TRGOVSKI UST Časopis za trgovino^ Industrijo lit obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V-> leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. relefon št. 552. LJUBLJANA, 6.'aprila 1920. Telefon št. 552. ŠTEV. 40. Za reformo taksnega zakona. lakse v naši zakonodaji imajo pretežno fiskalen značaj, ker se ne omejujejo samo na dajatve za poslovanje državnih uradov ali obla-sfev za gospodarsko ali moralično korist posameznikov, ampak obre-' menjujejo ves promet in pravno življenje na način, ki jasno kaže, da ima finančna uprava s taksami predvsem namen kolikor mogoče dvigniti državne dohodke. Obremenitev po taksah je zaradi tega dosegla višino, ki je dala gospodu ministru financ povod za izjavo, da nc računi na nadaljno povišanje taks in trošarin, ker je glede teh dajatev dosežena že skrajna rneja. Ta meja obremenitve pa je specijelno za Slovenijo že davno prekoračena. Po državnem proračunu za 1. 1924/25 znašajo neposredni davki samo 11.54% celokupnih državnih prejemkov, dočim dosego v Sloveniji po statistiki, ki nam je žal na razpolago samo za prvih devet mesecev 1. 1925, donos neposrednih davkov 142 milijonov dinarjev, posrednih davkov pa 67 milijonov. To kaže, da je Slovenija z neposrednimi davki obremenjena precej preko povprečja drugih pokrajin. Zaradi tega se v Sloveniji kaže tem nujnejša potreba, da se takse z oz.irom na visoko obremenitev po direktnih davkih tembolj znižajo. Izenačenje taks ni Sloveniji doprineslo zaželjene enakomernosti državnih bremen, ker je povzročilo izdatno višjo obremenitev, ki ni v skladu z obremenitvijo po direktnih davkih. Neenakomernost obremenitve je namreč povišanje taks še povečalo, ker se pri enakih taksah ni znižalo neposrednih davkov na nivo davčnih meril in davkov v drugih pokrajinah, na primer glede posebne pridobnine, glede tantijemne-ga davka itd., odnosno se pri gostilničarskih taksah ni vpoštevalo obremenitve po trošarini na vino in žganje. Za novim zakonom so se nadalje razveljavile razne ugodnosti. Med njimi je bila najvažnejša pogojna taksna prostost trgovske korespondence, kar povzroča ne malo zmedo v trgovskem poslovanju, ker si večina trgovcev ni na jasnem kakšni taksi podlegajo razni primeri trgovske korespondence, ki so poleg v tarifi navedenih listin običajni v trgovskem prometu. Trgovsko poslovanje je tako mnogosiransko, da ni mogoče našteti vseh pravnih poslov, koji se vrše dan na dan v kupčiji in za katere bi bili v interesu nemotenega poslovanja upravičeni zahtevati taksno prostost, katero uživa vsaj pogojno trgovska korespondenca tudi v drugih državah. Vsled tega bi bilo potrebno, da se trgovski korespondenci prizna vsaj pogojno taksno prostost v smislu predloga k čl. 6. taksnega zakona. Važna ugodnost, katero je razveljavil novi taksni zakon, je obstojala v tem, da so bile vloge (prijave, napovedi itd.), ki so potrebne za odmero ali za predpis davkov ali za dosego zakonito dovoljenih ugodnosti ali olajšav, ter pritožbe proti taksam in pristojbinam, odnosno proti neposrednim davkom proste vsakih taks. Prebivalstvo ne more Dojmiti, zakaj naj bi taksiralo vloge, katere so potrebne, da more davčno oblastvo ali davčni urad odme- riti davek ali takso, torej vloge, katere je po zakonu dolžno vlagati in ki imajo edino namen omogočiti finančni upravi pravilno odmero davkov. Izenačenje taks pa nam je dones-lo tudi celo vrsto novih taks, med njimi tudi take, ki po svojem značaju spadajo v vrsto direktnih davkov, kakor na primer točilna taksa, taksa od izplačanih službenih prejemkov, razne letne takse itd., ki se plačujejo na predmetne dohodke. Specijelno točilna taksa daje tako po svoji višini, kakor po načinu odmerjanja mnogo povoda za upravičene pritožbe. Občutnost te takse, katero povzroča v prvi vrsti neenakomerna odmera, dokazuje činjenica, da to-čilci pijač splošno predlagajo na vseh zborovanjih in shodih, da naj finančna uprava, če se že ne more odreči dohodkov iz. teh taks, primerno poviša trošarino na vino in žganje. Izmed ostalih taks navajamo kot posebno občutne sodne in carinske takse. Sodne takse vsled svoje izmere notorično ovirajo, če ne naravnost onemogočujejo gospodarsko šibkejšim in srednje imovitim slojem brez izdatnih premoženjskih žrtev pot do pravice. Sodno postopanje je tako drago, da se marsikdo temeljito premisli nastopiti sodno pot, če tudi je v pravici, in se spušča v poravnave, ki običajno vsaj deloma kratijo njegovo pravico. Pri določanju sodnih tak se je vsekakor premalo oziralo na dejstvo, da je sodstvo v interesu vseh slojev, in da nc sme biti v tako veliki meri od premoženjskih razmer odvisno, da pride kdo do svoje pravice. V carinskem poslovanju se plačuje skoro za vsako fazo uradnega poslovanja posebna taksa, ki poleg visoke carine povzroča strankam ne le materijelne izdatke, ampak še bolj komplicira že itak komplicirano poslovanje. Zunanja trgovina češkoslovaške v letu 1925. Sledeča tabela nam kaže zunanjo trgovino Češkoslovaške v preteklih treh letih (v milijoni Kč): Prof. dr. Metod Dolenc: Načrt zakona o pobijanju nedopustne spekulacije življenskimi potrebščinami. Izvoz Uvoz 1923 12.518 10.129 1924 17.022 15.862 1925 18.799 17.594 + 2.389 + 1.160 + 1.205 Kakor vidimo, je trgovska bilanca obvarovala lani prejšnjo aktiviteto in jo je celo za 45 milijonov Kč dvignila; ni pa dosegla aktivilete leta 1923 in je zaostala za njo za 1184 milijonov Kč. Lanski uvoz in izvoz sta se napram predlanskemu pomnožila v približno enaki izmeri. Pri uvozu so daleč na prvem mestu tekstilne surovine, ki so dale več kot 30% vsega lanskega importa. Na drugem mestu je žito, moka, sadje in sočivje v višini 2533 milijonov Kč = nad 14%. Najvažnejše dežele importa v Češkoslovaško so Nemčija, Ogrska, Poljska, Avstrija, U. S. A., Velika Britanija, Francija, Holandija, Jugoslavija, Švica, Rumunija in Italija. V lanskem decembru je prodala Jugoslavija Češkoslovaški blaga i. dr. za dobrih 47 milijonov Kč = 2.39%. Popolnoma nova misel načrta je, da zabranjuje vsak d o g o v o r proizvajalcev ali prodajalcev v smislu umetnega v zdržavanja ali enakega u s t a ma v 1 j o n j a previsokih c e n za človeško in živalsko prehrano, obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo. Vsak dogovor, ki se sklene radi določitve cen, mora biti pismeno sklenjen, a prepis se mora predložiti ministru za socialno politiko. Ta minister presodi ta dogovor, pa ga sme — razveljaviti. Kdor bi se poslej navzlic razveljavi vendarle držal takega dogovora, dobi hudo kazen. Če bi se pa faktično ugotovil tak dogovor, .ki ni pismen ali neprijavljen, pa se'prodaja po njem izvršuje, pride še hujša kazen. Ko stopi nov zakon v moč, morajo se v enem mesecu ministru za socialno politiko predložiti vsi taki, že prej sklenjeni kartelni dogovori, da se postopa ž njimi, kot je že navedeno. Kdor tega ne stori, zadene ga huda kazen. Tehnični pomisleki: Ali je to že »kartel«, če se d v n trgovca dogovorita glede cen? Ali naj pri kartelu 500 trgovcev vsi hkratu predlože »dogovor«; če ne vsi, kateri pa? Pa o teh tehničnih hibah načrta bi še lahko »pravilnik« k zakonu prinesel dodatke. O zelo resnih pomislekih glede načina razveljavljenja »dogovora«, bo še govora v drugi zvezi. Novo formulirano je v načrtu določilo glede delikta umetnega draženja (navijanja cen) posameznih prodajalcev. Predvsem je utesnjeno samo na opravila, ki se obavljajo kot trgovinski p o -s 1 i. Izvorni proizvajalci so torej od tega delikta izvzeti. Seveda je merodajna gori navedena definicija »umetnega draženja«. Na novo se uvaja po načrtu t a r i-firanje hleba, hranilnih izdelkov od zaklane živine, jedil v gostilnah in prenočišč za vsakega prodajalca ali oddajalca, — mleka, rib, zelenjave in sadja pa le, če se prodaja vrši posredno, ne pa od izvornega proizvajalca ali pa če se vrše te prodaje kot trgovinski posli. Tarife (načrt pravi vedno »takse«) morajo biti v obratovalnici vidno izkazane. Ako bi prodajalci, odnosno lastniki obratovalnic (peki, mesarji, preka-jevalci, restavraterji, prenočevalei, mlekarne, prodajalne rib, zelenjave ali ^idja) radi tarifiranja ustavili delo ali obrat, sme mestno ali občinsko županstvo tiste obratovalnice (prodajalnice) prisilno r e k v i -r i r a t i s potrebnim orodjem vred in delo na svoj lastni račun v tistem lokalu nadaljevati. 7.a dobo rekvizi-cijskega obrata dobe lastniki obratovalnice (prodajalnice) odškodnino, ki se sestavlja iz zakupnine in amortizacijske kvote za obrabo orodja. Višino določi komisija treh članov, od katerih imenuje po enega županstvo, pristojno policijsko oblastvo (pri nas v Sloveniji v manjših krajih zopet županstvo) in lastnik obratovalnice (prodajalnice). Zoper rekvizicijo je dovoljena pritožba v 3 dneh na »komisijo za kontrolo odrejenih tarif« (»taks«), o kateri pa še ne vemo, kako bo sestavljena, ker jo predpiše še le »pravilnik«, ki se izda, ko bo zakon sprejet. (Zadnjič je trajalo, da je izšel pravilnik k zakonu, ki velja danes, od 6. januarja do 11. septembra 1922). Pritožba pa ne bo imela odložilne moči. Komisija, ki prevzame obratovalnico (prodajalnice), pa je sestavljena iz. zastopnika krajevnega policijskega oblastva in dveh državljanov. — Da gre tu za neko vrsto časne zasege zasebne imovine, ki naj zlomi tilnik karteliranim obrtnikom, odnosno trgovcem, ki hočejo cene nepravično zvišati ali nepravične cene vzdržati, je jasno. Odprto naj ostane teoretično vprašanje, ali gre tukaj za dejanje države v stiski (Staatsnotrecht) ali za neko Regalno serviiuto države; kajti .ekspropriacija tak čin ni. Vsekakor pa bomo morali reči, da raz stališče ustave, ki smo ga uvodoma obrazložili, tako določilo o začasni zasegi njenim določilom ne nasprotuje. Kar se pa tiče izvedljivosti in smotrenosti take odredbe, bo še govora pozneje. Tarifiranje vrše občinski odbori; v »oblastnih« in »okrožnih« (?) mestih izbere občinski odbor ožji odsek 5 do 9 članov, ki ima ta posel in se bavi z. aprovizacijskimi zadevami. Ta odbor mora v 2 mesecih po tem, ko stopi zakon v veljavo, izvršiti tarifiranje življenskih potrebščin in prenočišč. Če tega ne bi storil, ali če bi pozneje ne premenil tarife, dasi se je izkazala za to potreba, zadene jih kazen, ki jo izreče minister za socialno politiko, kazen je samo denarna; zoper ministrov izrek je dopustna pritožba na državni svet. Iz vseh kazni, ki se iz.r.eko po tem zakonu v denarju, se sestavi fond za pomoč občinskih organizacij in k o n s u m n i h zadrug; v ta fond pride tudi do-slejšni fond za prehrano siromakov. Tarife, ki jih gori označeni odbor določi, publicira županstvo na običajni način in jih dostavi pismeno prizadetim obratovalnicam. Zoper to določitev imajo konsumenti kakor tudi prizadeti obrtniki ali prodajalci pravied pritožbe na posebno kontrolno komisijo. Nahaja se ta komisija — sestav bo določen, kakor je še bilo povedano, še le s »pravilnikom« — pri velikih županih in bo morala izdajati svoje rešitve v 10 dneh. Pritožbe še ne ovirajo izvršitve sklepov, rešitev teh pritožb po označeni komisiji pa je dokončna. Minister za socialno politiko si ustanovi »svetodajalni pridobitni o d b o r«, ki bo imel 7 članov in mu bo dajal potrebna mnenja radi izvrševanja tega zakona. Bližje o njegovem delokrogu predpiše zopet »pravilnik«. Glede postopanja, ki naj se uvede za vso i)o tem zakonu kazniva dejanja, so prišli v nov načrt neki naravnost nerazumljivi dodatki. Novi zakon naj bi določil, da sc mora vsaka pritožba zoper sodbo prvega sodnika predložiti v treh dneh višji instanci — po obstoječih predpisih. To je nesmisel, če ostanejo predpisi — in to bi bilo prav, ker ne gre, da bi sc za vsak zakončič izpreminjal j splošni k. pr. red, — potem nai se : puste roki za pritožbo in izvedbo, j kakor so. Dalje pravi načrt, da naj 1 se vsaka sodba objavlja razen v do-! mačem Uradnem listu«, tudi Še v i Službenih novmuh«. To bi bilo le raHaHBHAacMvs®RraaBHGSSMErscss. rszasr KK^vsrnamaosm šikanozno podraževanje kazni! Naj se vendar prepusti sodišču, da od primera do primera odloči, kako in kje treba kazen objavitil Slednjič imej po novem zakonu vsakdo pravico obtožiti (ne samo: ovaditi!) vsako kaznivo dejanje iz tega zakona pri pristojnem sodišču. Vidi se, da je dela! ta načrt jurist, ki ka-zenskopravdnega postopanja v Sloveniji,. na Hrvaškem itd. ne pozna. Danes veljajoči zakon o pobijanju draginje je bil izdan pod ministrom dr. / e r j a v o m in se za to glede določil, ki posegajo v postopanje pri sodiščih, prilega postopkom vseh kazenskih pravdnih redov v državi. Ta-le načrt pa hoče temeljna načela o javnih in zasebnih obtožbah postaviti na glavo, po vrhu pa bi še odprl na stežaj vrata p o -p u lami obtož b i, pri kateri bi bili prodajalci in obrtniki izpostavljeni za goli nič objestnosti svojih odkritih in skritih nasprotnikov, da bi jih tirali pred sodnika. Teh popularnih obtožiteljev pa to ne bi stalo niti ene pare, saj so vse tožbe in vse vloge ter sodbe po predlogu načrta oproščene taks! A obtožene trgovce?! 7. zadnjo določbo načrta glede izmenjave starega zakona z novim pa pridemo do neke značilne točke. Po dosedanjih predpisih zadene kazen za pretirane cene tudi vsakega obrtnika. Ta predpis pa je sedaj izpuščen. Rokodelci naj vlivajo prednost pred prodajalci. Zakaj, ne izvemo; pri nas se k načrtom ne prido-daja motivov. Ad b). Drugo vprašanje, ki nas in-t e resi ra, pa je: odkod naj se s n u j e večja učinkovitost novih predpisov v primeri z doslejšnjimi? Če študiramo načrt, najdemo, da si zamišlja večjo učinkovitost v svojih novih predlogih glede karteliranja trgovcev in prodajalcev, dalje glede tarifiranja življenskih potrebščin in pa v po-ostrenju kazni. Da bi poostrenje kazni znatno vplivalo na omiljenje draginje, ni misliti. Kajti poostritev kazenskega postavka še ne pomeni resnično zvišanje kazni v konkretnem primeru in to kršitelji zakonitih predpisov dobro vedo. Tudi to, da se zaporne kazni ne dajo izpreme-niti v denarne, je že doslej v veljavi. Ostaneta torej dva momenta, karte-liranje in tarifiranje, ki ju uveljavlja načrt. (Konec prih.) Avtomobilski oddalek na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, Posedaj so se vršili ljubljanski velesejmi vedno v jeseni. Mesec september ni najugodnejši za razstavo avtomobilov. Letos pa se vrši mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 26. junija do 5. julija. Baš ugodni termin za večjo avtomobilsko razstavo, katero se namerava prirediti. V Sloveniji je avtomobilski šport zelo razvit, ne zaostaja pa tudi motociklizem. Smotreno delovanje ljubljanske sekcije Auto-kluba in Moto-saveza je veliko pripomoglo k tem uspehom. Slabe' ceste v zadnjem času seveda ne dajejo vzpodbude k nadaljnjemu razvoju. Upamo, da se bo naša cestna mizerija kmalu zboljšala. Zanimivo je, da se vrši v času. velesejma tudi mednarodna alpska tekma. Vozači bodo paskali Ljubljano. Tako so dani vsi predpogoji, da naša razstava dobro izpade. 0 razvoju avtomobilizma in motociklizma v Sloveniji je informirano tudi tajništvo mednarodne zveze avtomobilskih konstrukte rje v v Parizu. S posebnim odlokom je priznalo važnost avtomobilske razstave v Ljubljani in priporoča udeležbo svojim članom-tvomicam. Obeta se nam pestra revija najrazličnejših izdelkov evropskih in ameriških tvornic. Interesenti bodo imeli dovoljno izbiro, kupili si bodo na razstavi voz, ki bo odgovarjal okusu, uporabi in žepu. Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika? Kako se zavežejo društva? 1/. sodne prakse. (Konec.) Prizivno sodišče ioženčevemu prizivu ni ugodilo. — Priziv vidi bistveno nedostatnost postopanja v tem, da nista bila zaslišana Z. in P. o tein, da nista bila odbornika in da radi lega nista bila upravičena v imenu društva naročali in se obvezati. Toda ta graja prvi sodbi ni upravičena, čim je sodba neizpod-bito ugotovila, da si je društvo po svojih odbornikih izvršena po teh dveh osebah naročene naprave ogledalo, odobrilo, jih rabilo in deloma tudi plačalo. Pričevanju K.-ja je pa vrh tega še posneti, da sta bila on in Z. pooblaščena po odboru, da nadzirata delo. Ce je Z. pooblastilo prekoračil, je to prekoračenje društvo, kakor pravkar navedeno, odobrilo in stem postalo neposredni zavezanec napram tožnici po § 1016. odz. — Tudi se mora pritrditi prvi sodbi, ko izreka, da ni bila določena nobena pavšalna vsota, temveč da je treba plačati po režijskili stroških. Po razpravnih podatkih ni bil za izvršena dela sestavljen noben podrobni niti osnovni načrt niii proračun. Ker je prvo sodišče po skrbni oceni vseh razpravnih podatkov, kakor rečeno, tudi povsem pravilno ugotovilo, da tudi najvišja cena 150.000 K ni bila dogovorjena, je sodba tudi pravno v zakonu utemeljena. Revizijsko sodišče toženčevi reviziji ni ugodilo. — Tožena stranka je trdila na prvem sodišču, da je odobrila in sprejela vsa, na igrišču po tožnici izvršena dela ie v prepričanju, da ne bodo stala nad 150.000 kron. Ker )e pa podsodno ugotovljeno, da ni bila dogovorjena določena cena za ta dela, bi po § 871. odz. odobritev le v tem primeru ne bila pravnoveljavna, če se je zgodila v zmoti, ki jo je povzročil sopo-godnik ali ki jo je sopogodnik očito moral opaziti. To pa ne izhaja iz podsodnih ugotovitev, zato ni prav-nopomotna prizivna sodba, ki smatra, da je tožena stranka pravnoveljavna odobrila vsa dela, ki jih tož-nica zanjo izvršila. — V glavnem se pa v reviziji uveljavlja, da niso bili izvedeni predlagani dokazi, ki bi se z njimi bilo dokazalo, da je bila za vsa dela določeno stalna cena 150.000 K. Upoštevati pa je podrobne ugotovitve, da je bil samo za ograjo plačan znesek 118.000 K, tako da bi za vsa druga dela ostala le vsota 32.000 K; da razen priče ft.-ja nobena priča ni mogla potrditi, da se je res dogovorila stalna cena in sicer prav znesek 150.000 K za vsa dela, da pa je priča Š. odločno zanika! tak dogovor. Nadalje ni prezreli, da se po navedbah tožene stranke same niso dala vsa naročila hkratu, marveč posamezno in celo le nekaj predmetov z izrečnim pristankom odločujočih klubovih funk-cijonarjev, dočim so se druga dela naročila po Z.- ju in P.-ju, navodno brez. njih pooblastila in vednosti. Glede na yse to sta mogli prvo in prizivno sodišče po pravici smatrati, da je zadosti gradiva, da se more izključiti zatrjevani dogovor in da bi tega sprejemanja nadaljnih dokazov o isti okolnosti ne moglo pre-meniti. Reviziji torej ni priznati utemeljenosti. , R.'Sf. Trgovina. I. redni občni »bor Ljubljanske borze m blago in vrednote. Ker se občni zbor, sklican na dan 29. marca t. 1., vsted nesklepčnosti ni mogel vršiti, sklicuje borzni svet v smislu § 39, odst. 7, borznih pravil ponovno I. reilni občni zbor na dan 8. aprila 1926 ob 16. uri v borzne prostore, Ljubljana, Kongresni kg 9/1. (poslopje Filharmonije). — Dnevni red ostane neizpremenjen. — Z ozirom na važnost tega občnega zbora se vljudno prosi vse člane, da se ga blagovolijo zanesljivo udeležiti ali pa pooblastiti drugega borznega člana, da jih na istem za- stopa. Pooblastilo se naj glasi: 'Pooblaščamo.)) g. Y. J...........v.............da me (nas) -zastopa na občnem zboiru Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani dne 8. aprila 1926 z vsemi mi (nam) pripadajočimi pravicami. Ljubljana, dne.................— Podpis.« ’ Skupščina izvozničarjev. — Udruženje izvozi)ičarjev kraljevine SHS bo imelo svojo redno glavno skupščino v nedeljo dne 18. apnila v pisarniških prostorih v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev komisije za štetje glasov in pregled skupščinskega zapisnika; 2. Poročilo uprave o delu v lanskem letu; 3. Volitve novih članov uprave in 4. Razprava o predlogih uprave in poedinih članov. Zunanja trgovina Poljske leta 1925. — Import je znašal 1666 milijonov zlatnikov, ekspert pa 1397 milijonov; obe številki sta nekoliko večji kot leta 1924. Seveda, če hočemo imeti natančno sliko, moramo poznati import in eksport v posameznih mesecih, in tam notri brž vidimo kolebanje zlatnika. Dvig izvoza od jeseni 1925 naprej je le navidezen in znižanje uvoza dvojno. Vse pride v poštev: valuta, oviranje uvoza po varstveni carini in uvoznih prepovedih itd. Industrija. Premogovna kriza v Angliji. Posvetovanja med zastopniki premogovnih posestnikov in delegati rudarjev o poročilu premogovne komisije so zavzela zelo resen značaj. Voditelji delavcev so zapustili konferenco z vtisom, da bodo podjetniki svoje zahteve, ki so za rudarje nesprejemljive, hoteli uveljaviti v novi obliki. Voditelji rudarske zveze pa so izjavili, da so predlogi posestnikov nesprejemljivi. Strojna moč — ameriško bogastvo. V izrabljanju strojne moči je skrivnost velikanske produkcijske zmožnosti ameriške industrije, poljedelstva in prometnih sredstev, prav tako pa tudi skrivnost za višino mezd, to se pravi za blagostanje ameriškega delavca. O tem je priredil študije »National Industrial Commerce Board«. (Board — urad). Danes v tovarniški industriji, v poljedelstvu, rudarstvu in v železnicah zaposlena strojna moč se ceni na več kot 150 milijonov konjskih sil. V tovarniški industriji |je strojne moči petina vseh sil, čez 33 milijonov; leta 1869 je imela strojna industrija 2,346.000 HP, pomnožitev od tedaj do danes znaša 1311%, torej 1 ikrat tekom dobrega pol stoletja. Od leta 1891) do danes pa znaša pomnožitev 236%, dočim se je število dobivalcev rtieM pomnožilo samo za 90%, obseg produkcije pa za 185%. Kupna moč delavca se je napiram letu 1914 dvignila za 28%. Ob začetku stoletja je prišlo na delavca 2.14 HP, leta 1923 pa 3.333, torej tudi tukaj pomnožitev za dobrih 50%. Glede poljedelstva je slika precej enaka. Leta ' LISTEK. kaz.motrivan.il o racionalnem IZKORIŠČANJ tl ŽELEZNIH KUD V NAwl KRALJ EVINI. Premog in železo sta brezdvomno najmogočnejša gospodarja sveta. Z zgodovini. železa se začenja tudi zgodovina gospodarskega, posebno pa trgovskega in obrtnega raz vitka vsake kulturne države. Železni voz posreduje najhitrejši promet na kopnem, z železnimi ploščami oklepljene ladje varno vzdržujejo prometne veze s posameznimi kontinenti, železna žica prenaša bliskoma uaše v besedah izražene misli in želje v najbolj oddaljene kraje sveta, z železnim stolom izdelujemo toplo obleko, z železnim plugom orjemo plodno zemljo, z železnim srpom žanjemo zrelo žito in z železnimi pripravami končno pridobivamo in predelujemo podzemeljske zaklade. Z železom naposled branimo in varujemo svojo očetnjavo ter jo uvrstimo v družbo onih faktorjev, ki so merodajni za svetovni mir in red. Premog in železo sta ona dva stebra, na katerih počiva kulturni in gospodarski razvitek vsakega naroda. In če se šteje premog v vseh onih državah, ki ne razpolagajo z zadostnimi vodnimi močmi za svoje gospodarsko življenje, med najvažnejši pogonski faktor, potem se mora železo smatrati kot pravcati mozeg vsega današnjega kulturnega življenja. Mirne duše zamoremo trditi, da bi to bilo na mah uničeno v teni momentu, ko bi železa nestalo, in propadli bi brezdvomno v barbarstvo. Mi si vsaj ne moremo predstavljati našega vsakdanjega življenja brez železa, keir železo vsakdo rabi pri vsaki priliki, ali pa vse drugo, kar nemo ni iz železa, s pomočjo železnega orodja izdeluje. Ni se torej čuditi, da so tako ogromne količine železa, katerega se leto za letom v normalnih časih uporabi. Kako rapid-nim tempom raste komu m železa, poka-zujejo nami jasno statistični podatki o proizvodnji sirovega železa. Leta 1900 n. pr. se je izdelalo okroglo 40 milijonov ton, ta količina pa je leta 1913., katero se mora vzeti kot najmerodajnejša baza za predvojno statistiko, na rasti a že na 80 milijonov ton, torej se je podovojila v trinajstih letih. Da si zamoremo napraviti stvarno sliko o tej količini, naj navedemo za primer, da bi se iz 80 milijonov ton sirovega železa dal napraviti 15.080 metrov visok steber, ki bi imel 30 metrov v premeru. Popolnoma razumljivo je torej, da so se vse kulturne države in narodi takoj po svoji notranjepolitični konsolidaciji začele živo zanimati za gospodarsko izkoriščanje prirodnih zakladov železnih rud ter v to svrho zasnovale plavžarsko in občo železarsko industrijo, ki se je pri nekaterih narodih razvila do nepričakovanih dimenzij in popolnosti. Skoraj da so bili prvi Angleži, ki so v posesti ogromnih količin premoga za kok-sanje in dobro upotrebljiivih železnih rud, katere so v že preiskanih rudiščih preračunane za okroglo tri milijarde ton s povprečno 30% metalnega železa, a se v nadaljnih geološko poznanih ležiščih domneva še rezerva od 9 milijard ton, ustvarili novo nacionalno železarsko industrijo skoro v vseh pokrajinah Angleške in Škotske. Kljub temu, da je ta država imela dolgotrajne notranje politične boje, je ustanovila eno od najstarejših železarskih industrij, ki dandanes s sto in sto visokimi pečmi in dimniki liki obrežnim svetilnikom ponosno priča o moči in svetovni vladi britskega imperija. Že leta 1913 je participirala Anglija z desetimi milijoni ton na celotni svetovni produkciji. Nadkrilile so jo samo Zedinjene države severno ameriške in pa Nemčija, ki pa so veliko pozneje stopile v kolo železarskih industrialcev, izkori-stivši v obilni meri izkustva, katera so si Angleži, že davno pridobili, tako da so Amerikanci posebno pa Nemci v moder- nosti in iiso vrše nositi železarske koncepcije prekosili celo Angleže same. Gigantskim korakom se je razvijala osobito ameriška železna industrija, ki je leta 1913 dosegla respektabilno »tvoritev okroglih 31 milijonov ton sirovega železa. Sicer se temu ogromnemu napredku Amerike ni čuditi, če pomislimo, da se nahaja ravno v Zedinjenih državah največje bogastvo železnih rud, ki se kot sigurna zaloga ceni na okroglo štiri milijarde ton, ki vsebujejo povprečno dve milijardi ton ali 50% metalnega železa. Razven te količine pa se pričakuje še daljnih 75 milijard ton te rude v geološko siicer poznanih, toda rudarsko še ne točno preiskanih stojiščih. Med evropskimi državami je bila pač Nemčija, ki se je v neverjetno kratkem času ravno na temelju svoje moderno razvite železarske in premogovne industrije povspela na vrhunec svoje moči. Ta je pred vojn im časom v svojih rudnih ležiščih razpolagala z okroglo eno milijardo ton železnih rud in je leta 1918 dosegla evropski rekord v proizvodnji sirovega železa, ki je znašala v Nemčiji nič manj kakor 20 milijonov ton. V lo-trinških minetah je posedovala ta država okoli ene milijarde ton železnih rud, ki vsebujejo povprečno 36% metalnega železa. (Dalje sledi.) 1850 je razpolagalo s približno 8 milijoni UP, danes razpolaga s 47 milijoni; tokrat sta prišli na kmečkega delavca ravno 2 IIP, leta 1920 pa že 4.5. Zato se je v zadnjih 70 letih poljedelska produkcija na glavo delavca skoraj potrojila. Izračuni ti so, da bi bilo danes brez te strojne moči okoli 20 milijonov delavcev več potrebnih kakor jih je sedaj, da bi spravili skupaj današnjo produkcijo. V strojnih močeh investirani kapital znaša pri poljedelstvu 1800 dolarjev za 1 H P, pri tovarniški industriji 1500, v rudarstvu 1000, pri železnicah pa 300. Stroj *a betonske ccste. Pred kratkim je dobil Berlin nov stroj za gradbo betonskih cest. Rabijo ga lahko za ceste do širine D metrov; pri delu napravi stroj na minuto 2.25 metra, ko gre nazaj, pa 9 metrov. Motor — na bencin — ima 8 konjskih sil. Za prevoz služi posebno ogrodje. Stroj lahko napravi na dan devet metrov široko in 250 metrov dolgo progo. Nova pogajanja v kalijevi industriji. Ta teden se snidejo v Lugano v Švici zastopniki nemškega kalijevega sindikata ■s francoskimi zastopniki, da se pogajajo o podaljšanju že lani sklenjenih pogodb. Namen pogajanj je zveza obeh interesentov za več let naprej, s ciljem, da se svetovna poraba kalijeve soli ob kolikor mogoče stabilnih cenah dvigne. Pogajanja bodo trajala več dni. Davki in takse. Državna trošarina na vino in vinski mošt in občinske doklade k tej trošarini v Sloveniji. V štev. 29 z dne BO. marca »Uradnega lista« objavlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt ter petijot in na občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leto 1925. Iz. tabele I je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki pobirajo doklade, ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II. so pa razvidne količine vina inkluzivno petijota in vinskega mošta, ki so bile zatrošarinjene v posameznih davčnih okrajih ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini. ki so bili od dotičnih količin pobrani. Na ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina od soda in v steklenicah, petijota ter vinskega mošta v letu 1925 197,544.40 ki. Od tega odpade na Ljubljano 59,488.48 lil. Napram letu 1934 z 218.046.71 lil od katerih odpade na Ljubljano 59,641.28 hi, je torej Ljubljana sama, pa tudi ozemlje ljubljanske 'Vlasti precej nazadovalo. Na ozemlju Mariborske oblasti je bilo zatrošarinje-Jiega vina cd »oda in v steklenicah, pe-•JOita ter vinskega mošta 129,229.80 hi, orej napram letu 1924 s količino 579.92 hi istotako znatno manj. Dosledno se je tudi danes znižal za ljub-jansko oblast od 7.5 milijona na 6.6 milijona dinarjev (za Ljubljano od 2.01 milijona na 1.98 milijonov dinarjev), za mariborsko oblast pa od 5.6 mil. na 4.4 mili j. I)in. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibalo v letu 1925 -v splošnem kakor leto 1924 med 25% in 250%. Višje doklade in sicer do 600% je pobiralo 61 občin, v letu 1924 pa samo 21. Pobiralo je pa doklade v ljubljanski oblasti v letu 1925 326 občin, leta 1924 pa 311 občin, v mariborski oblasti leta 1925 503, leta 1924 pa 426 občin. Vsega skupaj .se je na občinskih dokladah k trošarini na vino n vinski mošt pobralo leta 1925 v ljubljanski oblasti 16,525.520.70 Din, od tega zneska odpade na Ljubljano 6,576.125.80 Din, v mariborski oblasti pa 7,092.826.44 Din, dočiin se je v letu 1924 pobralo v ljubljanski oblasti 16,655.545.65 dinarjev, od tega v Ljubljani 6,961.487 dinarjev, \ niaribo rski oblasti pa 7,447.416.67 Din. Vsi ti podatki se nanašajo samo na tkzv. navadna vina (peti-i°t) od soda, na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvana »fina vina«-, kakor malaga, sherr.v itd. Promet. fiibanje parnikov. Paroplovna družba >'Oceania razglaša naslednje situacijsko por< čilo (z dne 3. t. ni.): »Mrav« odpotoval bo 3. t. m. iz Barija v Benetke; »Ja-dera« prispel 25. marca v Cardiff, krca za Renetke; »Zora« prispel 2. t. m. v New-Pfvrt. krca za Jadransko morje; »Sava« prispel 2. 1. m. v Marseille, nadaljeval bo za Oran, Casablanco, Las Palmas in Teneriffo; »Kostema« odpotoval 2. t. m. iz Sušaka za Carigrad, Smirno in Trst; »Sud« prispel 1. t. m. v Teneriffo, nadaljevali bo v Casablanco, Oran in Trst; »Morava« prispel 3. t. ni. v Trst, nadaljeval bo v Smirno; »Vladimir« na progi Jadransko—Egejsko morje — Carigrad; »Diamant« v Trstu, nadaljevat bo v Egejsko morje—Carigrad. — »Oceania.« 0 zračnem prometu. — Na berlinskem letališču Tempelhof je bil promet v preteklem letu sledeči: odletelo je 4745 aeroplanov, leto prej samo 476; priletelo 4739, leto prej 465. Osebni promet tja in od tam je znašal 20.428 oseb, leta 1924 samo 1706; prtljage 80.008 kg, prej 2008. kg; tovor 63.633 in 635 kg; pošta 9273 in 306 kg; časopisi 205.696 in 15.085 leg. Kakšen promet! — Med Londonom in Parizom bodo otvorili nočni zračni promet. Začeli so s poskusi koncem januarja, sedaj dela poskuse deset aeroplanov. prvi poskus se je brezhibno obnesel. Zrakoplov in aeroplan. Zanimive ugotovitve objavljajo v zadnjem času Aineri-.canci o bodočnosti zrakoplova in aero-plana. Zlasti Humphrey Parker je vse o mene vreden. On pravi, da ima zrakoplov veliko prednost pred aeroplanom, tudi če ne gre čez običajno hitrost 95 do 110 kilometrov. Vidi se to zlasti v porabi bencina. Zrakoplov 150 ton porabi pri hitrosti 110 km na uro samo četrtino bencina, ki ga porabi aeroplan z istim tovorom, pri hitrosti 170 km pa polovico bencina. Pri aeroplanu ima hitrost veliko manjši vpliv na porabo kuriva, kakor pri zrakoplovu, tako da stopa pri manjši hitrosti zračna ladja zmeraj bolj v ospredje. Pri aeroplanu raste lastna teža veliko hitreje kakor teža možnega tovora. Glede bodočnosti pravijo, da se bo uporabljal aeroplan za manjše transporte, zrakoplov pa za večje. Stroški bodo pri obeh precej enaki, v razmerju s tovorom, ki ga prepeljujemo. RAZNO. Mednarodni šumarski kongres. Mednarodni šumarski kongres, ki se bo vršil koncem aprila v Rimu, bo porazdeljen v štiri glavne sekcije, in sicer: statistična, zakonodajna, šumsko-industrijska in sekcija, ki bo obravnavala vprašanja vzgoje in izkoriščanja gozdov. Razen tega bodo vse sekcije porazdeljene na več pod sekcij. število teh podsekcij bo odvisno cd števila referatov o raznih vprašanjih. »Privreda.« Službeno glasilo Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu prinaša v svoji IV. številki: »Poročilo Narodne banke za leto 1925,« »"Ekonomska važnost pomorskega položaja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,« »Naši državni dolgovi« in druge važne članke in informativne notice. Moderno preseljevanje narodov. — Letos bodo prišle v Evropo cele množice Amerikancev in imajo nekatere paro-brodne družbe za poletje že vse prostore razprodane; ne sprejemajo nobenih popotnikov več. Nekatere so bile razprodane že pred par tedni. Ameriško gospodarstvo je na višku konjunkture in denarja je izobilju. Ker imajo Amerikanci veliko stikov z Evropo in ker so v svoji domovini navajeni na dolge razdalje, zato se za izlet v Evropo prav lahko odletijo. Parniki .morajo ugodno priliko kar moč izkoristiti, ostanejo v evropskem ali ameriškem pristanišču le prav kratek i ok in brzijo z največjo hitrostjo po oceanu napi ej. Nemci gredo srednjim slojem zelo na rol;o in so napravili »tretji razred s kajitami za turiste«. Izobražencem, ki ne razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, hočejo napraviti prevoz udoben ter jih hočejo ločiti od izseljencev. V vsaki kajiti sta dve postelji do 4, popotniki tega razreda imajo okusno opremljeno obednico, udobno kadilnico in prijazne družabne prostore. Prevoznina iz Hamburga ali Bremena v Ameriko in nazaj znaša okcli 12.000 dinarjev. Ta razred bodo uporabili posebno ameriški dijaki, ki hočejo prebiti svoje počitnice v Evropi iu obiskovati na evropskih univerzah počitniške tečaje. — Že lani so pustili Amerikanci ogromne vsote v Evropi, zlasti v Franciji in Italiji, letos ra-čunijo še z večjimi. Tako se Amerika Evropi vsaj malo oddolži. Radiorazstava. Uprava Ljubljanskega velesejma organizira vzajemno s tukaj- šnjim liadio-kluboni prilikam letošnjih velesejmskih prireditev špecijalue rodio-razstave, in sicer: Od 26. junija do 5. julija se vrši Mednarodni vzorčni velesejem. Pri tej priliki razstavijo samo producenti iu trgovci radio-aparate in dele. Razstava bo nameščena v posebnem oddelku. — Ob priliki Pokrajinske razstave od 1. do 12. septembra pa bo radio-raz-stava obiskovalcem poleg tovarniških aparatov predvedla tudi radio-aparate in nadomestne dele, ki so jih izgotovili naši radio-amaterji. V posebnem paviljonu, ki bo občinstvu dostopen tudi zvečer, se bo preizkušalo aparate svetovnih tvrdk in onih amaterjev. — Posebne premije bodo nagradile vztrajnost in pridnost najboljših amaterjev. — Vse informacije daje Ljubljanski Radio-klub in uprava velesejma. Jod v Rusiji. — Odcevki številnih petrolejskih jam pri Baku gredo v Kaspi-ško morje. Doslej so vzeli vsako leto 150 do 200 ton joda s seboj. Ker je joda v edeevkih razmeroma prav malo, 0.015 do 0.02 g na Liter, je bilo težko dobiti način izločitve, ki bi se splačal. Sedaj je to vprašanje rešeno v toliko, da so napravili majhno poskusno tovarno; s posebnimi čistilci in precejevalci zadržijo jod in ga dobijo sedaj na dan okoli 16 kilogramov. Ako piješ „Bu2 lanov na list naročenih samo ca. 40, medtem ko se vsj drugi uradi, državni kot zasebni za list mnogo bolj zainteresirajo kot pa trgovci. Apeliral je navzoče, da se naj naročijo na list in se je istočasni tudi sklenilo, da bo tajnik sam vse člane obiskal, da se pri njemu saj za en četrt leta za »Trgovski list« naročijo. V istem smislu je predsednik priporočal akcijo društva -Trgovske akademije«, katero hoče s prireditvijo denarne loterije črpati saj toliko denarnih sredstev, da se omogoči zgradba lastnega poslopja. Srečke se dobijo v tajništvu gremija. Ker ni bilo drugih predlogov, je predsednik zborovanje ob 22. uri zaključil. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani. 1 kg govejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov !) do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledvic 18 do 19, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 12, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjskega mesa 20 do 27.50, pljuč K), jeter 15 do 20, ledvic 25 do 27.50, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine 19 do 20, masti 25 do 27.50, šunke 35, prekajenega mesa 29 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, glave 12.50, jezika 35, koštnmovega mesa 14 do 15, kozlička 25, konjskega mesa (1 do 8, 1 kg krakovskih klobas 40, debrecin-skih 40, hrenovk 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40, polpreka-jenih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30, kokoš 30 do 45, petelin 30 do 40, raca 30 do 35, nepitana gos 70, domač zajec 10 do 20, I kg karpa 30, ščuke 30, klina 13.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke 8 dfo 12.50, liter mleka 2.50 do 3. 1 kg surovega masla 40 do 45, čajnega 60, kuhanega 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9 do 10, eno jajce 1, liter vina starega 18 do 20, novega 14 do 16, čaša piva 3.25, vrček piva 4.50 do .4.75, 5.25 do 5.75, 1 l;g belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, 1 kg jabolk 5 do 12, ena oranža 1 do 2.50, limona —.75 de; 1,1 kg rožičev 10, fig 10 do 16, dateljnov 25, orehov 12, jedrc 30 do 32, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 10, 1 kg kave 40 do 76, pražene 52 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 9 12, liter namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, 1 kg soli 4.50, celega .popra 52, mletega 54, paprike Ul. vrste 20, sladke 58, liter petroleja 7, l kg testenin 9 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75 do 100. 1 kg moke št. 0 — 5.75, št. 1 — 5.25, št. 3 — 4.50, št. 5 — 3.75, št. 6 — 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, 1 q pšenice 330—340, rži 260—290, ječmena 230—250, ovsa 225 do 245, prosa 275—300, nove sušene koruze 200—210, ajde 280—300, fi/.ola ribničana 350, prepeličarja 350, giraha 400—500, leče 600, 1 q premoga 44, kub. meter trdih drv 160, mehkih 75, 1 f; sladkega sena 70—80, polsladkega 60, kislega 50, slame 50, 1 kg ajserice tržaške 15 do 17, berivke 40 do 45, motovilca 25, radiča 15 do 17.50, poznega zelja 6 do 7.50, rdečega zelja 6 do 7.50, kislega 2.50 do 3, ohrovta 6 do 7.50, karfijol 8 do 10, kolerab podzemnic 1 do 1.50, špinače 14 do 16, graha v stročju tržaškega 12 do 14, čebule 3 do 3.50, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, novega krompirja 10, repe 1 do 1.50, kisle repe 2 do 2.50, korenja 1 do 1.50, peteršilja 10 do 12, zelenjave za jiiho 10 do 12, kos artičoke 2 Din. Mariborski velikonočni trg — drugi in cretji elan (1. in 3. aprila). Prvi dan mariborskega velikonočnega trga je bil izredni; dobro preskrbljen in obiskan, pa tudi drugi in tretji dan je bilo zelo mnogo prodajalcev in kupcev na trgu, čeravno so bile nekatere stvari še dražje kot pnvi dan. Kakor je bil« prvi dan mnogo oljčnih vejic in drugih šopkov za Cvetno nedeljo na trgu, tako je bilo zadnje tri dni, t. j. 1., 2. in 3. aprila brezštevilno pomaranč, jajc in pirhov, velikonočnih pogačic in kolačev, katere je ljudstvo kaj pridno kupovalo. Z mesom so se ljudje večinoma že prvi dan preskrbeli in zato zadnje tri dni ni bilo v taki obilici kot 27. marca, pa tudi slami na rji so zadnje tri dni popolnoma izostali. Bilo je pa 1., 2. in 3. aprila iz.red.no mnogo morskih in navadnih rib, ki so se prodajale po precej primerni ceni 12.50 do 50 Din za kg. Vrh tega so se dobile morske ribe po gostilnah in kleteh in posebno male sardelice, katere ljudstvu radi svoje okusnosti in nizke cene jako prijajo. Jajca so se v teh treh dneh podražila za 25 par pri komadu. Mleko se je nenavadno drago prodajalo in še kljub temu se ga veliki četrtek že ob 9. uri piredpcldne ni dobilo na trgu; mlekarno Bernhardt na Koro- ški cesti so pa ženske v četrtek in petek takorekoč oblegale in marsikatera je morala iti brez mleka domov — ker ga je tudi tu pri manjkalo. — Vse tri dni je trg trajal, ne kakor druge tržne dni, do poldne, temveč skoraj do mraka. Kovinski trg po 20. marcu. Ameriška produkcija surovega železa v marcu je šla napram januarju nazaj, tako absolutno kot relativno. Kupčija na trgu surovega železa je malo potihnila, jekleni trg je pa nekaj bolj živahen, odgovarjajoč prihajajoči seziji. — V zadnjih dneh so se pojavili 'v evropskem časopisju ponovno glasovi o napredovanju pogajanj glede mednarodnega dogovora v evropski železni industriji. Petit Parisien pravi, da so pogajanja že zelo napredovala in da so se dogovorili že o inodali-tetah prodaje in produkcije. »L’ Information ponavlja to, kar smo že enkrat pisali o listih 200.000 tonah. L Usine pravi, da so diference glede dodelitve kvote že izravnane, itd. Drugi listi zopet pravijo, da so vse vesti preuranjene in da bo še dosti vode preteklo, preden se bodo pokazali vidni uspehi. — Izg ledi angleške železne industrije so še zana-prej zelo negotovi, konsumenti so se zmeraj rezervirani in povpraševanje kolikor mogoče omenjujejo. Sicer je res, da imajo producenti danes le prav majhen dobiček, a za konsumenta to ni nobeno dokazilo; on rajši kupi inozemsko blago, ker je cenejše. Kontinentalno surovo lito železo je na primer za 2 šilinga in 6 pence cenejše kol angleško. Producenti kažejo veliko odporno silo in čakajo na nagib s kontinentalnega trga, na tainošnjo stabilizacijo; potem bo položaj zanje takoj drugačen. — Frank je šel spet nazaj; te razmere ne morejo dvigniti mi francoskem trgu veselja do nakupa. Francosko gospodarstvo čakajo še žalostni dnevi. Vpliv razvrednotenega franka se prav jasno zrcali v trgovski bilanci meseca februarja; uvoz se je napram januarju dvignil, v februarju za 56 odstotkov, izvoz pa samo za 4. Cena surovega železa je ostala nespremenjena, 407.5 frankov; povpraševanje po he-matitu je dobro, cena tudi nespremenjena. Cene polfabrikatov: surova pločevina 700—750 frankov, srednja 940 do 980, fina 1150 d« 2000; železu v palicah 680 do 700. V ekspertni trgovini' ni nobene spremembe. — Belgijski kovinski trg je trden, zlasti surovo železo je predmet živahnega povpraševanja. V pločevini se pozna močna nemška konkurenca. Zadnje notacije: železo v palicah 570 do 580 belg. fr., tračnice 590 do 600, surova pločevina 625, srednja 685, fina 865 do 930. — Luksemburški trg je nespremenjeno dober. —‘Ne od zunaj in ne od znotraj ne kaže nemški trg nobenega omembe vrednega nagiba. Domači trg je kljub začasnemu poživljenju še zmeraj nejzadovoljiv. Menda bodo tudi v aprilu, produkcijo jekla omejili, Zvezne cene so ostale nespremenjene. Ekspert je malo popustil. — Na Češkem mič no-veda. Gospodarski položaj je neugoden in dela skrbi, omejitve obratovanja v najvažnejših panogah industrije niso ugodno znamenje. Konkurenca na eks-portnem trgu je zelo močna; zelo slabo vpliva tudi nezadovoljivo finančno stanje sosednih držav, ki se morajo zato pri nakupu blaga omejiti. — V Rusiji je }>o-ložaj nespremenjen, pomanjkanje blaga strašansko, domača produkcija .nezadostna, inozemski uvoz otežkočen po znanih ruskih nabavnih pogojih. Pot ozdravljenja je pa res povsod počasna. DOBAVA, PRODAJA Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se termin 2. aprila 1926, ki je bil določen za predložitev ponudb za dobavo 11.500 kg železne pločevine za tenderje in za dobavo klingerit plošč ter termin 6. aprila-t. 1. za dobavo 14 komadov Minimax aparatov podaljša do 10. aprila t, 1. Ista direkcija' sprejema do 10. aprila t. I. ponudbe za dobavo 2000 kg obličnega železa. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 26. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertal-na licitacija glede dobave orehovih de.sk ter orehovega in bukovega furnirja. — Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bo vršila dne 1. maja t. 1. ofer-talna licitacija glede dobave 50 komadov kirurgičnih omar za instrumente. Predmetni' oglasi z. natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Vabilo na ki ga bo imela trgovsko-iudustrijska delniška dražba »Merkur« v Ljubljani v pondeljjek tl no 12. aprila 1926 ob 16. uri v posvetovalnici tiskarne Merkur« v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13. D n e v n i red: 1. Poročalo upravnega sveta in predložitev ra&unakegii /.akljufcku im leto 1925. 2 Poročilo nadzorstva. 8. Odobritev bilance za leto 1925 in sklepanje o porabi čistega dobička in podelitev absolutorija. 4. Nadomestna volitev petih članov upravnega sveta v smislu § 11 družbimih pravil. 5. Volitev treh članov nadzorstva v smislu § 11 družbinih pravni. 6. Slučajnosti. Glasovalno pravico na obenem zboru imajo po § 28 družbinih pravil oni delničarji, ld za lože najkasneje osem dni pred občn i m zborom, t. j. do vštetega dne 4. aprila 1926 svoje delnice ali začasna potrdila o vplačanih delnicah II. emisije pri družbini blagajni v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica 13, kjer dobe legitimacije, ki se glase na njih ime in v katerih je navedeno število založenih delnic in na nje odpadajočih glasov. Vsakih pet delnic daje pravico do enega glasu. Če bi občni zbor ne bil sklepčen, se mora vršiti najkasneje tekom enega meseca nov občui zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih delničarjev in na velikost zastopane glavnice. Upravni svet. KJE SE KUPI? o L« pri tvrdki \m Peteline Ljubljana Preiaraonga spomenik* ob »odi j Hvalci stroj x* rodbinsko «11 rtbu, svetovno »onih mamk / Adler - PhOnlx. m posamen« de!« z« Stroje In ko-ita«. Igle« olje. Jermene, pnevmatike. Pom • vezenj« ne stroj breiolačen l —-i ferandja 1 Ne veliko 1 Na malo I v vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovlce, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko In čevlje Itd. v največji izberi In po najnlžjl ceni pri Peteline losip LJUBLJANA klim PrettraoKia sprali tl udi. Na veliko 1 Na malo t esenci! zb ium, konjak, likerje In žganic ; Ekstrakti in arome j za nealkoholne pijače vseh vrst j Koncentrirani sadni i nl.v! za aromatizirale kandltov : eien in PRAVI MALINOVEC ! Sadni grog (Punuh) -- Limonov sok - priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ulica 13 !!! Zahtevajte cenike !!! ....... ■ m a a m| Na debeloJllljlffllf Na debelo RTnTnTRRsnnnnTTTmu tt&K d 8 ™ is w 8 w nnirRmfiiiSmiTnTim? izvozna in uvozna družba z o z. V LJUBLJANI Veletrgovina s špecerijskim, kolonjjalnim blagom in deželnimi pridelki Brzojavi: JADRAN11, Ljubljana Telefon interurban št. 113 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEv. 13 TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Sc priporoča ta vse v tiskarsko stroko spadajočo deia. txxxxx*xxxxxxxxxxxxxnxxx Veletrgovina o v o n ▼ Ljubljani ptiporoCa Špecerij sko blago raanovrstno žganje moko ln deftelne pridelke raznovrstno rudninsko -vodo TiBOtnn praiama a« kavo ln mlin za di-Save » električnim obratom. CKNIKl MA BASPOUOOl Odgovora! urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. - Za TrgovAo-taduttrijaho d. d. >MRRKUR< kot izdajatelj« in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.