% • . 8 - • • < -
< : . v •

-

"m^ixoKrs!*.
JEDNOTE"
1004 N; Chicago Street; JOLIET, ILL.
Return P«U(t CutmUmI.
The largest Slovenian Weekly in tke United . ' State, of
!■—d every Wednesday
Subscription rate:
' Foryesrly....$1.20
Foi mm re«mb«ra.......UM
Foreifa Couatri««..... $3 00
Telephone 1048
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED P0R IN SECTION 1103, ACT OP OCTOBER 3,1917i AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
- ~	'	—I_
Štev. 12.—No. 12.
JOLIET, ILL., 22. MARCA (MARCH), 1922.

PRED VELIKO STAVKO PREMOGARJEV
. i i .-* ■- • 't ■	y j /i * >	,'* .
New York, 17. marca. — Lastniki antraeitnihj preme>gov-nikov so dane« povabili zastopnike premogarjev na posvetovalno konferenco gleele obnovitve plačilne lestvice, oziroma im'Ljske pogodbo, ki poteče ta mesec.
V tem svojem povabilu so premolar jem namignili, da bo na vsak način treba znižati at-r< ške produkcije premoga, in vsled tega ttidi preurediti plačilno lestvico. (>peratorji za-trjujejo, da je to edini način, ali korak k povečanju 'premogovne i mlu»tri je.
Na stavljenih točk od strani premogarjov so operatorji odgovorili, da je treba na vsak način ceno trdega premo-j ga primerno znižati, drugače bodo polagoma vsi premogovniki prenehali z obratovanjem.
Lastniki premogovnikov dalje izjavljajo, da so pri volji glede obnovitve pogodbe pogajati se s premoga rji in upajo na uspešen rezultat med obema
AMERIŠKO VOJAŠTVO OD POKLICANO IZ NEMČIJE.
Washington, 20. marca. — Predsednik Harding je dane« naročil, da se mora sleherni a-meriški vojak z okupiranega porenskega ozemlja na Nemškem takoj domov vrniti. To se je določilo na zahtevo senata, češ da naše vojaštvo v onem kraju dela Nemcem preveč stroškov. Za vzdrževanje nase okupacijske armade je Nemčija dosedaj Ameriki dolžna že 241 milijonov dolarjev. Ko je naša vlada zaveznikom tozadevni račun predložila, zavez-, niki niso tyoteli izplačila te svo* te odobriti; tako bodo morda Združene države izgubile vseh teh 241 milijonov?
Vojni tajnik zagotavlja, da bo vseh 4000 naših vojakov in častnikov iz Nemčije do 1. ju nija t. 1. že doma.
Državni, department je te dni poslal zaveznikom posebno noto, oziroma zahtevo izplačila vseh okupacijskih stroškov.
Amerika ni poslala svojega vojaštva v Nemčijo iz lastne inr strankama Glede nadaljega po- eiative, ampak vsled želje in
trajanja so je izmed zastopiii" I zahtevo zaveznikov; radi tega kov premogarjev izbral odbor I s0 Zdnržeme države opratfčene
do povrnitve tozadevnih stroš-
osmerih mož.
Washington, 17. marca. — kov. Delavski tajnik Davis poroča, Berlin, 20. marca. — Iz Kob da lastniki premogovnikov ; iellca Renu so semkaj poro-mehkega premoga v centralnih c)a se od tamkaj priprav-državah odločno odklanjajo i ija ponovni transport, broječ njegovo ponudbo glede name- 1020 ameriških vojakov na pot
ravane konference, med unijo premogarjev(U. M. W. of A.) za sestavo novo pogodbe. Spr i
proti domu. Pariz, 20 marca.
Vest o
^»m«™, « TO«,,.	odpoklicu amorižkogn vojašt-
wn so »l*™^« iz (lraivo IiMh- proroiiskosa ozemlja se je
ana nasvet tajnika Davisa o-- , -	.	,
j -i .... : » • . .v uradna© francoskih krogih z dobravfil., končno pa svoje mi- obžalovaujem lia znAnjc vzelo,
si M nje premičnih.	[kajti med Francozi in tem vo-
Washington, D. C. 17. mar ! jaštvom je vodno vladalo n&j-
- ca. — Ko se je John L. Lewis, tajnik premogarske unije (U. M. W. of A.) te dni posvetoval
lepšo prijateljstvo^ter sloga. Glede plačila okupacijske oel-škodnine Ameriki se bo zavzel
z delavskim tajnikom Davi- sam francoski ministrski pred-som, sta 88 oba izjavila, ela je sodnik Poincare. stavka po okrajih mehkega j premoga neizogibna. Mr. Le-
wis je pri tej priliki obljubil delavskemu tajniku ponovno stopiti z operatorji v dogovor gledq obnovitve pogodbe. A-ko se to elo 1. aprila t. 1. ne bo izvršilo, bodo z Istim dnevom
Leac:<nworth, Kans. — V tukajšnjem vojaškem taborišču je zavladala nezadovoljnost vsled predsednikove eloločbe, da naj so amoritško vojaštvo iz Nemčije domov vrne. Naši vojaki so bili namreč jako radi v službi na Nemškem, ker so
7. splošno glasovanje K. S. K. J.
ji*
INICIATIVNI PREDLOG
ZA PREUREDITEV REPREZENTACIJE DELEGATOV IN ZNI-ŽANJE KONVENČNEGA ASESMENTA.
Društvo sv. Jožefa štev. £3. K. S. K. J. v Waukegan, 111., je po sobratu Matija Ivanetič-u predložen iniciiativni predlog sprejelo dne 13. nov. 1921, ter istega odobrilo ter podpisalo dne 11. dec. 1921, ki se glasi:
Člen IV. točka 14. stran 27, Jednotinih pravil naj se razveljavi ter naj se uvrsti nova točka (14), ki se glasi:
Točka 14. Vsako društvo, ki šteje od 50 do 100 članov ali članic sme poslati enega delegata(injo) in potem od 100 do 200 članov ali članic, dva delegata (inji) od 200 do 300 tri in enako dalje.
Glavni odbor K. S. K. J. je na svoji letni seji dne 28. jan. 1922 po daljšem razmotrivanju prišel do zaključka, da h gori označenemu iniciativnemu predlogu doda Še, ali da se člen IV., točka 18 na strani 28 spremeni (modificira) ter naj se glasi točka 18 sledeče:
Vožne stroške delegatov(^nj) in gl. uradnikov in dnevnice se plača iz Jednotine blagajne za kar se razpiše posebni asesment tekom leta 1922 in 1923 in sicer 5'c mesečno na vsakega člana in članiCQ.
GLASOVNICA
r
posameznega člana (ice).
Naredite (X) .križec!
točko 14, stran 27, in točko 18; stran 28, člena IV., sedaj veljavnih pravil K. S. K. Jednote razveljavilo in nadomestilo z novima točko-ma, kakor zgoraj omenjeno?
1 "	PROTI
	•
Leto VIII. — Volume Vm.
- - 1 —»
POROKA JUGOSLOVAN SKEGA KRALJA.
Belgrad, 20. marca.—(Poroda A. P.) Poroka jugoslovanskega kralja Aleksandra s ru-tnunsko princezinjo Mariolo se bo vršila sredi meseca julija t. 1. Sprva je bila ta poroka določena za mfcsec maj. Ker se pa ta mesec med srbskim ljudstvom smatra za nesrečnega, je moral Aleksander poroko preložiti na 4. dan. meseca junija; s tem pa pravoslavna cerkvena oblast ni bila zadovoljna, ker je po srbskem koledarju ta dan post.
Zatrjuje se, da so Jugoslovani zadovoljni z nameravano poroko, kajti s tem bo dobila Jugoslavija v Rumuniji svojo zaščitnico na Balkanu. V Bol-gradu se z veliko naglico vrši gradba nove palače za kraljevo dvojico in razne evropske vladarje, ki se bodo te poroke vdeležili.
Novopore>čenca bosta prebila iH*ve tedne v Dalmaciji.
član<ica) dr. sv.
v...........
.št.
dne
K.&K.J.
...1922
Dr. pečat	podpis člana (ice).
OPOMBA: Splošno glasovanje je v veljavi 40. dni. PRIČNE SE 25. MARCA IN SE KONČA 3. MAJA *922. Vsak član in članica je opravičen(a) do glasovanja in lahko glasuje na seji, ali pa doma Vslučaju, da bi kateri član(ica) ne prejel (a) glasovnice od društve nega tajnika (ice) naj isto izreže iz "Glasila" in glasuje, nakar naj jo pošlje društvenemu tajniku (ici)s
vsi linijski premogovniki osta-	lfg&) v dolarjih y.
vili obratovanje vsled trmogla- K	^e valute nemške mar-
vosti njih lastnikov. ,' Glavno U	sQ ^hko kot baroni živeli
škodo bo pri tem trpela širša j	. javnost, ali ameriško ljudstvo.
Mr. liowie zatrjuje, da to " priliko': operatorji izrabljajo e* dinole v svojo korist. Ba.š
Milijonarjev sin v zaporu.
Detroit, Mich., 18. marca. — John D. Dodge, sin pok. več-
zdaj, pred splošno stavko so ! kratnega milijonarja Doelge-ja
ceno premoga zvišali, ter spra- tvorničarja avtomobilov je M
viK skoro vse nakopano blago te dlli obojen na o dni zapora
vsled pijanosti in prehitre
v denar.
Od tukaj se je tajnik premo-garske unije podal v New York na
vožnje z avtom. Dasiravno so njegovi odvet-
i c	"	mki vložili nicnosto pritožbo
na konferenco.operatorjev tr-	... .	, ' .
*	na sodniji, je moral obsojenec
i v • 1
. , .	vseeno v ječo. Danes, prvi
novo plačilne lestvice.	, ^ je	^^ na dvori_
Ponosen oče.	šf*1! .ict»išnice ?rein?g
val 7. drugimi kaznjenci vred.
Starr City, W. Va., 18. mar. # - _
—Danes je tu živeči 70 letni John Dysen-berry obhajal roj-* "stvo' sedemnajstega otroka te -drijžiiie; mati in novorojenček - sta oba zdrava. \ - Ponoseii oce, povsem trdnega ' «ir»vjase vedno dola; njegova, že drliga zena je stara 50 let.
. Žrtev poklica.
'' Chattanooga, Tenn., 17. mar. —Ko je hotel včeraj okrajni šerif S. D. Smith izslediti ter aretirati družbo skrivnih žga-njekuharjev, so ga le ti iz zasede napadli in ustrelili.
'II.
RESOLUCIJA
ZA UVELJAVO TOČKE GLEDE ODPRAVNINE NEOZDRAVLJI
LJIVIH ČLANOV (IC).
Vsled prošenj več neozdravljivih članov (ic), da bi se z Jednoto pobotali, ali z odpravnino pogodili, smo prišli dne 28. jan. 1922 v Jolietu, 111., na letnem zborovanju pričujoči gl. uradniki do zaključka, da se takim prosilcem na željo in v korist K. S. K. J. uveljavi sledečo novo točko vpravilih K. S. K. J.:
"člen XXXV. točka 188 A. Neozdravljivi člani(ice) K. S. K. J. imajo pravico vložiti na gl. urad prošnjo glede odpravnine. 1 Odpravnino se izplačuje iz poškodninskega sklada. Slučaje odpravnine, naj rešuje gl. predsednik. Ko Se član(ica) z Jednoto glede odpravnine pobota, mora Jednoti svoj certifikat izročiti, na kar prestane biti član(ica) K. S. K. Jednote."
OPOMBA! Vendar članstvo v obče nima direktne pravice zahtevati kako odpravnino. Iste se dovoljuje le v izjemnih slučajih, kakor pod gornjo točko označeno. — Gl. predsednik naj se ozira na slič-ne prošnje le v takih slučajih ako razvidi, da se zamore odpravnino kriti iz zadostnega poškodninskega sklada, ne da bi se zato poškod-ninski asesment zvišalo.
Dano in potrjeno v glavnem uradu dne 14. marca 1922. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, glavni tajnik. JOSIP SITAR, glavni predsednik.
GLASOVNICA
posameznega člana (ice).
Ste li ZA, ali ste PROTI uveljavi zgoraj omenjene točke 188- A?
Naredite (X) križec
ZA	PROTI
•	
Član(ica) dr. sv...............................št........K.S.K.J.
v..........................1....... dne....................1922
Dr. pečat	podpis člana (ice).
OPOMBA: Splošno glasovanje je v veljavi 40. dni. PRIČNE SE 25. MARCA IN SE KONČA 3. MAJA 1922. Vsak član in članica je opravičen(a) do glasovanja in lahko glasuje na seji, ali pa doma. Vslučaju, da bi kateri član(ica) ne prejel (a) glasovnice od društvenega tajnika (ice) naj isto izreže iz "Glasila" in glasuje, nakar naj jo pošlje društvenemu tajniku (ici).
Zapustila $16,000 za—pse. Chicago, 111., 19. marca.—Te dni je v South Chieagu umrla že priletna Sadie Howard, za-pustivša $16,000 za pse. Po-kojnica ima na 3037 Cheltenham Pl. veliko $16,000 vredno apartment hišo; z dohodki, ali najemnino se mora vsled njene želje redoti ter zdrževati njene tri pse. Svoji sestri, Mrs Leigh ton je v oporoki volila pa samo $500.
Zapuščinski oskrbnik M Lyke bo te dni 11a sodišču vložil prošnjo, da naj oporoko pokojne prijateljice psov odobri.
S^!
Prizadeti lekarnarji.
Chicago, HI-, 19. marca. — Vsled kršitve prohibicijskih predpisov so oblasti odvzele 150 lekarnarjem tukajšnjega mesta pravico prodaje liker-
jev in zganja.
Vladni agentje so prišli namreč *na sled velikim sleparijam pri nakaznicah v zvezi z raznimi zdravniki. Mnogo nakaznic izdanih po zdravnikih
je bilo namreč ponarejenih.
^i
Grožnja ''črne roke" Ukrajincev.
Washington, D. C., 17. mar. —Senator Willis h Ohio, je te dni prejel od neke tajne družbo grozilno pismo, da bodo v kratkem času vsa poslopja poljskih konzulatov v Združenih državah in Kanadi v zrak pognana. Pismo je podpisala "Ameriška ukrajinska "črna roka" in se glasi:
"Poljska vlada mori 500,000 ukrajinskega ljudstva, 250,000 jih pa drži v zaporih.. Ameriški ukrajinski veterani svetovne vojno so se borili za svobodo vseh narodov Evrope; zdaj so vsi narodi osvobojeni iz-vzemši Ukrajincev. Iztočna Galicija na Poljskem bi morala spadati gališkim Ukrajincem. Podpis."
Za tem so bila označena imena raznih poljskih konzulatov: v New Yorku, Chieagu, De-troitu, Buffalu, Pittsburghu, Winnipegu in Montrealu. Med temi je označena tudi tukajšnja poljska legacija.
Prihod ruskemu generalu v Zdr. države zabranjen.
Washington, D. C. 17. mar. —Znani ruski general Grego-rijev Semenov poglavar ruskih j kozakov in vodja proti-boljše-vikov jo na potu v Ameriko. Že danes kroži v državnem de- j partmentu vest, da mu naše 0-blasti ne bodo izkrcanja dovolile, ker ni v nobenem diplo-matičnem stiku z našo državo.
HAYWOOD POSTAL SREČEN NA RUSKEM.
Moskva, 19. marca. — Ministrski predsednik Lenin je izdal \Vm. D. Ha>we>odu, bivšemu voditelju ameriške delavsko zveze I. \V. W. oblastveno dovoljenje, da smo s svojimi pri-, staši obratovati velike nadej-chinskijeve jeklarne v nrals-kem gorovju, nedaleč od kos-niškili preme>govnikov.
Havwood je lansko leto iz Amerike pobegnil, ko je bil z 90 svojimi sodrugi vsled zarote proti državi 11a večletno ječo obsojen; pri tem je njegova varšičina v znesku $65,000 zapadla.
Haywood se ^e zadnji čas zelo prikupil sovjetski vladi, ker je uspešno nastopil na tretji internacionali v Monk v i. Zdaj namerava iz Amerike semkaj importirati o krog 50(H) izurjenih delavcev jeklarske stroke, ki so člani I. W. W. organizacije. Sleherni izmed teh mora prinesti s sabo za $100.— vrednega orodja in podati izjavo, da se bo ravnal po predpisih sovjetsko vlade.
Kuska vlgula je. temu podjetju določila $300.000 podpore; vsa produkcija v teh joklar-11 ah bo pod vladnim nadzorstvom, vendar bodo imeli tudi eklavci nekaj deleža od dobička. Havwood kot vrhovni ravnatelj teh jok lani bo imel sijajno plačo. Koncesija je izdana za dobo dveh let. j
Nezadovoljna Nemčija.
Berlin, 17. marca.—Nemško: časopisje prinaša ostre članke, v zaelevi kolektivne ententne note glede kontrolo vojaške ^'l-j le 11a Nemškem. Nemci niso1 zadovoljni, da so jim zavezniki določili samo 100,000 mož močno armado, med tem ko ima Francija lahko 600,000 belega in 250,000 zamorskega vojašt-, va.
V teh uvodnikih se priporoča nemškim elelegatom genovske konference, da naj odločno zahtevajo tudi razorožitev. Francijo, kajti v slučaju kak p vojne se Nemčija s tako maloštevilno armado proti Franciji ne more braniti.
Nekateri listi dalje zahtevajo, da naj Nemčija zopet sebi priklopi vse levo obrežje reko Ren.
Obešen blizo državnega kapitola. Washington, D. C., 17. mar.
—V glavnem mestu Washington že več let ni bil kak hudodelec obešen, kar se je zopet danes vršilo na dvorišču ječe, nedaleč od kapitola. Obešen je bil namreč 22 letni John Mc-Henrv vsled umora dveh oseb.
Da izposluje morebitno po-miloščenje, pri predsedniku, je prišla morilčeva mati minuli teden semkaj v to mesto; toda preelsednika ni bilo doma.
Vodja indijskih upornikov
obsojen. Ahmedabad, Indija, 18. mar.
—Mohandas K. Ghandhi, glavni vodja indijskih upornikov je bil vsled pritiska angleško vlade obsojen ua šest let ječe
vsled zarote in upora.



-
NA USTANOVNO SEJO.
Ker se je zadnji čas v Cliica-gu, 111. sprožila misel za ustanovitev novega ženskega društva K. S. K. J. za ogrske ozir prekmurske Slovenke, se bo prihodnjo soboto zvečer, £ 25. marca t. 1. vršil tozadevni sestanek, ozir ustanovna seja na domu našega sobrata And reja Glavač, 1844 W. 22. Place v Chicagu. Te seje se bo ude ležil vsled sklicateljeve proš nje gl. taj. K. S. K. J. br. Jos Zalar. Pričetek ob pol 8. uri zvečer.
Ker je v Cbicagu dosti dru žin ogrskih Slovencev, kojih gospodinje, ali žene (matere še ne spadajo k nobenem pod pornem društvu, -imajo te ro jakinje sedaj lepo priliko za pristop. Vpisovalo se bo tudi mladino, ali otroke teh družin v starosti od 1—16 leta.
Ogrske rojakinje! Vdeležite se te seje v obilnem številu in pripeljite svoje otroke zraven Več pojasnila o tem Vam bo dal naš sobrat Ainirej Glavač ali pa njegova žena oba vrla ogrska Slovenca.
naznanilo.
Društvo Vitezov sv. Jurja št S, K.S.K. Jednote Joliet, 111. bo iinedo velikonočno spoved v so boto zvečer, dne 8. apriia in skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši v nedeljo, dne 9. aprila.
Vsi člani so naprošeni, da se zberejo ob pol osmi uri v stari šoli z regalijami in kolikor mo
goče v velikem številu. Rav-uo v sedanjih časih mora brez majhnih izjem vsakdo to stori ti, da zadosti verskim dolžncs tim.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam:
Joseph Panian, tajnik.
naznanilo.
Iz urada d. Sv. Cirila in Meto da, št. 8, Joliet, 111.
se naznanja, da se je sklenilo na zadnji seji 19. febr. t. 1., da bodemo imeli skupno sv. obhajilo, 26. marca in sicer pri prvi sv. maši, to je ob 6. uri zjutraj. Zatorej opravite sv. spoved v soboto 25. marca, in pridite v nedeljo zjutraj v šolo, ob tri četrt na šest, da skupno odkorakamo k daritvi sv. maše, da
se udeležimo skupno sv. obhajila. Ako pa ni kateremu mogoče orne« jen i dan opraviti svojo versko dolžnost, naj jo pa opravi kadar ima priložnost. Če bi kateri to zanemaril, se bode ž njim postopalo po društvenih, oziroma po Je-diiotnili pravilih.
Bob rat ski pozdrav vsem čl a hodi in članicam get.. 8. kot vs^mu članstvu K.S.K. Jedno-1 jednog, koji ne bi izbavio sv.
mtmmm^^
S člani (ieami), kateri ne bodo opravili svojih verskih, dolžnosti, se bo strogo ravnalo po pravilih K.S.K.J.
Za društvo
Mihael M&jerle, preds. John E. Sterbenz, tajnik.
naznanilo.
Iz urada dr. sv. Petra in Pavla št. 38, Kan^s City, Kansas.
Tem potom se naznanja v-
sem članom" tega društva, da se je sklenilo pri zadnji mesečni *eji, da bomo imeli skupno velikonočno spoved in obajilo dne« 26. marca ob osmi uri zjutraj.
Dolžnost veže vsakega člana, da se vdeleži na gori navedeni dan.
Skupno se zberemo v cerkveni dvorani ob pol osmi uri
zjutraj in potem korporativrio adkorakanio z z&stavo vred k službi božji; sleherni član naj prinese s seboj društveno regalijo.
Upam, da se bo vpcštevalo to moje naznanilo in pričakujem, da se v potnem številu vdeležite. S sobratski m pozdravom: Peter Majerle Jr., tajnik.
•Društvo sv. Alojzija St. 47, Chicago, HI.
Uradno naznanjam članom našega društva, da bomo imeli kupno velikonočno spoved vohoto zvečer, dne 25. marca in skupno sv. obhajilo v nedeljo zjutraj (26. t. m.) pri pol osmi sv. maš»i.
Prosim vas, da se vdeležite r obflnem številu na omenjeni lan in da vsak opravi svojo versko dolžnost o pravem ča~ u, -da ne bo imel potem nobenih sitnosti. S pozdravom:
Peter Kure. tajnik.
štirih zvečer.
tiski
se
se ne bo
v i suapendal. član prečita Jednotina stran 57. točka 121. in ena pravila stran 12.
članice našega društ ______
va bo dne 26. marca ob osmi Idrustv uri zjutraj. Članice se opo- člen XI. točka 3. fcarjft, da se za gotovo vse ude- Upajoč, da boste vsi te moj leže skupnega sv. obhajila. Ma- vrstice upoštevali, ostaj ša in skupno sv. obhajilo bo v S sobratskim pozdravom: poljski cerkvi na BeJ$ St., to John TJdovich, tajnik, je v cerkvi, katero ima v najemu sedaj na^a slovenska fara I Društvo sv. Ane, it. 156, Chis Sv. Srca. holm, Minn. S sosestrskim pozdravom: S tem se naznanjam, da je Ana Sigmund, tajnica, [bilo soglasno sklenjeno, da bo H imelo naše društvo skupno sv. »Urada tajnice dr- sv. Ane št. j obhajilo dne 26. marca, to je 127, Waukegan, HI. zadnjo nedeljo v tem mesecu, Ceojjene soee^tre ! __[pri poldeveti sv. maši, katera
da se držite reda i pravil naše organizacije* K.S.KJ., po-i naša vera veze. O Koji član (ica) nije dobil cedulju od mene nek mi se javi prije spovedi, da mu ju predam.
Sobratski pozehaw
M*tt Brozenich, tajnik.
Kakor vam je že znano, se je	se bo brala za vse žive in mrtve
na zadnji mesečni serji skleni-	članice nagega društva,
lo, da bomo imele velikonočno	, S tem se vas poživlja, da se
spoved dne 25. marca in pa	kolikor mogoče v velikem šte-
skupno sv. obhjajilo dne 26.	vilu vdeležite.
marca pri prvi s>v. maši. Za-	Za društvo Sv. Ane:
torej seUjomo vse skupaj zbra-1	Mary Champa, tajnica, le 15 minut do 8. ure v šolski
Društvo Vit. sv. Mmaela št. 61, YoungstOnwn, Ohio.
iiaznaja svim članom i člani-am, osobito onim, koji su iz-vmi grada, pak neanadu, da mio izgubili iz naše sredine sirijednu, poštenu i mladu čla-nicu, sestra Barbaro Benko, u dobi svojih 30 godili, supruga
lama Ivana Benko; zapušča tudi jednog 10 god. sina, Ivana.
Umrla je dn6 4. marca 1922 ako naglo, da niti jedne minute bolesna ni je bila.
Bila je članica više društvih; >ak joj je članstvo, kao i rod-hinstvo priredilo ljepi srovod.
Ovo neka bude zapumenito onim, koji još nisu kod kakove obre organizacije, da pristu->e; a osobito u našu, koja sa zove K. S. K. J. — Znajte, da smrt ne piti; bio ti star, ali mlad; ona uvijek kosi.
Molim sve članstvo ovog draqtva, da neka na* bude ni
tc.i
Math Bučar, tajnik.
iskrsne ispovjedi i pricesti za 1922.
, John Bajs, predsed.
Društvo Mar. čist. Spočetja, št 80, South Chicago, 111.
Iz urada tajnice zgoraj o menjenega društva se s tem na-
Iz urada društva sv. Petra št. 30, v Calumet, Mich.
Cianom goriomenjenega društva se naznanja, da bomo imeli skupno spoved v soboto po
poldne, dne 25. marca in v ne- znanja in opominja članice na-deljo pri prvi sv. maši skup- šega društva, da bo skupna veno sv. obhajilo.	likonocna spoved za članice v Člani, * kateri stanujejo v soboto, zvečer, dne 25. marca rocSlu in bližini Cakrmeta so in skupno sv. obhajilo pa v ne-vabljeni, da omenjeni dan op- deljo, dne 26. marca pri osmi ravijo svojo velikonočno dolžjsv. maši.
Članice ste prešene, da pri-Opozarja se tudi one člane|;iese vsaka društv. regalijo s (ice), ki stanujejo izven društ- ^abo in da se vdeležite v obil venega sedeža, da opravijo ve- (nem številu, likanočno dolžnost in da toza devui izkaz pošljemo društvenemu tajniku najpozneje do 15. maja t. 1.
Članice tega društva nimajo | skupne spovedi, ampak zahte va se, da tudi one opravijo ve-ocno dolžnost ob doloce-
dvoraaii, odkoder korp<*ativno Iz urada d. Marije Magdalene odkorakamo v cerkev.	št.. 162, Cleveland, Ohio.
Zatorej cenj. sosetre, jaz u- Vsem članicam našega dru-pam, da ne bo nobene izmed mv* se naznanja sklep zadnje nas, ki bi se ne .spomnila svo- redne mesečne seje 6. marca t je verske dolžnosti v tem le- h da bo društvo sv. Marije pom velikonočnem času in pa Ma#dal. imelo skupno spoved do niaše patrone sv. Ane, ki dne 25. marca , in skupno sv. nam zamore pomagati v silah obhajilo dne 26. marca pri S. in težavah, zato smo si jo zbra- Lsv. maši, le za svojo društveno patrono; Zbiramo se ob pol. 8. uri v .radi tega &e je moramo spomin-1 novi šoli Sv. Vida, da potem jati tudi, ko smo še krepke in odkorakamo v cerkev. Vsa-zdrave, ker še le tedaj zamore- ka članica je pro&ma, da prlne-mo pričakovati milosti ter po- Le g sabo društveno regalijo, moči od naše društvene zaščit- ali znak; če pa tega znaka ka-nice sv. Ane.	tera sestra še nima, ga lahko
Prbsini Vas torej še enkrat dobi pri tajnici; spovedni list-VS6 skupaj, da se udeležite sku- ki se dobijo pri predsednici, pno te lepe priložnosti, vse, ali tajnici; to velja za one. ka-brez izjeme; posebno pa ve de- tore jih še niso dobile pri seji. kleta, ko vas je tako lepo ste- Vsaka članica je prošena, da vilo pri našemi društvu. U- La listku označi stev. društva pam in pričakujem, da se bo 162 in svoje ime; potem naj sleherna izmed deklet dne 26. listek odda pri obhajilni mizi. marca z nami vred korporativ- J Katera izmed članic ne bo o-no vdefležila sv. maše in sv. ob- pravila velikonočne dolžnosti, hajila v cerkvi Matere Božje, bo vsaka sama odgovorna pra-Pokažite javnosti, da ste vne- vilam K.S.K.J. te in verne ameriške slovenske Vse članice ste še enkrat pro-mladenke !	šene, da bi se v,se vdeležile
Tudi še omenjam glede pri-- skupnega sv. obhajila, ker bo podnje naše društvene seje dne Jmo ta dan obhajale 5 letnico u-26. marca, da se iste vse člani- jstanovitve naaega društva, ce vdeležite, ker imamo več Dne 5. marca je namreč potek-važnih točk na dnevnem redu; lo ža 5 let, odkar je bilo naše posebno bo potrebno, da se po- j dr. sv. Mar. Magdal. ustanov-govorimo radi igre vršeče se v lljeno z 60 članicami. Danes, mesecu aprilu. Pridite na sejo I ob petletnici pa šteje to društ-vse skupaj in ravnajte se po Ivo 330 (tristo .trideset) članic tem naznanilu, ker to gre za (xlraslega oddelka in 104 člane našo lastno korist; saj menda I Mladinskega oddelka; torej V-znate, da kjer je ^loga, tam je seh skupaj 434.! Ali ni to le-tudi moč.	po število za ta leta? S tako
S sosestrskim pozdravom vrlim napredkom v tem času Katarin^ Mauser, tajnica, [se ne more nobeno drugo društvo K.S.K. Jednote ponašati. NAZNANILO.	I Dal Bog, da bi društvo sv. Ane
Iz urada d. sv, Cirila in Metoda tudi prihodnjih 5 let ravno tast. 144, Sheboygan, Wis. ko uspeivalo ! Naznanja se vsem članom „ Sosestrski pozdrav -našega društva, da je bilo skle- Josephine Menart, tajnica, njeno na letni glavni seji dne Op. uredništva: Poleg čestit-4. dec. 1921., da bo imelo dru* ke k petieitnici, se Vaši želji gtvo sv. Cirila in Metoda svo- pridružuje tudi uredništvo jo spoved in skupno sv. obhaji-("Glasila"
m
S t; s t s t r sk i ] >ozd ra v:
Louise Likovich, taja.
času.
NAZNANILO
Iz urada dr. sv. Srca Mar. št. Ill, Barberton, Ohio.
Xa zadnji seji našega društva je bilo sklenjeno, da se naše drušltvo udeleža skupnega
lo na tiho nedeljo, to je dne. drugega aprila; zatoraj naj se vsak član drži sklepa glavne seje in Jednotinih kakor tudi
NAZNANILO;
Tem potom se naznknja svim članom i članicam elr. sv. Mi društvenih pravil, vsi člani naj [halje br. 163 K.S.K.J., Pbgh. opravijo svojo spoved v sobo- Pa., osobito onima, koji nisu to zvečer to je 1. aprila, v ne- bili prisutni liasjednici 12 o.m deljo v aprilu ob 7. uri 45 mi- da je naše članstvo zaključilo nut naj sei pa vsi člani zbero prirediti skupno velikonočnu skupaj v cerkveni dvorani in spoved dne 1. aprila 1922, na vsak naj prinese s seboj druš(t- koju mora/ da je svaki Član veno regalijo, da tako skupno prišutan, jer nas vežu ne samo odkorakamo v cerkev in se nae\a pravila K.S.K.J. ampak vdele?jmo korporativno sv. ob- naša katoflička vijera. Poče liajila. Vsak -član naj ne po- tak spovodi.bu od 3. sati pop.
Eveleth, Minn.
m	♦
Pazno sem opazoval, da se bode kdo oglasil in poročal o
praznovanju dvajsetletnice društva sv. Cirila in Metoda, štv. 59 K. S. K. J. in sem izpre-videl, da se nihče ne oglasi. Čudno je res, ali ne zna več nihče pisati ali kaj? No, bom pa jaz. Najprvo naj omenim, da je bilo društvo 'sv., Cirila in Metoda vstanovljeno dne 2. marca 1902 in da se je dvajsetletnica praznovala dne 25. februarja 1.1. je vzrok, ker je mesec marc v postnem času in ker smo Slovenci večina veseljaki, zato je bilo to primerno za prepustno nedeljo. Torej k stvari: Pričetek je bil ob 10:30 dop. ko se je služila ' sv. maša za žive in mrtve člane(ice) o-menjenega društva, katere so se člani udeležili. In zvečer v Eveleth Auditorim dvorani je bilo na programu: Pozdravi po sobratu predsedniku društva na navzoče občinstvo, potem je mladi Jos. Peterlin, član Mladinske, oddelka pozdravi in pozival vse naše očete matere v mestu Eveleth-u in o kolici, da vpišejo svoje otroke v Mladinski oddelek društva in K. S. K. J. ravno isto je po novila njegova sestra Agnes Peterlin V imenu ženskega spo la; naj omenim, da sta Agnes in Josip Peterlin, hčerka in sinko dr. tajnika Mr. F. Peter lina. Potem je nastopil gl. nad zornik K. S. K. J., Mr. M Shukle, kateri nam je na/krat ko orisal potrebo društva in Jednote. Povedal je kako se je K. S. K. Jednota ustanovila malim članstvom in' kako je delovala in, da je danes ena največja, najboljša in najbogatejša slovenska katoliška Jed nota v Ameriki. Potem je nas topil sobrat John Movern, biv ši večletni dr. tajnik in seda, vposlen pri County Auditorju v Duluth, Minn. On kot soustanovitelj društva sv. Cirila in Metoda nam je v jedrnatih be sedah poročal, kako se je te društvo ustanovilo in kako se je borilo za svoj obstanek in da je danes eno najmočnješih društev v mestu Eveleth Da nima društvo takega števila članstva sedaj kot je imelo pred 12 leti je vzrok, da se je ustanovilo dr. istega imena pod štev. 135 v bližnjem mestu Gilbert in članstvo živeče v Gilb^rt-u je prestopilo k bližnjem društvu. Omenjeni govornik nam je tudi dal podatke o vrednosti slov. podpornih društev namreč društvo sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J. je izplačalo v teku obstanka
■ )
ba pisca.) . Govornik nam je tudi naznail, da je še -6 soustanoviteljev med živimi in 8 jih je umrlo. Ko-so govornilri zaključili svoje govore, se je pričela gledališka igra "Marjeta iu njeni snubci", ker ne znam vseh imen igralcev, zatorej bom imena izpustil; rečem le, da so jo dobro igrali. Pridite še večkrat na oder. Po igri je bil pa ples, to kar največ mladina ljubi; za nas "ta stare pa prigrizek, pa malo tistega, ki po grlu lepo teče, saj znate g. urednik. Svirala je Idle-wild orkester godba. Ob polnoči smo se pa vsi zadovoljni razšli na dom vsaj upam tako. Tako smo praznovali prvo društveno dvajsetletnico v našem megtu upam, da bodemo še boljše praznovali 25 letnico. Cenjenemu občinstvu se v imenu društva zahvaljujemo za poset in ob priliki Vam to naklonjenost povrnemo; torej hvala Vam lepa. S pozdravom:
Clan dr. sv. Cirila in Metoda
P. S. Žalostno novico Vam imam poročati, da je bil Math Primozich ml,, sinček Mr. in Mrs., M. Primozich tukajšnjega trgovca in rojaka dne 14. t. m. z avtom povožen in je čez par ur v Mooro bolnišnici u-mrl. Fant je bil 9 let star in se je igral na cesti ter nesrečno prišel pod avto.
Voznik in lastnik je bil neki McBride iz Virginia, Minn. Starišem naše sožalje.
Rook Springs, Wyo. Ker je veselica, katero je priredilo Oltarno društvo sv. Ane dne 18. februarja v prid tukajšnje slovenske cerkve sv. širila in Metoda nepričakovano dobro uspela, si štejem v svojo dolžnost, da se tem potom v imenu društva javno zahvalim vsem onim, ki so pripo-mogli do tako sijajnega uspeha, V prvi vrsti najlepša hvala igralcem, pevcem in pevkam za njih trud in sodelovanje; nadalje vsetn onim, ki K) se trudili z nabiranjem raznih dobitkov Ln prodajanjem srečk na veselični večer in seveda tudi vsem, ki so tako požrtvovalno darovali naj si bo že v raznih dobitkih ali v denarju. Lepa hvala naj bo izrečena tutfi Rev. A. Schiffrerju za njegov lepi govor ob tej pri-iki, in končno vsem onim ki so pri tem sodelovali že na eden a-ii drug način.
Cenjenemu slovenskemu občinstvu se pa tem potom toplo priporočamo za njih sodelovanje in podporo tudi v bodoče. Čeravno je delo težavno in naporno, je vseeno poplačano o-bilno ako le ni zaman. Še nor toliko dobre volje in požrtvovalnosti od strani faranov, in med
nami bo stala cerkev, ki jo nam v ponos; za bodoče ča-
se bo pa pričala o naši agilnos-dvajsetih let $15,050.50c ~bol-'U in trajnosti
niške podpore (in ima sedaj $850.00 v svoji blagajni opom-
Za oltarno društvo sv. Ane: Louise Leskovec, tajnica.
zaibi opomniti spovednika za listek; jaz se bom držal strogo pravil in od vsakega bom zahteval spovedni listek; vsi člani kateri ta dan opravijo svojo velikonočno dolžnost naj mi :>red Sv. mašo, ali popoldne pri seji izročijo listek; pazite da ga kateri ne zgubi, da ne bo x>tem nepotrebnega izgovora.
do 6. na veičer; onda isto od 6. sata na večer biti če prisutan još 1 stranjski svečenik.
Na nedelju u jutru 2. apr. ne zaboravite.donesti svaki svoju regal i ju, pa čemo pojti iz škole u crkvu, kao što smu i prvoš-Jpe godine; i to, da ste prisut,-nT u školi u pol 8. uii u jutro v nedeljo. Pri prvi sv. mi-si u
8. čemo imati sv. obhajilo ill
Velikonočni čae traja do pr-ve nedelje po sv. Trojici to ja Pri cest. — 8. junija, Ako kateri član I Draga brača i sestre !
Pro-
Pozor članijice) Zveze slov. amer. volilcev za okraj Will, v Joliet«!
Prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. popoldne ob 3. uri se vrši v 'Slovenija' dvorani redna mesečna seja. Vdeležite se iste polnošte-vilno, ker volitve so pred durmi! Tudi članice dobrodošle!
DBOR.
eologojo in zenr nljivost vsega zemskega
študiral
naš kongres



v? 1-
Devet govorov o neveri.
V stolni cerkvi v Ljubljani govoril Dr. Mihale Opeka
Stolni kanonik in učitelj homi-letike na vseučilišču v Ljubljani. PRVI DEL.
BI.
■ Cehi nevera, ki je nespamctH) in greh nad Bogom, nad,človeš- U« ostala prazna; zatopljena je
ko družbo in nad posameznim človekom samim — če bi ta nevera dala človeku vsaj časno srečo, o kateri sanja, ]x> kateri vsako srce neodoljivo hrepeni: bi mi ljudi brez vere, če že ne opravirt vali, vsaj manj pomi-lovali. (Hej, bi dejali, brez-verni človek zatajuje si.cer svojo pamet in 9vojo vost, toda zato je zadovoljen in srečen; odpoveduje se sicer s svojo nevero večnemu zveličan ju, a uživa zato vsaj blaženstvo tukaj na zemlji. O, Če, bi že to res bilo! Pa ni! Marveč res je čisto nekaj drugega. Res je ravno nasprotno. Nevera, ki je velika nespamot in pregreha, jo tudi velika revščina in nesreča — in človek, ki zameta vero, ni samo izdajalec svojega razuma in svojei vesti, marveč tudi izdajalec svoje lastne sreče. Še to pomislimo, da bomo videli, da svet, kakor ne more biti po neveri pametnejši in boljši, tako tudi ne more biti srečnejši!
Velika siromaščina nevernega človeka je? tista neizrečena praznota srca, ki nastane in mora nastati v njem takoj, ko je človek* z vero vrgel iz njega Boga. Le priznajmo, predra gi:. naši? srce je brez Boga resnično prazno, tako prazno___
Vse minljive dobrine, vse veselje sveta ga ne more napolniti. Zakaj na svetu ni nič bolj neizmernega, nego je srce človekovo. To je eden izmed pečatov bogopodobnosti, ki ga je vtisnil Bog človeku, ko ga je ustvaril: dal mu je neizmerno srce — nenasitljive želje,, brez-danje hrepeneje, neumrljivo tipanje, ljubezen do tega, kar je najpopolnejše, najvišje. Rekel -je človeku:. Vse, kar je
bolj hlepim, da se nasi



bolj me trapi lakota in gnus pod ^^ (]a b-ga iz kraja v
življenja se me polašča. .•.. Ali naj bo dima sreiona v poželjen-ju oči! Ah, zbira si bogastva — kupe topet kovine in ničvrednega papirja, pridobiva si posesti, palače si gradi. Toda oj prevara! Kakšen je dobiček? Bolj nego premoženje si je povečala duša svoje skr
kraj kakor izgubljena in pro-kle.ta in nikjer ne najde mesta, da bi si odpočila.... Ti kolneš nemara tega Boga in misliš, da boš tako s-voj strah izgubil, svoj nemir zadušjil.... Ne moti se! Tudi zavrženi v peklu
kolnejo — toda njih ogenj gori, ■■■■■■■Ti hočeš umi-
bi; napolnila je zaboje, a sama £on liaPr°.l----
riti nesrečo svojega area s tem,
v obilnost, ki je retvež nima, a tolažbe ne pozna, ki jo uživa
siromak v svoji bodi____ Ali
naj bo duša srečna v odlikah in častnih naslovih? Ah, to so otročarije igrače! po njih hrepeni, se ji zde nekaj velikega in hrepenenja vrednega; ko jih ima, vidi, kako velik
j j njihov — nič---- Ljudski
sloves? sloveče ime? .— Glej, napihne dušo, a napolni je ne!. .... Vojni lavor? žezlaf krone? — Pustošiti zemljo z ognjem in mečem in ub'ijati srečo stotisočerih — oj, to bi bilo žalostno sredstvo, pridobivati srečo sebi! A niti sredstvo ni! Če bi si osvojil človek tisoč kraljestev, še bi jih želel^ osvojiti več, in z vsemi ne bi izpolnil praznote svoje duše —; le še bolj bi izprevidel, da je brez dna, brez dna____Kaj niso slavni možje — vojskovodje in kralji — drvili od zmage do zmage1, od pridobitve do pridobitve, brez nehanja____vseda-
Ije____do kam? — Ah, da prepadov, ki so se naenkrat pred
Dokler žcni- duly>vi v peM® — to<la njih ogomj gori, gori in božja jeza podžiga njihov pt kol le Še
bolj in bolj----
Toda;. Molčite mi- o peklu! kliče brezverec; ali ne slišite, da h; v rujem vanj? da me j>1 kla ni skrbi ?... . Laž, o nesrečnik ! To je laž tvojega napuha! Saj ravno pekla se bojiš, ravno maščevanja božjega te je strah, pred njim trepetaš! Kako bi ne? Kdo pa ti je zares dokazal, da ni Boga? Ali da }c Bogu čednost in greh vseeno? Ali da .Bog nima moči, da bi premagal tistega, ki se ž njim vojskuje? Ali da ne bo kaznoval v večnosti, če tu na zemlji hudobiji še priz-naša? Kdo ti je vse, to kdaj dokazal, te prepričal, te preveril tako trdno, da te pekla ni skrb, da si miren in s? nič ne bojiš? Ali niso največji
njimi odprli in jih požrli z vse-1 brezverci .— tvoji oboževani mi njihovimi nadaljnimi* upi j mojstri — v gotovih trenutkih
in načrti — z njihovimi srci...
Ne! Človeška srca ni mogoče napolniti z minljivosti te zemlje! Njegove želje, so kriki po neskončnem, večnem. In če si vzel srcu vero v neskončno, v večno — v Boga in nje-rosmico: srce bo v svoji praznoti obupa valo, nesrečnd bo glodalo in razjedalo samo sebe — kakor smrtnolačen človek grize in mesari svoje lastne u-de.—
Toda čujte! Nemara, da ne rabim pravega izraza, ko govorim o praznoti brezvernega srca. Saj v resnici brez verno srce ni prazno, marveč je
okrog tebe, je zate; ti' pa si sa- napolnjeno — toda's čim? Z
nemirom in strahom! In to je tem večja njegova revščina. Kakor sem poglobil glo- j Da, z nemirom in strahom, mo-e>ceana, da zbira v sebi
zato mora biti ne-brezdno tvoje sr-
I? ŽIVLJENJA SV. 06ETA PIJ A XI.
Demokratični ustroj katoliške cerkycj je znova dovedel na najvišjo mesto cerkvene oblasti moža delavnih ljudskih slojev; Ahila Ratti. OČePija XI., Frančišek Ratti, je bil vodja v predilnici grofov di Pu-siano v Desiju. V hiši ni b^lo
obilja, venelar spričo očetove pridnosti in materine skrbnosti tudi ne pomanjkanja. Otrok je bilo 5: štirje sinovi in
ena sestra. Od teli živita poleg Ahila §e brat Formo in sestra Kamila. Bila je to vzor-
da pridobivaš tovarišev, zaveznikov, s tem, ela širiš svoje nevero med druge z besedo, s pismom, s pohujšanjem vsake vr
ste.... O, tudi to delajo zavr fna krščanska družina ter je A-
liil prejel prve nagibe do po-božnosti v domači hiši. Kasneje se. je družina preselila iz Deisa v Milan in Pertusello, kjer je oče umrl. Mati Terezija, ki jo je Ahil prisrčno ljubil,, je umrla pred dvema letoma, ko se je njen sin kot papeš-
ki nuncij mudil na Poljskem. To je bila ena izmed velikih brit k osti papeževega življenja, da ni me)gel ljubljeni materi v zadnjih urah biti ob strani in ji zatieniti oči.
Prvi pouk je užival Ahil Ratti pri domačem duhovniku don Jos. Volonteriju, ki jo zbiral o-koli sebe nadarjene dečke in jih pripravljal za gimnazijo. Bil je to idealen duhpvnik stare šole, ki je znal v otrocih vzbuditi ljubezen elo znanja in poštenega življenja. Ahil Ratti mu jo ohranil vse življenje* najhvaležnejši spomin; govoril mu je ob grobu in na njegov grob je poroma 1 vselej, kadar ga je pot dovodi a v Desilo, Poleg Rattija živi še več drugih Volonteriievih učencev, ki se vsi z veseljem spominjajo živahnega, veselega sošolca Rat-tija, ki je bil vedno razpolevžen za igre in drzna otroška podjetja, dasi je že zgoraj kazal poklic za vzvišeno duhovniško z vanje.
Komaj desetleten je bil Ahil
Ratti sprejet v gimnazijsko se- ljevide ter se opremil z vsem, menišoe v S. Pietro Martire, 'karkoli potrebuje pravi plani-kjer se je takoj odlikoval po nese. Po naravi je bil <>lwlaro-svojem velikem nagnenju do u- van z lastnostmi/ki so potreb-čonja in po svojem bistrem u-ine planincu: vnemo, pogumu. Dva višja gimnazijska J mom in hladnokrvnostjo. Na razreda je dovršil v semenišču gore ga je običajno spremljal v MllaHU	m*gr. (J rase Hi, r, klor kolegi-
Kot dijak je hodil na počit- ja sv. Karla v Milanu. Plenico k svojemu stricu don Da- bila sta mnogo smrtnih nevar-mijanu Kattiju, prestu v Assn. jnosti, a se vselej srečno rešila. Ta je bi! velik ljubotelj mladi- Tako ;je Rattijn na ledeniku ne in v njegovi gostoljubni hi- della Tribolaziona zdrknila iz ši je imelo dijaštvo svoje za-B točišče. Prošt je imel poseben dar, da je v mladih fantih že zaekdaj spoznal pravi poklic za duhovnika; "prave*' je potem bodril in vspodbujal, nepravim pa odkrito povedal, dal
rok vrv, da je takorekoč za las n/bvisel na robu strašnega prepada: Vendar je imel dovolj preudarnosti, da je v naslednjem trenutku vrv zopet ujel. Znamenita je bila Rattijeva tura preko Monte Rose 1. 1880. niso za'duhjovski poklic in najsPrenoči.ti so morali dve straš-
elvomili svojo nevero? ' Kaj pa, če ni tako, kakor mi pravimo? — Če dvomiš, ali je Bog in posmrtno življenje, je dejal Diejerot, potem* ai v i tako, kakor bi posmrtno življenje bilo! — Toda, če pa zagotovo vem, da ga ni ? — Zelo "dvomim, da bi to zagotovo vedel! Ali ste čuli brezvernega mojstra? — Ze4o dvomim, da bi zagotovo vedel, da ni Boga i« življenja po smrti! O da, tista misel^ tista misel: če pa vendarle je! če pa vendarle je! Ta misel | je tvoj strah in trepet, ta misel ti kličo v spomin pravico božjo, o r^everaik, pekel, katerega, praviš — ela te ni skrb----
Prenespame\no je, predragi* to govorjenje nevernih ljudi i' Mi smo mirni, mi se ne bojimo nič! Če jih vera nič ne vzne4 mirja, če se ničasar ne boje —
si izinerejo kaj drugega. V svoji Hodi)! se je le reelko zmotil. Tako se je imel Ahil Ratti pri izbiri stanu mnogo zahvaliti svojemu stricu proštu. V stričevi hiši je spoznal Alula Rattija tudi tedanji nadškof Alojzij Mazari grof Calabiana, ki je mladega moža vsled njegove vneme za znanost, njegovega dobrega srca in pobožnos-ti ter njegove resnosti v besedi in obnašanju, visoko cenil. Ko je Ahil Ratti po dovršeni srednji šoli stopil v semenišče, ga je nadškof po tretjem teženju poslal v lombarski kolegij v Rimu in mu tako odprl pot jia-vzgor.
Eno strast — smemo tako reči — je poznal sedanji papež Pij XI., mož drugače skrajno umirjen in vajen trde sa možat a je, kar se izraža tueH v geslu, ki si ga je izbral kot papež: Raptim transit — hitro mine. .... Ahil Ratti je iz vse duše ljubil planine. Že zgodaj se je vipsal v Italijansko planinsko društvo in bil eden najiz-kušenejšili, najvztrajnejših in najdrznejših italijanskih planincev. • Za vsako turo se je vestno in temeljito pripravil:
ni noči na ledeniku, 4600 m. vi-' sok o, na robu stene. Kljub temu je Ratti dva dni po tej turi sam šel na Matterhorn, kjer ga je zopet prehitela noč in je moral zopet prenočiti na pre>s- $ tem. - Prihodnje leto je še V; Ratti na Menit Blanc in se vrnil čez ledenik Dome, kar do takrat pred njim še ni nihče poskušal.
ftvoje planinske poti in doživljaje je Ratti redno opisal v buletinu italijanskega planinskega kluba. Iz teli opisov seva globoko čustvo za veličastne lepote visokogorske prirode. Tudi tu Ratti ni is-fkal male'Tikostne&a šptortmga zadošeVnja, ampak božje bližine. ... Nikdar tudi na teh potih ni pe>zabil svojega duhov-skega poklica in ni noben dan opustil premišljevanja.
S svojim 63. letom se je Ratti po volji božji vzpel na najviš-joj>topinjo, ki jo more doseči človek: na papeški prestol. Misliti si moremo, kako resnost, kako globoka zavest o prevzeti nalogi ga preveva, njega, ki se je v samoti ledenikov učil spoznavati veličastvo božje in mi-
mo zame; el ogledno ce.
bino e>ceana, da zbira v sebičastiti poslušalci! In tu ne vse vode vesoljstva; kakor sem pomaga nič, če; brezverci ta raztegnil na brezkonec daljave-svoj nemir in strah taje; če ga j zakaj pa potem vere ne puste m!ba, da obsezejo vse svetove, pred svetom skrivajo; če se de- pri miru? Zakaj pa potem
lajo pri svoji neveri vedno ve- j toliko tajenja venskih resnic, šele, pogumne, sreče; če se sku- zlasti tistih, ki obhajajo hudo šajo sami sebe- prepričati, da j bi jo in groze s kaznimi? je vsak nemir in strah« prazen, da so vse le predsodki, ki se
ki se vrte nad tvojo glavo: ta ko sem naredil tvoje srce globlje in večje nego vse drugo — zato ela moreš nekoč obseči in v srečni posesti obelržati svoje-
ga Boga. Zato bo tvoje srce jih je treba znebiti____Kaj je
zmerom prazno, dokler ga jaz!pomagalo starim Stoikom trdi-ne napolnim; zmerom lačno,;ti, da bolečina ne boli — če je dokler ga jaz ne naživim in ne pa v resnici bolela! Kaj has-nasitim; zmerom trpinčeno e>d ne govoriti drugim in sebi, da neutolažljive žeje, dokler se } plahosti in bojazni v srcu ni —
jaz ne razlijem vanje kakor sladki in neizmerni veletok... Da, predragi, to je visoki cilj našo duše —: Bog sam. A tu na zemlji ga pač še ne moremo objeti drugače nego po veri, po upanju, po ljubezni. .Ni popolno to objotje, a k popolnemu vodi. Zato je z vero ter iz nje izviraje>čim upanjem in ljubeznijo — čeprav ne debela — a vendarle kolikortoliko že tu na zemlji v svoji globini izpolnjeno, v svoji lakoti in žeji v svoji globini izpolnjeno, v svoji lakoti in žeji utolaženo, srečno naše srce. Če. pa vere ni — v neveri — mora zazijati prazen in brezmejen srca prepad. .. Zaman prigovarja brezverec duši: Bodi, srečna! Kaj pa ji bo dal namesto tega, kar ji je vzel, da bo mogla biti srečna? Ali naj bo srečna v poželjenju mesa? Ah, priza
deva si duša, da bi se nasitija v njem, podreza se v zlo in uživanje. Toda kmalu mora klicati: To je blato! To je smrad in sramota! Tega n ■ morem trajno prenašati! Činr
če pa je! Kaj pomaga imenovati svojo bojazen predsodek — če pa tega predsoelka nobena filozofija s sveta spraviti ne more; čer pa ta preelsodek nje-<»a, ki je zavrgel vero, neprestano trpihči; če pa ta preelsodek zastruplja vse njegove vesele ure'; če ga tišči k tlom; če ga tira v grozo obupa, tako da ne-redkokrat dvigne v srcu glavo izkušnjava, narediti konec, ko nec.. •.. vsemu konec.... Ah, zastonj je, moj brez veni i prijatelj! Nemir in strifti sta tvoja neprestana tovariša, tvoja neloeljk'a spremljevalca — dva maščevalca božja za nespamet in »za greh nevere____
Le izogiblji se, kakor hočeš, v-sega, kar spominja vere: izo-giblji se božjih hramov in oltarjev; izogiblji se vsalkega
križa in svete podobe, vsake besede in knjige o veri — izogiblji se služabnikov Cerkve in Bogu posvečenih oseb____Zastonj je! Zastonj je! Bogu se ne — a ie tisti,, ki te tepe z nemirom in strahom kakor z dvema strftšnima koro-
Za-
kaj toliko zabavljanja in klo-vetanja? Zakaj vedno in povsod tisti bogokletni stavki, da ni ne Boga, ne hudiča ne pekla? "Zaikaj tiste sramote in neinteligentne be»ede, da duhovni pač morajo tako govoriti ? • 4 Zakaj ta odpor pre>ti vori, to prizadevanje, spraviti vero bo kredit, ruvati jo iz
src, potrebi.ti jo z zeml je, za-treti jo, uničiti jo? Kaj vam je storila zalega, o' nesrečni brezverci , ta vera vaše domovine, vaših očetov in delov, ta vera, v kateri ste bili vi rojeni in vzgojeni, ki ste jo nekoč ljubili, in negovali v svojih srečnih otroških srcih?....
Malo predolgo, sem se zagovarjal, ker sem hotel do dobrega postaviti na laž ljtidi brez vere, kateri^krinko na svojih obrazih hlinijo, da so mirni zaradi svoje nevere, ko v resnici ,niso in nikoli ne bodo. In tako se mi je dogodilo, da nisem ppisal v tem današnjem govoru vse nesreče nevere. Govoriti moram tedaj še prihoel-njič o tem žalostem poglavarju. A tudi že to, kar sem danes povedal, je vredno premisleka. Noil est pax impiis: ti, ki so brez Boga, so brez miru (Iz. 48, 22) in brezdanja praznota srca je njihkyv zemeljski delež. Huda je že ta nesreča! Amen.
Priporočilo
SLOVENSKIM VOLILCEM IN VOLILKAM XI. KONGRESNEGA DISTRIKTA OKRAJEV WILL, DU PAGE IN McHENRY V DRŽAVI, ILLINOIS.
Kakor znano, je nik za državno zbornico v Wash-, ingtonu, Hon I. C. »Copley zopetni kandidat republikanske stranke pri primarnih volitvah dne 11. aprila 1922.
Kot državljan volilec in stanov-nik v tem okraju se moram o delovanju Hon. I. C. Copley-a, kot našega kongresnika pohvalno izreči, ker je šel tudi nam Slovencem rad in večkrat na roke.
Na razpolago so slučaji in dokazi ko je Hon. Copley za časa minule . svetovne vojne izposloval več našim slovenskim mladeničem, ela so liili oproščeni vojaške službe vsled
želje in prošnje njih staršev, da so jih potem doma podpirali ter njih • družino.'
Dne 20. junija 1919 je bil vsled priporočila našega kongresnika Hon. Copleva celo s Francoske fronte domov poslan nek slovenski vojak, edini sin neke ^slovenske družine v Jolietu, vsled odredbe samega generala Pershinga; tozadevno pismo imam jaz na rokah.
Dne 22. sept. 1920 je Hon. Copley izposloval pri državnem tajniku dovoljenje za potovanje nekega potnika iz Jugoslavije semkaj v Joliet, dasiravno je bilo isti čas potovanje v Ameriko prepovedano.
Baš zadnje dni sem se obrnil na Hon. I. C. Copley-a, da naj na pristojnem mestu v Washingtonu izposluje izplačilo neizplačanih posmrt-nin članov K. S. K. J. koje posmrtnine ima v rokah Alien Property Custodian. Dobil sem že ugoden odgovor, da bo vlada ves ta denar K. S. K. J. v najkrajšem času vrnila. Vse to so zasluge našega kongresnika Hon. I. C. Copley-a.
Jaz vsled tega Hon. I. C. Copleya vsem našim slovenskim vahlcem in volilkam za zopetno nominacijo oziroma izvolitve toplo priporočam.
JOSIP ZALAR,
Joliet, ni.
Političen oglas. Advertisement.)
aft
, Y'Z '^i =
Wm* JkIHm
	Ixhaja vsako sredo.	__—,. . , ...
Lastnina Kranjsko-Sloven ike Katoliike Jednote ▼ ameriških.		Združenih drlatth
IBM N, Chicago St	Uredniitvb io upravni! t to: Telefon *04S.	JOLJtT, ILL. * * ■ " * ■ . ' '
*	Naročnina S	
w chk| uk * •		
		
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CAR NI 04-1 AN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.		
E004 N. Chicago St	OFFICE: Phone: 1048.	JOUST, ILL. * *
	Subscription price:	...... .............fl.20
For MemDers, per year .		
For Foreign Countries ..	• t; tT • ....".. •'•'»• • • V» (IB	••■••»••H* • .$3.a
	^ f	
Nekaj o našem časnikarstvu.
Ameriški Slovenci imamo ravno 14 raznih svojih listov: tri dnevnike, tri tritednike, en poltednik, tri tednike in štiri mesečnike; imena teh ne bomo navajali, ker so itak vsem znana.
Lepo število listov za peščico naših rojakov v Ameriki, kaj ne? Po načelu, mišljenju, ali tendenci bi te liste lahko v slede ča skupino razdelili: 6 katoliških, 1 neodvisen, 1 bizniški, 1 leposloven,' trije socialistični, 1 svobodomislen ( ateističen) in 1 kumunističen; slednji si je še le pred nedavnim časom to barvo nadal.
Ako odračunamo neodvisnega, bizniškega in leposlovje ga od skupnega števila, nam preostane 6 katoliških listov in 5 protikatoliških, tako, da ostane vfečina še na naši strani.
V Združenih državah je na podlagi 2. amendmenta ustave čl. I. svoboda verskega prepričanja zakonito pripoznana in dovoljena; tako je tudi svoboda govora in tiska dovoljena. Vsled tega imamo v Ameriki številno verskih sekt, pa tudi časnikov raznih barv v 30 različnih jezikih. Amendment glede svobodnega izvrševanja verskega prepričanja se glasi v angleščini: "Congress shall make no law respecting an establishment of religion, or prohibiting the free exercise thereof."
Kar se tiče angleških ali ameriških listov jim moramo dati priznanje, da se po večini držijo principov pravega ameriškega časnikarstva s tem, da se ne pečajo s točkami, ki ne spadajo v list. Tem listom je namreč dobro znano, da živimo v svobodni deželi, kjer je vsakemu posamezniku na prosto voljo dano biti že tega, ali onega verskega prepričanja, kar nam je zajam čeno na podlagi državne ustave. Gentelmanski Američan no bo preziral svojega soseda, če je morda pripadnik rimo-katoliške Cerkve; če je luteran, jud, mohamedanec, ali celo budhist.
Vse drugače pa delajo v tem oziru uredniki naših takozva-nih "prosvetnih? in naprednih?" listov, ki pri vsaki priliki tendenco lista ali svoje stranke z vero vmešavajo in sicer samo z našo rimo-katoliško. Vedno napadajo naše cerkvene institucije, duhovščino, vernike, šole, katol. društva itd.
Tako je nek naš socialistični list letos za novo leto svojim čitateljem obljubil, da bo še za naprej deloval za dosego duševne svobode, ozir. za odpravo duševne suznosti. Tega urednika jtfvno vprašamo: Ali je kratenje ustavno zajamčene verske svobode v Združenih državah glavno načelo socialistične stranke? Čemu se pehate za to svobodo, saj je vendar že v veljavi od početka naše mogočne republike? Ni čuda, da štejete komaj 700 pristašev! In teh 700 reformatorjev krati verske pra vice ostalim 200,000 Slovencem?! List, ki neprestano napada bodisi že to, ali ono vero, krši ustavo Združenih držav, ker v Ameriki ima že itak vsakdo pravico in svobodo, da se poslužuje tega, ali onega verskega prepričanja? Kaj potem še več hočete?
Med vsemi našimi listi, ki krše tozadevno točko ustave Združenih držav, zavzema ateistični list "G. S." prvo mesto.
Ko ga je zdaj že pokojni njegov ustanovnik in lastnik pričel pred 20 leti izdajati, je napovedal neizprosen boj Bogu, naši sv. katol. Cerkvi, veri, našim šolam in vsem onim ameriškim Slovencem, ki so ostali zvesti svojim yerskim načelom. Norčeval se je iz svetnikov, papežev, škofov, duhovnikov, usmiljenk itd. Čudno, da je navzlic vsemu temu ohranil od rojstva pa do smrti lepo ime krščanskega svetnika Martina? Ta boj bo zanaprej nadaljevala njegova soproga, kršena na najlepše ime Marija!
Med vsemi dragimi izdajatelji ameriških slovenskih pistov ni imel še noben drugi navzkrižja z Zvezno postavo, kot bivši izdajatelj brezbožnega lista "G. S." Prestati je moral 4 mesece ječe, ker je v svojem listu kršil zvezno postavo.
Nekaj let nazaj smo v "G. S." čitali oster protest za odpravo prisege na sodnijali in odpravo molitve v kongresu ter senatu. Na sodnijali je pa še dandanes stara prisega v veljavi v kongresu ter senatu se pa pred vsakim zasedanjem še vedno moli.
Čudno, da je lastnik označenega lista tolikrat prosjačil naše lepe ameriške dolarje za svoj stroj? Ali ni na vsem kovanem denarju Združenih držav vtisnjeno prelepo ge«lo: "In God AVe Trust!" (V Boga zaupamo!) Ali se mu niso ti lepi dolarji vsled tega pristudiili?
Navzlic vsemu blatenju sv. vere katoliška in v obče verska misel v Ameriki še vedno napreduje in to tudi med našim ljudstvom. Malo število odpadnikov nadomešča veliko število našega naraščaja. LTstanavljajo se nove farne občine, gradijo se nove cerkve in šole, naše naselbine in društva naraščajo.
Kaj ste pravzaprav s svojimi verskimi napadi dosegli? Tukaj imate jasen odgovor:
Med svojimi maloštevilnimi pristaši ste pomnožili število samomorov, razporok, ločitev zakonov in raznih dragih postavnih pregreškov, ker pridigate, da je veTa nepotrebna stvar in da tu V Ameriki ni Boga! Ali so Vam znane sledeče krasne besede očeta naše nove domovine, pok. prvega predsednika Združ. držav, George Washingtona, katere je polagal na srcu vsemu ameriškemu ljudstvu:
"Vera in morala sta neobhodno potrebni opori na katerih mora sloneti vsako nravstveno delo in vsak duševni razvoj, ako'
I
hoče pospeševati politično blagostanje dežele. Kdor skuša podreti ta dva stebra človeške blaginje, na katerih slonijo vse dolžnosti človeka in državljana, nima pričakovati nobenega dokaza ljubezni in priznanja od svoje domovine. Ne samo pobožen vernik, ampak tudi zvit in prekanjen politik mora spoštovati in ceniti ti dve voditeljici človeštva. Cele zvezke knjig bi moral napisati, aki bi hotel navesti vse mnogovrstne vplive, s katerim sta veda inmorala blagodajno vplivali na posameznika in na oele narode. Stavim samo eno vprašanje: Kje naj iščemo potem varnosti za posameznikovo premoženje, čast in življenje, ako nam zamre čut verske obveznosti, ki smo jo obljubili pod prisego, ki je pri sodiščih še edino sredstvo, da se pride resnici na sled? Domnevanje, da morala lahko obstoji brez vere, naj bi prej pošteno preizkusili, predno bi isto pustili do veljave. Naj se med gotovimi ljudmi se toliko govori o dobrem vplivu čisto moralne vzgoje, vendar nas uči pamet in izkušnja, da se med narodom ne da ohraniti morale brez vere."
Kakor že označeni svobodomiselni list, tako trobijo v brezverci rog tudi ostali slovenski socialistični listi. Ali obstoja glavno naeelo socializma v pobijanju vere, blatenje in zasmehovanju Boga, sv. Cerkve, in duhovnikov? Na eni strani trdite, da se bojujete za izboljšanje razrednega delavstva; med tem pa neprestano udrihate po veri, osobito po katoliški. Ali je vera delavstvu že kaj hudega povzročila? Ali ga ne napeljuje vedno k lepem moralnem življenju. Ali daje Cerkev delavcem zaslužek in plačo? Kolika je razlika med krepostnim delavcem ki ne taji Boga in med kakim svobodomiselnim (brezverskim) delavcem? Le stopite v dome takih družin, pa fte boste prepričali!
Vedno nam pivdbacivate da smo "nazadnjaki" ali reakci-onarci, ker svojih verskih načel nočemo ovreči, ali zatajiti. Naštevate vedno rasne evolucije in preobrate; zadnji zgled: ponesrečeni sovjetizem na Ruskem, ki je vero in človekoljubje zavrgel. '	»	' '
O malenkostni reformatorji! Prešibki ste; zaman trudite, da bi vero iztrgali iz src milijonov in milijonov vernih Ar meričanov, li katerim se prišteva tudi še vedno lepo število ameriških Slovencev. Cerkvene institucije so bile v Ameriki Ih predno ste se vi v domovini znali prekrižati, pa bodo še ostale tudi potem, ko vas bodo enkrat "elementom" izročili.
mo če bi Evropa njegovo boljševiško vlado priznala; pri tem maj bi Nemčija igrala posebno ulogo ekonomskega mandatorja da Riisijo z ostalim svetom zopet na industrijsko stališče posta-, vi; Rusi naj bi pridna kupovali samo v Evropi izdelano blago; tamožnje železnice, rudnike, šume in tovarne naj bi pa evropski kapitalisti v svoje roke prevzeli.
Ta načrt je izdelal današnji finančni kralj in diktator na Nemškem Hugo Stinnee, najbogatejši človek vse Evrope. Pri tem je hotel še Amerika pridobiti za izkoriščeManje naravnega bogastva na Ruskem, seveda s pomočjo ameriških dolarjev.
Pretkani Stinnes je izdelal načrt,' da naj se v to svrho v konzorcij združijo štiri države: Anglija, Francija, Italija ia Amerika; slednja ali Združene-države paj bi nastopile s svojimi milijoni v dbUki posojila; tako naj bi torej "bogati >triček Sam" priskočil na pomoč z denarjem, med tam ko bi druge države pod krinko Nemčije dobičkanosno delo na Ruskem izvrševale, ter si tudi dobiček delile; nekaj tega dobička bi seveda tudi v stric Samov žep padlo. Pri teim naj bi bila Nemčija akt i v-ni atgent cele kombinacije, saj ima dosti svojih inženirjev ter veščakov za izvrševanje taikega posla.
Ves ta načrt bi v resnici Rusiji dosti ne koristil, ampak samo gotovim evropskim državam. Rusija naj bi "garala" ter producirala surovo blago, med tem ko bi razni evropski finančniki dobiček vlekli.
Pri tej zviti nakani se pa Združene države niso dale v past vjeti, ampaik so že sedaj proč obrnile svoje prste, ker se nočejo umeševati v nečedne tuji politične zadeve.
Da je vporabil zdravo pa-met, ne bi bil odprf! posode za smodnik z motiko.
Da se ni dal prevladati od nagle jeze, ne bil bi izgubil službe.
Da jele paizil, in ni njegovi sodelavci ne bi bilo posnerečili.
Da je znal pravila o prvi po-
moči bi bil rešil življenje svojega tovariša. .
Da je pravočasna poklical zdravnika, bi si bil ohranil svoje zdravje.
Nekaj seveda treba vedno riskirati, ali koliko zgub in kesanja bi prihranila navada stalne pažnje in par široko odprtih oči!
Izjalovljen načrt.
Za nameravano konferenco v Genovi delajo evropski diplo-1 mati velike predpriprave in načrte; na isto so povabili dosti j držav iz vseh delov sveta, tako tudi vlado naših Združenih držav. Pri tem so pa delali račun brez krčmarja, kajti Združene države se te konference vsled važnih vzrokov ne bodo vdeležile. v Washingtonu so naši previdni kongresuiki to povabilo na vse načine pr^tresovali in preštudirali, dokler niso prišli do spoznanja da nameravana genovska konferenc^, ne bo v resnici e-komska, ampak politična in strankarska. Naši vladi je prišlo namreč na ušesa, da hočejo gotove evro|>ejske države na tej konferenci vprašanje Rusije v svojo lastno korist izrabiti. Sedanji diktator sovjetske Rusije, zloglasni Nikdlaj Lenin je baje pri volji žrtvovati celo Rusijo evropskim izkoriščevalcem, sa-
mmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmimmmmmmmm^m
fx] Frank J. Gospodaric
SLOVENSKI VOLILCI IN VOLILKE v Jolietu in okolici!
Glasujte dne 11. aprila t. 1. na dan primarnih volitev za svo jega rojaka, domačina,
Frank J. Gospodarič-a
ki kandidira na republikansk. tiketu za
OKRAJNEGA KLERKA.
(County Clerk of Will County)
Naredite križec pred njegovo ime na vodilnem listku.
KOLEDAR ZA RUDARJE.
New York. — Rudarski u-| rad (U. S. Burehu of Mines) skupaj z uradom za javno zdrav j e (U. S. Public Healtb Service) je nedavno izdal koledar za radarje poti naslovom "The Miner's Safety and Health Almanac for 1922." Koledar je sestavil bivši pomočnik vrhovnega zdravnika federalnega zdravstvenega u-rada, in vsebuje — razun običajnih koledarskih informacij — jako koristne poučne članke o zdravju in njegovi ohrani s posebnim poudarkom za rudar je. Jezik je jed nostaven in lahko razumljiv tudi za tujerodne. Koledar je iiustrovan krasno. Zlasti zanimivi so članki o sigurnosti v rudokopih, o prvi pomoči v slučaju nezgoc), o santaciji itd. Knjižica je namenjena izključno za radarje v premogovnikih in kovinskih •itd ni k i h, kakor tudi v kame-aolomih. Kdorkoli ž&li dobiti primerek tega koledarja, naj se obrne na Bureau of Mines, Washington, D. C. ali na Jugoslav Bureau F. L. I. S., 119 West 41 Street, New York City. •
Mali rudarski katekizem.
Da je nosil očala v obrambo svojih oči, ne bi bil oslepil.
Pa je ubogal varnostna pravila "Safety First", ki so raz-obešena po vsem rudniku, ne bi bil izgubil roke.
Da ni zažgal žigice v prisog-tnosti plina, ne bi btfa, nastala eksplozija v jami.
Da se ni dal omamiti od alkohola, bi se ne bil izpostavil sramoti in vničil svoje zdravje.
Da ni poskakoval po konjski v dvigalniku, .bi se ne hi! ranil.
Da je preiskal strop nad seboj, kamenje se ne bilo usulo nanj.
Da je pazil kam stopa, ne bi bil se zvrnil raz lestve. (Konec na 5. in 6. stolpcu.)
Ljudstvo Will okraja potrebuje
RICHARD J. BARR-
TEKOM PRIHODNJEGA ZASEDANJA DRŽAVNE SENATSKE ZBORNICE BODO NAJBOLJ VAŽNE TOČKE NA DNEVNEM REDU TEKOM .
50 LET.
Pred prihodnjim zasedanjem državne zakonodaje bomo brezdvomno že imeli novo državno ustavo. To znači, da bo prihodnje zasedanje v zakonodaji najbolj važno v petdesetih letih. , Sprejeti bo treba nove poštave glede davkov, glede vladanja in uprave inest ter trgov tako tudi glfede vodstva naših državnih institucij. Vsaka izmed teh točk je velike važnosti za ljudstvo Will okraja. Radi tega je zelo VAŽNO, DA OBDRŽITE V DRŽAVNEM SENATU MOŽA, Z VELIKO ZAKONODAJNO SKUŠNJO
samo na ta način se lahko zanesete da bodo VAŠI INTERESI zaščiteni. Senator Barr je priznani- voditelj državnih zadev. On je mož na mestu, ki bo pazil da se bo
FOR STATE SENATOR
® RICHARD-d, BARR
•
Zadeve važnega pomena za stanovnike Will okraja se bodo reševale na prihodnjem zasedanju legislature.
• Pošljite zopet Barra — moža, ki je priznan voditelj v državnem senatu — da VAS zastopa in bo pazil na važne koristi Wil okraja.
Z DELOM POGLOBITVE VODNE ČRTE IN GRADBE LEPIH CEST V WF L
OKRAJU NADALJEyALO.
Oba ta predloga značita izdatke v Will okraju, ki bodo znašali na milijone dolarjev; tako bo pri tem dobilo delo na stotine tukajšnjil; delavcev. Senator Barr-ovo VODSTVO v državnem senatu je neprecenljive vrednosti za ljudstvo Will okraja OBDRŽITE GA S TEM, DA ZOPET GLASUJETE ZA RICHARD J. BARR A na
dan primarnih volitev.
Primaries, April 11, 1922.
BARR CAMPAIGN COMMITTEE
William A. Murphy, Chairman


22. MARCA 1922.
'^•»rw X
Lttaaovljena t Jolietu, 111., dne 2. aprila ltH Iskorporirsaf s 1*1* t«, državi Illinois, dne 12. januarja, 1891, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL,
Telefon 104S.	^
cd ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I1L C. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Cojo. _ II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St., N. S PitUbnrgb, Pe.
GUvni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet III
Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet UL
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU,
Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—10th St., Waukegan, IH.
Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittaburgk, P»
NADZORNI ODBORi I rank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IIL
Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.	.....
John Zulich. 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	'^tHMF8*'
John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo.	jy	. ,
Anton Nemanich at 1000 N. Chicago St Joliet, IU.	*
POROTNI ODBOR: Vartin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, III
PRAVNI ADBOR: joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IU. John Decman, Box 529 Ttrest City, Pa.
UREDNIK ''GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Telefon Chicago 1041
JEDNOTIN ODVETNIK.	,
Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče »e Jednote naj M pošiljajo na glavnaga tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet tU. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa nn "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet IIL	/
Uradno naznanilo-
Iniciativni predlog društva sv. Jožefa 53, K% S. K. Jednote, Waukegan, Illinois, z dodatkom glavnega odbora, za premem-bo točke 14 stran 27, in točke 18, stran 28, člena IV. Jednotinih pravil je bil podpiran od naslednjih društev:
Društvo sv.-Cirila in Metoda 4, Soudan, Minn.
Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.
Društvo sv. Jan. Krsfnika 13, Biwabik, Minn.
Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.
Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.
•	Društvo sv. Jožefa 55, Pueblo, Colo.
•Društvo sv. Jožefa 56, Leadville, Colo. •
Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.
Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.
Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.
Društvo sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.
Društvo sv«. Jožefa 110, Barberton, Ohio.
Društvo sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y.	.
Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio.
Društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa.
Društvo sv. Ane 156, Chisholm, Minn.
Ker jo bil zgodaj omenjeni predlog zadostno in pravilno podpiran, zato se uradno naznanja, da je razpisano splošno glasovanje, ki se prične dne 25. marca in se zaključi dne 3. majs 1922.
Ravno tako je za isti čas razpisano splošno glasovanje "ZA U VELJAVO TOČKE GLEDE ODPRAVNINE NEOZDRAVLJIVIH ČLANOV IN ČLANIC" v smislu resolucije sprejete po glavnem odboru K. S. K. Jednote »ne letni seji dne 28. jan.
1922.	; v
Do glasovanja je opravičen vsak član in članica in lahko glasuje na seji ali pa doma. Vsak član(ica) mora glasovnico podpisati in isto izročiti društvenemu tajniku(ici). Glasovati se mora v predpisanem času in to je od 25. marca do 3. maja 1922, drugače se glasovnic ne bodo vpoštevalo.
Z današnjim dnem je zaključeno razmotrivanje o zgoraj-šnjih točkah, potom Jednotiiiega "Glasila."
•	Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, gl. tajnik.
Juliet, 111. 1,8. marca 1922.
Listnica uredništva.
Dvojčka, Cleveland, Ohio. —
Ker imamo v Clevelandu šest krajevnih društev s 1800 člani obeh oddelkov skupaj, nam izvolita še naznaniti, hkateremu društvu spadata in v kateri oddelek? Mladinski, ali odras li? Uganko bomo zatem takoj rešili. Pošljita nam tudi svojo sliko. Dve take slike žo hranimo v uradu. Pozd-
rav !	. .
Ker je iniciativni predlog
društva št. 53 do 18. t. m. pravilnim potom podpiralo šestnajst društev iz devetih raznih držav,, in ker jo označeni predlog že dan na splošno glasovanje, samo s stotedensko številko tozadevno razmotrivanje zaključili.
Toliko v blagohotno pojasnilo onim društvom, ki so se- izjavila proti inic. predlogu dr. št. 53, in kojihj izjav nisnlo ta teden priobčili.
Ako vlečeš očeta do praga, bodo te tvoji otroci čez prag.
PRISTOPAJTE H K. S. K.
JEDNOTI.
4leta v ruskem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Žetev. Obed na polju. Na žeg-naniu na Vel. šmaren.
Ko smo bili nekoliko s košnjo
gotovi, se-je pričela pa žetev. Da, za žetev so pa Rusi zelo brigajo in zanimajo. Vse po-ljo je tedaj neznansko oživelo; staro in mlado, vse je hitelo na polje, kjer smo tudi prenočevali. S sabo smo vzeli nekaj kuhinjsko posode kakor kotel, leseno sklede, žlice in vrečo psena, krompirja, kruha in sod vode. Tudi "kizekov" smo pripeljali s sabo za kurjavo; slame jo bilo pa itak dosti na polju. Moj gospodar je imel 10 dninarjev najetih za žetev.
Ob pol 11. sva šla z Vabljeni kuhat obed in sicer kašo. V zemljo sva zabila dva koli-ča poprek in na ista položila še tretjega, ki je držal kotel z vodo nad ognjem. Jaz sem nalupil krompirja; ko se je isti nekoliko prekuhal je Vasilij nasul še kaše (psena) v kotel. Ko je to nekaj časa kipelo, sva kašnico odcedila v skledo, ka-
šiO s kotlom pa pustila na ognju. Nato sva pričela delavcem mahati s čepicami, da naj pridejo na obed.
Najprvo emo použili jnho "kašnioo", v katero gmo naro-zali krtilia. Ko so bile sklede prazne, smo se pa lotili gos" te kaše iz kotla, katero je bilo lahko rezati. Prav teknila nam je ta jed pomešana s kislim mlekom.
Stari gospodar je modroval, da si oddeli kašei posebej v malo skledico, na vrh pa da bo nalil mleka. Rečeno storjeno. Starec je začel krepko potiskati svojo leseno žlico v kot polenta gosto kašo iz kotla, ter jo pričel nakladati v skledico. Komaj je tretjič zajel, se mu je lesena žlica odlomila, da mu je ostal samo držaj v roki. Naravno, da na« je pri tem prizoru vse smeh posilil. Pp. tudi drugega humorja pri tam obedu ni manjkalo; vedno je kdo kako smešno izustil. Najbolj
je uganjal burke 18-letni sosedov sin Vaška, ki je bil tudi najet. Ta fant je spravil dostikrat ženske ob juzino, posebno če je bijo kaj boljšega in če je slutil, da bo jedi zmanjkalo. Tedaj je skrivoma mene s komolcem dregnil, skramžil obraz in zagodrnjal z žlico v roki: "glejte pajka sem dobil v jedi", ter vrgel jed iz žlice daleč proč, žlico pa ob prt obrisal.
Ženske so nri tem prestrašene zakričale ter odložile žlice; nobena ni hotela nadaljevati z jodjo, v kateri je lažnjivi Vaška baje pajka našel\(samo na videz). Dobro pa se je zdelo ,temu nagajivcu, da je na ta način spravil ženske ob južino. Vaskov strah s pajkom mene
ni praiv uio motil, ker sem znal, da je šala. Kar naprej sem zajemal z Vaskom vred. Vaška je trdil, da mu jed vseeno dobro tekne; meni pa tudi.
Po končanem obodu smo šli zopet na polje. Gospodar je kosil žito s posebnim strojem, v katerega je bilo vpreženo par konj; drugi smo pa vezali snope, ker oni stroj ni bil za to pripravljen; pač so imeli bogatejša kmetje tudi take stroje da so žito želi in sndpove vezali. Vsi ti stroji so bili imr portirani iz Amerike, ponajveč iz Chicage od Mc CormiohoVe Harvester družbe.
Veselje je bilo ob žetvi gledati na rodovitno rusko polje, kjer so ropotali kosilu i stroji za pšenico; vmes pa se je culo petje vesele mladine. Radost in Veselje je sijalo raz lic zadovoljnih sibirskih kmetov, ko iso skladali snope v "hresce" (križe) na polju, da se posuše. Precfej dela, je bilo, dokler nismo vsega žita pospravili. Jaz se kar nisem mogel načuditi o-gromnomu pridelku žita v on-dotnih krajih ob reki Don na Ruskem.
Ko smo bili z žetvijo gotovi, smo začeli pripravljati "gum-no" (prostor za mlačev) kar na odprtem polju. Navozili smo slame, ter jo razstlali po travniku,-ki je bil zato določen. Zatem smo raztreseno
slamo, kakih 20 sežnjev naokoli zažgali, da je trava pogorela; daljfe smo pepel odstranili, čemijo pa polili z vodo in prostor ponovno s slamo nastlali, nakar smo s polja dovoženo žito (snope) v velike kupe zložili; domov hi toliko žita gotovo ne spravili kmalo.
Med tem st: je približal praznik "Uspenje" (V nebovzetje Device Marije-, ali Veliki Šmaren 15. avg.) katerega .tudi Rusi jako slovesno obhajajo, oso-bito še v onem kraju, kjer je cerkev Dev. Mar. Uspeske, patroma Uspeakfe fare, kamor je spadala tudi naša vas. Bogo-hranimov aH Lašcinka (imela jo ta vas kar dva imena).
Kef so vsi ruski prazniki 13 dni pozneje,kot naši, je padel piieenik Uspenje na pondeljek.
Isto nedeljo dopoldne, pridem živahen pogovor. — Dolgo se
s polja domov k obedu, kot o-bieajno, da ostanem popoldne doma. Tedaj mi veli stari gospodar Efim Timaferjevič takoj po obedu naj grem nazaj na polje po konja "Riia", kar
sem takoj storil. Naenkrat sem v galopu pri jezdil domov ter to naznaaiil gospodarju. Kaj neki bodo moijbga "Riže-ta" danes rabili T — Nato mi je gospodar povedal, da se bode* ženske peljale v Uspenko na "pristol" (žegnanjo), da bom šel tudi jaz ž njim za kočijaža ali Voznika, ker sem prMno na polju | dtalal. Sprva temu sploh nisem mogel verjet}. Kasneje se pa oglasi še starejša snaha starega gospodarja, Natalija po imenu, ki je bila prva gospodinja pri hiši ter mi veselo veli:
Res, res, Josip. Le odpravi se, pa konja naprezi, greš z nami na pristoL"
Gotovo, da sem bil zelo vesel tega povabila, le to mi ni ugajalo, da bom šiel na žegnan-je v taki slabi in zamazani obleki. Pa tudi te skrbi sem se rešil, kajti pripravili so mi lepo praznično obleko mlajšega gospod ar j evetga sina Mihaela, ki je bil na vojni. Tekom pol ure sem že tičal v praznični ruski obleki; obut v visoko svitle škornje, ter oblečen v ro-žasto srajco iz satina, katero sem imel po ruski modi izza hlae; povrh srajce črez pas sem pa opasal širok pas; na glavi som imel pristno rusko čepico. Tako sem bil oblečen ko sem se odpravil, da se odpeljemo v Uspenko na " pris-tol'X
Kmalo potem smo 'se odpeljali proti Uspenki, do katere je bilo 15 vrst (milj). Tjakaj so se peljali tudi drugi vaščani skoro od vsake hjjše tako, da nas je bila cela procesija z voz-mi (tetegami) proti Uspenki.
Skoro vsaka ženska, ki se je vozila, bodisi na mojem, ali na sosedovem vozu, je imela s seboj culo. "Kaj je neki v teh culah?" sem si mislil, ko sipo podili konje, da čimpraje dos-pemo na cilj.
Med potjo^mo dospeli do "kurgana",\malega hribčka, ki stoji sredi ravnega polja. Sosed za nami je tedaj stopil
iz svojega voza ter prisedel na naš voz za družbo; mož je bil jako zgovoren, ko smo mimo onega hriba bolj počasi vozili. Začel je pripoevdovati zgodovino onega "kurgana". Rekel ja, da so svoječasno ondi taborili tolovaji, ki so nanosili toliko zemlje skupaj, da je nastal ta hribček, ki jim je služil za malo trdnjavico. Sosed mi je tudi pravil, da se je na teb hribu pred več leti vršila krvava bitka, kjer je padlo se-ckim bratov, ki počivajo na tem "kurganu". . Ta hrib se v resnici še danes imenuje "Kurgan sedmih bratov"; koliko je resnice na tem, ne vem, znam le to, da se pod tem imenom označeni hrib tudi omenja v zgodovinski knjigi (Ionske pokrajine. Mož mi je dalje
pravil, da je prerokavano, da bo oni "kurgan" še polit s krvjo, da se bo ondi še bila krvava bitka* ki bo odločila uso; do Dona.	!! * #
Mted tem- pjripovedovanjem so pričele nekatere ženska voznike priganjati, da naj poženemo konja, da pridemo do večer nic k cerkvi. Drug za drugim smo pognali konje v dir proti Uspenki, kamor smo še pravočasno dospeli.	, ,	r .	.
V Uspenki smo se z vozovi n?ga sodišča, dvorni svetmk porazgubili na vse strani veli- dr. Papež otvoril prvo letošnje kfcga sel a Ujspenka; jaz sem porotno zasedanje. V otanta zavil na dvorišče, kjer je imela sta višji svetnik dr. Mladic m gospodinja Natalija svoje so-'okrajni sodnik Avsec. Javno rodnike, ki so nas zelo prijaz- 'obtožbo zastopa državni pra no sprejeli. Eden je stopil dnik dr. Domenico, zagovorni c ter mi pomagal odpreči konja, je dr. ^rovnik. Pred poro -drugi pa je brž prinesel krme niki sa mora zagovarjati An zanj; potem so n* pa povabili j ton Jalen, rojen 1. januarja v hišo na čaj, kjer se je razvil 1864 vHlebcah na Gorenjcem.
nismo utegnili muditi pri teh sorodnikih, ker so se ženske pričele odpravljati v cerkev k
večernicam, ter velede tudi meni, da naj grem pogledat u.v pensko cerkev.
"Naj pa bo," s<e«i jim rekel. "Pa pojdimo skupaj." Z nami je šel tudi gospodar; cesta je bila polna romarjev in vozov, pred cerkvijo pa kramarjev, beračev in ljudstva kot na kakem semnju; res, zdelo se mi je, kakor bi se nahajal kje na Slovaškem pred kako znano božjepotno cerkvijo.
Nato smo vstopili v cerkev, kjer sem se jaz mudil kakih 5 minut, nakar sem jo, pobrisal Vem, ker mi ni v cerkvi ugaja lo. . Ogledal sem si nato nekoliko okolico, nakar sem šel čakat naše ljudi pred cerkev, da smo sa vrnili domov. nazaj grede so me vpraševali, kako se mi je kaj dopadlo?
"Vse prav lepo in dobro. Toda jaz sem rimokatolik in kot tak ne spadam v vašo cerkev, sicer me je pa zanimalo
pogledati obrede vaše pravoslavne vere. Navzoči so mi nato pritrdili, da imam prav in da naj se držim svoje vere, ki je mogoče boljša kot ruska?
V tem smo prišli do hjše, kjer smo se pri prihodu v U-spenko vstavili. Gospodar nas je peljal v sobo, kjer so
nam postregli z okusno večerjo. Dolgo smo bili tu na obisku in se pogovarjali do pozne ure v noči, na kar smo legli k počitku. .
Naslednje jutro sem šel z našo dražbo zopet proti oerkvi, da si bolj ogledam slovesnosti Velikega Šmarna na Rusken leta 1916, kar se bom gotovo še rad spominjal na Slovenskem, če pridem kdaj srečno nazaj T Pritem so pa moje misli uhajale daleč tja v domovino, kako veselo, sem korakal ta dan po prijaznem griču Žalostne gore med lepo ubranim po-trkavanjem zvonov. Niti od daleč se mi ni takrat sanjalo, da bom kdaj obhajal ta praznik v veliki ruski državi med donskimi kozaly. Res, kako daleč zanese človeka ^isotla. Vesel sem bil pa vseeno, ker 6em bil prost gozdne sužnosti in da se svobodno sprehajam med poštenimi ljudmi.
Prišedši do cerkve sem jo zavil k medičarju in si privoščil par kožarjev medice, ki mi je izbomo teknila. Istočasno se je zbralo pred cerkvijo veliko večja množica ljudstva, kot prejšnji dan, kajti romarji so še vedno prihajali peš in na vozeh; toda dan-ns je bilo vse bolj lepo in elegantno kot prejšnji dan; posebno žertski spol je .bil lepo oblečen. Zdaj še le sem pronašel, čemu je vsaka ženska nesla s sabo posebno culo; v njej je bila zavita praznična obleka. Zares, zanimiv pogled na te divne ruske mladenke, ko so korakale k "obed-(služb i božji). Meni tem
ni
je začelo zvoniti in vabiti vernike v cerketv; množica vernikov se je zatem vdrla v liram božji, a mnogo jih je pa še o-staie zunaj vsled pomanjkanja
prostora v cerkvi. Nekaj časa sem tudi jaz stal zunaj, nato sem jo pa iz radovednosti tudi mahnil v cerkev.
(Dalje sledi.)
Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto.
Dne 28. februarja ob 9. juri dopoldne je predsednik dežel
krojaič in gostilničar s Poljske oeste v Ljubljani, zaradi umora računskega nadsvetnika
Avg. Za jca.
Iz obširna obtožnice posnemamo: Obtoženec je sin kme-tiških staršev z Gorenjskega. Izučil se je za krojača in je pri-¥1 kot tak leta 1890 v Ljubljano, kjer se je po smrti svoje pr-
žene leta 1894 oženil z M.
žmanovo, ki jei bi1- teta u-liiM-j^nega nadsvcini Zajca, v čegar hiši na Poljan^, i cesti je prevzel obtoženec leta 1910 skupaj s svojo ženo gostilno. Med njim in hišnim lastnikom so kmalu nastale razprtije, deloma političnega, deloma za-sebiuga značaja. Zato je Avgust Zajec leta 1918 Jalenu odpovedal gostilniške prostora. Jalen si jo nato kupil svojo hišo v Šiški, ki pa jo je zopet prodal, ker ni dobil dovoljenja, da bi se vselil v njo.
Meseca avgusta 1. 1921 je Zaje povišal obtožencu najemnino od 1200 na 2b00K, kar pa je stanovanjski urad na Jale-novo pritožbo znižal na 2008 K. Dne 4. novembra ja prejel Jalen od Zajca pismo, v katerem se mu naznanja novo povišanje najemnine. . Ko je dobil naslednji dan še eno tako pismo, ga je v Svojem razburjenju ne-prečitanega raztrgal Dne 7. novembra je sledilo nato t rat je pismo, s katerim je 'povišal Zaje najemnino na 6000 K. To je razpalilo staro sovraštvo, da jo prišel Jalen na strašno mer sel, da napravi konec in spravi Zajca s sveta. Vzel j^ iz kuhinje nož in ga shranil v svoji sobi. Ko je prišel Avg. Zaje domov, je planil Jalen nanj in mu zadojal z nožem 8 silnih sunkov, ki so povzročili takojšnjo smrt napadenega.
Obtožnica naposled dokazuje, da ja ravnal Jalen premišljeno in preudarno, da gre torej za umor in ne za uboj ter da zločina ni izvršil v duševni zmedenosti, ampak pri polfti zavesti, tako da je zanj v polni meri Odgovoren.
Po preči tan ju obtožence je:
Zaslišan obtoženec Jalen.
Obtoženec je črno oblečen iu povsem miren. Na vprašanje predsednika: "Ali se čutite krivega T" odgovarja jasno s tihim .glasom: "No, gospod!" Ko mu predsednik izjavi, da je njegova ml i te v v popolnem misiprotjuz izjavo, ki jo je podal na policiji in pri >, eiskovalnem sodniku, odgo-
■ ja obtoženec, da j bil tako ra/our jen, da ne ve v nič, kaj jii goyoril indelal. • Jalen slika nato njegovo razmerje do umorjenega » Zajca« Spiva sta se dobro razumela, kmalu pa sta se sprla. Do razpora ja prišlo med njima vsled političnega nasprotstva, Jalen je bil vedno vnet napreduj ak, dočiin je bil Zaje klerikalec in ga je vedno nadlegoval, da ne opravlja svojihjverskili dolžnosti, da ne hodi v cerkev, da ne moli pred jedjo itd. Sploh se je vedno vtikal v njegove družinske razmere. Preide nato na površje najemnine, ki je bila usodepolna za oba. Nepristana pisma od Zajca so ga močno razburjala. Kaj se je godilo oni usodeipolni dan, no ve natančno, tudi o nožu, ki ga je pripravil za napad, ne ve ničesar povedat.
Zagovorfiik dr. Žirovnik predlaga, da st zasliši tudi psihiater dr. Robida o duševnem stanju obtoženca, sodišče pa predlog odkloni, nakar prijavi zagovornik ničnostno pritožbo.
Nato sta bila zaslišana izvedenca dr. Travuar in dr. Lisjak, ki sta konstatirala, je biljj smrt vsled vbodljajev v srtafl neizogibna.
Zaslišanje prič.
Julija Klančar, služkinja pri Jalenu, izjavlja, da je bil Jal oni usodepolni dan miren in
na njem ni bilo opaziti znako
na tri I Nato so — je zaslišala v veži Ml Jalen nw krik. Ko je vidsla Ja- |«e čudijo, da je ta človek ona jo vprašala: "Kaj izvršiti tak zločin. On je odgovoril: "Za-j Po opoldanskem odmoru od klal sem ga, zdaj bom zaprt."!ki so obiskovali Jalenovo gos-O značaju Jalena izpove, da je jtilno. Vsi so izpovedali, da je »bil mireu in pošten, a silno raz- .2. do 4. »ta bila najprej zasliša-burljiv. Pil jo malo, skoro na sodno izvedenca drt Fran nič.	|Gosti in dr. Alfred Serko. Dr.
Strašen prizor umora so na- (Gosti izjavlja, da je obtoženec slikale nato še druge priče, ki 'duševno manj vreden in mož so bile slučajno takrat navzo- povprečne inteligince. Vence.	dar pa je po njegovem mnenju Policijski nadizornik Hab> j izključeno, da bi SO ne spomin-izpove, da mu je obtoženec na jal celega dogodka. Istotako policiji vse odkrito priznal in izpove tudi dr. Šerko, ki pa jš tudi to, da je imel namen urao- (opazoval obtoženca Jalena šariti Zajca. mo tokom današnje razprave. Priča Prohaska izjavlja, da ♦	Obsodba.
i gostje, okoli dobro znana in zolo spo ter da mogel
je bil obtoženec tudi po izvršenem dejanju povsem miren in da je vsam stopil k stražniku ter mu ponudil roke, da ga vklene m odvede na policjo. Pred odhodom se je obtoženec še preoblekel, odložil uro in žepni nožek tear potem mirno odšel s stražnikom.
Nato je bila zaslišana vdova umorjenega računskega nad-svetnika Zajca Milica Zaje.
Sodni dvor je stavil porotnikom naslednje glavno vračanju Je-li obtoženec Jalon kriv hudodelstva umora; eventualno glavno vprašanje:
je-li kriv hudodelstva uboja, in dodatno vprašanje: je-li izvršil svoje dejanje v duševni zmedenosti, tako da so ni zavedal, kaj dela! Po govorili državnega prav-
Pri njenem vstopu v dvorano | cinika in obtoženeevega žago-vzklikne obtoženec: "Klan- vornika ter rokapitulacije in
pravnem pouku Sodnega pred
jam se, milost i va, veselimo, da vidim na tem mestu vas — morilko svojca lastnega moža!" Obtoženec namreč trdi, da je ona kriva smrti svojega moža, ker ga*je hujskala proti Jale-nu. Priča pa izjavlja, da je Jalen gojil že od nekdaj veliko sovrašt vo napram njenemu mo-
štovana.
—	Umrla je v Dobovi pri Brežicah mati narodnega poslanca Ivana Deržiča.
Umrl jo pri Novi Cerkvi (o-kraj Oeije) g. Karel Goričar, učitelj na državni vinarski šoli v Mariboru.
V Kranju je 2.'>. febr. umrla Marija Pavšlor, trgovka
posest niča.
Umrla je 12. febr. Marjeta Vesel, posestnica in 1 vgi>vki. na Gori v Tvoškem potoku. — II-mrl je v Ljubljani znani vele-trgor^c Ivan Krisper, na Vrhniki je preminul 75-let.ni sodar-ski mojster Ivan Oblak.
—	Umrl je v Radomljah pri Kamniku posestnik in vpokoj-ni inšpektor ministrstva financ g. Ivan Jerman. Na mirovni konferenci v Param jo bil pridoljen naši delegaciji kot izvedenec. Blag mu spomin.!
—	Umrla je 10. ft br. m Raki ga. Marija Varškova, soproga trgovca in gostilničarja Ivana Tavčarja. Bila je dobra gospodinja in radi svojega dobrega srca znana po celi Dolenjski. Naj počiva v miru.!
t	— Grozen zločin pri Spodnji
1 • od n i*k a" so miši i poro t n i kV k ldT})1 v Masorah h. št. 115,
posvetovanju. Po povratku jo med grobno tišino njih predse In ik razglasil, da so porotniki z 11 proti 1 glasu potrdili prvo vprašanje«, da je obtože-nc3 kriv hudodelstva umora in
ol>čina Oerkno, župnija Sp. Idrija je neznanec izvršil v nedeljo 19 febr. grozen zločin. Gos-tiševa hiša, katere gospodar je umrl 24. jan t. 1., stoji na samem. V "njej sta prebivala 85-ktni oče in Marija, žena pokojnega. — Ko jo prišel Anton, brat pokojnega gospodarja, v
oglasno zanikali vprašanje, ježu in da se je zato vedno bala, | li storil svoj zločin v duševni da se bo, nekoč zgodilo nekaj zmedenosti, groznega. Oni usodepolni Na podlagi porotnega izreka	popoldne na obisk, je
dan jo zaslišala klic: "Tu i- je po kratkem posvetovanju !^lchil ^ mas!" Obenem pa tudi smrt- < mata razglasil predsednik dr. ni krik svojega moža. Ko je P; ;>ež razsodbo, s katero s? ob-
prihitela v vežo, je videla Jalo- ni Anton Jalen obsoja za-MBBjMMMi	jRBj
na,kako je zmagonosno gledal radi hudodelstva umora na pcdinjo, je razbijal po vratih,
a,ker se mu ni oglasil nihče, je
ki so Star
Skozi okno je zagledal pri peči svojega o-četa z vrvjo za vrtom in vsega v krvi. Hoteč poklicati gos-
na ' svojo žrtev. Na koncu
smrt na vešalah.
pravi priča*da naj ><• njene iz- Po razglasitvi obtožbe, ki j«'. '	'u orožnike,
poveeli ne smatra za maščevan- (jc poslušal skoraj popolnoma >zj °kno vdrli v hišo. je, ker obtoženec ji tega, kar ji mirno, se je obrnil obsojeni Ja-	^ zadavljen z vrjo, na
jo vzel, ne mere nikoli več po-'le k porotnikom: "Hvala	vse polno TOi
vrniti.
Žena obtoženca Marija Jalen pravi, da je. mož z njo postopal milo, da je bil miren in re-
Vi m, gospodje porotniki." 111 ,,<Ia, (' V. Gospodinja pa j ^Na vprašanje predsednika, kzala v knhmj. s prekinilo gla-rli sprejme razsodbo, je Jalen !vo> lK>lt^ »je Pft krvava
izjavil: "Ne veni, se bom
sen, pač pa zelo razburljiv, j premislil." Pravi, da je gostilna zelo slabo nesla in da ima nad 40,000 kron dolga. Po umom ji je mož izročil še uro in nož.
ra. Zločinec je dopoldne med deseto mašo umoril očeta, pre-
či vidno presenečeno in se 30! j razšlo med živahjnim razgovar-janjem.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Občinstvo je bilo po sodbi	barjem, a ker
111 dobil ničesar, je počakal se
gospodinjo. Le ta jo prišla od desete maše in našla v kuhinji grozno smrt. Morilec je zaklenil od znotraj vsa vrata in
odšel skozi stranišče. ' V snegu je najti eno samo sled, ki
_(pelje proti jugoslovanski meji.
\y tega sklepajo, da je izvršil
— Umrl je dne 23. febr. gosp. 'pa odslej še niso popolnoma po- j zločin kak tihotapec, ki je pri Anton Abram4 župnik v Ko-
šani, star 47 let, v dušnem pas
nini sinom ter mu je stregla 60 Igo os.tale brezuspešne, le,t stara služkinja. Ko se je j Najdeno otroško trn
1 inančni svetnik dr. Brouce vr-	( ________
lostna novica, da je na svojem j11^ okoli 8. ure zvečer do- Medio sta zapazila na obredju domu umrl dne 23*febr. v naj-^nov, je našel vrata v svojo so- Gruberjevega prekopa 2 metra lepši moški dobi, star šele 44.b< zaklenjena. Ko je pogle- (X1 struge ležati mrtvega novo-
Jr ni prijavil, ker jilt ščitijo jišji protoktorji". Kondole^a pokrajinskega namestnika. Pokrajinski namestnik, minister Ivan Hribar se je takoj, ko je zaznal za smrt sv. Očeta Benedikta NV., napotil k ljubljanskemu škofu dr. Jegliču ter mu izrazil sožalje v imenu kraljeve vlade, pokra-in j i ruske uprave in v svojem imenu. Istočasno je pokrajinski namestnik odredil, da so razobesijo na vseh državnih poslopjih črne zastave.
Šteti pa znajo Italijani! Pri sedanjem ljudskem štetju so našteli Italijani v Barkovljah 982 Slovencev, Italijanov pa 4248, v gornji tržaški okolici Slovencev 5667, Italijanov 3145. Leta 1910, so naš/teli v gornji okolici 7714 Slovencev in 103$ Italijanov.
— V kak£ svrhe se porablja državni denar. V belgrajskih listih čitamo, da je znani ohridski vladika Nikolaj Velimiro-vič izjavil, da namerava v kratkim zapustiti svojo škofijo in odpotovati v Ameriko, da tam "uredi" nekatera pravoslavna cerkvena vprašanja. Za to svoje potovanje zahteva škof Velimirovič od naše vlade 10,-
000	dolarjev in pa .">()()<) dolar-jev mesečne plače, dokler bo v Ameriki. — Katoliška duhovščina pa še dane« strada v pra vem pomenu besede.
PREKMURJE. Razmejitvena komisija je začela obhod ob meji dne 2. feb
1	uarja ob izlivu vode Lendave v Muro in je končala 10. februarja v obmejnem triko tu (avstrijskojugoslovansko-ogr-ski tromejni* kot). Za liašo delegacijo se je udeležil obhoda podpredsednik delegacije podpolkovnik Kostič, nadalje šef telin. odseka major Gold oni ter inženirja Trajbar in Mak. (HI ogrsko delegacije so bili navzoči zastopnik poveljujočega gnčrala stotnik baron pl. Uuger, tebjtnični svetnik Bo-bek ter nad inženirja Boodor in Pfrogncr. Ker je naša vojska na nekaterih točkah prekoračila iz strategičnih oz i rov tri-anonsko mejo, smo se 11 a dotic-nih mestih morali umakniti na črto, katero je na tem obhodu določila komisija. Potemta-
tirstvu od 1. 1899. daljo N. v m. p.!
— le Sodraiice prihaja ža
voniikov kniofcskega stanu. Znan je kot govornik iz naših zaupnih shod-ov v Ljubljani in volivnih shodov po ribniški dolini. Bil je odbornik "Ju-ga-dovaiiiske kmetske zvezo' ki se je pri njity odborovih sejah z v so vnemo potegoval za povzdigo našega kmeta. Nobeno vreme in nobena pot ga ni zadržala doma, kadar mu je došlo vabilo 11a ta ali oni shod ali zborovanje, kjer se jo šlo za našo kmetsko pravdo. Ribniška dolina izgubi z njegovo smrtjo enega svojih najboljših mož. Nenadomestljiv bo tudi v rojstni občini Sodražica, kjer je pri vseh korporacijali tako požrtvovalno deloval. Bil je vzoren gospodar, ljubaznjiv soprog in skrben oče. Zapuš-
Iskal je ključe, da bi sobo od-pil, vendar pa jih ni našel. Na klicanje so mu tudi ni nihče odzval. Stvar mu je postala su-m'jiva in je šel na policijo po pomoč. Ko so pozneje s silo odprli spalnico, so našli sobo v vc likem neredu. Omare so bilo vse odprte, postelji pa sta bi-
i i razmetani, kakor sta bili zjutraj, ko je odšel z doma. Na eni imed postelj so našli sluz ki njo mrtvo, glavo zavito v cunje. Bila jo menda zadavljena. Ropar je odnesel več obleke in drugih stvari. Sklepajo, da se je umor zgodil že v dopoldanskih urah, ker so postelje bile še razgrnjene in je tudi v kuhinji ostalo še vse neurejeno. Zanimivo je, da se je umor zgodil v drugem nad-
in padlo v vodo, ki ga je odnes la naprej. Medic je videl, da je imelo mrtvo dete robec oko-lu vratu in da je bilo zadavljeno.
— Lepa star<>st. Umrl je
TT- i	1 • <• I	• —^	•	_	_
V
kom je Ogrska zasedla občine Jožec in Somorovci ter malo vas Lendavski Kečkeš. ' Predaja se je povsod izvršila mirno. Navzoči so bili predstavniki ogrskih političnih oblasti, dbiini se na celi dolgi črti 80— 90 km. ni nobenkrat prikazal noben zastopnik naših političnih oblasti. Komisija je delovala kljub najhujši zimi in velikanskim zametom neovirano naprej, spremljana, od pogra-ničnih vojakov, ki so 11a mestih, do ločenih po komisiji, zabijali provizorisče lesene kole, kateri se bodo pozneje, ko bo vrane to dopuščalo, zamenili s kamnitimi mejniki. Tudi zastopniki občin ter obmejnih
zemljišč so so odzvali polnost evilno pozivu komisije. Razen teh funkcijonarjev je komi-
lastni hči rki, da se je revic t zgnudila. Pogled na okrvavljeno truplo slabotne deklice jc bil.grozen. Zvt rinsski čin surovega očetu je vzbudil v ljudstvu velikansko ogorčenje in le
malo jo manjkalo, da se niso sosedje dejanski ua<] zverjo v človeški podobi. Orožnik je
<..'!}* 1 jal brezsrčnima očeta roke pravice na plzensko o-krajno sodišče. ,
STAROKRAJSKE KOSE.
Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega mlelka. Cena močnejših kos, zva-
ne Moltfovke z rinko in ključem
vred ......................$2.50
Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena.
Srpi za klepanje po _______$1.00 Klepalno orodje po.......$1.25
Brusilni kamni po____50c in 60c Kosišča po ..............$1.50
Starokrajsk(*pile 8 palcev dolge po............................f»fl<!
Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $200. Velikosti so 26, 28, 30, in 32 palcev.
Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov:
STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chiaholm. Minn. Trfovifi* * žriecvmo in poaiatfcm.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 ba$i; pišite po cenik.
Nadalje imam v zalogi tudi prave
STAROKRAJSKE KOSE
kovan p na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne karane po sledečih cenah:
Posamezna kosa z rinko in ključem...........................$2.50
Šest kos skupaj ali več..................................... 2.00
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-........................... 1/25
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna...................... 1.00
Motilrc ........................$1.00	Srpi ...................... 1.00
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon Place	•	Brooklyn, N. Y.
Največja slovenska banka v Amerik Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jezika na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.	NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
THE DOLLAR SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka.
Hotovljah pri Poljanah Fr. («ijo spremljala do 100 glav Primožič, stari Apnar, star 98 broječa množica radovednežev
vdovo in sedem mladoletnih strop ju in da ni nihče od sose-
otrok.
Roparski umor. V Mariboru je bil izvršen 21. febr. v stanovanju finančnega svetnika Brenceta v Cvetlični ulici v drugem nadstropju, ro* Mnor, eegar okolnosti
parčki
dov slišal kaj sumijivega ali pa zapazil storil.
Smrtna kosa.
— Umrla je dne 24. febr. v Dobn pri Domžalah gospa Marija Zamik, p. d. Marinckova. Pokojna gospa je bila daleč na-
let. Bil je najstarejši človcjc ne le v poljanski obeini, marveč menda v celi Poljanski dolini. Bil jo do finskega leta še popolnoma oil in cvrt. ■• Pler tel je vete, četudi je imel na levi roki prste pohabljeno. Godilo se mu ni nikdar posebno dobro, a delal je do zadnjega leta brez očal in pri polni duševni svežosti.
— Preiskava na posestvu Belje. Radi nerodnosti na posestvu Belje, kjer gospodari so drug Tone Kristan, se je izvolila posobna parlamenta komisija.
som poročila "Videla svoje poročilo . Glasom tega poročila se ne more ničesar do-
JTa komisija je gla imia "Vm1a1«i>> podala
isto in onstran državne meje, kateri so. bili vedno pripravljeni izvleči iz velikih snežnih za metov obtičajoče ali se prevr-gle sani s člani komisije. — Na-daljnio razmejitveno delo se bo nadaljevalo potenj ko se 20. febr. sestane celokupna antan-tina razmejitvena komisija. Zaradi psa ubil lastnega otroka.
V Tremošni pri Plznu je hotela sedemletna hčerka lastnika tamošnje opekarne Vaclava Česha vssoti z ognjišča lonec vrelega kropa, pri tem pa jo nehote polila pri ognjišču ležečega psa ter ga je malo po-parila. Ta maleukosna nesreča je očeta tako razkačila, da
gnati, ker se nobena priča in je pograbil železno grebljo ter noben* obtoženec na ponovni |ž njo tako dolfeo udrihal po
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vmled večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji uljudni in bitri postrežbi.
Mi plažujano na hranilno o'ogo
po 3 odst.
ki jih pripišemo k flavnid ako jih me dvignete.
Naša banka je pod naaorst-vom vlade Združenih držav in Slanica federalnega rezerva* K> sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavl-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v ataro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačne
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
(Nadaljevanje.) Smrt Washington^. Novo giavno mesto.
Dne 14. dec. 1799 je George Washington na svojem domu
v Mt. Vernonu po kratki bolezni umrl. Ta nepričakovani udarec je ves narod z veliko žalostjo prešinil1; saj je bil vendar Washington: pjvi v vojni; prvi v miru in prvi v srcih svojih rojakov.
Francoski cesar Napoleon j« izdal po Washingtonovi smrti ukaz, da morajo biti vse zastave na Francoskem v znamenje žalovanja 10 dni s črnim ovite.
John Adams je bil vstoličen v mestu Philadelphia. Tekom njegove administracijo je novozgrajeno glavno mesto (prestolico) kongres zasedel meseca novembra L 1800; to o-zemlje, katero so nazivali "District of Columbia'' meri samo deset štirjaških milj; južni del od reke Potomac je za novo prestolico odstopila dr • žava Virginia, severni del pa država Maryland; to novo glavno mesto Združenih držav so krstili na ime Washington, v počast in spomin prvega predsednika Združenih cfc-žav in o-eeta naše domovine George .Washingtona. Načrt za zgradbo tega mesta (ceste, ulice in trge) je naredil tedanji francoski zetmljemerec Major L' Enfant.
Vogelni kamen državnega kapitola v Washingtonu je bil vzidan dne 18. sept. 1793, oktobra 1. 1800 se je pa že vse vladne ur^de preselilo iz Phila-delphije, stare prestolice, v novo v Washington, D. C.
Leta 1800 se je vršilo drugo ljudsko štetje v tedanjih Združenih državah, ki je izkazalo 5,305,937 stanovnikov.
Thomas Jefferson izvoljen predsednikom.
Ko ie termin Adamsove administracije že poteke), je nastal med politično stranko fe-deralistov velik notranji spor, ki je med ljudstvom povzročil srd in nezaupanje do te stranke vsled uvedbe prestrogih postav. Aleksander Hamilton, dasiravno tudi federalist je bil Adaansov največji nasprotnik
v	volilni kampanji; vsled tega je napel vse žile da bi zabranil Adameovo zopetno izvolitev.
Demokratska stranka je vsled tega nominirala Jeffersona in Burra za predsedniška kandidata. Ko so za časa volitve šteli elektrovane glasove demo
kratov, sO bili vsi Jeffersono-
vi	označeni z imenom Burr-a, tako, da sta dobila oba kandidata Jefferson in Burr enako število glasov 73. Kongresna zbornica je| zatem izvolila Jef: ferscna za predsednika, Burra pa za podpredsednika. Ker je bil stari načrt pri predsed: niških volitvah neprikladen in težaven, je kongres 1. 1804 tozadevno usitavno točko ovrgel in uvedel 12. amendment, da naj elektorji predsednika in potjpredsednika vsakega poser bej volijo.
Velike vrednosti in pomena je bil za časa Adamsove administracije korak, ko je Adams dne 31. dec. 1800 imenoval J.
Marshall-a, vrhovnim sodnikom zveznega višjega sodišča. To službo je Marshall vestno
opravljal celih 34 let. John Marshall ostane, v ameriški zgodovini označen kot najbolj-* ši jurist, ali pravnik, ker je v mnogih slučajih izboljšal točke nase koiistitucije.
Republikanci na krmilu.
Ko je Thpmas Jefferson na-; stopil svojo predsedniško službo, se je držal bolj demokra; tičinih načel kakor pa ansto-kratl&nih. Njegovo geslo ie bilo: Vsakdo naj ima ?las pri volitvi, bodisi že posestnik
li pa ne. Ker je Jefferson »zastopal nove ideje iste dobe, da postane z vsemi državljani prijatelj je postal med ameriškim ljudstvom zelo priljubljen. Na dan ustoličenja (inavguracije) je sam korakal v družbi svojih prijateljev proti Kapitolu.
Tedaj je visoka aristokracija nosila lasulje, kratke hlače, svilene nogavic© in solne, Jefferson je pa to nošnjo odklonil in se vdeležil inavguracije pri-
prasto bblečen, kot navadni meščani.
Republikanci so pod vodstvom Jeffersona pri vladi mnogo iapremeanib izvršili; tako so znatno znižali število vojaštva pri armadi in mornarici; dalje so vse bolj stroge postave odpravili in omilili, in vladni način potavili na podlago prave ekonomije, kajti ves letni proračun izdatkov držav© ni znašal več kot $4,000.000.
Thomas Jefferson je bil rojen dne 12. aprila 1. 1743 v Shadwedl, Virginia; njegovi starši in pradedje so billi doma iz pokrajine Wales na Angleškem. Jefferson se je že v svojih mladih letih posvetil politiki; kakor znano je baš on sestavil znamejnito Deklaracijo neodvisnosti; dalje je on sestavil versko dopustno postavo v Virginiji in odpravil star angleški zakon, glede dedne pravice po najstarejšem sinu kake družine. Umrl je 4. julija 1.1826.
Vojna napram morskim razbojnikom v Afriki. Država Ohio pristopila k Uniji.
Razne barbarske države na sf^erne-m obrr*^ Afrika so istočasno vprizarjale na morju
Eo sprejeta v Unijo kot prva -.žava na severooapadnem te-ritorju z samo 45,000 prebivalci. Naselbino v bližini trdnjave Washington se je imenovalo Cincinnati, kakor že nedavno pojasnjeno.
Nakup Lotflsiane.
Za časa Jeffersonove administracije se je dovršil se en znameniti dogodek in sicer ta, da so Združene države od Francije kupile vse ogromno ozemlje zapadno od reke Mississippi do Rocky gorovja in od mehiškega zaliva do angleške Amerike (Kanade) za ta veliki kompleks se je plačalo samo nizko svoto 15 milijonov dolarjev. Da je bil to v resnici po ceni nakup nam svedoči že obseg ali velikost tega ozemlja iz katerega se je kasneje u-stanovilo več držav: Arkansas, Missouri, Kansas, Iowa, Nebraska, North Dakota, South Dakota, Indian Territory (Okla), velik del Minnesote, Colorado, in del Wyominga ter Montane. v
Jefferson je Sprva dvomil, če sme na podlagi konstitucije iz državne blagajne toliko ozemlja kupiti; pri tem mu je pa šlo ljudstvo na roke in ga sili1-lo, da naj naredi to v resnici izborno kupčijo.
Označene ozemlje je dobila Španija od Francije, katero je imola 37 let v svoji posesti; 1. 1800 je isto Španija zopet Franciji odstopila. Ker čea to zapadno ozemlje teče velikanska reka Mississippi, in je posebno pripravna za prevoz raznega blaga, se je Jefferson bal za to ozemlje, da se kaka tuja sila (Francija) ne utrdi ob izlivu, te reka v New Orle-ansu. V to svAo je poslal svojega zastopnika v Pariz glede nakupa mesta New Orlans in vsega ozemlja iztočno in za-od te* reke. Tedanji francoski cesar Napoleon je v resnici nameraval v teh krajih vstanoviti kolonijalno posestvo Francije, koji načrt je pa
pravcato vojno s tolovajstvom in razbojništvom; te državice P® dno so bile: Maroko, Algir, Tunis in Tripolis. Skoro vsaka evropska država je morala tem razbojnikom letno plačevati visoke nagrade in odškodnine, kasneje) ovrgel boječ se ustaje da so njih ladje na myju pri miru pustili. Tako so ti morski pirat je delali tudi Združe-
nim državam dosti preglavice, ker so plenili naše ladje in odvajali naše mornarje v sužnost. Da se ugotovi ameriškim ladjam varno vožnjo čez Sredozemsko morje, je vlada Združenih držav tem razbojnikom plačala več kot milijon dol.
davka - pa vse to še ni zadostovalo. Leta 1801 je tedanji tri-pojiški vladar celo Združenim državam vojno napovedal, nakar je naša vlada 1. 1803 poslala proti severnem afriškem obrežju več bojnih ladij, da napadejo one morske tolovaje. Tako hrabro so se naši mornarji napram Afrikancem borili, da je tedanji tripolitiški vladar 1. 1805 prosil za sklenitev premirja.
Zanimivo je pri tem, da je že omenjenim morskim piratom sama Anglija pomagala; ko je bila od strani Afrikan-cev nam .vojna napovedana, je bil admiral tripolitanske mornarice Anglež Lisle; po imenu, thie 31. okt. 1.1&03 je ameriška fregatna ladja "Philadelphia"
zasledovala neko razbojniško ladijo v tripoliškem pristanišču; pri tej priliki je naletela na neko skalnato pečino, da ni mogla dalje,; to so Afrikan-ci vporabili in vso našo posadko (350 mož) vjeli vpoštevši poveljnika Bainbridge. Kma-lo po tem dogodku se je ameriški mornar Stephen Decatur v nekem malem čolnu prikradel do zaplenjene bojne ladje 4'Philadelphia," katero je za-žgal, da se je potopila; pri tem spi ni nihče ponesrečil. Lord Nelson je o junaškem <v,i mi Decaturja zatrjeval, da je bil najbolj hraber in predrzen iste dobe.
Leta 1802 je bilp država O
od strani domačinov. Kupčija za nakup Louisiane je bila končno > sklenjena za znesek petnajst milijonov dolarjev. S. pridobitvijo Louisiane se je narodno posest Združenih držav podvojilo. Ko je Napo1 leon to kupno pogodbo podpisal je rebejl: "S tem ozemljem se moč Združenim državam za vedno utrjuje; Anglija bo pa dobila s tem svojo veliko nasprotnico bodisi na morju, ali na suhem."
Dasiravno je Španija ozemlje Louisiane Franciji še 1.1800 odstopila, se ta odstop ni takoj formalnim potom izvršil, ampak je šje oetla 3 leta zatem v Louisiani vihrala samo španska zastava. Se le dne 30. nov. 18Q3 je španski zastopnik izročil ključe New Orleansa zastopniku Francije. Pri tej priliki je stal na balkonu starega Cabildo poslopja, kjer je navzoče ljudstvo odvezal podaništ-va do Španske. Takoj zatem je bila španska narodna zastava dol potegnjena in Francoska dvignjena. Čez 20 dni zatem so francoski zastopniki na ravno istem mestu izročili ključe New Orleansu ameriškemu guvernerju; pri tej priliki se je francosko trobojnico na drogu ponižalo nanj pa potegnilo našo ameriško zvezdnato zastavo v znamenje, da spada od aejdaj naprej vse to ozemlje Združenim državam. . Sprva so bili stanovniki New Orleansa veseli, da je prešlo to mesto zopet v francoske roke, kajti po večini so ondi žiVe-li naseljenci francoskega poko-lenja; kako so .pa bili kasneje razočarani, ko so zvedeli, (la preide to mesto in to ozemlje v roke Združenih držav potom kupčije, kar jim pa kasneje nikdar ni bilo žal.
(Dalje sledi.)
bar Sv. Očeta bedni Rusiji.
Rim, 18. marca.—Ko je danes Rev. McKenzie, blagajnik katoliške dobrodelne organizacije za bedno Rusijo sv. Očetu opisal veliko bedo nesrečnih ruskih družin, osobito njlladine, je to papeža tako ganilo, da so mu stopile solze v oči. Sv. Oče se je takoj odločil darovati milijon lir za prizadete Ruse.
Zaščitnica Francije.
Pari*, 17. marca.—Ker so
nedavno katoliški duhovniki in verniki iz Francije še pokojnega papeža naprosili, da naj jim priporoči r kako svetnico kot zaSčitnico francoske dežele, je tej prošnji še le sedanji papež Pij XI. ugodil. Za patro-no Francije je določil prebla-ženo Devico Marijo; poleg tega je pa za zasčitnico proglašena tudi Devica Orleanska (sv. Joana).,— To vest prinašajo danes vsi katoliški listi na Francoskem. •
"FLU" IN NJEGOVE ŽRTVE.
Če ravno je letos "Flu" priš-ifi v veliko milejši obliki, so vsekakor njene žrtve življenj precej visoke. Po poročilu Zdravstvenega komisarja Co-pelanda je umrlo 544 ljudi v New Yorku v mesecu januarju in februarju. • Momentalno je vstavljena tukaj ali v drugih mestih in trgih imajo še vedno velik boj s to nevarno bolez-nijo. . Vi se obvarujete te bolezni edino s tem, da pazite in držite vašie zdravje v dobrem stanju. * Vaša čreiva ne smejo biti zabasana, vse nevarne snovi se mprajo točno očistiti iz prebavnega dela telesa. Za take slučaje je 1 Trinerjevo grenko vino izvrstno zdravila Mi smo prejeli mnogo pisem, kjer opisujejo to izvrstno delujoče zdravilo, sedaj ob času ko razsaja "Flu". Miss Mary Matejra, Florida street, St. Elizabeth, N. J. nam piše:4 "Za časa epedemije influence Trinerjevo grenko vino je bilo zelo velika pomoč nam." Ako je vaša steklenica v omari za zdravila prazna, tedaj kupite si drugo še danes, pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili.	(Adv.)
NA PRODAJ.
Zaradi smrti mojega soproga prodam še dobro ohranjen Maxwel avtomobil model 1918, ki kna štiri nove "cord" gumijeve obroče in novo battery, še nerabljeno. Cena .^250.00 cash, ako kdo avtomobil takoj kupi.
Zglasite se pri lastnici Mrs. M. Flajnik, 4413, Butler St.
Pittsburgh, Pa.
(Advertis No. 12,13,14.)_
FARMA NA PRODAJ V GREENWOOD. WIS.
Posestvo obseg* 80 akrov
zemlje; 25 je izorane, 13 še gozda, ostalo so pašniki. Hiša obsega 24x26 čevljev; moderni hlev za živino 34x64; svinjak 10x20; dalje je 22 glav živina: 14 krav, 5 telle, 1 bik, par konj 5 ovac, par svinj, 30 kokoši in vsi poljedelski stroji za obdelovanje; vodosesalni stroj (pumpa); vodnjak globoko navrtan. Posestvo leži 4 in pol milje od mesta; in 1 četrt milje do mfekame; 1 in pol milje do šole. Prodam vse ker mislim odpotovati v staro domovino. Za ceno pišite lastniku:
FRANK GOSAR.
R. 5, Box 39. Greenwood, Wis.
SEMENA.
V zalogi imam najboljša vrta*, poljska in cvetlična semena.
Semena pošiljam poštnine prosto, toraj nikakik stroškov
za poštnino. Pišite po brezplačni cenik.
MATH PEZDIR.
Box 772 City Hall Sta. New York, N. Y.
5EVERDVA ZDRAVILA VZORZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH
Geo. H. Doerfler
DRŽAVNEGA POSLANCA
republikanski kandidat za nominacijo za
okraj Will in Dupage..
Primary April 11, 1922.
Mr. Geo. H. Doerfler biva s svojo družino na 710 Wilcox St., in je manager zavarovalne firme, ki ima urad v Orpheum poslopju. On je "Union Man" istotako je protivnik "suše". Ako hočete poslanca, ki bo deloval za delavske koristi in o-sebno svobodo v državni zakp-nodaji, naredite križec pred njegovim imenom vsi moški in ženski slovenski in hrvatski volilci.


NA PRODAJ
je šest lot na Highland Ave. in Ludwig cesti v Jolietu, 111.
Več se poizve na 1210 N. Centre Sts. Joliet, 111.
Slovenskim ter hrvatskim
volilcem v Jolietu, 111., se toplo priporoča za podporo pri primarnih volitvah
DNE 11. APRILA 1922
George A. Bissel
republikanski kandidat za nominacijo za OKRAJNEGA BLAGAJNIKA
(County Treasurer)
V slučaju izvolitve bo svoj urad točno in vestno izvr-eval.
Naredite na dan volitev kri-_žec pred njegovo ime.
[Xj GEORGE A. BISSEL.

5EVERA5 E S KO
AqfT*eptfcrjo njazilo
Priporočljiv/o Zd odponjoc pri zdrWljeqjU srbečice in razqil] ^ozqif] bolezrp.
CENA 50 c Vprašajte pri \4>ae«| lelprjU.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOWA
POZOR!
Slovenci in Hrvati ▼ Chisholm, Minn., in okolici

U KI ■/M
SštHj rtV

um
Kadar želite uložiti denar na hranilno nlogo ali čekovni promet, zavarovati vase poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari ia zanesljivi
Miner's State Bank
Chisholm, Mirna.
Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaao trgovino lahko odpravite v mate--rinem jezikn.
•T o 6 n o s t",11 "Varnost"' a "Postrežba" je naše geslo.
riti

ZA PIRUHE
DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO.
Brzo, zanesljivo in po ceni
DIN ARE—DOLARJE. I
ŠIFKARTE ZA VSE ČRTE
Pišite po cenik.
Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York.
HENRY O. WILLIAMS
Slovenskim volilcem in volil-kam v Jolietu, 111. ter okolici se toplo priporočam da me podpirajo na dan primarnih volitev dne 11. aprila 11. pri nominaciji za republikanskega kandidata za ŠERIFA Will okraja (Sheriff of Will County) HENRY O WILLIAMS Joliet, Illinois.
DENARNE POŠILJATVE.
Jugoslavija:	Italija :
500 kron za......$ 1.90 '100 lir za......$ 5.75
1000 kron za...... 3.70 500 lir za...... 28.00
10000 kron za...... 35.00 1000 lir za......55.00
Nemška Avstrija: 1000 kron za......$ .70
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, HL
i • »t»
i st teč oiji
TRAKULJA IN ZDRAVLJENJE.
Mnogo mož, žen in otrok bolehajoeih'za razne bolezni, se zdravi na različne načine brez uspeha, ko jo njih nered vsled navadne trakkulje. Pravi znaki so: odhod malih delov t.e porasitnice, prilična znamenja so: zguba slasti, kolcaftje, beli jezik, bolečine pod srcem, v želodcu, občutki kot, da se nekaj premika v želodcu, vzdiganje v grlo, bruhanje, slaba prebava, bolečine v hrbtu in ostalih delih života, omotica, gla-vobol, izmučenošt, oslabelost ko je prazen želodec, Splavi okrožki okrog oči, in čisto navadno znamenje pri otrocih je stalno drezanje v nos, slabo spanje, itd. jFancide je namenjen, da odžene trakuljo iz vašega t^ej lesnega sistema in ker je to navadno zdravilo, ki se rabi v vsi Evropi
ni dvoma o tem zdravilu.	...... t . .
• To je pravo zdravilo v obliki sladkoreka; otroci ljubijo to, m nobene sitnosti ni za vživanje tega. ■ ko mislite da je trakulja, ki vam kvari zdravje, tedaj ne pozabite rabiti Fancide, ki ^Prodaja le pri Laxal Med. Co. 1-3 Laxal Bldg., Forbes and Moimtrie Sts., PitteburgB,, Pa. Zdravilo za celo zdravljenje stane $10.48; polovično $<.2j. Za zavarovalnino po pošti še 25c posebej.
GLASILO K. S. K.
. _.! _________ JL-!-'--g
Aj, to j-tibila nevihta pri Me-glovih! Stari je b.esnil. Mati je pla-
Katra je pričela parkrat pogovor. Videla je, da se zbira nevihta. Dobro je poznala moža, njegovo nhtnnmo-st in
kala. Sin pa je, kolnoe in za- ee.stokrat preveliko strogost, bavljajor strašen in vsemu sve- Hotela #a je torej nekoliko raz-
tu, zkzi 1 na hlev, kjer se je za* ril v seno, da bi se mu v spanju pomirili in izka<lili vinski duhovi....
Res, stari Miha je bil danes zopet jezen, prav zares jezen. In ko se je stari razjaril, ni bilo dobro na Meglovini.
No, imel je tudi povoda dovolj, po njegovem mnenju vee kot dovolj. A povod mu je dal sin, edini sin, kateremu je želel v pravični jezi svojega o-gorčemga srca, da bi se nikdar rodil ne bil.
Ves dan je pijaneeval — ta •paglaVee!
No, kaj takega, res kaj takega ali si i enega stari Megla ni trpel, ni hotel, in mogel in ni smel trpeti. Nikakor ne!
In s kom je popival?! — Ha, z ono berač i co, z ono zapeljivko, z ono ciganko, ha. — Opoldne* mora biti vsak od maše doma. To je bila pri Meglovih stara navada. In do sedaj jo je res spoštoval vsakdo ko sveto in neoskrunljivo.
In sedaj je ta mlečnozobi
fanta kar meni nic tebi nic s predrzno voljo raztrgal, podrl in oskrunil to staro, hvalevredno navado.
In zakaj?
Nemara iz kakega tehtnega vzroka, iz kakega plemenitega nagibat
0 ne! Pil je, pil, ta nie-vredne/., ta malopridnež, o, o!
Na poldne je šlo.
Janeza Meglovega še ni bilo domov. Pred'pol ure so se vračali doli v vasi od cerkve. Celo stara Rasavka — ona, ki je štela že blizu osemdeset let ter hodila ob palici in bila vsa-kikrat zadnja -— je počasi lezla po veliki cešti proti vasi----
Poldne je zvonilo. ' "Čudno", je mrmral stari Megla ter zlovoljno ntopal po sebi gor in dol, dol in gor. — "Kje le fant ostaja?"
Zrna Katra je stopila v sobo. Poprašala je začudeno in nekako boječe:
"Še li Janeza vedno ni?"
"Ne!" je renčal stari.
Potem pa je pristavil tise, kakor sam zase: "To je povsem nova navada, da fant kar tako izostaja od doma."
"Saj mora vendar vsak trenutek priti." '
"No, čas bi res bil! Tega postopanja ne trpim in ne trpim. To mu zabičim še dane«, <la bo pomnil vse življenje."
"Pogledati hočem: — nemara že prihaja."
Stopila je na večni prag in «krbno zrla v dolino in tja po glavni cesti iz vasi proti severni strani.
A nikjer ga ni opazila, dasi ji je bilo oko navzlic precejšnji Btaros.ti še dokaj bistro.
Čakali: so še pol ure.
Potem pa so sedli k mizi —-Miha, poročena mu žena Katra in starikava Meta, ki je že nad dvajset let služila pri hiši in bila že nekako nd obitelji.
Molče so kosili. Starec je zajemal počasi,mrzko zroc pred
se. Časih mu je zatrepetalo nekaj čez staro, mrzlo lice, kako bi ga hiotela premagati jeiza, ki jo je kuhal v srcu, ter šiloma planil na dan. A premagoval jo je.
Mati je pogledovala od hipa do hipa skozi okno — na stezo proti vasi. Morda pa vendar pride. A zaželjenega in težko pričakovanega ni br
misliti, mu speljati misli na drug predmet ter ga tako po'-tolažati.
Meta je istotako naredila nekoliko poskusov. A vsi so se žalostno izjalovili. Stari je bil trdovraten i j i je ostal neupogljiv.
"Morda bi še nagrabili tam gori v Doleti par košar listja. Precej ga je >V, je povzela mati Katra.
"Hm, bomo videli."
In starte je spet umolknil, dasi je sicer o vsaki stvari, ti-čočo se domačih potreb in gospodarstva sploh, razpravljal na dolgo in široko.
"Zelenkov Nami o me je v-prašal zjutraj pri cerkvi, če bomo prodali tele. Pet tednov mn je že. Močno je in debelo. Lep denar bi se dobil. Doma ga ravno ne potrebujemo neogibno. Rdečk a bo tudi sko-ro storila."
"Eh, še čas. Morda pa ga obdržimo vendarle doma. Na pomlad lehko dobimo štir-krat toliko zanj." • In zopet je nastal molk. Le nalahno trkanje žlic ob skledo in emakanje usten se je razlegalo po sobi.
Naposled je starec obrisal veliko, svetlo žlico z namiznim prtom iz debelega domačega platna ter jo položil pred se na mizo. Isto sta storili ženski. Odmolili so. Miha je šel iz sobe. Obkrožil je zlo-voljen in čemeren nekolikokrat hišo in hleve. Zrl je na vse strani. A sina še ni bilo videti nikjer____
"Vražje seme!" so je jezil, ko j^ prišel zopet v sobo. "Ta paglavec, komaj je odrastel šoli, pa že začenja- O jaz mu posvetim, jaz, o____ o!"
"Moj Bog, kaj se je®iš! Nemara pa se mu je ka j pripetilo."
"Kaj pripetilo — nič pripetilo! Lnnip je lump! Bog si ga vedi, kje pije in žre. To some ničvredno, vražje."
Sedel je za veliko javorovo mizo ter naslonil staro glavo ob* žuljave in žilave roke.
"Ha, v grob me še spravi, ta nesftvor, v grob!"
In starec se je razžalostil..
"O kako sem se trudil, kako delal rn se pehal od zore do iiraka, da bi kaj pridelal, prihranil in prištedil. Mislil
sem: na stare dni bom vsaj lehko živel v miru božjem, in tudi onemu, ki pride za menoj, ne bo sile. A ta pasji sin, ničvredni____"
£effia pa ga je tolažila. "Danes — enkrat — prvikrat----Ves teden dela in se
muči."
"Ha, % jaz tudi delam. In jaz sem stara kost On pa je mlad. In že začenja, že začenja ta fantalin.... O, posvetim mu!"
Vstal je ter z velikimi, koraki stopal po sobi.
"In že dalj časa je tako nekako čuden. Za nobeno delo pu ni več. Glavo poveša in v fin j i zrak strmi, kakor bi bro-iil ptice podnebesne. Opazoval sem ga. — A kaj mu je, saj ? Bog sveti naj ve«, kaj je fresnilo v dečaka."
In tarnal je starec in se jezil n grozil..—
Vabilo je k popoldanski službi božji.... " Oca, ostani ti dcg&a! Poj-
dova midva z Meto' v cerkev.*
Mati....
Mati je mislila, da se snide kje s sinom ter mu pove, kako jezen j-ei oče. Naj se ga varu je, dokler se mu ne ohladi gnev. ^	' lip
14 Id ita!" jo zarenčal stari zlovoljno ter šel spet iz sobe.
(Jlasno je zatrešeil vrata za seboj. *
"Živine ne izpuščaj, preden no prideva niidV( f je klicala Katra za njim. A mož ni odgovoril. Dasi mu je žena zabičala, na, pusti živino v staji, dokler se ne -vrneta ona in Meta', 8p je Mihu do^Uovalo vendar' povem napačno in neprav, da bi žival tako dolgo stala lačna pri jaslih. Izpustil jo je torej ter jo gnal na livado za hišo proti južni strani. Sam pa je sedel na debel panj pod kapom za hlevom ter pazil na živino.
Pod jesen je .šlo. Mrzla sapa je brila semkaj od severja. Starca je malone zeblo^ Tesneje se jei zavil v dolgo suknjo. Komolec je naslonil ob kolena in glavo ob dlani. Je-zen je bil. » Ta sin, ta Janez, ta mu je za čel greniti življenje.
Stari Megla je bil znan kot jeklenotrd, maline brezsrčen človek. Z želeKiio roko in neupogljivo voljo je vladal na svojem domu. .
Njegov oča ni bil baš dober gospodar. Ko je prepustil sinu Meg to vino, so bile njive zapuščene, senožeti puste in og-lojene, koča napal podrta, s p lesni v o streho, ki je žalostno kazala trhla svoja rebra. . In na vscim je bilo še precej dolga, skoro toliko, kolikor so cenili vso zapuščeno in zanemarjeno posest.
A Miha jo bil mož jeklene volje in neomahljive vstrajnos-ti. Delal je kakor nema žival, pehal, se res od prve zore elo poznega mraka./ In pri tem je r,o skoparil in skoparil, kjer je le mogel.
Ker je bil znan kot priden in delaven mlad mož in ker ni bil baš napačne zunanjosti, je dobil v hišo lopo in za njegove razmere dovolj bogato ženo.
(Dalja sledi.)
NAROČA VEČ
Mr. Joseph Knels iz Bloom-field, Mont., piše:
27. julija 1919. H. H. Von Schlick, President Marvel Products, Company,
Pittsburgh, Pa.
Ccnjefj gospod:—
Prosim, pošljite mi 6 škatelj Bolgraskega krvnega čaja, ker sem to zdravilo spoznal za zelo iz-borno in ne morem biti brez njega. Pošljite ga prejkomogoče".—To priznano družinsko zdravilo je najboljši zdravnik revnega ljudstva, ker bolnikom s slabim želodcem toliko pomaga; pomaga tudi pri bolestnih ledicah, jetrah, črevesju, neredu krvi in prehladu. Bolgarski krvni čaj vas hitro ozdravi. Vprašajte še danes lekarnarja naj vam da Bolgarski krvni čaj, ali vam jaz dopOšljem po pošti priporočeno eno veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $3.15, ali 6 za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President, Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
Dišeči ekstrakti.
R2ENI, .
VISKA
KIMEL
BOROVICKA
KOGNAK
TROPINO-VŽO
SLIVOVKA
IN DRUGI
katere uspešno rabi na tisoče odjemalcev. Te tekoče dišave so uspeh dolgotrajne posknš-nje. Boljših ni dobiti na trgu. Samo en poizkus vas bo prepričal.
Ena unča eks-traktov in barve za 1 galono.
1 unča . .$1.35
5 " .. 5.50 12 " ..10.50 Poštnina plačana. Zavarovalnina zavitka 25c več.
FORBES EXTRACTS CO. Forbes and Moultrie Sts. - Pittsburgh, Paenna.
22. MARCA 1922.
ara
Našim jugoslova kim odjemalcem prijateljem.
Neki mo& je silno tekel na železniško postajo, . da bi šo pravočasno prišel na vlak. Ko je bil že blizu vlaka, se je pričel isti pomikati in mu je izginil iz pred oči. Poleg njega stoječi prijatelj nagovori tega moža: "Ti nisi dosti naglo tekel/ ' — Na to mu prvi odgovori: "Tekel sem dosti hitro, ali prekasno sem nričel teči."
Ravno tako je z liranjevan-jem denarja. Začnite štediti že sedaj in nadaljujete to vsak mesec. Ce tudi so vase vloge nizke, v naši banki boste vedno dobrodošli. Vaš rojak Mr. J. Osbolt bo vesel, če Vam za-more kaj pomagati v vaših trgovskih zadevah.
First National Bank
OHISHOLM, MINN.
Znižana vožnja
Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene*, se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cen£ in vozni red parnikov.
Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite po t9zadevna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cene.
Krami stenski KOLEDAR za leto 1922.
Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so Široke 91/2 palca in dolge I6V2 plača; tako krasnega in lepega KOLEDARJA še niste imeli v hiši; cena je 25c s poštarino; pošljite poštne znamke in Vam ga takoj pošljem.
Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za revmati* zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab, in solnčne pe£e, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po j cenik, ki ga pošljem zastonj. .
Jakob Wahcic
CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. N. E.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN
2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
^sss^
je glavni sedež Združenih driar in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi laliko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI.
Ime A. M. Wilson je znano it
31 let.
Pišite danes po našo sloven, sko brezplačno knjigo v izumih in patentih.
A M. WILSON, Inc.
p StK¥e<,*u* to tli* UU> A. M. WiWon
PATENTS
312 Victor BuUding. WASHINGTON, D. C.
ZNIZANA CENA
Cipar, najboljše vrste, jako velike jagode, baksa 28 funtov. .$4.20 Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ..................$9.00
Muškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov .....$6.40 Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........$6.40
Fige (v reštah) najboljše , vrste* baksa 110 funtov: .$10.80 K naročilu priložite Money Order.
MATH. PEZDIR Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY.
Slavna društva K. S. K. J., pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t d., dalje vise tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unij ska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz sloventke-ga na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše^sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do naa.
V naši tiskarni s« tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERIKANSI SLOVENEC
. PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St.	JoUet, Illinois.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite na:
se
Zakrajšek & Dešark
SLOVENSKO BANKO
70—9th Ave., New York City.
KRANJSKE KLOBASE
V zalogi imamo vse vrste gro-^cerijo, kakor tudi svežega in presajenega mesa. Blago .vedno sveže, a cene vedno zmerne. Naša ^osebnost so domač« kranjske dobase, katere pošiljamo tudi izven mesta. Tako razpošiljamo tudi Trinerjevo vino, Alpenkreu-ter, Theil Oil in več drugih lini-mentov; daje suho grozdje (rozine) fige, slive itd.
Naprošene ste vse slovenske gospodinje, dan nas čestokr&t obiščete; prav gotovo boste zadovo-jno postrežene.
Oddaljene družine, pečlarji in pečlarice, naročajte kranjske klo->ase na ta naslov:
MARTIN GORSICH 1134 N. Hickory St.....Joliet, m.
MATIJA &KENDER
javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
na
Established 1857 Prijateljstv6 banke
je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potrebe. pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem času.
Naša banka je^tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se / vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM. nc pa samo "na račun."'
četudi je vaš biznes velik, ali majhen; bodite uverjeni, da tak biznes mi vedno ŽELIMO in POZDRAVLJAMO, kajti naše denarno podjetje je — NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA banka v Jolietu. NAJ BO TA BANKA VAŠ DOM ZA BIZNES.
• ZGLASITE SE DANES!
rA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857
nnmnsst
„
Rc-vsak dan prod vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenifrv u enem letu $l8.25,ali v petih letih $91.25 -
zakar bi med tem dobili v samih obresti $10.95.
$5. naloženih pred 1. aprilom na naš "Special In terest Account" tekom enega leta po 4%
bo prineslo $—.20.	^ ^jj
$ 50. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 2. na leto. $ 100. naloženih pred L aprilom bo prineslo $ 4. na leto. $ 500. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 20. na loto. $1000. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ *.40 na leto* $5000. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $200. na leto. Delati, Paxiti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnost! Pričnite z vašimi vlogami TA KOJ DANES—$5—in pošljite jo po pošti.
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE B ANKE.
82 Cortlandt Street New York, N. Y.