje jutro sem zahteval svoj račun — poznate »Osaka hotel«? Ne? Bodite veseli! Nato sem bojeval običajen boj, da bi dobil taksi. Pravi taksi z uro, ne pa hotelskega avtomobila, ki takoj nabije sto odstotkov več, če vidi usnjen kovčeg. No, in sedaj sem zadovoljen, tako zadovoljen, da je stari Anglež postal dvakrat tako čemeren in je na moje »Dobro jutro« odgovoril z odklonilnim godrnjanjem.
»Odpeljem se,« sem se mu maščeval zato, »dovolj imam Osake.«
»Čisto vseeno je, kje ste v tej prekleti deželi,« je mrmral, »ki dela človeka- rumenega. Da, rumenega napravi. Notranje, in prav tu moram prodajati bombaž!«
Nato je skušal (»tolažiti svojo usodo z novo čašo whiskyja s sodo.
Ali je res vseeno, kje si v tej deželi? Na primer Atami. To je mestece na polotoku lzu, na pol ribiška vasica, na pol kopališče z mnogimi vročimi vrelci. Da ne pozabim omeniti gejzirja; po zadnjem potresu sicer ne brizga več vode, ampak piha paro, toda vjdjub temu je še vedno gejzir.
Kopališki gostje prihajajo sem od vsepovsod. Kadar se Ja-jx>nec jezi in je divji, da bi počil, ali kadar je žalosten, žalosten, da bi tulil, nikakr ne sme niti počiti, niti tuliti. To bi nasprotovalo dobrim šegamin, ki mu predpisujejo vedno enakomerno smehljajoč se obraz. Potem pograbi svoj kovčeg in se odpravi na morje. Nato gleda tri dni morje, dokler se ne pomiri. Potem pa se odpelja spel domov. Na primer v Osako. Nekateri imajo tudi drug recept; ti gledajo tri dni dolgo na Fudži-San, kralja japonskih gora (in gotovo najlepšo goro na širnem božjem svetu). Fudži-San je plemenit, s snegom ogrnjen stožec, ki se vzpenja v ljubki in enakomerni krivini od zelenih jezer do belih oblačkov.
V	Atami je^ poleg ducata jaixms.kih gostilnic tudi hotel, resničen hotel po evropskem načinu. Hotel je vstran od mesteca in malo nad morjem. Na livadah ob hotelu stoje klopi in na vsaki klopi sedi samoten, smehljajoč Japonec, ki bi najraje počil, ali tulil in mesto tega ogleduje morje, bisernosivo morje, ki postane zvečer temnomodro in v katerem lovijo v oglatih sampangih ribe. To so gondole vzhoda.
Če takemu samotnemu Japoncu ne zadostuje morje, vzame v roko bambusovo palico in se povzpne na sedlo pri Desetih pokrajinah. To je malo naporno, toda včasih se vidi od tam Fudži-San, ravno vrh Fudži-Sana visoko nad ovčkami. In to ga večkrat tako potolaži, da igra zvečer v hotelu klavir. Hvala Bogu se !o ne zgodi jjogosto. Med lem pa Vi lahko igrate z natakarjem biljard. Nata-’ arji v Atamiju igrajo biljard prav dobro, toda vedno izgube. Deloma zaradi prirojene japonske vljud sti, deloma zaradi napitnine.
Resnično ni vseeno, kje ste v tej deželi. Dvigali smo *se visoko mimo oranžnih logov, kjer visi fK>lno debelih kislih sadežev, skozi šelesteče bambusove gozdove in končno čez skate in čeri, na katerih stoje mali prepereli Budbe iz peščer Ko smo po triurni hoji našteli šestintrideset teh preperelih Budh in smo se zedinili, da bomo pri sedemintridesetem začeli preklinjati, glej, že smo stali na sedlu pri Desetih pokrajinah.
. Daleč smo gledali morje in verigo vrhov, ki imajo čisto drugačen videz, kakor naši vrtovi. Strmejši so, bolj groteskni in pestrejši, f>olni rdečerjavih ilovnatih melišč z borovci, ki so tu čisto drugačni, kakor znameniti lepi bori v Grunewaldu. Borovci tukaj namreč ne stezajo svojih vej enostavno na levo in desno, ampak jih zavrte v obliki piruete, razpro malo navzgor, malo navzdol, jih zavijejo špiralasto ali v obliki kače in mnogi se zde, kakor da obupano vijejo roke. Resnično, ta drevesa pojasnijo, zakaj tako voihko ja |>oiisk ih umetnikov slika bore in nič'drugega kot l>ore.
7. I i,.,Ukn tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob «*f,“vn*kib ob 12 - Mesečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 15 Ur - Uredništvo; Kopitarjeva olica 6/111 - Uprava: Kopitarjeva alioa 6, Ljubljana - Telefon itev. it 40-01 do 40-05 - Podružnica: Novo me*