i J r— I Naivei tsiD cji slovenski dnevnik v Združenih državah VeU za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00* 51 tistislovenskih idelavcevv Ameriki. B The largest Slovenian Daily ill1 j| || * the United States. Issued every day except Sunday** and legal Holidays. 75,000 Readers! TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0BTLANDT 2876, NO. 97. — ŠTEV. 97. NEW YORK, SATURDAY. APRIL 25, 1925. — SOBOTA, 25. APRILA 1925. JUGOSLAVIJA BO INTERVENIRALA Jugoslavija se pripravlja, da navali na Bolgarsko, če ne bo bolgarska vlada preklicala žaljenja jugoslovanskega poslanika. — Beograd bo zahteval opravičen je. — Mobiliziranje jugoslovanskih čet. — Grki bodo baje sledili vzgledu Jugoslavije. Boris je jetnik v kraljevi palači v Sofiji. BERLIN, Nemčija, 24. aprila. — Dunajski poročevalec newyorskega Worlda je dobil informacije, da so bile prekinjene diplomatične zveze med Jugoslavijo in Bolgarsko. Beograjska vlada je objavila, da bo zahtevala od bolgarskega ministrskega predsednika Cankova o-pravičilo za žal jen je jugoslovanskega poslanika v Sofiji. Nadalje vidi jugoslovanska vlada nevarnost v obmejnih bojih ter odločno zahteva, da se zopet uveljavi mir in red. Vsa znamenja kažejo, da je jugoslovanska vlada pripravljena na invazijo Bolgarske v slučaju, da ne zadosti njenim zahtevam. Preti z neposrednim pre-kinjenjem diplomatičnih odnošajev. Ozračje je pol no govoric, da je Jugoslavija pripravljena na bojni pohod proti Bolgarski ob času, ko je dežela oslab-1 j ena in razcepljena vsled notranjih sporov. Nepobitno dejstvo pa je, da je bila izvršena mobilizacija jugoslovanskih čet ob meji in da je armada pripravljena na vojno. Poročila iz Beograda pravijo, da zahteva kralj Boris novo vlado, ki bi vključevala tudi nezadovoljne agrarce, da pa je ministrski predsednik Can-kov odločno proti temu. Cankov, vznemirjen vsled sovražnih komentarjev v inozemstvu, je prenehal s svojo orgijo terorja. V Sofiji niso dovoljene ni-kake nadaljne eksekucije brez zakonitega postopanja. SOFIJA, 24. aprila. — Revolucij onar Tehun-tulov, eden glavnih teroristov pod Ninkovom, komunističnim voditeljem ter povzročiteljem atentata v katedrali, katerega je v ponedeljek ustrelila policija, je umrl istotako kot njegov predstojnik. Policija ga je zasledila in ker se ni hotel uda-ti, je bil ustreljen. Bolgarska vlada je včeraj takoj pričela nabirati nadaljnih sedem tisoč vojakov, ko jih organiziranje je dovolil svet poslanikov v Parizu. Ofici-ielno obvestilo je včeraj zjutraj dospelo v Sofijo. Manjše reservacije poslanikov glede pogojev je sprejela tukajšnja vlada. LONDON, Anglija, 24. aprila. — V neki brzojavki na Exchange Telegraph iz Rima se glasi, da je kralj Boris jetnik v svoji palači v Sofiji in da ga straži vojaška junta, katero "vodi general Lazarev. Soglasno s poročili, je Lazarev resnični diktator Bolgarske. Kralj se je pregrešil s tem, da je zahteval resignacijo Cankova ter stvorjenje koalicijskega kabineta, ki bi vključeval tudi člane opozicije. WASHINGTON, D. C., 24. aprila. — Državni department je objavil danes, da niso bila odposlana nikaka navodila Charlesu S. Wilsonu, ameriškemu poslaniku v Sofiji, naj se pridruži angleškemu in drugim poslanikom v protestu, ki je bil baje vložen proti barbarskim odredbam sofijske vlade po bombnem napadu v katedrali. Iz tega razloga dvomijo uradniki, da bi se Wilson pridružil takemu protestu. Izjavilo pa se je, da je prepuščeno vsakemu posameznemu ameriškemu poslaniku nastopiti v skrajnih slučajih po( svoji lastni preudarnosti. Državni department ni dobil od poslanika Wilsona nikakih poročil v teku zadnjih šest in tridesetih ur. Njegova poročila izza bombnega napada niso vsebovala ničesar drugega kot to, kar je bilo že objavljeno v listih. M. Panaretov, tukajšnji bolgaiski poslanik, je izjavil, da so pretirana poročila, da je bila na stotine ljudi ubitih in na tisoče vrženih v ječo. Rekel pa je, da je zahteval položaj odločne in celo skrajne odredbe in da so jih oblasti v Sofiji tudi »prejele. VOLUME xxxm. — LETNIK XXXIII. Kuha se lahko, le prodajati se ne sme. Važna odločitev zveznega sodnika, ki je odločil, da nima prohibicij-ski agent nobenega posla v hišah, kjer kuhajo žganje in pivo za domačo porabo. "WASHINGTON. 1). <\. 25. apr. Soglasno v. od i or i t vij«> vi.šjojrn -oiinika MelVya. ni^o privatni ljudje, ki kuhajo in varijo v svojih stanovajjjih različne 'opojne* pija"-•. kalerih pa m* prodajajo, podvrženi hišnim preiskavam potom polieije in prohibit-i j,škili uradnikov. Soglasno s to odločitvijo ji* privoli] dotfieni sodnik v predloif. da se razveljavi povelje /a hišno preiskavo, ki je hilo iz-poslovano. da se priredi pojron ru; neko hišo v tukajšnjem mestu. Povelj". y.:i hišno preiskavo je bilo iv.poslovano na temelju neke zaprisežene izjave, da .se nahajajo v dotieni hiši distilaeijski aparati i'.r opojne pijaee. Pokoli je hil nato vprLzorje.n. in uradniki so našli dva aparata, ohseoajof-a po de-s i jralon ter ."j00 «ra3on majše in drugih priprav za izdelovanje o-pojnih pijač. Ker pa niso mogli najti uradniki ničesar, kar hi kazalo. llern - . m t'aj Ui'-por;i/ '.::), : - v*le l kan lidat ■ • v, i!" blirga. — - p« :.t h\--rl3Usk»-«j'a k.unr,ui-ti - "Welt am Abend". L>: bodo kmalu zopei -».-d? !' šk. m ; r",i -.bi iu tl;i ;. > > bo-*,i mogla P slu v j! • bu-ira kot s. .-.jo . a. da svoje sin j kako;-lr > . 'i di nburg /.a-e li l st p.-«- 1 : i '.:! :ii-inške r.-mibiik", I 't '\pllji krolijM-iue iti!.. : ;(- tm !i (»dir i v 1 la uo v:*. •: vori I liinl-uburira. da •• - «»ji zv.->toi.i do prejšn j. . ške«M kaj/i-i-ja. K<< j.- | n;ir*li čul «i telil, je zap;-'-::!, i.i i>n tlviirnil velikan-!ci kr.-p . ' I '< IT I lli sel njeirOV sifj v ; i •• r. kjer j.. /,. naročil st;: a tij" v u» kem holi-lit. Xad-'dje v,- /:i<_r.-ja vlj::. 1,. T i . ti'neral von S »»ek1. p .ve!j::!k Ii''i •hs,..-t dirja raj še kt • ■ i kot pa njegovega oče" a !•; i: iata za m< nemšk-• - . i. V. drug stran; pa - .j,-, s' /.j,-topn:'vi nen.škii« strokovnih organi, .o-ij k ' ' prejšnjega kajzerja \ D-< • : -■ lah tam izra/a «,v.«j. ii: i . njti. da bo z!••• !■'/.•.• ■nu II»i:•'.rhton pr ilog! -v nov !' l:t- lisi in-. Pričetek pogajanj. HER LIN*. Nemčija. 24 Prihodnji ponedeljek -e ' . > čela n-mško-frair-o^k t ■ ulede sklenit v Tnrov". I- med obema deželama. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dtn« to umi« cene iledede; JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.20 2000 Din. — $34.20 5000 Din. — CO Pri Mhmilih, ki znašajo manj kot kot tm tiso« dinarjev ra€onan« »oseb*j II eantov za poštnino in drage stroSke. BiiMilJ« n» zadnje fo6te ln izpisuje 'Teštnl čekovni ■tU". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir ........... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir ........... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, ki znaSajo man£ kot lir ra^naaato posebej p« IS naUv n poštnino in drage stroške. ■teipoSOJa na zadnje pošte ta Izplačuj« Ljubljanska kreditna banki ▼ Trstn. Za pošli Jat ve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Dinarjem ta Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat is u-irr' l> tega razlaga nam nI amgače piliti natančne tent< vsajrt-; po eead tistega dna, ka nam pride p—lani denar v rokt. FOŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJE .k ^ V NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO ZA STHOSKS $1.. Order all pa FRANK 8AKSEB STATE BANK 88 Oortlandt StoMlt Haw York, H. T, lUapkonr; OortiLandt 4VST. GLAS NARODA GLAS NARODA, 23. APR. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A. Corporation) Prank Sakser, president Louia Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS N A B O D A " "Voice of the People"__ Issued Every Day Except Bundajs and Holidays._ Za celo leta velja list za Ameriko Za New York za celo leto ~ ♦7.00 in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta —-----------------— $5.50 Za pol leta ......................... $3.00 Za niozemstva za celo leto — $7.00 Za četrt leta _________________________ $1.50 Za pol leta-------------------$3.50 Subscription Yearly $6,00._ Advertisement on Agreement._ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj *w praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej":. Denar naj se bli g o voli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS i* A R 0 D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.___ ČASOPISJE. ( u>nikar>tvo ie težaven in t, posebno zakonski škandali med takozvano visoko gospodo. Ihugo vprašanje pa je, če je to očitanje, izahruseno v liee časopisi.i. utemeljeno, — čeprav požirajo dotični kritiiki v resnici z naj-vf-r.io na.>Iado vse vesti o zloemih in družabnih, ter družinskih škandalih. T oje treba odločno zanikati, tudi ee vzamemo vpoštev le prvo hirali tel'a ali onega lista, na kateri se ponavadi nahajajo take reci, katere čitajo v glavnem posebno nezadovoljneži, ki neprestano kri tizirajo liste. Whan on School of Finance and Commerce na vseučilišču v I'tvui sylvan i j i. jt zbrala tekom dobe od 1911 do 1915 ter od oktobra ter o«l februarja tekočega leta podatke glede vsebine prvih strani «.d osmih najveeph listih na iztoku. Rezultat tega je skrajno zani-iaiv i r obenem tudi pouči ji v. Soglasno •> Kizadevnirai podatki, zavizemajo politične |n vlad iii i. več kot o-.m iu trideset odstotkov celega prostora. Ne /j.< \ -i. d t« ga ostane na prvi strani za novice glede zločinov le iii.ro \ ■:•.'• kot dva m dvajset odstotkov. Teh dva in dvajset odstot- ]..i i!.- vključuje le poročil trlede poteka 'zločina in njega podi /niosli. itniv, č tudi poročila glede preiskav ter procesnih obravnav v »odisčih. Nadalje so vključene nezgode, pri katerih se domneva da pride vpeštev zločinska malomarnost. Trditev: — Zločini in nič drugega kot zločini! — je popolno-lua neutemeljena. Zloeini pa > > pra.vtako novica kot vsak drugi dogodek iti kot j.ovire j;li priobčajo lis,ti. Z izjemo t a koz van iii "rmenih'* listov ne posvečajo listi poročilom irlei!«' zločinov nobene posebne pozornosti. Le v slučaju, da je spojen > takimi zločini kak princip, jih omenjajo tudi uredniški cianid. O lavni vzrok, da se vznemirjajo tako številni ljudje radi takih zločin-kili povesti v listih je, ker ne čitajo v splošnem ničesar drugi _»a k "t ravno taka poročila in drugič, ker se ziapičijo taka poro-"ila najbolj jasno v njih spomin, ki je vedno bolj In bolj osvežen v>'»-d nato sledečih poročil glede preiskav, zasledovanj in proeesnih po>topanj. -Jci-suo jo. da morajo na svetu živeti taikozjvani "kikerji". Nobena stvar jim nI všeč in če se ne lotijo te, se lotijo druge. Na drugi strani pa je sveta resnica, da priobčujejo nekateri hsTi a vari. ki se naravnost gabijo človeku, ki ima količkaj raizvit razum. To so lisi i, ki priobčujejo senzaeijonalne vesti, povesti in fan-tazije, opremljene s pošastnimi slikami, kojih edini in izključni raimcn j.- slepiti javnost ter napasti radovednost drhali s fantazijami. ki nimajo liikake stvarne podlage. Pri tem se poslužujejo imen gotovih znanstvenikov, katerih nikdo ne pozna, — a njih resnični namen je razširiti krog citat eljstva ter na tem temelju povečati vednosti trgovskega oglaševanja v listih. Listi, ki res nekaj drže nase, katerim ni denar glavna stvar, ne bodo sledili vzgledu prvih, in prava sreča je, da imamo še vedno dosti listov, angleških in tuje jezičnih, ki se strogo drže moralnega standarda, ki se je v teku časa razvil v ameriškem časopisju. Demagog, "Jingo" je izobčenec, čeprav dela denar. Boljši del prebivalstva ne bo posvečal takim demagoškim listom nikake pozornosti ter jih bo bojkotiral, kot je treba bojkotirati vsako stvar; ki nasprotuje javnim interesom ter vpliva neugodno na javno mnenje. Tudi v obljubljeni deželi ni denar vse. večjidel o neprikladnoatih dvajsetega sftoletja in ničesar, kar bi bilo razveseljivega ali hvalevrednega, kajti prepričani hoditi, da ,je in hoče biti pisec tega dopisa vedno pravičen in nepristranski in. da noče nikomur delati krivice, kakor tudi ne nikogar povzdigovati, kdor tega ne zasluži. Y svojem zadnjem dopisu, ki je bil priabčen dne 9. marca v Glasu Naroda, sem, poročal, da bo ovedano, da ja>z živim ponavadi, vsaj 'kakor nas nče naši dušni pastirji, ki pravijo: moli in delaj vsak dan, potem ti je zagotovljeno večno plačilo v neibosih. Zadnji imesec je bilo v Barberton u neibroj ofoidkov, tako tudi nešteto odpustkov, ki so se delili pri sv. misijonu, katerega smo bili delefžni. Odpustke je delil iz C h i cage prispeli pater Koverta; obiskali so na« pa tudi cleveland-ski gospodje G. in Z., tudi a-gent KatzimirjeVega "dnervnika" je obiskal našo naselbino. Toda, dragi citate?ji, oprostite mi, ako boste morali v teh vrsticah citati bodno vam! Toda svojih nosov v druge organizacije ter ne Vodite propagande proti starim, poštenim in uglednim listom, če hočete, da se tudi vas pusti pri imiru! Koliko bliska in groma je bilo v naši naselbini lansko leto. ko je prišla gospoda na ihaha golaž (vsaj tako je stalo u* Prosveti'i radi vaše propagande in radi katoliškega shoda, in prav tako iz drugih naselbin. Če bi se vi držali svojih poslov in dela samo za svoje organizacije, bi bilo tudi za vas boljše, gospoda, in nihče se ne bi spodtikal ob vaše delo (posebno ne bi bilo spod-tikanja od moje strani.) Podobni ste sv. Alešu, ki je spal pod stopnicama; talko ste tudi vi spali v Jolietu dolgih trideset let! Zdaj pa se spodtikate proti vsakemu dopisu v Glasni Naroda, češ da je proti vsakemu napredku in proti veri ! Dostavim naj še. da na take 'Proteste", kakršnega s-te priobčili proti listu Glasit Naroda sploh ni vredno odgovarjarti. kar pa se tiče oiiisjka dveh kattoliških duhovnikov, ki sta me obiskala, o tem pa ob flrugi priliki. -lohn Balant. Peter Zgaga j Pomlajevanje pred 3500 let. Menda goji vsakdo, ki ima več križe v na hrbtu, prikrito željo, da bi postal zopet mlad. Rad bi bil mlad moški, še rajša pa ženska, da Vi imela zotpet ono privlačno silo na močnejši spol, od katere se je tako težko ločila, ko so ji jela upadatti lica in ko je postajala koža vela. Želja po vfnit-vi izgubljene mladosti je menda tako stara ikot človeštvo samo. Lahko si mislimo, da so tudi naše prababice iz vso silo zadrževale mladost, da jim ne bi prehitro u-šla. Da je temu res tako, dokazuje recept starega Egipčana, ki ga je sedaj našel Egiptolog Brested v Londonu na zadnji strani zna-hega papirusa Edwina Smit-lia iz leta KiOO. pred Kristusom, ki se Sedaj nahaja v New York Historical Society. Na omenjenemu papirusu se nahaja namreč nekak članek z napisom "Kako se pretvori starček v dvajsetletnika." Prevod je zaradi strokovnih izrazov še nepopoln. vendar je jasno, da izvira del tega delca od kakega padar-ja. Glavni del papirusa, ki je dolg dobrih pet metrov, je napisala druga roka in kaže presenetljivo poznavanje načel prave medicinske metode. Oni. ki je to spisal pred 3500 leta. nikakor ni bil kak šarlaitan. Avtor se na primer, da povzroči otrpnjenje ene strani telesa afekcija v možganih na drugi strani in da se nahaja središče poedinih delov telesa v raznih delih možganov. Avtor je poEnal torej v času. ko je bala Evropa še popolnoma barbarska lokaliiziranje funkcije možganov, ki nam je znana šele dobri dve generaciji. Omenjeni papirus je brez dvoma najvažnejši medicinski dokument, ki ga i-mamo iz Orienta. V nekem listii čitani: t Dvorana je bila nabito polna. Nabralo se je bilo čuda moških m žensk. Vsi so z velikim zanimanjem poslušali predavatelja, ki jp predaval o modernih iznajdbah ter prerokoval o bodočnosti. Govoril je o elektriki, o radio, o zrakoplovih in modernem bojevanju. — Veda, — je rekel — bo vkral-kem tako napredovala, da ji bo na fcvetu vse mogoče. Znanstveniki bodio iznašli aparat, da bo mogoče pri telefonu videti človeka, s katerim boste govorili, fstopili boste k avtomatu na. cesti, vrgli boste vanj par ' novčičev. pa boste lahko grovorili s svojim sorodnikom v Evropi. Poslušalci so bili vsi navdušeni. Toda govornik je šel še dalje. tZačeil je razpravljati o stvareh, o katerih se ljudem niti ne sanja. — Znanstveniki v«m1o — je re-Jvel, — iz česa sestoji človeško telo. Natančno je znano, koliko vode. beljakovine, kovin in mineralnih soli je v človeškem telesu. In ni več daleč čas. — se je razvnel govornik — ni več daleč tisti trenutek. ko bo mogoče tudi človeka napraviti umetnim potom . . . Mislil je. da bodo zaključim njegovega predavanja navzoči navdušeno ploskali. Toda navzoči so se eudlno spogledovali. In slišati je bilo celo pridušeno šepetanje-; Mi smo za to, da ostane pri starem . . . Novice iz Jugoslavije- Vlomilec ustreljen od detektiva, f Ženski Landru v Vojvodini. Vsled nenavadno velikega šte-1 V sodnih zaporih v Velikem vila vlomov, ki so bili izvršeni v • Kečkereku se nahaja že nad leto zadnjem času v Zagrebu posebno'11 »i seljaikinja »lulka Hemic, ki je v trgovine, je kriminalna policija obtožena, da je zastrupila svoje- strogo opazovala vse sumljive elc- moža Nikolaja Remiča in nje- mente. Med opazovane je spadal Rovesra sina iz prvega zakona. Dr- tndi nevarni vlomilec Gjairo Lon- žavno pravdništvo je pred krat- čar, šttrojni ključa . ničar. ki je kim prejelo ovadbo, da je -Julka bil že ponovno kaznovan, enkrat umorila tudi svojega prvega mo- eelo na ;"> let težke ječe in je živel, Mateja Kegleviča. ki je umrl v zadnjem času i ear je -tar komi »v«* jeve m je /,ivei (— ------ - * - r- - - ............. brez posla. Lon-: 1^14. Vkljub temu je bilo a j l?6 let in pra\-' njegovo truplo ekshumirano in cat orjak. Kriminalni detektiv, ki ;e nadziral periferijo mesta na 8elski ee.sti, je prišel zato pred kratkim v zelo neprijeten položaj, ko je naletel na Lončarja v Ko-vašičevi branjariji pri žganju in pra je h .-»tel aretirati. Pozval ga jO s samokresom v roki. naj dvigne roke. kar je ta na splošno presenečenje tudi storil. Ko pa je detektiv v tem trenutku nekega v gostilni nahajajočega s«1 gesta prosil, naj Lončarja preišče, ali ima pri sebi orožje, je ta z vso odločnostjo izjavil, da se ne da orl nikogar preiskati, dokler je živ. Obenem se je pričel pripravljati, da napade detektiva, ki se ]<■ zalo umaknil skozi vrata lokala na vrt. da poišče tamkaj potrebno pomoč za aretacijo. Zato je zaprl takoj vrata in oddal slep strel, da prikliče svoje tovariše na pomoč, j V tem trenutku pa je že prodri skozi vrata in orjaški vlomilec s pištolo v roki. Lončar, ki j" bil v smrtni nevarnosti, je izstrelil nato drugi strel, na katerega je nr*-\arni vlomilec odgovoril s proti-strelom. Kmalu nato pa se je Lončar zgrudil na tla in izdahnil. Detektivov strel ga je zadel v prsa. Komisija, ki je prišla čez nekaj časa na kraj dogodka, je ugotovila. da je Lončar malo poprej rz-pil znatno količino žganja. Ko so preiskali truplo mrtveca, so našli pri njem 7 moških in damskili ur z verižicami in veliko množico ei-'garet, ki so izvirale iz tavin. Izkazalo se je dalje, da je Lončar ravno usodepolni večer ukradel lastnici branjarije. kjer se je nahajal 400 dinarjev. Preiskava pa. je razkrila še bolj zanimiva dejstva. Pri lastniku sn našli namreč za oO.OOO Din. usnja, katero je nkradel Lončar o priliki vloma v Preisovo trgovino v Trenliovi ulici dne 2. aprila. Branj' vec Kovačič je bil torej z Lončarjem očividno v zvezi, toda Lončarja to ni čisto ni>" motilo. da nr» bi okradel tudi njegove ženo. Dread nought '' Viribus unitis'' razstreljen. Kakor znano, so Italijani v noči 1. novembra 1918 s pomočjo mf-ne v puljskem pristanišču ]ioto-pili največjo vojno ladjo bivše Avstro-Ogi-ske, dreadnought "Viribus unit is", na kateri je v omenjeni noči že plapolala jugoslovanska trobojnica. ker je pokojni cesar Kari izročil svojo mornarico Narodnemu veču. Iz Pulja prihaja sedaj poročilo, da je neka privatna družba dobila dovoljenje, da ogromno ladjo (ki jo niso mogli dvigniti na površje) razstreli, materijal proti primerni odškodnini izroči italijanski mornariški upravi. Trupla mrtvih oficirjev In mornarjev, ki se baje še dobro ohranjena nahajajo v kabinah m drugih prostorih ladje, se bodo pokopala na poljskem pokopališču. Iz Pulja se dalje poroča, da se bo truplo v P ulju leta 1916 umrlega velikega admirala Hausa v kratkem ekshumiralo ter prepeljalo na Dunaj. Poprava samostana sv. Hauma.. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 1 milijon dinarjev za popravo starodavnega samostana sv. Nauma in cerkve sv. Zofije v Ohridu, ki je ena najstarejših čitan. Protest je~priobčil tudi Mi- cerkva v jug, državi. ke Cegare a v svojem glasilu za prvi april, in is tot ako čikaški ku-zma. Taki so nadzori nepristranskega opazovalca. Toda, draga čitatelji, tudi takih ne manjka, ki imajo reis nekoliko soli v svojih možganih, toda so (kljub temu iz različnih vzroikov podpisali protest, ki je bil nedavno priobčen v čikaš-kem "dnevniku". Vsi taki, ki hodijo v cerkev dn se po prsih 'tolčejo, češ, mii smo katoličani, toda njihova vera temelji le na zavisti in hinavščini, in ravno taki fanatiki so največja cokSja vsenm napredku in največji so-vražnitki vsem tistim, ki ne trobijo v njihov rog. Vi, slavna elevelandska gospoda, če mfelite voditi katoliške shode in prirejati kampanje za novo članstvo svoje organizacije, svo-ne vtikajte | KOŽNE BOLEZNI ♦ povzročajo mnogo trpljenja S v teh slučajih je treba jemat; t SEVERA" S Iesko j razlraievalno mazilo. S Olajša razdražen je, t odpravi srbečico t in druge srbeče | i^mscaje na kosi. Cena 50 centov. PnaHwff naprej pri l«lcuju. w. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA w I V starem kraju je velika draginja. Samo ena stvar je poceni, in ta stvar je visoko doneč naslov. ' Za par ameriških dolarjev je mogoče kupiti v katerikoli evropski deželi grofov-stvo. Baronstvo je še bolj poceni. Navadno plemstvo pa kožta komaj pol dolarja. V Ameriki je ta stvar primeroma dražja. * Kot mi poročajo, je moral Gr-d'ina po raiznih katoliških shodih potrošiti najmanj osem tisoč do-Jarjev, predno sta mu Majk Cegare in Koverta podelila generalsko jšaržo. V- Med anierišikimi Slovenci je ogromno število pametnih ljudi. Mli vsi jih pozenamo, posdbno dobro jih pa pozna pater Koverta. I>a jih pozna, se je izdal s sledečimi besedami : Rojaki se za katoliški dnevnik bolj malo zanimajo. Nekžrteri pra-vijo: ja, saj se boni naročil, ko bo dnevnik. Ko l>o pa Mst postal dnevnik, bodo pa zopet rekli: ja. se bom naročil prihodnje leto, bom videl, če bo list res izhajal. * Večine naših rojakov, namreč ni mogoče več slepiti. Posebno Ko- verti nočejo več sedati na lini. * In da ne bo Koverta mislil, da sem kaj jezen nanj, objavljam še en značilen odstavek iz njegove "Edinosti". V njem namreč pravi: — Danes pa imamo za poročati, da je odbor delniške družbe "Edinost'' •te dni kupil nov moderni tiskarski stroj, ki bo stal blizu osem tisoč dolarjev. * Ta odstavek je precej netočen in da človeku dosti misliti. Odbor je torej kupil tiskarski stroj, ki bo stal osem tisoč dolarjev. To je presneto čudna kupčija. To je približno tako, kot če bi kdo rekel: — Včeraj sem kupil klobuk, ki me bo koštal .štiri dolarje, ko bom imel denar. * Sicer se pa s kupčijo ni treba •prenagliti. Kadar je človek najbolj siguren, ga ponavadi najbolj polomi. * O tem hi lahko dosti povedal elevelandkki I/ojze, kateremu no-fva maši na štapa. dočim se tiska Glasilo v New Torku. pregledano v kemičnem institutu v Zajrrebu. Ugotovilo se je, da je bil Kegijevič z arzen i kom zastrupljen. Sfdii j se nadaljuje preiskali proti Remičevi. ker je državno pravdništvo prejelo ovadbo, da je obtoženka umorila tudi svojega sina, ki je umrl pred tremi leti. Petrolejski vrelec pri Bosenski Gradiški. V n< posredni bližini Bosenske (šradižke >o 1> priliki reguliranja Save naleteli na prst čudno barve, ki je močno dišala po petroleju. Inženir kemije, ki je pregledal nenavadno prst, je izjavil, da mora biti v bližini petrolejski vre-le<\ ki so ga pri nadaljnem k 'panju tudi našli lz Zagreba, so bili pozvani strokovnjaki Ameriško - jugoslovanskega petrolejskega društva, k"; so ugotovili, da s»> tamkaj res nahaja j)i.-troilej-vki vreb-e. UPRAVIČEN PONOS Popravici smo lahko ponosni. ' loveški možgani razrešujejo uganko za uganko. Pred kratkim s»> zvezdoslovei izračunali, da je neko zvezd je oddaljeno od naše zemlje en milijon "svetlobnih let*'. Pno svetlobno leto je toliko kot 5.86.1.096 milijonov milj. Svetloba potuje z naglico IcO.OOO na sekundo. Isto naglico imajo zračni valovi, ki igrajo vlogo pri radio. Kdo je pred desetimi leti kaj vedel o radio? Danes je jia skoro v shhernem domu. Izplača se >kr-ix-ti za zdravje ter opazovati velikanski razmah človeške znanosti. Trinerjevo Grenko \'ii:o j'* zdravilo, ki vam twmaga k dobremu zdravju. Iz<'isti želode«- in črevesje, pomaga prebavi, poostri tek ter oživi ves sistem. Naši vl-jemalei vedo, kako zadovoljuje. Mi s. Maria Duri*. 1733 Ualsted. Chicago, nam je pisala: £:>Titi en ilan nočem biti brez Trinerjeveija Orenkejra Vina in sem vaša od jemal lca že devetnajst let. Vaš ie-kanar ali prodajalec zdravil ima tudi Trinerjev Liniment (gotova pomot'- za revmatizeni in nevral-gi.io t in Trinerjev Mirilee Kaplja ! hitr i pomoč v slučaju prehlada") za vas v zalocri. Poskušajte jili! Za popolen seznam Trinerievih zdravil pišite na • .Toseph Triner Company. Chicago. III. v'Ad/> Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 snno že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tiso?. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. % Oni naši zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj se po žarijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBUSHINO CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. O. NAJBOLJŠO PRILIKO za obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v Jugoslavijo, katerega priredi naš zavod z najlepšim in najudob-nejšim parnikom — "PARIS" dne 16- ""»ja. Vse potnike bo spremljal en naših v tem skušenih uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba. Odločite se pravočasno da Vam zamoremo preskrbeti najlepše kabine. Posluzite se te izvanredne prilike in pišite za nadaljna navodila na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GCAS NARODA, 25. APR. AEROPLAN V PREISKOVALNE SVRHE PRODAM POSESTVO v stari domovini, zidana liiša s 3 sobami. 2 kleti, toplar kozole, vrt, koŠemca s sadnim drevjem, tik deželne ceste v šangarskih poljanah. podom a če Kogovivčevo. o-kraj Litija. Pripravno za trgovino. ki je >voječaMio dobro uspe-\ala. — Rjdrobnosti daje: John Marn, 6120 G?ass Ave., Cleveland. Ohio. (3x 24.25.27 } |Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda IŠČEMO lokalne agente za prodajo Triner je-vega Grenkega Vina in drugih Trinerjevih zdravil, v mestih, kjer še nismo zastopani. Izkušnje ni potreba. Za pojasnila pišite na — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. — Od tedaj je pretekla lepa vrsta let. Norenova hiša še stoji, prenovljena in osiiažena. pa nikogar nekdanjih prebivalcev ni več notri. Nanča m Koemurjeva obe že počivata pri Sv. Krištofu. Koemurjeva je v miru preživela o.sta-ia svoja leta. moža ni bilo nazaj i v kav.nilniec. polbraJa pra je jefri-ka. Miei Kocmurjeva se je bila kmalu omožila — sebi v srečo; dobila je resnega moža. ki jo je znal držati s trdo roko, če so se ji kdaj oglašale stare muhe. Ko pa je dobila dec o. je z deco dobrla tudi pamet in živeli so zadovoljno in v miru. Njen brat je mizarski mojster v salezijanskem zavodu in rada si dopisujeta. Tone Pire kmetu je, oba mu živita. oče Ln matu Milan J era j je dovršil visoko šolo in vstopil v sodno službo. Če mu včasi pripeljejo mladega potepina. ki je ušel z doma in se napotil proti Trstu, se spominja svojc-ga nekdanjega prvega, izleta k morju. Sinili se mu tak zbegan ptiček brez gnezda, vestno poizveduje po vzrokih, ki so ga pognali r. doma. in potem nudi svojo pomoč. In pomoč je zdaj lažja, nego je bila v njegovih mladih letih, kajti zdaj tudi v domovini ne manjka korisftrfih naprav in zavodov v rešitev mladih nebogljencev. Eni takih naprav služijo tudi dohodki Koren o ve hiše. Dečki, ki bi se sicer potikali brez poštenega opravila po cestah, dobivajo čez dan vzgojo in hrano, uče so in igrajo. Vošče moči jim nadomeščajo in izpopolnujejo brigo staršev in skrbe. da kdaj postanejo zdravi in delavni, sposobni in pošteni člaaii človeške družbe, sebi in drugim v srečo, domovini v slavo in moč. BORBA PROTI SMRTI V ruskih medicinskih krogih se zadnje čase zopet mnogo govori o vprašanju, kako more medicinska veda služiti ljudem v boju proti smrti. Znamenite kapacitete se ba-vijo s problemom, kako hi se dalo v mrtvem organizmu nanovo zbuditi življenje. Najprej se je o tem dolgo razpravljalo v strokovnih zdravniških časopisih, malo po ina lem pa je stvar proniknila tudi v ljudske plasti. Zanimanje za predmet je hilo tako ogromno, da je prof. Andrejev javno nastopil in govoril pmd tisočglavo množico. Znanstvenik je najprej opisal zgodovino borbe, katero vodi medicina zoper svojo največjo nepri-jateljica — smrt. Potem je prev-daril nepretrgano prizadevanje zdravniških krogov, da bi vrnili življenje mrtvemu organizmu. Prof. Andrejev se v tem pogledu naslanja na dejstvo, tla mnogi organi funkcijonirajo in žive najprej še potem, ko srce že neha u-tripati. Znani so poskusi z žabami, katerim so eksperimentatorji odvzeli srce. ne da bi se radi tega u-stavil krvni obtok, ki se je umetnim potom nadaljeval. Ruski zdra vnik Knljavko je napravil 1. 1902. slišen poskus na nekem otroku, ki jo umrl za pljučnico. Uspelo mil je srce ponovno oživeti. — Tudi drugi poskusi s srcem so pokazali, da je mogoče oživeti človeško truplo na različne načine, čeprav samo za kratek čas. Zelo zanimivi so ekseperimenti. ki dokazujejo, da žive poedini deli človeškega in živalskega trupla tu tli če so odrezani od života. — V Moskvi so na pr. poskusili , vzpostaviti krvni obtok v roki. ki je že delj časa bila odrezana od života. Zdravniku Seka rtu je celo uspelo, da je obnovil krvni obtok v odsekani pasji glavi, ki je oživela v toliki meri, da je reagirala na poziv gospodarja. Sam prof. Andrejev je ponovno skušal vrniti življenje človeškemu in živalskem uorgani-zmu, katerega je električni tok o-ncsposobil za življenje. Pri vseh teh poskusili se je profesor posluževal injekcije nekega soeijalnega preparata v srčno mišico. Večkrat se mu je posrečilo življenje na novo vzbuditi, trajnih uspehov pa ni mogel doseči. Na tej meji zaenkrat končuje moč medicinske vede. ki smrt pač lahko odgodi, a je ne more odpraviti. GLAS NARODA", TITE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM VABILO k predstavi LUKOVŠKI GRAJŠČAK katero priredi društvo sv. Frančiška v New York. N. Y., v nedeljo 3. maja na G2 St. Mark Place, New York, N. Y. Tempotom vabimo vse rojake in rojakinje iz Greater New Yor-ka, da se te predstave polnost e vi 1-no udeležiti blegovolite. Vse vloge so v dobrih rokah, zato bo dala igra vsakemu dovolj duševnega vžitka. Na svidenje! Odbor. (3x 25. 28. 30> Posebna ponudba našim čltateljem .Prenovljen! pisalni stroj "0LIVEB" $2a B atrelico ra »lovenak« fcr-ke, č, i, i —« $25.22 'OLJVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPBŽNX Pisati na pisalni stroj nI nikaka umetnost. Tako] 1*1-it y«ak pile. Hitrost pisanja dobite i yaj vezano ............... .70 Kazaki, povest iz ruskega .......................70 Mi plačamo poštnino. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom poiljit« potrebno svoto bodisi > money ordrom, v znamkah ali gotov rim«- y zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortiandt St., New York Prečitajte pašno oglase o novih knjigah. (Konec.) Koomur je zdajci razumel sina. Ustavil se je in ga divje pogledal. — Kaj bi rad? — Tat l tat, tat! — je tresoč se jeze klieal Stanko očetu v oči. V bližini je videl dva stražnika. Vpričo njiju me ne bo ubil, sri je mislil. — Ali mi ne boš tiho, falot! Koj te diiin zajpreti! — je zagrozil Kocmur. — Denar mi vrni, tit! — je za-vt-kal Stanko v očeta; solze so se mu ulile iz oči in ni več pritaje-val p-la.su. Kocmur je videl, da postajajo ljudje na cesti pozorni. Z oč-m je zažupral sinu, potem pa je hitrih korakov krenil prek ceste. Ogorčen je 1 >11. Tak otrok! Morje bi mu pokazal in ladje, otrok pa ga zmerja! Onkraj ceste se je pomešal med ljudi. — Tudi prav. — si je mislil, — naj si j»a zanikamež sam pomaga naprej, ako si more! Ali tudi tam so se ozirali vanj l.i'nlje, razločil je hripavi klic sina : — Tat, tat, tat! — tramvaj se je peljal mimo. skočil je vanj iii se zaril v gnečo. Pa sta se za-eula dva ostra brlizga in voz se j«' ustavil. Kakor zmenjeni so se umaknili ljudje v vozu od Kocmur ja in ko se je začudivši še o-ziral, kaj to pomeni, je stal pred njim stražnik in mu pomignil s prstom, da gre ž njim. Stanka je isti čas spremljal drug stražnik. Na policijskem u-radn so prišli vsi štirje v kope. Tam sata oče in sin lepo tožila drug drugega in šla potem v zapor. vsak v svojo celico. Denar pa iso spravili v železno uradno blagajno. Povest gre h koncu. Prijazni gospod Kobilica se je spet prikazal baš o pravem tre-iiotkn pri svojih varovancih v Korenovi hiši. — Dober dan, gospod nadistra Senik, — ga je pozdravila Kocimir-jeva. — No, Miei, zdaj pa le po-vej gospodu, kam da misliš in kako ! Kakor gospe d odloči, tako bo. da se ne boš vame zadirala. » da ti jaz branim srečo. — Saj ni nič. . . — je rekla Mi-ei in je očitajoče pogledala mater, čemu to pripoveduje sitnežu v policijski obleki. Mati ni odnehala. — Nikar ne taji! Misliš, da nisem videla, kako si prežala na pismonošo, če i-nia kako pismo zate. Nič se ne boj, le naravnost povej gospodu, da hočeš na Reko. kamor te vabi oče! — Jej, jej, škoda, da že niste šli, gospodična! — je rekel gospod KobiHca. — Na Reki se zelo zanimajo za vas, na kolodvoru vas pričakujejo, res, res! Ne šalim se — smo dobili pismo z Reke! Kocmurjeva je sklenila roki — kaj bo .spet slišala! Mici pa je o-brnjena v zid kuhala rilec, kakor pravijo. — Pišejo m vprašajo, kaj je s tisto gospodično Mici, ki je pisala nekemu Koomur ju, da bi prišla ta in ta dan ma Reko in naj ji Kocmur odpiše, da jo bo čakal na kolodvoru. Pišejo in vprašajo, na kakšnem glasu je ta Mici, ki so njeno pismo našli pri Koc-I murju, in ako je morebiti tudi kaj prizadeta pri tatvini. . . Mici se je Obrnila. — Pri kaki tatvini? — so je zakregala. — Kdo mi more očitati, da sem le tudi toliko (premaknila, kar je črnega za nohtom? To so same laži! — To ni laz, da samo dobili tako vprašanje! je s povzdignjeitim glasom rekel prijazni gospod Ko- . bilica. — Če ne verjamete, kar koj lahko gresta na Reko. Nikdo vam ne 'brani. Če z vsemi štirimi silite v nesrečo, pa 'bodi! Prav nič vam ne branim, le idile! — S prstom ji je (pokazal vrata. Odločni , glas gospoda Kobilice iii zanimanje redke policije je po-parilo Mici. — Ne gv«mf — je odgovorila in se umaknila k oknu in vzela delo v roke. Gospod nadstražnik pa je pravil naprej in njegove besede so padale kakor batine po gospodični Mici. — Ali veste, da je vaš oče zaprt? jZaprt je! Če vas vleče k njemu, kar na noge! — Morebiti majo za vas tudi še kaj prostora. Povedal je, kaj se je zgodilo na Reki. Stari Kocmur bo tam imel sodbo, Stanka pa pošljejo, čim končajo poizvedbe, semkaj, njega bo tukajšnja socbiija dala v kraj. Kocmurjevi se je krčilo srce. Prerazlične misli so ji vrvele po glavi; sramota moževa in njena, rešitev hčere Mici pred zlim vplivom očeta, Stanko na potu v Ljubljano in tu v zaipore ali v prisilno delavnico. . . V vrtincu občutkov in preudarkov pa je frmagovala ena misel, in ta mispl je bila : Rog že ve, kako da je prav! — ln res. kakor se je zgodilo, tako je bilo prav! Mici se je ohladilo poželjenje po Reki in hiti-o se vrsteče novice naslednja h dni so .ji ga s korenino izipulile iz srca. Listi so poročali o aretaciji Kocmurja in kako se je zagovarjal pred soklnijo, da je le zato vzel sinu denar, da ga vrne čevljarju; pa mu na sod ni j i niso verjeli, ker je denar že načel in plačal ž njim svoj dolg v beiznici, in ker je najmeraval uiti. Sram je bilo Miei na cesto med ljudi~ molče je detlala doma. Potem so pripeljali Stanka v Ljubljano in gospod Kobilica je prišel povedat, da so ga na sodni ji obsodili za mesec dni v zaprtje, po prestani kazni pa mora v mladinski oddelek prisilne delavnice. Ni mu bilo moč j>riza-nesti, tako izprijenega se je kazal c-elo pred sodnikom. Legal je. da se j« kar kadilo. Vso krivdo je z vrač al na tovariša J era j a Ln na Pirca. Se denar je tajil, da bi ga on bil dvignil v hranilnici, in ko so mu pokazali lastnoročni nje-pov podpis na »prejemnem potrdilu. je tajil tudi podpis. lažmi se je le še globlje pokopal. Sledila je vest z Reke, da so Kocmurja Obsodili zai*adi tatvine za dve leti v ječo in ga dali v kaznilnico. Vse te liude novic® so Mici živo spravljale preti 'oči usodo, ki j je komarj. komaj ušla in ki ji še vedno preti, in bolj in bolj so jo vezale na zavetje pri materi. J ji nič manj ni bil onjej milo pri srcu kakor materi, ko je prišlo po dveh imesecih prvo pisano Stanka iz hiše pokore. Pisal je tako: — Ljuba mati! Ko vam to pismo pišem, si bridke solze brišem in vas kleče prosim odpuščanja za vso žalost in sramoto, ki sem vam jo napravil. Mislil sam. da bom kar tako bi bil čezmo. Pa zdaj vidim in čutim, kako sem bil aboten in kako me zdaj tepe lastna neumnost. Iludo pokoro delam, toda zasluženo. Ljuba moja mati, če je v vaši moči, pomagajte mi iz te-hiše. Iskreno moiim Boga, da mi da 'moč, če pridem živ iz tega suženjstva, da nikdar več ne za idem na kriva pota. (Prisrčno vas pozdravlja vaš nesrečni sin Stanko. Mati je jokala in s pismom bežala k prijaznemu gospodu nad-stražnikn. Prebral je pisano. — Da ga bo trma minila, — je rekel, — in da ga nauče ponižnosti, o tem ni bilo dvoma. Druga pa jo, ail i je po-boljšanje stanovitno, ki ga kaže. Taki-le ptioki vse obetajo, kadar jim huda prede; če se jim pa pomore, v dveh, treh dneh pozabijo vse prejšnje trpljenje, vse dobre naklepe in obete in spet postanejo kakršni so bili. Drevesce, ki krivo raste, je treba privezati h količku in mora ostati' privezano leta in leta, preden dobi ravno rast. — Pojdite in obiščite fanta. Prav je, da ga potolažite in da spozna ba5 sedaj materinsko ljubezen, ko se čuti zavrženega in zamče- vanega od vsega sveta. Pri tej priliki govorite tudi z gospodom ravnateljem. -Jaiz pa bom preu-darjal in se posvetoval, ali in kaj bi se dalo storiti za fanta. Koj prvo nedeljo ob predpisani uri je šla obiskat sina. Ni spravila besede iz ust, oči so se ji napolnile s solzami, ko so pred njo privedli sina, oblečenega v ol vorno obleko prisiljeaicev. In tiu-cL Stanku je zaprlo sapo, jok se mu je boril na licu, proseče je dvigal roki k materi. Kaj vse se je bila namenila mu povedati! Pa zdaj je na vse pozabila. le venomer je ponavljala : — Moli. Stanko, moli, da ti Bog izkaže svojo milost! Potepi je govorila še z ravnateljem. — Ljuba žena. — je je rekel. — vas sili še davno ni zrel za prostost. Če ga danes izpustimo, v štirinajstih dneh ga priženo zopet nazaj, hujšega potepuha in tatu, kakor je kdaj bil. Saj priznam. voljo že kaže. da se poboljša. Ali volja še ni dovolj, ko mu še manjka moči; prva prilika bi ga spet zavodila. Zato ni drugače. nego da ostane še pri nas. Ra-zun če bi šel iz našega zavoda v drugega boljšega — a- ta namen ga že utegnete dobiti vunkaj. Naše poboljševaJnice niti sam ne hvalim, po starem je kopitu. — Zato vam ibodi odkrito povedano: pri nas se vaš fant ne bo dosti poboljšal. — Toda dokler je v na-šfm zavodu, vsaj ne krade in drugih otrok ne pohujšuje! In to je tudi nekaj vredno! — Ali bi pa hilo mogočo ga spraviti v drugi zavod, in kajm iai kalko, o tem vam ne vem sveta. V naši mili domovini ne poznani takega zavoda. — Pa z Bogom! Kalko je bolelo mater, ko je spoznala iz besed ravnateljevih, 'ln je pač mogoea rešitev nesrečnega sina — ali tukaj v tej liiši ne. Kje drugod? — pa Bog ?am vodi. Ali jo bo moč doseči ? Učeni gospod ravnatelj ni vedel sveta. . . kako se naj posreči njej, neuki, nevajeni tre v i ? — Sveta ieza je prijemala preprosto ženo; kako zanikama je naša domovina. ki bolj skrbi za nespametno živino, da se ji zboljša pleme in reja, kakor za svojo mladino! Koprnela je v pravih vicah. molila Boga in prosila prijaznega cospoda Kobilico za svojega fanta — v ta dva je imela še zaupanja. Pretekla sf^ dolga dva meseca — Še dve pismi je med tem prejela od Stanka, polni obupnih prošenj — potem ji je prinesel nadstražnik veselo novico, da se bliža Stanku ura rešitve. (Vsar se ni dalo doseči pri nas, se je doseglo v inozemstvu. Po posredovanju usmiljenih gospodiov so odpisali Salezijanci v mestu Turinu, da sprejmo dečka v svoj zavod, da se tam došola in potem izuči v kakem rokodelstvu, skromna vzgojni na se bo zanj plačevala iz dohodkov Kb-renove hiše. prav po določbah oporoke rajnkega Korena. Bridko je bilo slovo od mame. Do laške meje ga je spremil gospod Kobilica. Tam ga je prevzel odposlanec turinskega zavoda. v duhovni obleki je bil, prijazen, vesel *in krat ko časen gospod, in govoril je tudi slovenski. — Stanku je bil koj všeč in se ni več bal tujine. Čez mesec dni je že došlo prvo njegovo pismo. Ni se mogel prehvaliti, kako se mu dobro godi; gledališče imajo in godbo — in lepo enotno oMeko (kakor mornarji in igoispodje učitelji ga hvalijo, da je priden; in tako je sklenil, da vse svoje ž/i^e dni ostane v zavodu, in sicer kot mizar, ta o-brst ga veseli. Gospod Kobilica' je rekel j — Saj bo nemara res najbolje, ce o-istane v zavodu, ondu bo na varnem, drugod bi ga utegnila le še za voditi očetova kri. — Kocmurjeva je vzdihmila: — Naj bo, kalkor je božja volja! Da le ostane pošten, če ga prav več me vidijo moje oči. Bati«, sina v Turinu, kakor razbojnika doma! t ■ v.r.: • T;***V . •; •. -;. . .. . ________K»r»To«_virw.co..i«wv»'onKj |i Šlika nam prikazuje ameriški mornariški zrakoplov modela Loen-ing. Mornariški letalci bodo poleteli proti severu ter skušali preiskati ozemlje s; verno o«! Ala-ke. ki je jako bogato v naravnih zakladih. OBSEDENA S Sedmogra.škega poročajo, da je po kmetih tam vse polno še srednjeveškega verskega fanatizma. Neko žensko meče božjast in reva pade na tla v živčnih napa d ill, stoče. čudne glasove puš-ča od -daj hodi od vasi do vaM in fanati-zirano prebivalstvo jo sprejema povsod i ljubeznivo in jo pogošča. Pripovedujejo o nji. da postane zvečer mrtvaško bleda, obraz se ji ves izp'-emeni. pade na ila in Stoče. L j udje pritekajo k nji, molijo in ako pnde kje na e.>sti. ji po magajo na nosre ter jo spremljajo do prenočišča z gorečimi svečami. To je v dvajsetemu stoletju! DR. LORENZ ^ 642 Penn Ave., PITTSBUEGH, PA. rL^jfc kdini slovensko govoreči zdravnik iPECIJALIST MOŠKIH 60LEZNI. J^Z^. MoJ* ctroka j« zdravljenje akutnih In kroničnih bolnnl Jaz Jh aam «Jravlm nad 25 let tor »mam .kušnj. v vsah boiazn" f^^T^ bo^nim •lGV8n,ko- "V- moram popolnoma r.zum.ll ,'n apoanatf IS? if V va.ozdrav.rn In vrn.m moC In zdr.vje. Skozi 13 l.t"S« pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ea morit, popolnoma zaneetl na mene, moja .Krb p. Ja. po^fnom« »lm. Ne odlaiajt«. ampak pridite Kmpreje " 4*z ozdravim zastrupljeno kri, mazuije in IIm po taleau, boltznl v arlu la. padanje laa. belečin« v koateh. .tare rane. o.labelort, ±iv£no In boleanl v m.- hurju, ledlcah, jetrah, želodcu, rmenico, ravmatizem, katar, zlato žilo, naduha Iti. Uredna ure: V pon^eljek. -redo ln petek od 9. dopoldne do S popolVn^ ▼ torek četrtek in sobota od S. flopoldna do I. rračer; ▼ nedeljah in praamklfr oC 1B. dopoldne do 1. popoldne. J" ™ /E-t^^^Preien.ite s PAIN^V IP?/ EXPELLERJEM » Inm Trdno vribajte. ča bo ta čudoviti Mg I:n.mcnt prodrl ykori luknj,Le ter ^pel do boleč«rKa mesta. , Hjjn"speller odp^morc sbiran^i ^^gSi 'rr . 1'Ov^rov.a pravilr.o kruienjc krvi. J 35 in 70 centov po lekarnah. Parite na tvomisko znamko Sidro. F. A D. FICHTER & CO Beiry & South 5th Sts. Brooklyn. N. Y. wfigF - v.-tfir . ' - GLAS NARODA. 25. APR, 1925. Kako naj se obnaša dekle napram fantu? SOLAN A. f r £_ ROMAN. j Za "Glas Naroda" priredil G. P. < Nadaljevanje.) M arjrareta je > sitraliom opazila zamračeno liee sodnika. ko je govorila Na prvič pred fanta. Kako naj se obnašam, je li prav to. kar govorim, in druge euake misli ji roje po glavi. Ta znanka ji svetuje to, druga zopet nasprotno, ta ko da te mlade glavice ne vedo, katere nasvete bi poslušale. Sicer je res težko podati v tem pogledu navodil, ker obnašanje dekleta zavisi pač od njene narave. Kot si v naravi dve cvetici nista povsem e-naki. tako si tudi dve ženski duši nista povsem podobni. In ta posebnost je ravno ono, kar veže fahta samo na eno dekle; da mu ugaja ravno ena izmed drugih, morda lepših in pametnejših. Zato naj stopi dekle pred fanta popolnoma naravno in naj jasno pokaže svoj značaj. C'e je živahna, bo ugajala fantu njena živahnost, je resna, mu bo ugajala njena mirna, pametna beseda. Vsak dekliški značaj, pa naj si bode še tako izreden, dobi j)rej ali slej fanta s sebi primernim značajem in le v takem slučaju bo vzklila prava harmonija in ljubezen. Nikdar pa ne stopi pred fanta s polvoljeno naravo. Nikar st? ne kaži resna, če imaš prirojeno živahnost, sicer boš silno dolgočasna in dolgočasila boš tudi fante. Ravuotako si resna narava ne sme nadeti krinke živahnosti; v tem primeru navadno o-sehnost dekleta posurovi. Ne samo, da dekle ugaja, kadar je naravno, temveč je to tudi za njeno bodočnost velike važnosti. Kolikokrat je prikrivanje pravega značaja vzrok, da se razdere zaroka, in če pride v takem primeru do poroke, je ta gotovo nesrečna. Ko stopaš torej pred fanta, pokaži pravo naravo in s tem boš tudi priprosta. Pri proste naj bodo tvoje kretnje, priprosta naj bo tvo ja govorica in priprosta naj bo tvoja obleka. Danadanes hite dekleta vse preveč za modo in vsako kaprico hočejo imeti. Ni rečeno, da dekle ne bi smelo za modo; nasprotno, dekle mora biti v kroju moderno, sicer bi bilo smešno. Toda preveč se vdajati moti i ni samo nedekliško, ampak zapeljuje tudi dekle v, luksus. In ravno luksus dekleta oddaljuje od prave dekliške priprostosti. Ne bodi domišljava! Domišljava dekleta so vsem antipatična. Tudi če si lepa, ne misli, da je to vse. Opazuj svoje lastnosti, našla boš marsikatero hibo in domišljavost te bo minula. Obnašaj se dostojno! Lepo obnašanje nam kaže pri dekletu mero njene vzgoje in njene nravnosti. Tudi tu ni moči dati navodil, iter je pač naravno, priprosto obnašanje najlepše. Kretnje pa naj bodo umerjene in govorica ne preglasna. Kako grdo je videti dekleta v družbi s fantom, pa se dekle uurovo obnaša, na pr. da maha krog sebe z rokami, ploska z rokami, sune z roko ali komolcem, če hoče kaj poudariti ali pokazati, kriči, se preglasno smeje in se pri tem sklanja naprej in nazaj, govori tako glasno, da jo morajo vsi mimoidoči slišati in še njena prija teljica, ki stanuje v bližnji hiši. Vsega tega se mora dekle izogibati, da bo njeno obnašanje lepo. Ko sreča dekle fanta, jo fant naprej pozdravi, dekle pa mu odgovori s prijaznim odzdravom. Če fant pozdravi, je dekle dolžno odzdraviti ; če ne odzdravi, je to znak preziranja. Dekle ne sme fanta na cesti ustaviti, da bi začela z njim pogovor, s tem postane nadležna. Ustavi ga lahko samo, če mu ima kaj sporočiti. Po pozdravu ponudi dekle prvo fantu roko. Govori vljudno in ljubeznivo, bodi vedrega čela in odkritega srca! Pusta in mrka gotovo ne bo» ugajala. Pogovor naj bo popolnoma neprisiljen in naraven. Govori to, kar pač naravno pride v pogovor. Zelo nespametno se obnašajo one, ki hočejo spraviti pogovor v prav poseben tir ali celo vlečejo fraze iz knjig; taka dekleta vplivajo zelo nenaravno in zato odvra-čujoče. Ne daj prilike opolzkim in dvoumnim pogovorom. Sramežljivost je oni čar, ki krasi dekle. Ne Sramuj se rdečice, ki te oblije, ona jo znak nedolžnosti. Predrzno govorjenje iz dekliških ust je sramotno in tako dekle kaj kmalu-n- hvale gospe Neže, da se j.- z blestečimi očmi obrnila proti govorniku ter rekla: — To je zelo lepo! Potem bom lahko pomagala v kuhinji. — Tako je. — je prikimala starka ter pričela nizati in deliti kokoš. — Naučiti se morate dobro kuhati, gospodična, da bo imel vaš mož dobro življenje, ko ,e poročile .Raj že itaik nimamo dosti časa vee. Na Novega h ta se mi je sanjalo, da setu pekla kolač in pičila venec in to pomenja nevesto v hiši. — Glejte, glejte, gospodična Margareta! — To me bo vesul i I«. — se je oglasil profesor ter dvignil eašo: — Na to bomo pili; — Strte! — Nič. Na zdravje! — Kaj ne. lopa gospodična ! — Kaj ne. smejal se bo. ki bo dobil nekoč to?_ je rekla gospa Neža ter sunila tro.spoda .sodaiika s komolcem v bok. Strogi gospod je ravno jemal kompot. — To mislim tudi jaz. Ženska, ki je lepa. zdrava ter dobro kuha . . . — In ki ne privede v hišo nobene tašče — Tudi dobro. — In ki prihaja iz dobre družine . — Temu ne pripisujem dosti važnosti. — Obraz gosta je zopet po>tal kisel. — Naslovi s0 brez potrebe in če ni sredstev, so naravnost ovira. Sredstva so glavna stvar. -- Oho, — je rekla gospa Neža. — Ne recite tega. Grozno je. če tolče žena po svoji mošnji. Bogata ženska nosi v hiši hlače. Ko-mandira, iikanua ter da možu ob vsaki priliki vedeti, da igra ona prvo ulogo. 1 boga žena je'dosti prilična. Pokoriti se mora. ponižati se ter se zahvaliti možu na kolenih, da jo preživlja. Taka pridna. tiha in j»okorna žesnska je pravi blagoslov. — a bogata pome-nja vedno nesrečo. Gospod sodnik se je zamislil. Seveda, če gledamo stvar v tej luči . . . IIm . . . Mogoče imate prav, gospa Neža. -- Na zdravje! Izpij, Margareta ter nad i j gospodu sodniku. Mlada deklica je bila preveč naivna, da bi si kaj mislila ob tem pogovoru. » V svojem veselem razpoložen ju je videla celi svet v rožnati luči ter mislila na tao. da lahko ta luč vara njene oči. Vedela je, da m na milje daleč nobenega resnega -nubača zanjo in zato se je pmreno smejala sanjani *tarke ter pripombam o njeni poroki. Ker se je i>opoliioina prilagodila razpoloženju, je dvignila svojo čašo ter rekla: — Kar se tiče poroke, pojdite naprej z dobrim vzgledom in jaz vam bom sledila. Sodnik je dobrohotno prikimal. — Kdo ve kdo ve. Marsikatera deklica je že napravila svojo srečno s kuharsko umetnostjo. Nato «i je sodnik počasi popravil očala ter pričel pripovedovati, kake velikanske težkoče je v zadnjem času premagal v svoji od-gox orni službi, da ga ne morejo njegovi predpostavljeni zadosti pohvaliti m da mu vsi napovedujejo sijajno karijero. Kadilo, katero je neprestano sipal na oltar svoje la*tne v^vi-scnoKti, je spuščalo v zrak oblake kot tvomiški dimnik. Gospa Neža je prekrižala roki na svojem debelem ti^K.,1,., w ■l°ni debelem trebuhu ter zrla kot zamaknjena na tega moža bodočnosti. pole* katerega «o bledele vse ekscelence z državnim kancelarjem vred. Kakšen človek r Tudi profesor ga je pohvalil, in Margareta je sedela ter zrla skoz, okno ter razmišljala o majski sreči in mladi ljubezni. - I)a, duševno vsisokostoječ človek potrebuje ženske, ki koraka poleg njega kot ponižna, breabistvena senca . . Žensko ki je poosebljen je stm-e zavesti dolžnosti, bitje, ki le služi, daje, a ne zahteva mčeaar. Deklo in služabnico. ,bol„«Hto strežnico in trpinko-— zeno, ki najde vso Nvojo sreeo v oskrbi svojega dragega moža. Vse to je .govoril gospod sodnik « velikanskim paJtosom in veliko domisiljavostjo in gospa Neža mu je imeto kimala. Margareta pa ie komaj cula kar je govoril, kajti hotela je ven, na prosto, med spomladanske cvetke, ki šepetajo deklicam v uho čudovite pravljice W sladki tji&eziii in idealnih sanjah Lahno je vzdihnila. (Dalje prihodnjič.) giibi spoštovanje.'kf si ga mora vsako dekle ohraniti. Dekle se ne sme nastavljati fantom. To se kaj kmalu zapazi in ljutlje imajo o tem kaj dosti govoriti. kar dekletu škodi na ugledu. Le bo fantu dekle všeč, jo bo on Iskal in gotovo našel priliko, da jo najde. Če pa dekle hodi za fantom, bo izgubilo mnogo svojega dekliškega* ponosa in pri fantih bo izgubilo spoštovanje. Tudi ne sme dekle lahkomiselno prezirati svojih čestileev in gledati za drugimi, ki so več ali bogatejši. S tem se fantom zameri in pozneje ji je mnogokrat žal. Le brezniiseli::* dekleta iščejo čast in denar, misleč, da je to edino sredstvo do sreče. Če te ljubi pošten fant, naj ti to zadostuj«'. Mnogokrat je kdo z malim bogate/i od onega, ki ima mnogo; to pač zavisi od zahtev. Naj te vodi v življenju vedno dekliška sramežljivost! Ne pokaži fantu takoj, da so ti všeč njegove besede, četudi ga imaš rada. Ko trka na tvoje okno, mu ne odpiraj takoj in tudi pozneje naj bodo pogovori na oknu kratki. Ogibaj se sestankov o mraku in posebno ponori. O takem dekletu ljudje slabo govorijo in dekle izgubi svoje dobro ime. Tudi je zelo »rdo. če s«« sestaja zdaj s tem, zdaj z drugim fantom. Tako dekle dobi slab glas in pošten fant se je izogiblje. Kaj ostane takemu dekletu.' Poročiti kakega neznačajnega fanta, da i-ma gorje vse žive dni. ali pa ostane sama. Večkrat imajo taka dekleta tudi izgovor, češ, nevoščljivi so mi ljudje, ker imam fante. Taka govorica naj vas nikar ne premoti, tako govorijo slaba dekleta. Ljudje sicer res radi pridenejo, toda del te govorice je navadno u-temeljeu. Ce ti prinese fant v dar nagelj-ček, naj ti bo to najiskrenejše darilo. Naravnost surovo pa je, če de kle izrablja fanta s tem, da ji plačuje po zabavah, da ji prinaša slad karij ali celo drugih daril. Dekle, ki drži na svojo čast. bo sprejelo od fanta kakšno malenkost, nikdar pa ne večjega darila. Fantje sicer ponujajo v svoji hipni zaljubljenosti to in ono, toda drugi dan, ko štejejo svoje novce, mislijo t. nejevoljo in prezirljivostjo na tako dekle, (iotovo se bodo pozneje proti njej tudi netaktno obnašali. Bodi prijazna do vseh, toda ne verjemi vsakemu fantu. Najmanj pa tistemu, ki začne takoj hvaliti tvojo zunanjost. Sploh bodi previdna. Proštudiraj dobro svojega cest ilea iz vseh vidikov, poglej glo boko v njegovo dušo, predno se odločiš, da mu daruješ mir svojega srca. Večkrat se misli fant le kratkočasiti, toda pošteno dekle, ki ga vodi v življenju nravnost, to kmalu spozna-. So pa tudi dekleta, ki se kaj rada kratkočasijo. Njih eestilci so vsi v kratkem že ljubimci in objemov in poljubov se no manjka. Ko bi dekleta vedela, kako slabo govore o njih fantje, bi se gotovo tako ne obnašala. Dekle, ki je z ljubimkovanjem izgubilo svoj ugled, težko najde moža. In če se poroči, ne bo njen zakon nikdar obžarjalo ono solnee in ona ljubezen, ki veže le pošteno ženo na moža. Ne bodite torej lahkomiselne! Premislite poprej posledice svojih pogovorov in dejanj in s tem vam bo prihranjena marsikatera jeza, kes in sramota. Pomnite, da- lahkomiselnost vodi sicer po cvetočih poljanah, toda pahne ko-nečno v prepad, iz katerega ni več povratka. NAPRODAJ 4-SOBNA HIŠA Ivogal 40X120 v Moxham, Johns-tou-n, Pa. V'hiši je elektrika, voda in stražnice. tudi plan je pri lotu. Pojasnila daje: Michael Kro-fina, 271 Grove Ave., Johnstown, Penna. (3* 24,25,27) NAPRODAJ POSESTVO, okraj Koče gozd. v bližini žage. Podrobnosti se izve pri lastniku: John Stampfel, 1662 Woodbine St«, Brooklyn, N. Y.i —<8x 95; 2*,28) - BODOČA VOJNA Iz Londona poročajo: V South Keusiiigitonu bi bil neki profesor kmalu izgubil življenje pri poskusih s plinom, ki .je tako zahrbten, da ga človek ne čutii v zraku, vendar pa povzroča takojšnjo smrt ker uniči pljuča. Pod vplivam tega o pašnega plina nastopi takoj takozvana pnevmcinija. To je isti plin. «ki so ga odkrila angleški kemiki tik pred vojno in ki je bi! namenjen za u-tpešno bojevanje proti Nemcem. Izdelali so ga zelo mnogo in bile so pripravljene bombe, tla jih pošljejo na bojišče. kjer so hoteli iz aeroplanov bombardirati nemška inet, Genoa. 12 maja: Pres. Wilson, Trst. 13. maja: Mauritania, Cherbourg. 11, maja: I>e Crasse Havr«-: Colunibus, C"h>*r-b-iurg. H-tmen; l»«-uts» h1:.:id, Buu-Igtie. Humbug. 16. maja: Paris. Fiavre. — S tem parnlkom bo apremljal potnike uradnik tvrdka Frank Sakser State Bank. 19. maja: Relinaoe. Cherbourg. Hamburg; Bre. men, Bremen. 20. maja: Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. ma>a: l.eviathan. Cherbourg; Majestic. Cherboug: New Amsterdam. Rotterdam: Ori-a. Cherbourg: <"<»U n:bo <;e-noa; Andania. Cherbourg l.i Hamburg. 26. maja: Muenchen. Cherbourg, Tr>-mer. 27. maja: Rerenguria, Ch»-rl>ourg; Suffri-riT, Havre. 28. maja: B«-lg«-nIanur&. Premen: Orduna. Olu-rb.iiirg; Minne-kahda, Boulogne. 30 junija: Pres. Wilson. Trst: s t«-m parnl-kum po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State liat.k. POZOR JUGOSLOVANI Velik izlet v Jugoslavijo NA parniku Odpluje iz NEW YORKA "RFRFNH AR I A"v sredo 27 MAJA MJ Ju I\ JLi Al VI il IV 1 A Pud vodstvom gos. S. M. Vu-52.700 ton kovK-a, jugoslovanskega zastop- nika Cutiard proge v N»-w (preko Cherbourfla—Francija) Y«»rku. Ali nameravate to spomladi ali poletje potovati na obisk k svoji dragi rodbini v domovino? <*V nameravat**, se pridružite skupini izletnkov. ki odpotuje s slavnim parnikom "itEKE.VGARlA". Potujte po vodstvom gos. Vl KoVUW, ki vam bo bi<-z dvoma na letovanju v veliko uslugo. Skrbel bo, da boste brez skrbi in ■ itn najbolj ugodno dospeli v domovino. Pomnile, da je t;L usluga brezplačna. Za nadaljna navodila se I obrnite na našega agenta v vafem mestu, ali pa pišite v I svojem, slovenskem jeziku na — CUNARD LINE 25 Broadway New York ^tari Rimljani so na vrliuaieu svo jo moči in slave častili "boginjo zrnate*'. To jt* bil — kakor pripoveduje le. gen tla — ogromen kip. ki je predstavljal simbol rimskega vlatlainja na tsvetn. Ko je padel stari Rim, je izginila tudi "dea romana". Xih.ee no ve. kje je danes pokotpana pod razvalinami novega, modeanioga Wenega mosta. 1/ stane legende j pa nastaja sodobno dejanje v ta-f ki-le obliki: Italijanski kipar Zaneitli je izklesal svojim rojakom v Rimu pravo pravcato "boginjo zmage". Kip je šrst metrov visok, primerno širok in globok in tehta trideset ton. V njem je seveda n-po dobi jena ženska figura. "Boginja zmage" je namenjena za grob Neznanega vojaka, ki se nahaja v podnožju spomenika Viktorja Eruanuela IL Sa vojske-ka. Radi velikanske teže se prenese kip v najkrajšem Času. iz delavnice do spomenika na posebnih valjarjih. Spomenik pa bodo odkrili dne 24. maja. na desetletnico italijanske vojne napovedi Av-stro-ogrski monarhiji leta 1915. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. TISOČERE ŽENSKE SLAVE ČUDOVITE KAKOVOSTI LAXVIBUR COMPOUNDA Lameco laboratoriji v Pittsburghu imajo v svojih rekordih imena Številnih žensk, ki so se posluževale slavnega Laxvibur Comp&unda, ki je že leta pravo zdravilo za ženske. Ženske je rešilo raznih bolezni. Premagalo je njihovo slabost. Uravnalo je stanje, ki Je lastno njihovemu spolu ter jih več rešilo pred zdravnikovim nožem. Vsaka bolezen, ki jo Ima ženska ostavi na nji svoje sledove. Xjeno liee postane upadlo, postava nelepa. značaj se poslabša, izgleda starejša za svoja leta. Xjeno življenje ni ničesar drugega kot revščina. Laxvibur Compound je za ženske bolezni velikega pomena. C'e trpite vsled nerednega čiščenja, nerednosti, omedlevice. če imate perljo-dične bolečine, slab tek, če ste bledi, če imate bolečin* v jetrih, če vas zebe in imate mrzle roke in noge če vam srce prenaglo utripa, če ste nervozni, imate kroničen glavobol, če ne spite dobro, če vas vse bolf. če imate občutek plazenja v želodcu, če vas boli med rameni, če slabo prebavljate, težko puščate vodo. če ste histerični, če imate občutek na-pibnjenosti, če vaa bole ledja, izgubljate spomin. in vam manjka energije, če ste melanholični, če ste sploAno slabi, sezite po dobrem sdravllu ln blagoslavljali boste dan, ko st* čitall ta orla*. Laxvibur Compound je potreben posebno v treh razdobjih ienske: kadar se fspremJnJa is otroka, v dekle tekom nosečnosti in ta-kozvane izpremembe življenja. Polno zdravljenje Laxvibur Compounds stane 910.48. toda. trpečim je vreden na milijone, kajti svoje delo opravi. Laxvi-bura ne prodajajo po lekarnah. Lameco Laboratories. 535 Lameco Blig., Box 9C3. Pittsburgh. Pa. Za zavarovanj« savojčka dodajte 35.centov posebej. Po C. Q. D, n« p*WU*h>o. Hi m prodaj v lekar--(W. 1.) —Advt. KARTE ZA TJA IN HAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH uHiiisjemyiEs Kje je LEOPOLD VESEL, doma :•/. Trave in Ju je približno /o bt. Pro>iin eeinjene rojake, ee kilo ve za njegovo bivanje ali .-ploh j<.* š<' živ ali «la uu javi ali pa naj o«la-"t e>vojtMim sorodniku, ker mn imam poroeati ve<" važnih >tvari i/, stare-ra kraja. — John Vesel, 14 Irvving Ave.. Brooklyn. N. Y. (3x 24.25.27) HAPA6 Iz New Yorka do LJUBLJANE JllJIn ill nazaj t in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi, <*a obiščete staxo domovino v 3. razredu za tja in nazaj po zi:i?ani izletniški eent. Naši potnik' se vozijo iz Hamburga s posebnimi vlaki na njihov cilj v družbi spremljevalcev. Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enega leta ne da bi bili podvrženi kvotnim predpisom. Zajamčite si prostore zgodaj. Parnik AL"ERT BALLIN, odpluje dne 30. aprila ob 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in druge po-drobr.csti vprašajte lokal, agenta ali UNITED AMERICAN LINES 35 - 39 BROADWAY NEW YORK Še nekaj iztisov - Slovensko- Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. i ; Slane 40 centov. Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York ADVERTISE IN "Q LAt NARODA* Prav vsakdo— kdor k») lito* kdor kJ ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALIOaUUU >"Ola« Haro da " i Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih 1 latih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih eamoren* dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi pri-poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v ILL raaredu. Glasom nore naselniske postave ki je stopila v veljavo b 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedržnvljunl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni našelniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku preti odpotovanjem, tet se pošlje prosilcu ▼ stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenlh t prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani* pa camorej dobiti sem žene in otroke do 18. Ie ta brez, da bi bili šteti t kvoto. T rojene osebe 8e tudi ne Štejejo ; kvoto. StariSl ln otroci od 18. d« 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kvotL Pišite a pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji* Opozorita trgovce in o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Glas Haroda". 8 tem boste i nt i ogli vsem. Uprava "Glas Naroda9 ADVERTISE in GLAS NABoV)