Ij« 86- (Druga izdaja) * V Gorioi, v četrtek dne 1. avgusta 1907. Tečaj XXXVII. Ujjji trikrat na teden, to sicer t torek, Jetrtek I iiket* ob *• ori P°P°WD8 ter atane p° P°8t* i«n»n» ^ v Gonc5 na dom P0551!«**'-' vse leto........ 15 K | fvamiine številke atanejo 10 "«h.* " - *;-l^v1 •* S O CA" »n»a nasletinje izr.-nlne priloge: Ob no« ;..t'u ..Kažipot po GoriSkem in GradiSCanskem" in Ibitiot P° 1JublJani in kranjskih mestih", dalje dva-!• tu „Yozni red leleuic, parnikor in poltnik VarjL»i!S0 spreJema ¦mYifi^»j*^|iaaki; .ulici.., ' : :. naiktr. v »Gor^Žj/TisV^nt^. Gabršcek |UiiroiHa bret doposttnejraroč^HPft ne oiiramo. 1 fijlasi in poslanice fe rt&tijnjjl p^JPeth-vrstab če rja. Večkrat po dogodbi.\V Črke;po.prostoru. — 1" &&•»'* itt sP5si v urednisbša.iigi.u.^rv vrata. Za l-tjj fc vsebino oglasov odklanjamo v-aaK&dgovornoBt. »Vse za narod, svobodo in napredekN Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Goopos t ulici St. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoS ? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dopoludne; U p r a v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in ugkso je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Narofinina, reklamacije in druge refii, katere ne spadajo v, delokrog uredništva, naj se pošiljajo , le upravntštvo. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali "gld. 1-60. * »Sooa« in »Piimorec« se prodajata v Gorici v " naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališžu Jos Veiui, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopaliSčni ulici, 1". Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiisk. v Korenski ulici §t. 22; v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — T«l«fon it. 83. »Gor, Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Uappo Slovencih v poslanski zbornici. hrrski poslanec dr. Matko Laginja f fi imel 1 ^. t. m. v poslanski zbornici v raz- ^i k budgetnemu provizoriju daljši govor, I j katerem je govoril kmalu v začetku o liekel je: nNaši najbližji rodni bratje, Slovenci, ki .i-.a-fljajo Kranjsko, del Koroške, velik del •a*i»r.-ke ter Goriško in prebivajo tudi v Trsiu, čeprav le kot manjšina vendar kot j.iobiono prebivalstvo, stojijo dandanašnji »iuirelno tako, da v vseh teh deželah ni ri jedii«* prave srednje šole s slovenskim iaiB jezikom, kaj še vseučilišče, do katerega z% l'-., milijonski narod pravico na vsak .iiii. I'o mojem mnenju nikakor ui zdrava iidrju, ako se trdi, da !e narodi 40 ali (50 i..ijtfnov bi imeli pravno do višje kulture ..do \i>jih učilišč. Če omenjam, da prosijo Slovenci v T .'.j, Ki so avtohtona manjšina dežele, ozi-r.-i tamkajšnje občine, že 20 let za ljudsko va v *vojem materinem jeziku, in sicer to-m |*ri občini, kolikor pri vladi, ter iste li-Iej Se niso dobili po 20 letih, ter da mo-m;o vzdrževati, da se kolikor toliko narod-tfoico ohranijo, privatno šolo, katero obi-*iu;e nad 700 otrok, iz svojih ne vedno bo-aus sredstev, potem je kultureini položaj ta naroda s stališča vlade, po mojem mne-¦:.«, označen zadostno. S> more pa se reči, da bi ljudstvo ne se!o morda nobenega hrepenenja, nobene 'V po napredku in kulturi. Ta mali narod, če ga ločite od nas H'5ak«v, izkazuje neki unicum v Evropi. Ima i 1-r. društvo za izobrazbo ljudstva, „ Družba • Mohorja", katero podpira nad 80.000 fila-•v in C-egar publikacije se čitajo letno ali *jše rečeno vsaki dan, kajti ne le višji izo-sitasvi. marveč nižji in pred vsem nižji ;'j]i prebivalstva čitajo te publikacije; to Ta narod ima gospodarske organizacije, ki so že lepo napredovale. V jeziku tega ljudstva se uraduje mnogo, skoro izključno na Kranjskem, velikem delu na Štajerskem in Goriškem. S stališča vlade se torej ne more trditi, da ni treba tega jezika še razvijati z državnimi sredstvi, češ, da bi ne bilo potrebe za to. Naloga in dolžnost vlade je, vsaj s stališča vzgoje dobrih, ljudstvu blizu stoječih uradnikov uvesti jezik tega naroda v šole, v srednje šole in eventuelno v visoko šolo. Syeta dolžnost vlade je, ker drugače ostane sramota, da prisili tržaško občino, ki končno vendar ni velesila, k temu, da napravi Slovencem v Trstu potrebno ljudsko šolo, ali če že to ne gre iz kakršnegakoli vzroka ~-kajti mi vemo, da avstrijske vlade imajo tam doli obilo obzirov — naj se napravi iz državnih sredstev slovenska šola, in to z večjo pravico nego da se srednje šole z nemškim jezikom vzdržujejo sredi slovenskega in laškega prebivalstva. Dotakniti se hočem še razmer justične uprave. Lahko bi bilo, slovenskemu narodu tudi v tem oziru vstvariti vsaj nekoliko vsprejem-Ijivejši položaj. Višja deželna sodnija v Gradcu ima brezdvoma preveliko število agend. Ako &» je Že neče — zopet iz kakoršnUikoli vzrokov — deliti, se more po analogiji tega, kar je bilo uvedeno po 50 letih nekdaj na Tirolskem, po analogiji Tridenta, urediti vsa reč v Ljubljani tako, da bi tam uradovali slovenski senati viSje deželne sodnije v Gradcu za Kranjsko, za del Koroške in za slovenski del Spodnje Štajerske. Kar se tiče gospodarskega položaja slovenskega prebivalstva, se sklicujem na izborim izvajanja zelo čislanega gospoda poslanca Povšeta. DOPISI. Il StSl, dne 29. mal. srp. 1907. — Naš g. nune Nace je v nedeljo na shodu sv. Ane opravljal pri procesiji častno službo policista. Kako je odpravljal on to svojo službo, sledi dovolj jasno iz tega našega dopisa. Pri nas je letos velika vročina, zemlja je tako suha, da groza, ker ni bilo potrebnega dežja že toliko časa. Pri procesiji v nedeljo v Batujah, katera je bila ob ednajsti uri dopoldne, je bila velika vročina, ta naša poletna prijateljica. Ko tako gremo za procesijo, proseč Boga, da bi nam dal potrebnega dežja, da bi nam dal kaj boljše letine kakor letos kaže, potoži neki naš naprednjak proti drugemu, s katerim sta skupaj šla, ter mu reče polglasno: „Ojoj, kako je toplo I" Da, toplo je, odvrne drugi. V tem pa priteče naš g. policaj od zadej, se zaleti vanj, ga pahne ter udari po rameni, da je kar odletel. Potem pa je zarjovel nanj: Tako se tukaj obnašaš, proč pojdi od tukaj, ako ne, te vržem, marš, marš od tukaj s takimi ljudmi, tukaj ne ra-rabimo takih itd.! Pomislite, ljudje božji kaka velika sramota je zadela nedolžnega človeka, katerega je vse gledalo. Stal je pred nuncem v veliki sramoti kakor bi bil Bog ve kak razbojnik ter niti besedice ni mogel ziniti od sramote. Ostri njegov sodnik pa ni imel ž njim nika-kega usmiljenja. Okoli stoječi ljudje so se zgražali nad tem, ker kaj takega še niso videli svoj živi dan. Mimo svojih „backova pa jf Šel mirno ter se je naredil gluhega, čeprav so govorili ter se obnašali popolnoma nedostojno, kakor sploh znajo le klerikalci. Toda naš vsemogočni g. nune naj pomisli, da zdaj za to stvar bo imel še precej opraviti, toda z naprednjaki, ne s kakimi klerikalnimi „backi". Pokazati mu hočemo namreč, ali sme tako brez vsakega povoda napadati poštene ljudi kar na javni cesti. Zato hočemo poskrbeti, da pride g. nune k svojemu zasluženemu plačilu. Il TeiBBlce. — V nedeljo, to je dne 28. julija 1907., je naš g. nune v cerkvi z leče pridigal, da vsak človek, kateri pravi duhovniku nečistnik, je sam nečistnik. Tudi njegova jezična kuharica se je izjavila, da vsi tisti, kateri nosijo rdeče ovratnice ali „šjarpeB, so ubijalci, da takemu človeku, ki ima rdečo jjšjarpo", mu je toliko eneg« človeka ubiti, kakor eno muho. Torej po pridigi našega gospoda vikarja bi morala biti tudi njegova ku- harica ubijalka, ker sama tako o drugih misli, in v Temnici so tudi nekateri njeni klerikalni pristaši, kateri nosijo čisto rdeče „šjarpett, in po kuharičinih besedah je tudi dotifinim klerikalcem toliko za enega Človeka ubiti kakor eno muho. Bolje bi bilo, da bi vi, kuharica, pridige dobro poslušala in jih doma premišljevala, ne pa po vasi „lajfala", zakaj dokler se »kadet" Eubavsov od kuharice ne odstrani, in ako ne bo kuharica malo bolj jezik za zobmi držala, ne bo miru in prijateljstva med občino in g. vikarjem. Požar na Ponikuah. (Dopis.) V torek ob G. uri popoldne je zapazil mežnar, ko je peljal voz mimo hiše Št. 27. da gori v isti hiši stena, spletena iz turšične slame. Kriknil je, da gori in v istem hipu se je požrešni element lotil bližnje nastelje, potem hlevne strehe in kmalu je bilo vse v ognju. V hiši je bila sama gospodinja, ki ni mogla drugega rešiti razven onega, kar je imela na sebi in svoja dva otroka, kojih mlajši je star komaj 14 dni. Niti živine ni bilo mogoče oteti tako, da je poginilo par volov in tri krave. Oglasil seje zvon in takoj je bila Četrtina vaščanov, ki niso delali na polju in po senožetih, na nogah — da so nemo gledali, kako se je ogenj širil z velikansko hitrostjo, da je bilo tekom kratke pol ure v ognju 24 gospodarskih hiš z nevštetimi hlevi in hrami. Prestrašeni so hiteli ostali vaščani domov, a pomagati in reševati je bilo brezuspešno. V dveh urah je bilo uničeno vse, večina že spravljenih poljskih pridelkov, pohištvo, obleka in sploh vse, kar je le mogel doseči ogenj. V naglici so spravili nekateri vaščani nekaj pohištva pred hiše na prosto, pa tudi tukaj Se je moglo obvarovati le malenkosti. V ognju so poginili tudi tri prašiči, katerih na noben način ni bilo mogoče odgnati. Ostala živina pa je splašena begala po njivah in travnikih. Okoli desete ure se je vlila močna ploha, ki je nekoliko pogasila goreče tramovje in dala vode, da je bilo mo- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ „Treta mušketirjev". = Francoski spisal *. ==- ALEXANDRE DUMAS. = (0alje.) — Da. Ste že zajutrkovali? — >P.ri moji veri, ne. — »No, glejte, tu vas bo čakala pašteta in ste-^atca starega burgundca...« — No, ker sem še tešč, ,a°ko razumete, Monseigneur, bi vas prosil, da smem 1 dovoljenjem VaSe Visokosti... ~~ In La Eamče se je priklonil. — Le pojdi, sitnež, pravi vojvoda, toda pomni, a sem ti dovolil samo pol ure. — Ali smem obljubiti nasledniku očeta Marteau, aa boste jemali pri njem? — Da, samo če ne mesa gob v svoje paštete; j veš, pristavi princ, da so gobe iz vmeenakega g0zda 8mrtonosne za mojo družino. m* i.1? ^atn^e je odšel, ne da bi se kaj zmenil za ta ^8'jaj, in pet minut pozneje je že vstopil stražni častnik d Pretvezo, da izkaže princu dolžno čast ter mu dela ka 5» v resm*c* Pa l0 zaradi tega, da izvrši povelje puli alovo' ki že« kot smo že pekIi» zahi®h «ai ne 819 letnika nikdar izpred oči. »am i a tekom on{h Petln minut, ko je ostal vojvoda »»e imel dovolj časa, da je Še enkrat prečita! pismo gospe Montbazon, ki je jetniku pričalo, da ga njegovi I prijatelji niso še pozabili ter se pripravljajo, da ga osvobodijo; toda kako? tega ni še vedel, toda upal je, da pripravi G rim and a vkljub njegovi zainolčljivosti do besede; Grimandu je sedaj tem bolj zaupal, ker je razumel njegovo vedenje; razumel je, da si je Gri-mand samo radi tega izmišljeval večne sitnosti, da je onemogočil vsak sum, da je morda sporazumljen z vojvodo. Ta zvijača je vojvodi pridala, da je Grimand bistroumen dečko; zato mu je hotel odslej popolnoma zaupati. XXI. Kaj je bilo v paštetah naslednika očeta Harteau. Pol ure pozneje se je vrnil La Ramče, vesel in razposajen, kakor človek, ki je dobro jedel, zlasti pa dobro pil. Paštete so mu izvrstno dišale in vino je bilo izborno. Vreme je bilo lepo in prav ugodno za nameravano igro. V Vincennesu so bili Žogo na dolgo, to se pravi pod milim nebom; nič ni bilo torej za vojvodo lažje nego storiti, kakor mu je bil svetoval Grimand, naj namreč zažene nekaj Žog čez ozidje. No, dokler ni še odbila ura dve, ni bil vojvoda ravno preveč neroden, zakaj ob dveh je bila šele napovedana ura. Vendar pa je izgubil vse partije, kar sta jih igrala do tedaj, in to mu jo dalo povod, da se je jezil ter smel početi vse, kar se počenja v jezi, namreč delati napako na napako. Ko je torej udarila ura dve, so začele žoge zle-tati v jarke, na veliko veselje La Ramče-ju, ki je štel vselej za petnajst točk, kadar je vrgel princ žogo čez zid. Toda to se je tako pogostoma ponavljalo, da je kmalu zmanjkalo žog. La Ram6e je torej predlagal, da se nekoga pošlje, da jih pobere iz jarka. Toda vojvoda je zelo modro pripomnil, da je to izgubljen čas; približal se je torej ozidju, ki je bilo na tem mestu, kakor je trdil La Ramee, vsaj petdeset čevljev visoko, in zapazil je človeka, ki je delal v jednem izmed velikega števila onih malih vrtičev, ki jih obdelujejo kmetje na drugi strani jarka. — He, prijatelj! je zaklieal vojvoda. Človek je dvignil glavo, in vojvoda bi bil kmalu presenečenja glasno vzkliknil. Ta mož, ta kmet, ta vrtnar je bil Rochefort, o katerem je mislil princ, da je v Bastilli. — No, kaj pa je tam gori ? vpraša človek. — Bodite tako prijazni in vrzite nazaj naše žoge, odvrno vojvoda. Vrtnar je pokimal z glavo ter začel metati čez zid žoge, ki so jih pobirali stražniki in La Ramee. Jedna žoga je padla k vojvodovim nogam, in ker je bilo očividno, da je ta namenjena njemu, jo je vtaknil v žep. Potem se je vrtnarju z znamenjem zahvalil ter se vrnil k igri. Toda danes je bil za vojvodo nesrečen dan, žoge so še nadalje zgreševale cilj, in namesto da bi bile ostale v mejah igrišča, so zletele še dve ali tri v jarek; toda ker ni bilo vrtnarja več tu, da bi jih zmetal nazaj, so bile izgubljene; nato je vojvoda priznal, da goče začeti gasiti — četudi skoraj ni bilo gašenja vredno. Ko je ploha ponehala in se je mesec prikazal izza oblakov, posijal je na možke in ženske, ki so le delavno revno oblečeni strmeli v očrnela kadeča se pogorišča. Tudi ako bi bilo sploh mogoče kaj rešiti, tega ni bilo mogoče pričakovati od domačinov, kojim je strašni pogled odvzel vsako energijo, vso moč, in da niso aa pomoč prihiteli vrli Pečani, ki so z res požrtvovalno nev-trudnostjo omejili ogenj do nekaterih poslopij, katerim je požar le slučajno prizanesel, bilo bi pogorelo vse; celo oddaljena poslopja so bila v nevarnosti, ker je pihal močan veter, katerega drugod ni bilo čutiti. Na lice mesta je okrog polnoči pribitel tudi tolminski glavar Prinzig ter obljubil pogorelcem vsako pomoč, katero bo mogel izposlovati. Prihitelo je na pomoč tudi kacih 16 tolminskih ognjegascev, toda radi oddaljenosti doPonikev so se toliko zakasnili, da jim ni bilo mogoče po volji vršiti svoje človekoljubnosti, ampak so morali omejiti svoje delovanje le na rešitev ene same hiše, ki je bila v nevarnosti popolnega uničenja. Medtem se je začelo daniti in prej lepa vasica se je začela v skupnosti kazati kot kup začr-nelih razvalin, med kadečim tramovjem so se plazile jokajoče žene, obupani možki in videti je bilo pastirja, ki je gnal pred seboj spla-Seno krnico, nevede, kam naj jo priklene. Kako je nastal ogenj, ni mogoče natančno dognati. Kakor omenjeno, je začelo goreti v hiši št. 27. Pravijo, da si je gospodinja-otročnica pripravljala običajno ,&upoB, pri tem se ji je vnelo razbeljeno olje in užgalo slamnato steno. Hiše so bile krite večinoma s slamo, stoje tesno ena poleg druge, pihal je veter, vode komaj za največjo potrebo, ljudje pri delu na polju in po oddaljenih senožetih, tako je bilo mogoče, da je požar napra\II v dveh urah gotovo nad 200.000 kron škode. Res so pogorelci večinoma zavarovani, toda le za male vsote, vsled česar je beda nepopisna, zato pa tudi upanje na izdatno pomoč od vseh strani opravičeno. Pomagajte! Opomba: V zadnjih letih se požari pri nas tako pogostoma ponavljajo, da se moramo čuditi, kako da ljudstva ne izpametuje nobena še tako bridka izkušnja. Pomislimo1 na Srpeničo, Bovec, Čepovan, Polje pri Št. Yi-škigori 1 Toda mesto da bi ljudje prišli do pametnega izpoznanja, vidimo, da je vse le pri starem. Tu delajo nove orgle, tam trosijo desettisočake za brezpotrebno višanje cerkve, na Št. Viškigori so posestniki dajali po 100 in več kron, da so nabrali lepih tisočakov za nove zopet brezpotrebne nove zvonove, a vzemi polo papirja, idi od hiše do hiše, trkaj od vrat do vrat in nabiraj prispevke za nabavo gasilne brizglje, pa stavim, če bi bil Blintverntt, vseh sedem glav, da ne dobiš vsote, ki bi bila tolika k&kor najmanji, duhovniku namenjen „ofera. Kmečke zveze — to že!— a skušaj ustanoviti gasilno društvo, zavarovalnico za živino ali kaj podobnega, si v nevarnosti, da te kot hujskača zasmehuje najmanji vaški poglavec. Vso čast sv. Flori-janu, vse priznanje lepodonečim zvonovom, ki niti z najmočnejšim glasom ne pogasijo iskrice, a upoštevajmo tudi pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Domače in razne nouice. Pomagajte Ponlkovcem! — Na drugem mestu priobčimo dopis o požaru, ki je uničil vas Ponikve. Kakor sledi iz dopisa, je zavladala tam velika revščina, katero bo mogoče le z izdatno in hitro pomočjo nekoliko omejiti. I Zato rodoljubi! Žrtvujte za svoje trpeče so- ' rojake ! Vsak naj da, kolikor more l Prispevke ' sprejema tudi naše upravništvo. j Noi deželnozborskf volilni rad Id napredni poslanci. — »Edinost* je napisala članek »Gorica" v boj z resnico", v katerem govori tudi o deželnozborskem volilnem redu ter"o naprednih poslancih. Piše: „V goriškem deželnem zboru so slovenski klerikalci poslanci glasovali za volilni načrt, liberalni pa so sicer glasovali proti, ' ali niso besedice izpregovorili proti, da-si bi j bili lahko skupni slovenski poslanci preprečili razpravo sploh že s tem, da bi se bili 1 odstraniii in provzročili nesklepčnost ' deželnega zbora pač pa so pozneje , Obojni — po toči zvonili !u , Glede na to povemo to-le: Slovenski < napredni poslanci so hoteli doseči že takoj ' ob pričetku delovanja deželnega zbora skupno nastopanje s klerikalnimi vsaj v vseh goriške Slovence splošno se tičočih vprašanjih. Ali dr. Gregorčič jih je o d b i 1 od sebe, in od takrat naprej niso mogli nikdar nastopiti v nijedni reči skupno in vspešno proti Lahom. Gregorčič je pač konferiral z Lahi v raznih rečeh; Lahi in slovenski klerikalci so se zje-dinjevali v tem in onem, ali slovenski napredni poslanci niso vedli nikdar nič. Kako so se pomenili v vseh takih slučajih Lahi in klerikalci med seboj, se je pokazalo šele ( v zbornici. j Glede deželnega volilnega reda so se istotako zmenili lepo na skrivnem Lahi in slovenski klerikalci. Napravljeno je bilo vse jako hitro; slovenska napredna poslanca (dr. Turna ni bil navzoč) nista nič vedela, kaj in kako nameravajo združeni Lahi in klerikalci. Načrta nista dobila. Dr. Treo je vstal s svojega sedeža ter šel po načrt v pisarno deželnega odbora. Potem se je tudi postavil po robu načrtu ter ga ožigosal v ostrih besedah — ali dogovorjeno je bilo med Lahi in klerikalci tako, da bi ne bil pomagal nikak odpor. Zatorej ni res, da se ni oglasil proti krivičnemu volilnemu redu nikak napredni poslanec. Da bi bili lahko skupni slovenski poslanci preprečili razpravo, to je res, ali s tem se ne more računati, ker stoji dejstvo, da so se Lahi in klerikalci že poprej lepo med seboj pomenili za sprejetje novega deželnega volilnega reda. Tudi če bi bili napredni poslanci obveščeni o nakanah klerikalcev in Lahov, bi ne bili mogli doseči ni-kakega skupnega nastopa, ker Gregorčič sploh ne konferira ž njimi, in pa saj je pribito, da je bil načrt odobren z glasovi klerikalcev v . deželnem odboru. ^ > Da je potem narodno-napredna stranka | nastopila proti krivičnemu volilnemu redu, je umevno; klerikalci pa so »zvonili po toči", • katero so sami priklicali, šele potem, ko so videli, kako ogorčenje je nastalo po deželi vsled sprejetja novega deželnega volilnega reda; igrali so pri tem grdo komedijo ter sleparili javnost. Zaplenjeno. »Prismojene^ — list za fastikrijo. — Ta farovška cunja laže, psuje, obrekuje, žali poštene ljudi v njihovi Časti, da kaj podobnega ni najti med najbolj zbesnelo žurnalistiko. — Ako pa kdo toži pred sodnijo, tedaj sploh ni mogoče dognati, kdo je odgovoren za vse lumparije v „P. L." — Na našo tožbo je urednik Bajt izpovedal, da mora orgljati in šivati, list pišejo in urejujejo drugi; kdo so ti »drugi", tega pa on ne ve\ Nikdo tega no ve! — Preostala bi samo tožba proti Bajtu zaradi ^zanemarjene doižne paznosti", česar pa nikdo ne stori, ker to ne daje nikakega zadoščenja I — Taka je farška poštenost! Mestni Inžener g. Bresadola je zapustil službo na goriškem magistratu ter odšel v Padovo, kjer je dobil tudi mestno službo. Odšel je, ker mu ni bilo več mogoče shajati z gospo-dujočo sinjorijo, ki hoče vse samo najbolje vedeti in znati, pa prevrača le kozolce in uganja neumnosti. — Gospod Bresadola je bil gotovo bolj čistokrven Italijan nego vsi mestni svetniki skupaj, ali bil je vseskozi pravičen in nepristranski mož. — Želimo mu Vse najbolje v novi službi. „Sl0Wnee" je poročal v številki od srede v dveh vrsticah o nakupu stavbišča za deželno hišo, s katerim je napravilo mesto imenitno kupčijo, a dežela je imenitno opeharjena. Značilno pa je, da nima nobene grajalne besede, saj ve, da sta sokriva pri tej kupčiji tudi slovenska deželna obbornika, ker se nista uprla Pajerju. — Tako daje »narodni" ljubljanski hinavec potuho svojim pristašem. Oni smejo izdajati ljudske koristi, kolikor jim ] i smejo prodajati slovenske interese korit ^ 1 komur hočejo. — „Slovenec«, glasilo $ ^ *? ']-ške »ljudske stranke« molči. Da le troh^' j klerikalni rog, da le vedno vlačiš no 1-1 \ .ljudstvo«, Pa bodi pri tem najnepoštlv človek, koruptna klerikalna stranka to i vedno zagovarjala, Dela pač tako, kakor -j ki imajo ljubezen do naroda in do ljudi?' j koristij le na jeziku, ne pa tudi v srcu. Stra ? J ljudskih sleparjev! ¦¦ POZI! dr. PatliCl! — Eekli ste? (ja ,,.l niste pisali znanih lumparij proti'svojem] strniču poslancu Štreklju! — Ali daste m\ kron družbi sv. C. in M., ako vam mi dok« 1 žemo, da ste res vi pisali vse tisto, kar t«*-! odločno tajite?! Junak — na dani; Krojaški poučni težij i Sežani. - rretekii pondeJjek se je otvoril v F^ini ob iq ' . predp. krojaški tečaj, ki ga je priredilo 0aktt- ništvo zavoda za pospeševanje obrti v (j0n.]i Otvoritvi so prisostvovali okrajni »!avt A. Rebek, c. kr. šolski nadzornik M. Kacv župan F. Stolfa s podžupani, občinski u^j J. Rustja, tomajski župan- A. Papis, iQ V zastopnika omenjenega oskrbništva, tajnik -' Bisiach in ravnatelj gosp. inženir 1;. "pe^s Tajnik je kot zastopnik predsednika &. E. Holzer-ja otvoril tečaj z nagovorom, v Q. terem je obžaloval, da se predsednik ni u&- gel udeležiti otvoritve, na kar se jo zahvali; okrajnemu glavarju gosp. A. Rebek-u in žujas* ( Francetu Stolfa za njiju izredno sodeloval i pri prireditvi nadaljevalnega tečaja; i>cctakc ! se je zahvalil tudi vsem drugim, ki vj ^j.;,,* 1 mogli, da se je tečaj otvoril. Omenjal je veliko važnost pouka za f,o. samezne obrti, na kar se je še spomnil delovanja, kateremu se posveča v tej zadevi ur,-: J za pospeševanje obrti pri c. kr. trgovinskem ' ministerstvu. Konečno je predstavil učencem učiteijs-strokovnjaka Matijo Kunc-a. Učitelj Kune je poudarjal važnost u^h-Ijevalaega tečaja, in ker sam krojač, jo ua... cem obširno razložil, kake koristi si» dose/^ na podlagi tega pouka. Okrajni glavar je izpodbujal nato učr-fcv, naj pridno obiskujejo tečaj. Narodna čitalnica pri Sf. Luciji naznanja.. stovanje članov slov. dež. gledališča v. Ljubljane. V nedeljo, 4. avgusta, bodo predstavljali v dvorani restavracije gospoda Mikuža veseloigro v 3 dejanjih: »Na letovišču'. CeJk: spisal Josip Štolba, poslovenil Ivan Podpornik — Režiser Anton Verovšek. Začetek predstave ob 8. uri zvečer. -Blagajna se odpre ob 7. uri. Vstopnina: Numerirani sedeži: prve Juri Yrste po 2 K, od četrte vrste naprej po 1.40 K. — Stojišča 60 vinarjev. Predprodajn M';i«*> vsak dan iz prijaznosti pri gospici Akni *c vačič, tajnici čitalnice. Po predstavi j-ro-u zabava. se sramuje tolike nerodnosti in da ne mara nadaljevati igre. La Ramče je bil kar očaran, da je tako popolno premagal ViBokorodnega princa. Princ se je vrnil v sobo ter se ulegel; odkar so mu vzeli knjige, je ležal skoro po cele dneve. La Ramše je vzel prinčevo obleko, češ, da je vsa prašna in da jo bo dal osnažiti, v resnici pa se je hotel samo prepričati, se bo li princ ganil s postelje ali ne. La Ramee je bil pač skrben človek. K sreči je imel princ še dovolj časa, da je skril Žogo pod blazino. Kakor hitro so se vrata zaprla, je vojvoda raztrgal žogo z zobmi, zakaj nikdar mu niso puščali ostrega orodja. Jedel je z noii, ki so imeli mehka srebrna rezila, ki niso mogla urezati. V žogi je našel pismo s sledečimi vrsticami: »Monseigneur, vaši prijatelji bdijo, in ura vaše rešitve se bliža: prosite pojutršnjim, da vam dajo pašteto novega peka, ki je kupil trgovino od prejšnjega, in ki ni nihče drugi nego Noirmont, vaš kuhinjski nadzornik; odprite pašteto še le tedaj, ko boste gotovo čisto sami; upam, da boste zadovoljni z njeno vsebino. »Vedno udani sluga Vaše Visokosti, v Bastilli kakor tudi drugod, »Grof Rochefort«. »P. — S. Vaša Visokost se sme zanesti na Gri-manda v vsakem oziru; zelo bistroumen dečko je, ki nam je popolnoma udan.« Vojvoda Beaufort, ki so mu bili zopet dali peč, odkar je opustil slikarstvo, je sežgal pismo, kakor je bil storil tudi z onim od gospe Montbazon, toda s tem razločkom, da je občutil takrat večje obžalovanje; hotel jo tudi žogo sežgati, toda domislil se je, da jo utegne rabiti, kadar bo hotel odgovoriti Rochefortu. Njegova straža je bila zares dobra, zakaj že pri tem neznatnem šumu, ki ga je bil provzročil, je vstopil takoj La Ramče. — Ali česa potrebujete, Monseigneur ? je vprašal. — Mraz je bilo, odvrne vojvoda, in prižgal sem ogenj, da bi se malo ogrel. Saj veste, dragi moj, da so sobe vincenskega stolpa na glasu vsled svoje mrz-lote. Led bi lahko shranjevali v njih, in salpetra je polno notri. One, v katerih so umrli Puvlaurens, maršal Ornano in moj stric, veliki svetnik, so bile znane, kot je rekla gospa Rambouillet, vsled velike množine arzenlka, ki se je nahajal v njih. In vojvoda je zopet legel ter skril žogo pod blazino, La Ramee se je nasmehnil. Bil je pravzaprav dober človek, ki je imel zelo rad svojega slavnega jetnika in ki bi bil ves obupan, ko bi se temu pripetila kaka nezgoda. No, in nezgode, ki so po vrsti doletele one tri osebe, ki jih je bil imenoval vojvoda, se niso dale tajiti. — Monseigneur, jo dejal, ne smete se udajati takim mislim. Te misli more* Človeka, ne pa salpeter. — E, dragi moj, pravi vojvoda, vi lahko govorite ; ko bi mogel hoditi jest paštete in pit burgundca k nasledniku očeta Marteau, kot hodite vi, bi me to seveda razvedrilo. — Res pa jtf, Monseigneur, pravi La Ramče, da so te paštete famozne in da je to vino neprecenljivo. — Kratko malo, nadaljuje vojvoda, njegova klet in njegova kuhinja sta nekoliko boljki nego Cha-vigny-jevf. — I, no, Monseigneur, pravi La Ramee, ki ni videl pasti, kdo vam brani, da poskusite te dobrote? Sicer pa sem mu obljubil vašo praliso. — Prav imaš, pravi vojvoda ; če žo liKnv.m zi vedno ostati tu, kakor mi je dal gosp. Mazariu dobrotno umeti, potem si moram ustvariti za stare dr. neko zabavo, postati moram požrešen. — Monseigneur, pravi La Ramče, čuj to dober svet glede požrešnosti: ne čakajte za to, da bosto $w- —- Dobro, pravi vojvoda sam pri sebi, vs.ik človek mora dobiti od božanstva, da pogubi svojo dužc in svoje telo, vsaj jednega izmed sedmerih : s katero bi tepel tpredojake. Njegova »Gorica« je bila tako "Janina, da Je taJila »SoCina" odkritja ter sedala, da se je Gregorčič potegoval za Sedejtt' "" No> mi sm0 BQSve6ene_lažnjivce \0 korenito lopnili po brezBo^nlh ČeipJ&ifi, u so k»r umolknili. Povedali smo, da se je il Gregorčič obrnil za pomoč celo do istega Jjapj,a; proti kateremu je ruval. Mons. r.app naj bi bil Gregorčiču izposioval, da 'j pjjgel vsaj v t er n o ; ako bi ne -bii-škoi ',. ^rat, bi postal pa o prvi naslednji priliki. Ker je Gregorčiču izpodletelo, je začel ¦* bolj zvesto služiti za škofovsko mitro. Raz-J?;e]il je vlado z — novim deželno-»borskim volilnim redom. VS8B¦-¦2l-p jlade In LabOV Je VStreftL Vladi je vstregel, .-, je volilni red skrpucan v okvirju njenih ^tev glede pete kur i je, da volilna pra-ria w splošna in enaka, — Lahom pa je ^ctovil nadvlado in veČino še bolj zagotov-;-*) nogo jo imajo po starem volilnem redu. Vlada se v predlogu za potrjenje skli-,;;e naravnost na Gregorčiča, češ, da je odo-;.-;! načrt v deželnem odboru in zboru, — in &L: o» Je voditelj vladajoče stranke. Rojaki! Potem, ko je ta nesrečni Človek ciipravil nad goriške Slovence toliko nesrečo, i zaradi lepšega tudi -— protestoval proti rcsrditu. Med volilno agitacijo je trdil, da vjtlni rpd itak ne bo potrjen! — Nasproti j>ji j.a ni storil niti koraka! Na Dunaju so 3 hoteli slovenski poslanci pridobiti, da bi ž :ixj .solidarno nastopil proti potrditvi volil-:,-.'« reda, — toda ni hotel. Vlada je zadovoljna, da je tako lahko ••.»vila pod streho sebi ljub volilni red. Tako lahkojej ni ftlo še nikjer in .*j-¦ ne pojde! Zato pa se Gregorčiču i; blišči initra prav od blizu. Da mu je le :;r<)ii ne zbije doli z gregne glave! Družbe sv. Cirili In Metoda nrvomestništvn • si so imel namen odreči že takrat, ko sem &nitivno izstopil iz gimnazijske službe. A ¦:tonili so me prijatelji in sosebno še najgo-,vr.eje delalko na njenem poprišču: naše ča->'li?. drane. Dne 20. marcija t. 1. sem se pa v vod-tf«a seji odpovedal. Ker se mi zdi posel mojega naslednika ;i • važnosti, vsojam si, oprt na izkušnje svo-I;P vet nego 201etnega prvomestovanja, t. j. (.i prvega družbinega začetka — priporočati :i f-rvoiuestnika gosp. vladnega ter šolskega letnika, dr. F r a n j a D e t e 1 a. Njegov sloves v slovenskem narodu je [ffieniben. Priznan pisatelj, izgleden šolnik b voSf uradnik je v stanu do sijajnega pro-*ši& iknesti to družbo, ki naj jo čuvajo Slo-'*r.;i kakor punčko svojega očesa. (V omenjam Še, da moj t priporočenec *i'isr n\ bil zapleten v kak političen boj, po- ¦ :*iai >om vse. — „Družba sv. Cirila in Me- ' '-'V i-i poznala namreč do sedaj in ne sme pcasi od slej nikake strankarije — ona mora -vati na stalu nerazdeljenega naroda. Na ' "srcfik-m. 30. julija 1907. Tomo Zupan. »Primorski list** ii Šlnkslj. — Dasi je bila ".*?. zadeva našega poslanca Štreklja in njenega \ stopa v gosposko zbornico do cela :* pcjasnena v sSoči*, dasi je poslanec sam ^ prave strani osvetlil celo resnicoljubje kle-nkalaih listov počenši s nSlovencemK in *'-cčav.«i s „ Primorskim listom", se drzne ven-Jr Se današnji nPrim. list" smešiti našega •NsIanMi. Za tako početje iščemo zaman pra-ve*& izraza. Prepuščamo ljudstvu, naj sodi te -»Gflonne Kristove Bnamestnike". Štrekelj ¦;sl ta se izgubil v gosposko zbornico, smešno; ¦»nko pa trdimo z vso pravico, da je ravno * slovenskem klubu" mnogo poslancev, ki s,> se po neumnosti našega ljudstva izgubili v & °s 1 a n s k o zbornico. Gostinčarji, Demšarji, L so korifeje, to so politiki in znanstveniki, &I gotovo razširijo slavo slovenskega naroda ** vsem svetu. Le bojimo, se da bo ta slava postna! Klerikalci, pustite naše poslance na 'm In oglejte si raje svoje — junake 1 •r talita med »Sočo« in klerikalnimi listi. - Na rQgem niestu smo povedali, da pri „Prismo-.. »ca« n} yIo m0g0Ce ^0&i&iif ^0 je 0(jg0. m? Za lun,Parye> ki jih je natovoril na nag p Kako vse drugače je pri „Soči". —Dr. ^JJ16* toži „Sočott. Urednik je izjavil J: »To sem pisal jaz in zato odgovarjam!" — No, Pavlica mu ni hotel verjeti, zato je šel slepomišit celo k izvedencem v Trst, ki naj bi ugodil njegovi srčni želji, da je pisal — Gabrščekl V Brezigarjevi tožbi iz Pevme je urednik izjavil, da prevzema odgovornost in — dokaže resnico tega, kar je pisali —¦ Tu možtvo, tam zahrbtnost in zvitarija! Zaplenjeno. | Razpis štipendije* n učence c. kr. više šole za i flnarstro In sadjarstvo v Klosterneuburgu, - Početkom šolskega leta 1907.—08. se oddajo na c. kr. I višji šoli za vinarstvo in sadjarstvo v Kloster-i neutrargu tri štipendiji c. kr. ministerstva za I poljedelstvo v letnem znesku po 500 kron. j Prosilci naj pošljejo svoje prošnje ravnatelj« j stvu omenjene šole do 20. septembra 1907. \ Kdor hoče biti vsprejet v prvi razred kakor \ redni učenec, mora dokazati, da je z dobrim j vspehom dovršil IV, razred gimnazije ali realke oziroma meščansko šolo; da je 10 let star, oziroma, da jo v IG, letu; prosilec mora i imeti dovoljenje očetovo oziroma varuhovo, ki I se obvezuje tudi glede stroškov prehranitve ; za čus študij ter stroškov pouka; nadalje morajo prosilci napraviti vsprejemni izpit, ter v toliko poznati nemški jezik v besedi in pismu, v kolikor je potrebno, da zamorejo slediti pouku. — Vsprejemni izpiti za šolsko leto 1907.—08. se bodo vršili od 12. do 14. sept. t. I. Razpis natečaja. — Razpisuje se s tem natečaj za štipendij y letnem znesku 540 kron ustanove kanonika Franca Uzmana, kateri je podeliti s prvim poluietjem šolskega leta 1907/1908. Do užitka tega štipendija so poklicani 1. potomci soroduikov ustanovitelja in sicer kakor moških, kakor ženskih kolen; 2. dijaki iz občine Tomaj; 3. dijaki iz občine Lanišče (Buzet) in 4. iz okolice Tržaške. Uživanje štipendija traja za dobo naukov na kakšni srednji in taisti enaki drugačni šoli, kakor tudi na kakem višjem učnem zavodu. Natečajne prošnje morajo se predložiti c. kr. namestništvu do 15. septembra 1907. Taistim je dodati: 1. rojstni list, 2. dokaz sorodstva z ustanoviteljem, eventualno 3. dokaz občinske pristojnosti, 4. spričevalo o cepljenju koz, 5. ubožni list in konečno (>. spričevala zadnjih dveh poluletji. Opaža se, da pristoji sedaj pravica po-delenja Štipendija Jakobu Čefuta v Šepulju, da je podelitev štipendija odvisna od odobre-nja c. kr. namestništva. Slovenski Igralci iz Ljubljane i Ajdovščini. — V ponedeljek 5. avgusta t. 1. nastopijo slovenski igralci iz Ljubljane v Ajdovščini. Gostovanje naznanja društvo nEdinostu. Predstava se bo vršila v dvorani gospoda Fr. Bra-tine. Predstavljali bodo veseloigro „Na letovišču", kakor v nedeljo pri Sv. Luciji. Začetek predstave, vstopnina je kakw v naznanilu predstave pri Sv. Luciji, Predprodaja sedežev je vsak dan iz prijaznosti pri gospodu Stekarju v Ajdovščini. »Prostovoljno gasilno društvo" v Kobaridu vabi na veselico v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. na dvorišču gostilne »pri Špehonju". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 2 E. Preplačila se radovoljno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V slučaju slabega vremena, se preloži veselico na prihodnjo nedeljo. Pevsko In bralno društvo »Ura« v Komnu priredi v nedeljo dne 11. avgusta 1907. javno tombolo z dvema dobitkoma: činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 vin. Tombola se vrši na javnem trgu ter prične ob 4. uri pop. Pred tombolo in po tomboli bode javni ples. Vsak komad stane 20 vin. Svira vojaška godba iz Gorice. Čisti prebitek tombole se daruje domačim ubožcem. Odbor. Katoliški plagljatorji. - V Ameriki izhaja sila pobožen slovenski list, ki se imenuje »Nova Domovina". Ustanovili aa.^a slovanski duhovniki, da bi jim pomagal držati v temi one Slovence, ki pridejo v svobodno Ameriko. Kljub vsej pobožnosti pa se »N. D.tt čisto nič ne boji literarne tatvine, radi katere bi sedeli njeni uredniki, ako bi list izhajal v Evropi, lepo v luknji, ki pa je, kakor se zdi, v »svobodni" Ameriki dovoljena. Ta list prinaša namreč ravno sedaj prevod Sienkieviczevega romana „Quo vadiš", ki je izhajal svoječasno v „Soči" in je bil potem izdan v postni knjigi: Pa ne morda, da so ga vnovič postavili, kar bi jim bilo event. dovoljeno — po-natiskujejo kar doslovno —naš prevod, ki nam ga je oskrbel g. Miklavec-Podravski. - Tako početje se imenuje pri nas v Evropi »literarna tatvina". Toda list je katoliški in prevaja v svojih predalih katoliško vero, .^ato pridejo njegovi uredniki gorki v nebesa kljub temu, da so literarni tatovi. LokaVŠM fintje prirede javni ples na dvorišču gosp. Frana Rebek dne 4. avgusta. Išče se stanovanje s brano. — Neki gospod bi rad dal svojega sina na stanovanje in hrano h kakemu g. profesorju gimnazije ali pripravnice oziroma učitelju. Ponudbe je pošiljati na upravništvo »Soče" pod imenom »Dijak". Naznanilo. — Opozarjamo si. županstva in gg. privatnike, da smo založili na novo potrebne tiskovine za brezobrestna posojila. Svetovati je, naj naroči vsako županstvo po več iztisov skupaj, ker se s tem prihrani mnogo poštnih stroškov. »Goriška Tiskarna" A. Oabršfek. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Vodne moči Soče. — O izrabi vodnih močij Soče smo že govorili. — Družba »Officino elettriche delllsonzo" v Trstu hoče izkoristiti vodne moči Soče med Srpenico in Kobaridom za elektro - kemične-kovinoznanske namene v tolminskem okraju. V to svrho se namerava zidati v Soči med občinama Srpenica in Čez-soča na levem in desnem bregu reke do 4 in pol m visoko zajezje, ki bo deloma premakljivo, in od katerega bo vodil na desnem bregu Soče 8050 m dolg prometen vodotok deloma v predoru do električne centrale vka-tastralni občini Trnovo nad Kobaridom. Centrala bo obstajala iz 6 turbin a 3000 H. P. Dalje namerava c. kr. železniško ministerstvo v dosego električne trakcije za črte c. kr. držav* ni železnic zidati blizu iztoka Koritnice v Soč^ med katastralnima občinama Koritnica (desni breg) in Cezsoča (levi breg) 3.70 m visoko zajezje, obstoječe iz petih premakljivih zatvornic, od katerega bo vodil na levem bregu Soče približno 7400 m dolg prometni vodotok, deloma v predoru skozi Polovnik do električne centrale, sestoječe iz štirih turbin po 5775 H. P. Ta električna centrala bo stala tudi na parcelah katastralne občine Trnovo, med Kobaridom in Trnovem pod imenovanim Starim gradom. Komisijonalni ogled bpdne4. septembra t. 1. Načrti bodo od 1. — 31. avgusta razpoloženi na ogled na c. k. okr. glavarstvu v Tolminu. Proti načrtom se zamore vsakdo pritožiti v tem, roku ako bi. mu kaj ne ugajalo, ali pa.zadnji dan na ogledu. Omejitve v prometu civilnega blaga, za časa vojaških vaj v septembru'1907. na Koroškem. — Zaradi obsežnih transportov vojaStva povodom meseca septembra t. 1. na Koroškem vršečih se T0jaškihvajr je potrebno, da se na progah c. kr. ravnateljstev drž. železnic v Beljaku in Trstu ia c. kr. priv. družbe južne železnice blagovni promet za kratko dobo omeji in da se pravilniškim dobavnim rokom določi začasno podaljšanje, Obsef? in podrobnosti teh omejitev razvidni so iz razglasov, ki se razobesijo v blagovnih skladiščih in spravništvih postaj. Razgled po sueto, Kvotoa določena. - Uradni list prijavlja cesarjev odlok, s katerim se določa kvota do konca 1. 1907. — Kvota ostane ista, kakor dosedaj. Kakor znano našim čitateljem sta se bili sešli avstrijska in ogrska kvotna deputa-cija, ki pa se nista mogli zjediniti in sta se razšli, ne da bi dosegli kak vspeh. Zato je cesar določil kvoto sam. Gospod Ivan Hribar, ki je bil zopet potrjen od cesarja kot ljubljanski župan, bo zaprisežen dne 3. avgusta. Na predvečer mu napravijo narodna društva ljubljanska bakljado in sere-nado. Po pripravah soditi, izpede ta slavuost lepo in pokaže, da Ljubljana upošteva velike zasluge, katere si je stekel za njen procvit župan Hribar. Izseljevanje Iz Ogrske, — izseljevanje iz Ogrske zavzemlje ogromne dimenzije. Iz južnoogrskih županij Temes, Toronjol in Kraso-Szoreny se je leta 1900. izselilo 25.000 ljudi. Od izseljencev se jih je 80 odstotkov obrnilo v Ameriko, ostali del v Nemčijo, Srbijo in Romunijo. V merodajnih krogih je provzročilo veliko konsternacijo, da se je ravno iz teh plodnih krajev izselilo toliko ljudi. . Cesa vsega ne dožene statistika ? — V Japonski je neki človek, ki ima najbrže mnogo prostega časa, dognal na podlagi statistike, da pride na Japonskem, katero šteje 44,710.000 prebivalcev, na vsakih 376.666 ljudij en vulkan hi na vsakih ^942 prebivalcev pa po en potres na leto. Statistik nam pa noče poročati, so li Japonci s tem zadovoljni ali ne, kajti po tej statistiki bi moral živeti Japonec skoraj 9000 let, ako se bi hotel ponašati, da je bil eu potres samo zanj. I z k az dohodkou in troškou občine Grafiouo. skupna obe. davčne občine ¦ Koncem "l "l - ---- —___ leta : Grahovo Grahovo Kneza Obloke N. Rut Podbrdo Stržišče K j v K v 45 K ; v _____ K | v K | v K | v dohodki . 4331! 46 2013 2:31 90 167ll'l _18_j 93 2312 65 1586169 1902 stroški . 4321 i 46 1645 73 38'J4 93 903; 11 1848! 18 1743! 37 1121 08 gotovina . dolg . . __ 1 3H7, 72 __ i ~_ 768 HO 331-1 - 569j 28 462 61 183* 80 ] ___L 1273-03 ___L_ ¦ i t j dohodki . 5953 19 2911190 1670 13 1824:77 929) 01 53571 05 1016 04 1903 stroški . 5953 19 1624 65 3661 i 43 1241 i 56 100 i 58 2315'40 1451 09 gotovina . dolg . . _ ;_ 1287}36 __ |_ 583 21 _ - 3041j 63 _ — 4(94 17 i _ r 1991 30 — •~ 73 57 -.|- 435 05 dohodki . 11833 20 i 8-211 \ 09 5783'01 5126 25 20651 26 ! 12752| 5H 2354 82 1904 stroški . 11833 2« 3853 45 7879, 27 2461 n 2406 23 7241 5S 2604 61 gotovina . __ j — -1357} 64 — — 2665 01 — — 5511 00 — — dolg , . 1966; 22 ~h 20'J8| 26 _____L_ -- ~ 340 97 _ ~ 249 99 dohodki . 9510! 92 11188| 20 4022, 29 7270 46 1754 77 13023;55 197o' 14 1905 stroški . 9510 92 3403 38 6101 85 2581! 10 2158 70 9960' 10 1832 16 gotovina . dolg . . _ _ 7784 82 — — 4689J36 __ _ 3' 65j 45 137 98 1140 " — __ 2081 56 _ "~ 453 93 i _ _ dohodki . 7417 48 11835 17 2851 47 6804 73 1759 71 . i 8618, 55 1747 32 1906 stroški 7417 48 5159 46 5589 67 1257 56 1872 92 4241 13 1871 97 gotovina . dolg . . _ 6675 71 _ _ 5547 56 _^ — 4377 42 __ —, 3054 06 — 2738 20 —. — 113 21 —. 124 65 Ž upanst 00 Grahovo. Tajnik:, Župan: An ton Ma uri. J ož ef C 3fo lob. Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pn Batjelu v Gorici, Via Duaitm itev. 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. mehanična delaunka INAUlHpl GOBICA - za vojašnico - GOllCA ¦ :::: Telefon Št. 71 ===== Koncesijonirana instalaterja za pitoove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visofeino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihutte", St Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t.' j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in instalacijske priprave za modne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-eenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje iu za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. -~ Načrti, proračuni brezplačno. Odvetnik Dr. IVAN VINOI se je preselil s svojo odvetniško pisarno v" f eloV5ko-obrtqa zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Nafielstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1995. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine %]»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po ill%%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. OeleS so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno Škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZOBNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber krasnih lišpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toiletna mila, dišave, lau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Gla