PRED KONGRESOM ZKS V boju za socialistično miselnost Iz poročila sekretarja OO ZK poslovne enote Ljubljana »a letni konferenci Oglejmo si tucli delo osnovne organizacije kot tudi njenih članov. Lahko bi rekli, da se je dostikrat dogodilo, da smo imeli sestanek zaradi sestanka, kljub temu, da je bilo dovolj perečih vprašanj, ki bi jih kot organizacija Z K morala obravnavati. Če trdimo, da komunisti moramo biti nosilci naprednih idej in precejkrat je bilo že postavljeno in sprejeto načelo, naj bi bili komunisti nosilci idej naprednega razvoja o političnem in gospodarskem smislu. Ta princip'o naši organizaciji v celoti še ni uresničen, saj se opaža pri članih Z K še zmeraj pasiven odnos do političnega dela. pomanjkanje revolucionarne moči ter borbenosti. Čuti se pomanjkljiva ideološka izobrazba, za kar nosimo krivdo sami. Komunisti o naši organizaciji bi se morali bolj poglobiti v posamezne probleme. Vsako načeto akcijo je Potrebno speljati do konca, če hočemo pobrati sadove našega intenzivnega dela. Pogumno lahko rečemo, da tega o celoti ni bilo. Morali bi čimbolj zaostriti in uskladiti dejavnost in vrednost komunistov, da številčnost organizacije ne pomeni dosti, če aktivnosti komunistov ni. Pasivnost, kakršna se je pokazala letošnje leto. je bila prvi korak k Polit čnim neuspehom. Čeprav se zavedamo, da težnje k skupni akciji ne dajejo takojšnjih rezultatov, je pa potrebno, da se vsaj dogovorimo za skupna stališča in uskladimo interese ter mišljenja. Naš kolektiv šteje %4? ljudi, od tega je le 42 organiziranih o 7,K. Besedo o organiziranih naglašam zato. ker je med nami precej tudi starejših gradisovceo, ki se aktivno udejstvujejo, potemtakem delujejo kot komunisti, vendar s to razliko, da nimajo partijske izkaznice. Kje so vzroki za tako majhen odstotek našega kolektiva, včlanjenega v 7,oe-zo komunistov, je že bilo dostikrat govorjeno, a prav malo storjeno. Komunisti smo dostikrat predvesm zaprti sami vase in niti sami sebi ne zaupamo. Prav tako je tudi z mladino. ki je ne znamo o delo doDolj Pritegniti, puščamo jo vnemar, največkrat pa mečemo ose v en koš, obupavamo in majemo z glaDami, če se kdo izmed njih pregreši. Veliko premalo je tistega drobnega dela z ljudmi, ki je bil odlika predvojnih komunistov, ki so se zavedali, da so komunisti na vsakem ko-Nadaljevanje na 2. strani Sprejet je nov pravilnik o delitvi osebnih dohodlčov v podjetju Delavski svet podjetja je na svoji redni seji dne 30. decembra 1964 sprejel po večmesečni obravnavi osnutka med kolektivom pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja »Gradis«. Ta pravilnik velja od 1. januarja 1965 dalje. V našem »Vestniku« smo pisali o vsebini novega pravilnika še takrat, ko so razpravljali o osnutku v kolektivih enot. Osnovno, kar zasleduje novi pravilnik, je uveljavljanje že v statutu določenega načela delitve po delu, S shemo delovnih mest, katera je sestavni del pravilnika, so postavljene zahteve za posamezno delovno mesto, ki ga oseba zaseda in s tem določeno tudi število Na osnutek, ki ga je sestavila komisija delavskega sveta, so kolektivi v enotah po raznravi dali svoje predloge in dopolnitve. Lahko ugotavljamo, da so bile razprave zelo aktivne in so delavci sprejeli tak način delitve osebnih dohod- kov, kot ga predvideva novi pravilnik, tako da je bila potrditev s strani delavskega sveta podjetja dejanski odraz želje delovnega kolektiva, da si uredi kolikor mogoče dober način delitve sredstev za svojo osebno potrošnjo. osnovnih točk, s katerimi je posameznik udeležen pri celotni delitvi doseženih sredstev za osebne dohodke. Višina osebnih dohodkov, ki jih prejemajo zaposleni, pa je povsem odvisna od doseženega učinka pri d^ju, ekonomskega uspeha enote, v kateri oseba dela, in dalje še od uspeha, ki je dosežen v celotnem podjetju. »Ja, tovariš šef, ali imate gripo?« »Ne, dobil sem samo vročino, ko sem hotel uskladiti naših 99 kvalifikacij po novem pravilniku.« Predpisi v enotah Pravilnik predpisuje, da je treba v vseh enotah sestaviti interne predpise o nagrajevanju po učinku dela in z njimi določiti vse v okviru osnov v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, način merjenja učinka posameznika ali skupine. Tam, kjer se delo meri po skupinskem učinku, se sme uporabljati faktorje intenzitete. To je poviševanje ali zviševanje osnove, s katero je posameznik udeležen v skupnih sredstvih za osebne dohodke, ki so bili ugotovljeni po obračunu del določene skupine, ki je dela izvajala (skupinski akord). V pravilniku so določeni razni kriteriji za ocenitev posameznika, ki je delal po skupinskem akordu. To ocenitev opravljajo sveti obračunskih enot. S tem bo mogoče izvesti diferenciacijo med posameznimi udeleženci v skupinskem akordu, da se ugotovi individualno, koliko je kdo prispeval pri skupno opravljenem delu, ker sicer ni mogoče že po naprej določenih normativih za Nadaljevanje na 2. strani Ob jubileju poMčnika glavnega direktorja ■ e v s g v • v ing. Jože Uršiča Dne 26. februarja bo praznoval visok jubilej — 50-letnico rojstva — pomočnik glavnega direktorja ing. Jože Uršič. Kot vztrajnega in neutrudnega borca za družbeno-politični in gospodarski napredek ga najdemo že leta 1941 v narodnoosvobodilnem gibanju, kjer je ves čas delal na raznih ilegalnih funkcijah. Pozneje se je vključil v partizane, kjer je bil prav tako na odgovornih mestih ter tam dosegel čin majorja jugoslovanske armije. Po osvoboditvi je bil nekaj časa tudi direktor »Gradisa«, potem je moral po službeni dolžnosti v Bnagrad. ■„ Po ponovni vključitvi v podjetje je zopet z vsemi silami delal in še dela za procvit podjetja. Ing. Uršič je iniciator vrste gospodarskih in družbeno-političnih akcij v podjetju, skratka človek, ki nikoli ne miruje. S svojim bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami zna vedno najti pravo pot. Skrbi za razvoj podjetja, posebno pa na področju pridobivanja raznih novitet v podjetju. Odlika 'e ga tudi vsestranska poštenost in velika vztrajnost. Je dober tovariš in neizprosen borec proti vsem nepravilnostim. Zna pohvaliti pa tudi grajati, če je potrebno, skratka je skrben »ata« številni Gradisovi družini, glavnemu direktorju pa dober in zanesljiv pomočnik. Ob njegovem jubileju mu vsi člani kolektiva želimo, da bi še vrsto let uspešno deloval med nami. Intenzivnost gospodarjenja je že naglašena tudi v našem statutu Kaj nam nalaga resolucija republiške skupščine o razvoju gradbeništva Skupščina SR Slovenije je na svoji seji dne 29. oktobra 1964 obravnavala osnovna vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem gradbeništva ter je v težnji, da določi splošna načela, cilje in smer politike na tem področju, sprejela resolucijo o razvoju gradbeništva v SR Sloveniji v prihodnjem obdobju. Kaj resolucija V prvem delu ugotavlja resolucija, da imajo gradnje izredno pomemben delež pri skladnosti družbenoekonomskega razvoja. Ta skladnost je v prihodnjem obdobju odvisna od učinkovitosti investicijske potrošnje. Dalje naglasa, da v gradbeništvu ni bilo dosežene spremembe v načinu graditve, kar negativno deluje na razvoj industrije proizvodov za potrebe sodobnega načina graditve in na učinkovitost in cenenost gradenj. Gradbena podjetja se v preteklem obdobju zaradi nizke akumula-tivnosti niso mogla modernizirati in tehnično opremljati. V takih pogojih tudi niso mogle biti ustvarjene tiste osnove, ki bi gradbena pod- Za novo leto so našim delavkam in delavcem čestitali tudi pionirji. jetja silile k sodobnemu načinu, večji hitrosti in cenenosti gradnje. Kljub temu, da so bile objektivne težave, pa so podjetja premalo skrbela za nabavo mehanizacije, izkoriščala pa so ugodnosti tržnih pogojev in dvigala cene. Ko nadalje ugotavlja resolucija vzroke neugodnih razmer investicijske potrošnje, daje smernice za razvoj intenzivnejšega gospodarjenja in ugotavlja nujno potrebo, da gradbena podjetja dosežejo ustrezno povečanje kapacitet, zlasti z boljšo organizacijo dela in hitrejšim uvajanjem mehanizacije v gradbene procese. Pospešiti je potrebno uvajanje specializacije in visoko razvite tehnične kooperacije, zasnovane na skupnih proizvodnih interesih. Izpopolniti je potrebno sistem notranje delitve dohodka tako, da bo v na j večji meri stimuliral intenzivnost in racionalnost proizvodnje. Tako ugotavlja resolucija o razvoju gradbeništva v Sloveniji. Ugo- tovimo sedaj, kako je glede nakazanih pomanjkljivosti pri nas, m kaj smo že ukrenili v smislu smernic resolucije! Kaj od tega je v našem statutu Intenzivnost gospodarjenja je v osnovi naglašena v našem statutu. S sprejetjem statuta je naš delovni kolektiv prevzel obveznost, da bo pri upravljanju podjetja stremel za tem, da se v proces proizvodnje vedno bolj uvaja mehanizacija in vpeljuje specializacija. Organi upravljanja imajo po našem statutu nalogo, da pri izvajanju poslovne politike podjetja skladno tem smernicam ra zpo rej lijejo dosežena sredstva v investicije za nabavo nove mehanizacije in da obenem vodijo ustrezno perspektivno kadrovsko politiko za zagotovitev potrebnih strokovnih kadrov, da nenehno izpopolnjujejo notranjo organizacijo zahtevam, ki se pojavljajo, ter da uvedejo takšen sistem notranje delitve dohodka, ki bo stimuliral slehernega člana kolektiva po njegovi storilnosti in zagotovil sredstva za družbeni standard delovnega človeka. Statut poudarja nujen razvoj specializacije na vseli področjih dela in pa doseganje večje hitrosti pri delu in njegovo kvalitetnejšo izvedbo. Nadaljevanje na 2. strani ■ KO LJUBLJANA - Delavski svet kovinskih obratov v Ljubljani je ugotovil, da število nezgod pri delu niti ne raste niti ne pada. Ugotovljeno je bilo, da je vzrok skoraj za vse nezgode tudi subjektivnega značaja, le v kleparski delavnici je opazi-ti, da nastajajo poškodbe za-to, ker ne upoštevajo higiensko tehničnih predpisov, ker člani ne marajo nositi zaščitnih rokavic. Zaradi tega je Hi občutno več bolezenskih izo-Stankov. Tu bo treba odločno ukrepati, da se bo stalež ne-zmožnih za delo zmanjšal na čim manjšo mero. ■ SPO LJUBLJANA — Svet samostojne obračunske enote strojno-prometnega obrata je sklenil, da naj se za vsakih deset minut zamude pri prihodu na delo odbije ena ura delovnega časa od delovnega zaslužka. Ta strogi ukrep bo verjetno primoral zamudnike, da bodo v prihodnje prihajali točneje na delo. ■ LJUBLJANA — Upravni odbor poslovne enote Ljubljana je odobril ponesrečenemu delavcu Dragu Kresiču pomoč v znesku milijon dinarjev za nakup stanovanjske hiše. Upravni odbor centra za izobraževanje pa mu nudi možnost, da opravi izpit za telefonista. m m s m ■ ® RAVNE — Tu so razpravljali o zimskem dopustu. Predpogoj zn tak dopust je, da nastopi mraz in da ni ustreznih del. Ker pa je letos izredno mila zima, poleg tega imajo še objekte, v katerih lahko delajo vso zimo, je upravni odbor sklenil, da se odobri delavcem, ki res želijo na zimski dopust za več kot en mesec, neplačan dopust pod pogojem, da izrabijo polovico svojega rednega dopusta. K MARIBOR - Upravni odbor je razpravljal o delovni sili in o stanju del. Sklenil je, da se tistim članom kolektiva, ki ne dosegajo zadovoljivega efekta, razveljavi delovno razmerje. Upravno vodstvo naj do prihodnje seje pripravi plan delovne sile, upoštevajoč zimsko sezono. ® CELJE — Tudi tu je delavski svet obravnaval stanje delovne sile v zvezi z restrik-cijsklmi ukrepi in predvidenim planom za leto 1965 ter sklenil, da bodo zadržali delavce, ki so dlje časa pri podjetju. V zvezi s tem so tudi sklenili, da se v načelu prepovedo vse nadure, le v izredno nujnih primerih jih sme odobriti šef, o tem pa mora poročati upravnemu odboru. ® TUDI LETOS - bodo člani našega kolektiva cepljeni proti gripi, saj se je pokazalo, da je bilo mnogo manj obolenj, če so bili prej cepljeni. B CELJE — Upravni odbor predlaga delavskemu svetu podjetja, naj bi na centrali podjetja koordinirali prevzeta dela posameznih poslovnih enot ter s te.m pregledom razporejali prevzeta dela, da ne bi imele nekatere poslovne enote dela preveč, druge pa premalo. m = Skupina udeležencev drugega dela seminarja za člane delavskih svetov na Pohorju. NADALJEVANJA S PRVE STRANI Intenzivnost gospodarjenja Da bo dosežen napredek v tej smeri, je potrebno v podjetju razvijati znanstveno raziskovalno delo v sodelovanju z drugimi organizacijami in ustanovami. Za uvajanje novih metod dela naj se uporabijo znanstvena dognanja in izkušnje tako doma kakor tudi v tujini. Pri izvajanju pravic in dolžnosti samoupravljanja imajo organi upravljanja podjetja po našem statutu dolžnost, da sprejemajo takšne odločitve, s katerimi bodo prispevali k izboljšanju organizacije dela in da bodo zagotovljeni strokovni kadri ter da ukrenejo vse potrebno za strokovno izpopolnjevanje v samem podjetju pri uvajanju novih metod dela. Glede notranje delitve ustvarjenega dohodka posebej določa statut, da morajo organi upravljanja to delitev usmerjati s pravilniki in drugimi samoupravnimi akti tako, da bodo zagotovljena sredstva za mehanizacijo in da bodo v pravem razmerju zagotovljena sredstva za osebno potrošnjo članov kolektiva in za dvig družbenega standarda vseh zaposlenih. Delitev osebnih dohodkov naj bo povsem na osnovi doseženega učinka pri delu, njihova višina odvisna od poslovnega rezultata enote, kjer posamezni član kolektiva dela ter v odvisnosti od doseženih rezultatov podjetja kot celote. Tako določa statut našega podjetja. ki daje osnovne smernice za skladno in smotrno gospodarjenje. In kaj smo že storili Pri izpolnjevanju navedenih načel so organi upravljanja že sprejeli pomembne odločitve, ki vplivajo na boljše, oziroma se bodo v prihodnjem obdobju učinkovito odražale v poslovanju. Kot kažejo analize poslovanja podjetja, se stalno slabšajo fizične zmogljivosti delovnih priprav (strojev. orodje, prevozna sredstva). Da bi izboljšali to stanje, je bil sprejet program v višini ene milijarde za obnovitev dotrajanih delovnih priprav. Ta program, v katerem je polovico vloženih lastnih sredstev', za ostalo pa najet kredit pri banki, se že izpolnjuje in bo s tem povečana zmogljivost naše mehanizacije. Za zagotovitev potrebnih strokovnih kadrov so organi upravljanja sprejeli letni program skladno z dolgoročnimi načrti izpopolnitve kadrov in zagotovili za ta sredstva v letnem gospodarskem načrtu. Izpopolnjevanje kadrov je v smeri specializacije in uvajanja novih metod dela. Predvidena so bila dalje tudi sredstva za študijsko razvojno delo v podjetju in sprejeti ukrepi za izboljšanje organizacije poslovanja in proizvodnje za dosego čimvečje produktivnosti dela. Izpopolnjuje se način delitve osebnih dohodkov po delu in uspehu poslovanja in so v tej zvezi bili sprejeti pravilniki, ki določajo razne kriterije za merienje uspeha dela posameznikov, vse v smeri učinkovitejšega stimuliranja prizadevanja članov kolektiva. V primerjavi z lanskim letom je porasla produktivnost dela. čeprav še nc zadovoliivo. Delež efektivnih ur. opravlienih v proizvodnji, je tudi nekoliko večji, kot pa je bil namreč lansko leto, izplačila osebnih dohodkov posameznikom pa so se povečala poprečno za 35 %. Pa kaj naj še storimo Ne moremo pa trditi, da so bili že izpolnjeni vsi pogoji, katere narekujejo načela v našem statutu za dobro gospodarjenje, zlasti je potrebno, da se vloži še obilica truda za izdelavo takšnega načina notranje delitve dohodka, ki bo zagotovil materialne osnove za razširjeno reprodukcijo in da se bodo sklepali takšni posli, ki bodo omogočili sredstva. Še vedno ni nagrajevanje po učinku dela povsod izpeljano, posebno pa ni še izdelan podrobni sistem nagrajevanja po kompleksnem učinku dela, to je, da bi bili psebni dohodki, posameznika na vsakem delovnem mestu odvisni od dela, doseženih učinkov pri delu in od prihranka pri materialu ter od poslovnega uspeha doseženega v proizvodnji oziroma izvedbi del. Nujno potrebno bo v bodoče veliko več sredstev usmerjati za izboljšanje družbenega standarda članov kolektiva. Neurejene so stanovanjske razmere, ker je bilo doslej posvečeno premalo skrbi za ureditev slabih razmer nastanitve in delno tudi za urejeno prehrano. Čeprav smo v lanskem letu porabili sredstev sklada skupne porabe na delavca še enkrat več, kot pa poprečno v gradbenih podjetjih, so bila sredstva za ureditev omenjenih razmer premajhna. Razmere nas silijo k temu, da ta vlaganja povečamo in s tem ustvarimo odločilne pogoje za boljšo storilnost in delovno sposobnost naših članov kolektiva. Pri izvajanju poslovne politike moramo v prihodnje vse naše prizadevanje prilagajati ciljem in načelom, ki smo jih postavili v našem statutu in upoštevati smernice, ki jih je resolucija skupščine SR Slovenije nakazala. Zavedati se moramo naše pomembne družbene vloge za skladnost družbenoekonomskega razvoja. Z. R. V boju organizacije. So primeri, ko se sestanek konča in vrata dvorane zapre, je že vse pozabljeno in marsikdo živi slabše ko takšen malome-ščan, da niti ne govorimo o tem, da bi živel kot delavec proletarec. Pa ne mislim pri tem na tisto čisto zasebno življenje, marveč na njegovo družbeno udejstvovanje. ?ia njegovo mišljenje. Če kdo zabavlja čez našo družbeno ureditev in socializem. mu takle komunist vneto pri-kimuje in še sam udriha z njim, namesto da bi mu zamašil ušla. Če vidi, da se slabo gospodari, se takle komunist ne čuti dolžnega, da bi na napake takoj opozoril in si prizadeval, da bi se odpravile. Ne. ampak še on se prelevi o zaplotnika in za vogali nerga. Komunisti se tudi moramo nedvoumno posebej zanimati, kako se uveljavlja pri nas delavsko samoupravljanje. kako delujejo delavski svet, upravni odbor, sveti obračun-raku in ne le na sestankih osnovne skih enot, sindikalna organizacija in mladinska organizacija. Predvsem pa moramo pogledati, kako in kaj delujejo komunisti v teh organih in organizacijah. Ne bi se smelo dogajati. da ti organi dostikrat obravnavajo samo materiale, ki jim jih drugi pripravijo, razne pi avilnike, po- Preglejte delovno dobo Ob sprejemu novega zakona o pokojninskem zavarovanju Zvezna skupščina je ob koncu decembra sprejela nov zakon o pokojninskem zavarovanju. Čeprav se je s tem delovna doba podaljšala za pet let, vsebuje nov zakon vrsto ugodnosti, ki jih zavarovanci prej niso imeli. Ob dejstvu, da se je poprečna življenjska doba občutno dvignila in se je tako struktura prebivalstva hitro spreminjala v korist starejših generacij, je bil tak zakon nujen in potreben. Saj je bilo zaradi nizke starostne meje, ki je bila določena za upokojitev, in zaradi drugih olajšav glede delovnega staža (po podatkih iz leta 1962) 32.348 ali S8.031 % upokojencev, ki še niso dosegli 60 let. Po novem zakonu o pokojninskem zavarovanju si pridobi pravico do polne pokojnine delavec, če je dopolnil: moški 60 let starosti in 40 let delovne dobe, ženske pa 55 let starosti in 35 let delovne dobe, torej je osnova za pokojnino odvisna od delovne dobe im višine vlaganja v pokojninske sklade. Pokojninska osnova se odmerja od poprečnega zaslužka — osebnih dohodkov, po katerem je bil delavec zavarovan v zadnjih 5 ali 10 letih. Čas si izbere zavarovanec sam. Pokojnina se odmerja v odstotku od pokojninske osnove, ki glede na pokojninsko dobo znaša: Delovna doba Moški v •/• Zenske v •/» 15 let . . . . . 35 40 20 let . . . . . m 55 25 let ... . 65 30 let . . . . . 65 75 35 let ... . 85 40 let . . . . . 85 Najvišja pokojnina torej znaša 85 odstotkov pokojninske osnove. Z ozirom, da se je delovna doba podaljšala za pet let, je zakonodajalec nudil delavcem vrsto možnosti, po katerih se prizna posebna delovna doba, četudi niso bili v delovnem razmerju. Poleg vrsto ugodnosti, po katerih se zavarovancem šteje v delovno dobo, je tudi čas, ki ga je prebil kot polno zaposlen, če je bil pravilno prijavljen na zavodu za zaposlovanje delavcev. Šteje se tudi čas, ko je bil delavec na neplačanem dopustu, vendar ne daljšem kot 30 dni v koledarskem letu. Posebna dvojna doba se šteje delavcem, če je bil v NOV. španskim borcem, vojnim ujetnikom, čas. ki ga je prebil v zaporu ali taborišču, delavcem, ki so bili v zavezniških vojskah, če so se v določenem roku vrnili v Jugoslavijo. V posebno delovno dobo se šteje tudi čas, ko so ga delavci prebili kot ujetniki bivše jugoslovanske vojske, kot tudi tisti, ki so bili prisilno izseljeni. Tudi čas. ki ga je delavec prebil na raznih vojaških dolžnostih ali ujetništvu v vojnah 1912—1920 se šteje v zavarovalno dobo. Zakon določa v posebnih členih, da se prizna kot posebna doba tudi bivšim privatnikom, kot so, zdravniki. tehniki, inženirji, drugi strokovnjaki, obrtniki, trgovci itd. Ker novi zakon omogoča, da si delavci na podlagi vrste ugodnosti dopolnijo delovno (zavarovalno) dobo, bodo pri komunalnih zavodih izvoljene posebne komisije, ki bodo pregledovale delovno dobo ali drugo posebno dobo s pričami in drugimi dokumenti. Občinska komisija bo pričela postopek le, če bo delavec to zahteval." Če smatrate, da vaša delovno doba v delovni knjižici ni pravilno vpisana, ali če vam nov zakon omogoča, da si pridobite dodatno posebno dobo, takoj zahtevajte revizijo postopka. Podrobnosti zakona so bile objavl jene v Uradnem listu SFRJ št. 5V64. L. Cepuš rodila in podobno. Ne vidijo pa vsakodnevnih problemov na svojem delovišču, kot so nezadovoljiva produktivnost dela, delitev dohodka po delu, organizacjia dela, slednja na materialu, delovna disciplina, izvajanje načel higiensko-lehnične zaščite pri delu in podobno. Bolj zapleteni družbeni odnosi postavljajo pred nas člane zveze komunistov resnejše naloge, predvsem krepitev idejnega boja z nosilci negativnih pojmovanj in dejavnosti. Te naloge zahtevajo tudi Dečje prizadevanje, da bi se uveljavili pozitivni dosežki naše družbe. Dogajalo se je, da d osnovni organizaciji nismo zavzeli dovolj jasnega stališča o nekaterih bistvenih vprašanjih razvoja delavskega samoupravljanja, ali bolje rečeno, dovolj odločno. Naloga in vloga komunistov je v nadaljnjem uveljavljanju in razvoju samoupravnih organov in organizacij in nadaljnji uveljavitvi neposrednih proizvajalcev. Tovariši, dejstvo je, da se pojavljajo in da se bodo še pojavljale razlike v izvaajnju mišljenj in načel. Te razlike bi morale biti rezultat iskanja najpopolnejših in najbolj naprednih načinov in oblik za uresničevanje najpomembnejših nalog članov ZKJ. Če pa te razlike zadevajo vprašanja, o katerih so potrebne skupne_ rešitve, potem jih je treba z demokratično razpravo in z bojem mnenj premagati, tako da bi omogočili enotno družbeno akcijo. Često tudi nastajajo težave političnega značaja zaradi negospodarskega nastopa posameznih komunistov ki se pri izvajanju delitve dohodka opredeljujejo proti zdravim principom delitve dohodka, in to prav iz osebnih koristoljubnih nagibov. Taki primeri so kai slab zgled, ki ga prav komunist ne bi smel dajati. V sedanjih pogojih dela se morajo nenehno povečevati odgovornosti komunista kot posameznika, kot osebnosti z določenimi kvalitetami in političnim vplivom, k ga izvaja kot družbenopolitični delavec. Moralno politične lastnosti člana zveze komunistov kot aktivnega in odgovornega družbeno-l?olitičnega delavca se lahko danes uspešno oblikujejo samo z njegovim aktivnim javnim delovanjem sredi vsakodnevnega boja delovnih ljudi za pospeševanje socialnih delovnih odnosov. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis, Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna_ »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.— Izhaja mesečno Odraz vsakega posameznika ugotoviti njegov učinek, kadar se dela po skupinskem učinku. Enake osnove za enaka delovna mesta S tem pravilnikom so postavljene enake osnove za enaka delovna mesta v celotnem podjetju. S tem sicer še ni rečeno, da bodo prejemki enaki, ker je višina le-teh odvisna od uspeha, doseženega v enoti, vendar pa odstopanja ne bodo več tako velika, kot so bila doslej, ko je bila že osnova za enaka delovna mesta po posameznih enotah različna. Stvar je sedaj v doslednosti pri izvajanju pravilnika, in tti> najprej v tem, da bodo osnove posameznikom pravilno določene, dalje pa tudi, da so posamezni interni predpisi za urejanje notranje razdelitve doseženih sredstev za osebne dohodke po doseženem učinku v skladu z določili in osnovami, ki jih predpisuje enotni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, veljaven za celotno podjetje. Organi, upravljanja v enotah so se dolžni ravnati po smernicah in določilih pravilnika, ki ga je sprejel delavski svet podjetja. Skupno z omenjenim pravilnikom je bil sprejet tudi popravljeni pravilnik o višini dodatka za stalnost v podjetju »Gradis«. Višina dodatka v mesečnih zneskih in po letih, kolikor časa je kdo zaposlen pri podjetja. je sorazmerno povišana tako, da predstavlja dejansko stimulacijo za namen, za katerega je uveden. Delavski svet podjetja je s sprejemom novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov zagotovil načela, postavljena v našem statutu, in je v skladu z izvajanjem svoje poslovne politike podjetja določil notranja razmerja delitve, ki bodo vsekakor pozitivno vplivala na povečanje storilnosti, ekonomičnosti poslovanja, saj je o»l tega od' vi«na višina sredstev, ki bodo dosežena za osebne dohodke. Z. R. TERENSKI DODATKI IN NADOMESTILA ZA LOČENO ŽIVLJENJE DELAVCEV, ZAPOSLENIH V ENOTI PODJETJA, KI DELA V INOZEMSTVU, SE NE MOREJO PRIZNATI KOT MATERIALNI STROŠKI. B3I ra Po odredbi o izdatkih za službena potovanja, delo na terenu m za ločeno življenje, ki se priznavajo gospodarskim organizacijam kot materialni stroški, se dnevnice za službena potovanja priznavajo med materialne stroške do višine, ki je navedena v pravilniku podjetja, vendar največ do višine, kolikor znašajo izdatki za nakup tujih plačilnih sredstev za dnevnice, ki so po uredbi določene za državo, v katero se potuje. Po isti odredbi se priznavajo tudi izdatki za prevozne stroške osebe, ki je poslana na službeno potovanje v tujino. Ne morejo se pa priznati gospodarski organizaciji kot materialni stroški izdatki za delo na terenu (terenski dodatki) v inozemstvu, kakor tudi ne izdatki za ločeno življenje od družine delavcev, ki so zaposleni v enoti domačega podjetja, ki opravlja dela v inozemstvu. KDAJ SE PRIZNAJO TERENSKI DODATKI V VIŠINI DNEVNICE ZA MATERIALNE STROŠKE? takšno izplačilo priznava kot materialni strošek le pod določenimi pogoji. Ne more se šteti z materialne stroške izplačilo terenskega dodatka v višini dnevnic, povečanih za 10%, za prvih 15 dni na terenu, če je bil delavec znova poslan v istem letu na isto gradbišče, ko ista dela še trajajo. Dalje tudi ne v primeru, če ima podjetje na enem mestu več gradbišč, in to ne glede, ali je poslan delavec v tem letu na isto gradbišče ali ne v tem mestu. KAKO SE TRETIRAJO NAGRADE V NARAVI? Po predpisih zakona o sredstvih sme gospodarska organizacija dajati razna darila v naravi svojim delavcem iz sklada'skupne porabe, in to ob obletnici podjetja. za določeno število let v podjetju,- pri odhodu v pokoj (pogoj za to in višina, do katere se dajejo darila, so navedeni v našem posebnem pravilniku). Ne morejo se pa dajati na osnovi navedenih odredb nagrade v naravi iz sklada skupne porabe npr. za uspešno opravljeno določeno delo. Take nagrade se smejo izplačevati po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov iz čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke, in hkrati se morajo odvesti tudi vsi obvezni prispevki od osebnega dohodka. stroškov v smislu 4. točke pod 14. odredbe o materialnih in drugih poslovnih stroških gospodarskih organizacij, če ni določeno v drugih veljavnih predpisih, da se takšni izdatki lahko refundirajo. Nadalje je pogoj, da se oprema, predvidena v zadevnih predpisih, uporablja izključno v navedene namene in ne za opravljanje redne gospodarske dejavnosti. Pri tem pa ni važno, ali se oprema uporablja za enega ali več navedenih primerov. Pod omenjenimi pogoji se priznavajo za materialne stroške gospodarski organizaciji izdatki za nabavo ostale opreme, ki je potrebna za zaščito pred navedenimi nevarnostmi in tudi za pouk prcdvojaške vzgoje in civilne zaščite v podjetju. Ne glede na to, da vrednost posamezne opreme presega znesek 10.000 din, se sme nabava kriti iz materialnih stroškov, in sicer v breme skupnega dohodka tistega leta. v katerem je bila oprema nabavljena. Nikjer v veljavnih predpisih ni omenjeno, da bi smeli omenjene izdatke razporediti na več let. NABAVA DELOVNIH OBLEK V BREME MATERIALNIH STROŠKOV ZA DELAVCE V GRADBENIŠTVU >C/3 ra V uredbi o izdatkih za službena potovanja, delo na terenu in ločeno življenje od družine, ki se priznavajo za materialne stroške, je predvideno, da se terenski dodatki v višini dnevnice, povečane za 10%, priznavajo kot materialni stroški pod določenimi pogoji samo za prvih 15 dni dela na terenu. Glede na gornje določilo je izdano posebno tolmačenje zveznega sekretariata za finance, ki pravi, da se KAKO SE ŠTEJEJO IZDATKI ZA NABAVO OPREME IN DRUGI IZDATKI ZA PREDTOIAŠKO VZGOJO, PROTILETALSKO ZAŠČITO, CIMI,NO ZAŠČITO IN ZAŠČITO PRED POŽAROM. Po tolmačenju zveznega sekretariata za finance se smejo izdatki za nabavo opreme in drugi izdatki za p red vojaško vzgojo, protiletalsko zaščito, civilno zaščito in zaščito pred požarom izplačevati v breme materialnih Izdatki za nabavo zaščitne obleke in obutve (delovne obleke) in izdatki za nabavo drugih zaščitnih sredstev delavcev, zaposlenih v gradbeništvu, se priznajo za materialne stroške samo takrat, če se ta zaščitna (delovna) obleka in druga zaščitna sredstva dajejo delavcem na delovnih mestih, ki so navedena v pravilniku gradbenega podjetja o higienskih in tehničnih ukrepih. (Odredba pravilnika o higienskih in tehničnih zaščitnih ukrepih v gradbeništvu — Ur. L FLRJ št. 46/47.) '"e". k $ SS-llP &;■ v. J Šoferji, pozor! Aršen je na vidiku... Lep pozdrav pošiljajo šoferji iz Kranja. — V sredi: Med starimi gradisovci je tudi tale. — Na desni; V Kopru smo tudi pozimi dobre volje. Prebral sem razpis v časopisu Ludvik štiftar v šoli za kvalificirane strojnike Ludvik Šiftar je den izmed tistih, ki se v šoli za kvalificirane strojnike pripravlja za svoj bodoči poklic. Doma je iz vasi Strukovci, približno 7 km od Murske Sobote, Star je 22 let in vse doslej je bil zaposlen kot polkvalificirani traktorist v kmetijsko-industrijskem kombinatu »Pomurka«. »Kaj te je privedlo semkaj, v šolo za strojnike?« »Pravzaprav sam ne vem kaj. Že dolgo sem si želel, da bi izpopolnil syoje znanje, da bi postal kvalificiran strojnik,« je pripovedoval. ^Nekega dne sem ravno imel slab dan, nekaj sem se sporekel s svojim šefom v podjetju »Pomurka«. Ko sem doma vzel v roke časopis, toi je pogled obstal na razpisu, v katerem je »Gradis« vabil v šolo za kvalificirane strojnike.« »In takrat si se odločil?« »Res je. Takoj sem pisal v »Gradis« in se prijavil. Čez 4 dni sem dobil odgovor, da sem sprejet in da lahko pridem v šolo.« . .Pred kratkim, ko so v tej šoli, ki traja vse leto. pregledovali dosedanje učne uspehe, se je Ludvik uvrslil med vsemi na prvo ali vsaj eno prvih mest. Zaradi izredno dobrega uspeha, ki ga je pokazal PU učenju, mu je podjetje zvišalo štipendijo za 4000 din mesečno. »Kje pa si se izuril za traktorista?« sem nadaljeval razgovor. »V mladinski brigadi Zadn je čase Pa sem v »Pomurki« delal tudi na buldožerju.« Na vprašanje, kako je zadovoljen s hrano in stanovanjem, je odgovoril pritrdilno. Povedal je, da plačuje za kosilo in večerjo po 12.000 din, zajtrk — je dejal — pa je bolj »študentovski«, vsak si pač sam pomaga, kakor ve in zna. »In koliko se učiš dnevno? Šest ali sedem ur?« »O, toliko pa že ne. Ampak dve do tri ure vsak dan pa res. Ob treh popoldne pridem od kosila domov, potem pa takoj vzamem knjigo ali zvezek v roke. Po večerji pa sem preveč utrujen, da bi še kam šel, največkrat se spravim kar v posteljo.« Ko sva se pogovarjala o njegovem delu in življenju v kmetijskem kombinatu, je povedal, da so tam osebni dohodki precej nižji kot v gradbenih podjetjih. To je bil tudi eden izmed razlogov, da je izbral novo pot v življenju. »Samo dvakrat sem dobil v mesecu več kot 50 tisočakov,« je pripovedoval. »Pa še to je bilo poleti, v glavni sezoni, ko sem delal na traktorju do trde noči in še ponoči. Zdaj, pozimi, pa je v kmetijstvu z osebnimi dohodki bolj kilavo: takole od 12 do 20 tisočakov bi prejemal,« Štefan ima še precejšnje načrte. In tudi želje. Mlad je še, komaj 22 let ima, veliko se bo še lahko naučil in dosegel. Mika ga naprej, morda na srednjo tehnično šolo. Ali pa v delovodsko šolo? Kdo ve. kaj bo še dosegel? Stisnil sem mu roko in mu zaželel na nadaljnji poti še veliko uspehov. Franju Mohariču v slove Nedavno je prezgodnja smrt iztrgala iz naše sredine komaj J 5 let starega vajenca (roj. 11. 9. 1949) Franja Mohariča. Učno pogodbo je sklenil avgusta lanskega leta. Pokojnega Mohariča, ki je bil član mladinske organizacije »Gradis$ Maribor, so na zadnji poti spremljali številni njegovi sošolci iz osemletke, učenci vajenske šole v Mariboru ter člani mladinske organizacije iz Maribora. V imenu mladinske organizacije se je od njega poslovil predsednik mladine gradbenega vodstva Maribor. Pokojnik je bil aktiven mladinec, discipliniran na delovnem mestu ter iskren tovariš. Mariborski mladinci ga ne bodo nikoli pozabili. 39 »šolarjev« na centrali Obisk v šoli za kvalificirane strojnike v Ljubljani Žc več kot dva meseca prihajajo v zgodnjih jutranjih urah v zgradbo naše centrale mladi fantje, stari od 20 do 25 let. Kar precej jih je, pridejo že pred sedmo uro v skupini ih opoldne prav tako v skupini zapustijo stavbo centrale. To so tečajniki, ki se pripravljajo za kvalificirane strojnike. Naziv tečajnik pa pravzaprav ne ustreza popolnoma, kajti to ni navaden, nekajtedenski tečaj, marveč prava pravcata šola. Šola, ki je priznana na vseh instancah, saj traja celo leto: 6 mesecev je teoretičnega pouka, 6 mesecev pa prakse na raznih strojih. le diii so imeli v šoli za strojnike prvo »bilanco«. Tovariš Lojze je »šolarjem« povedal, kako napredujejo, kakšne uspehe so dosegli. »Novak Tomislav.« »Tu.« »Ali veš, kje si slab?« je vprašal tovariš Lojze. »Vem! V matematiki in pri pouku o elektriki.« »Tako je,« je prikimal Lojze z veliko redovalno knjigo v rokah. In zares, prav vsak je točno vedel, kje je njegova »Ahilova peta«. Sicer se je večina precej potrudila, tako da so uspehi še kar zadovoljivi. Tisti, ki so dosegli dober uspeh, bodo prejemali po 2000 din mesečno višjo štipendijo, Jože Rebec in Ludvik Šiftar pa sta zaradi prav dobrega uspeha dobila kar štiri »jurje« povrh. Tako je od 68 kandidatov. ki so se prijavili za to šolo, že na sprejemnem izpitu ostalo samo še 45 liudi, zdaj pa jih jc na drugem »rešetu« ostalo le 58. Upajmo pa, da bodo slednji vzdržali in se z marljivim učenjem ter praktičnim delom usposobili za kvalificirane strojnike. Zanimivo je, da večino tečajnikov najbolj žuli matematika in tudi pouk o elektriki. »Težko nam je, ker nimamo niti skript, da bi se učili,« so povedali tečajniki. Verjetno pa bo držalo tudi to, da je splošna raven znanja razmeroma nizka — precej tečajnikov ima le 5 ali 6 razredov osnovne šole — zato jim je snov o elektriki tuja in težko razumljiva. Nekateri so bili tudi mnenja, da je preveč ur namenjenih splošnim predmetom (politična ekonomija, slovenščina in podobno), vse premalo pa tehničnim oziroma Na vprašanje, koliko ur dnevno se učijo, so nekateri odvrnili, da se vsak dan učijo do 22. in celo do 23. ure. »Samo enkrat na teden gremo v kino,« je dejal nekdo. Pozneje, ko sem spraševal enega izmed najboljših »šolarjev«, pa mi je povedal, da vnema vendarle ni tako velika. Res je pa, da večina jemlje učenje in sploh šolo dokaj resno, zato so tudi uspehi ob prvi »bilanci« kar razveseljivi. Na pomlad se bodo naši »šolarji« iz učilnice preselili na prosto, na gradbišča oziroma na velike gradbene stroje — buldožerje, skreper-je, grederje, valjarje in druge stroje, da si pridobijo tndi praktično znanje. In ko bodo praktičnemu znanju dodali še ustrezno teorijo, bo ob letu šola končana, naše podjetje pa bo dobilo — vsaj upajmo, da ne bo več kakšnih novih »spodrsljajev« — 38 novih kvalificirani strojnikov. Predsednik upravnega odbora podjetja ing. Rudi Cerkovnik si ogleduje »komandni« položaj. Samo pritisk na gumb in vse se vrti. Ko bi lahko to uporabil tudi na zasedanju DS ali UO? Ta diagram pa gotovo kaže padec cen? Ne, le padec števila nadur po uvedbi obveznega popoldanskega vpisovanja Še zadnji pozdrav iz Ruš. V spomin na kolektiv, ki je osem let uspešno gradil na Rušah s svojim šefom Otonom Roškarjem. • •• V mariborskih kovinskih obratih je vse pripravljeno, da dela na gradbišču Srednja Drava ne bodo zastajala — ali so v kovinskih obratih pravilno nagrajeni? Vsak delavec, tudi tisti, ki še prav malo vedo o gradbeništvu, ki so morda šele pred nekaj meseci stopili v naše vrste, prav dobro ve, koliko so vredni gradbeni stroji in sploh naša mehanizacija. Če se ta ali oni stroj pokvari in delo zastane samo nekaj ur, je že lahko tu velikanska škoda, ki gre v stotisoče, morda celo v milijone. S tem pa je seveda prizadet ne morda samo strojnik, ki ne more delati na stroju, marveč celoten kolektiv, ki je odvisen od tega ali onega stroja. Prav zato so ljudje, ki popravljajo našo mehanizacijo, torej »zdravniki« naših bagrov, buldožerjev, skreperjev in drugih strojev, zelo pomemben člen v veliki družini, ki ji navadno pravimo kar kratko — gradbinci. Te dni smo obiskali »zdravnike« naših strojev v Mariboru — mariborske kovinske obrate. Ta kolektiv, ki šteje danes 165 ljudi (od teh je 22 vajencev) je trenutno z vsemi-silami zaposlen pri vzdrževanju in popravilih vse mehanizacije, ki dela na gradbišču hidroelektrarne Srednja^ Drava. Na tem velikem gradbišču je namreč v akciji skoraj četrtina celotne »Gradisove« mehanizacije in nič ni torej čudnega, da imajo v mariborskih obratih kar dovolj dela. Manjša popravila strojev in avtomobilov opravijo seveda kar na gradbišču, medtem ko je treba vsa srednja in velika popravila opraviti v obratih. Za to odgovorno nalogo so v obratih precej okrepili remontno delavnico, tako da so vanjo vključili še 10 delavcev, vrh tega pa so v vsakem oddelku — v oddelku težke mehanizacije, avtomehanični in električni delavnici — zaposlili še tri obratovodje. Tako je trenutno v remontnih delavnicah zaposlenih 55 ljudi, ki delajo od jutra do popoldne, večkrat tudi do noči in celo ob nedeljah. Uvedli so tudi dežurno službo pri varilcih in v strugami, tako da je možno tudi popoldne popraviti razne okvare na strojih. In kaj povzroča temu kolektivu največ težav? Stari problemi, stare ovire: pomanjkanje rezervnih delov! Zlasti primanjkuje ležajev in kardanskih gredi za ruske tovornjake MAZ, pa tudi za domače bagre UB-1 in UB-0,5 skoraj ni dobiti rezervnih delov. Pomagati si morajo z najrazličnejšimi »zvezami«, večkrat pa je treba kar zavihati rokave in ta ali oni pokvarjeni del narediti lepo doma. Razen remontnih delavnic, na katerih leži danes vsa odgovornost za nemoteno obratovanje strojnega parka na Dravi, imajo v tem kolektivu še tri delavnice: kleparsko, novogradnje in strojno delavnico. Zlasti se je v zadnjem času razmahnila strojna delavnica, ki izdeluje med drugim odlične protitočne mešalce betona (250 in 5O0-!itrske). mešalce za malto, sušilne naprave, asfaltne kotle in nakladalne silose ter silose za transport cementa. Zlasti so sc uvel javili v gradbenih pod- jetjih protitočni mešalci, ki jih kljub razmeroma visoki ceni kupujejo številna gradbena podjetja v Srbiji, Makedoniji, BiH, Hrvatski in Sloveniji. Znano je, da so navadni mešalci že po letu dni zreli za generalni remont, medtem ko vzdržijo mešalci, izdelani v Mariboru, do generalnega remonta celo dve leti in še dlje. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu je bilo za te mešalce, ki so si že pridobili precejšen sloves po vsej državi zaradi resnične kakovosti, veliko zanimanja. Seveda pa je vprašanje, kako bo trenutno s kupci, zlasti spričo sedanjih restrikcij in razmeroma negotovega položaja v gradbeništvu. Kolektiv bo svoj letošnji plan (600 milijonov) nedvomno izpolnil, morda ga bo celo nekoliko presegel. Vendar pa so v obratih povedali, da bodo prihodnje leto plan nekoliko zmanjšali (na 500 ali morda celo na 450 milijonov), kajti že letošnji plan je izredno napet, pri remontnih delih pa ni mogoče toliko ustvariti in zaslužiti kot v industrijski proizvodnji. V obratih pa imajo še nekaj, kar jim leži na srcu. Osebni dohodki! Menijo namreč, da niso tako nagrajevani. kot bi pravzaprav morali biti. V njihovi enoti namreč ni akordov in takšnih objektivnih meril, ker jih pač v servisni dejavnosti ni mogoče vpeljati. Zato imajo le svoje osnovne tarifne postavke in zraven še udeležbo na dohodku, ki ga ustvari celoten kolektiv. »Vsak zidar, tesar ali strojnik je pri nas nagrajen dvakrat,« so rekli v obratih, »prvič s tem, ko preseže svojo normo ali svoj akord, drugič pa še z dobičkom, ki ga ustvari kolektiv. Pri nas pa tega ni, naši obrati so torej stimulirani le enkrat.« In še so povedali, da so dohodki sorodnih poklicev — strugarjev, avtomehanikov, elektroniehanikov in drugih — ki delajo v mariborski industriji, precej boljši. Vendar pa je te neskladnosti težko premostiti. Letos bodo osebni dohodki v obratih v poprečju okrog 45.680 din. Dejstvo pa je. da danes ne more« dobiti dobrega in spo-sol'»n'n avtomehanika, če mu ne zagotoviš mesečno vsaj 70.000 dinarjev. Pred kratkim se je prišel k njim ponudit strugar, ki je prej delal v Nemčiji. Ko so se pogovarjali za plačo, je dejal, da noče postavljati žalitev, naj ga ocenijo in plačajo po tem, kakor bodo precenili njegovo znanje in sposobnosti. V kolektivu so hitro ugotovili, da je mož res strokovnjak v svojem poklicu. Če bi se dosledno držali pravilnika, bi mu morali odrediti takšne dohodke, da bi človek prav gotovo odšel drugam, pač tja, kjer bi ga nagradili precej bolje. Zato so moral; pravilnik nekoliko »pogoljufati«, tako da so delavca lahko vsaj kolikor toliko ustrezno nagradili. V obratih sicer upajo, da bo novi pravilnik o nagrajevanju stvari nekoliko izboljšal, ker bo bolj prilagojen analitičnim ocenam delovnih mest in znanju ljudi, vendar pa še niso prepričani, da bo povsem izravnal neskladnosti med njihovimi in dohodki sorodnih poklicev v industrijskih podjetjih. Cepljenje proti gripi Pred dvema letoma smo začeli cepiti v našem kolektivu proti gripi. Uspeh se je kmalu pokazal, saj nismo imeli občutnih epidemij. Za uspeh pa je potrebno troje: cepljenje mora biti seveda še pred epidemijo, ki nastopi ponavadi ob koncu februarja ali v začetku marca: drugič mora biti dobro organizirano in izvedeno; in tretjič, zajeti mora najmanj štiri petine zaposlenih. Po podatkih zavoda za zdravstveno varstvo je bil uspeh lanske akcije nadvse zadovoljiv, saj ni zbolelo 98 odstotkov vseh cepljenih. Uspešnost cepljenja je statistično dokazana pri več ko 150.000 ljudeh v Sloveniji in na Hrvaškem. Doslej je bilo cepljenih okrog 700.000 ljudi. V našem kolektivu smo cepljenje proti gripi uvedli prvič lani. Organizirano je bilo v vseh poslovnih enotah. Ker pa po naših predpisih cepljenje proti gripi ni obvezno, se marsikdo ni dal cepiti in tako smo pri nas dosegli le 75 odstotkov. Vzroki so v raznih predsodkih in pa v tem, da se ljudje ne zavedajo, kakšne posledice lahko gripa zapusti. Tudi letos smo organizirali cepljenje. Med prvimi, kjer so uspešno opravili to akcijo, sta bila obrat gradbenih polizdelkov ter gradbišče Koper. V drugih enotah pa je bilo cepljenje še januarja. Kjer cepljenja še niso imeli, in tistemu, ki se še ni dal cepiti, pa tole: s cepljenjem varuješ svoje zdravje, posredno pa tudi svoje dohodke. Jeršan A. Uspeh podjetja V decembru 1964 je izvršilo podjetje skupni plan gradbena dela 110•/», obrtniška dela pa 114*/«. Skupnega letnega plana je izvršeno 11 »/« ali za 11 % več.' kot je planirano, gradbenega letnega plana je izx-ršeno 119% ali za JO«/« več, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa je izvršeno 1140/0 ali za 14% več kot je planirano za to obdobje. Pri skupni realizaciji je upoštevana tudi vrednost 93 milijonov din gradbenih del v Skopju, ki niso bila zajeta v letošnjem planu podjetja. Planski pokazatelji so izračunani na podlagi rebalansa plana, ki je bil sprejet na II. zasedanju delavskega sveta podjetja. Podatki o celotni realizaciji in planskih podatkih za vse leto 1964 bodo objavljeni v prihodnji številki »Gradisovega vestnika«. PREGLED REALIZACIJE PO POST,OVNIH ENOTAH ZA DECEMBER 1964 A. Gradbišča Planski pokezovalci m <0 11 O “ 2.* 001 Realizacija v % skupna dela 111 112 za december 1964 gradbena dela 110 112 k n mulati vno obrtniška dela 114 114 Letni plan: plan v % 100 100 a) skupna dela realizacija v % 111 112 4 - v % 4- 11 + 12 b) gradbena dela plan v % 100 100 realizacija v% 110 112 4 - v % + 10 + 12 c) obrtniška dela plan v % 100 100 realizacija v % 114 114 4 - v % + 14 + 14 Produktivnost plan 1442 1014 za december 1%4 realizacija 1368 1200 c 1 O i 5 1 E to J s u £ y N 103 109 122 134 119 98 100 107 120 137 119 97 115 116 127 113 119 102 100 100 100 100 100 100 105 109 122 134 119 98 + 5 + 9 -f 22 '+ 54 '+ 19 — 2 100 100 100 100 100 100 100 107 120 157 119 97 — + 7 + 20 '+ 37 + 19 100 100 100 100 100 100 115 116 127 113 119 102 + 15 4 16 4- 27 '+ 13 + 19 4- 2 1054 967 1041 1112 1097 975 1094 1110 1192 1554 1325 1053 O 135 141 113 100 133 + 53' 100 141 + 41 100 113 '+ 13 1032 1638 st 93 86 108 100 93 — 7 100 86 — 14 100 108 4- 8 803 757 B. Uspeh gradbenih enot: Gradbišča so kot celota izvršila skupni mesečni plan 112%, gradbeni plan 112%, obrtniška dela pa 114%. Skupni letni plan pa so gradbišča izvršila 112%, ali za 12% več, kot je planirano, gradbeni letni plan 112% ali za 12% več. kot je planirano, letni plan obrtniških del 114% ali za 14% več, kot jc planirano za to obdobje. Podrobnejši podatki izvršitve pla- na za posamezna gradbišča so raz* vidni iz posebne tabele. C. Uspeh obratov: Obrati so kot celota izvršili mesečni plan 108%, letnega plana so dosegli 108 %, ali za 8 % več, kot je planirano za to obdobje. Podrobnejši podatki ostalih planskih pokazovaleev za posamezne obrate so razvidni iz tabele. B. Obrali Planski pokazovalci - .1 £ = O * Realizacija plana za december 1964 108 Letni plan plan v % 100 realizaci ja v % 108 + - v % + 8 Produktivnost plan 1855 za november 1964 realizacija 2024 S 5 1 u £ 1 E 5 ■s SPO Ljub si Sl S S OGP Ljub 2 2 £ 5 95 m 108 104 127 108 100 mo 100 100 100 100 95 m 108 104 127 108 — 5 +n + 8 + 4 4- 27 + 8 2199 1768 1639 1875 1595 1512 2166 1998 1927 2032 1956 2042 Sklepi organov | ■ ■ UO podjetja SKLEPI VI. seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 29. decembra 1964 v Ljubljani 1. Sklepi zadnje seje so izvršeni, oziroma so v izvrševanju. V zvezi s tč. 2 sklepov pod »zaloga materiala« je napraviti analizo zalog, ki naj se zmanjša tam, kjer je to možno. Po izvršeni analizi je izdati potrebne ukrepe za zmanjšanje zalog, kar je dolgoročnejša naloga. 2. Analiza poslovni enot: Poslovanje PE Kranj: a) UO podjetja ugotavlja, da poslovanje poslovne enote Kranj kot lani, tako tudi letos v ekonomskem pogledu ne zadovoljuje. Razlog temu je iskati v tem, da se poslovna enota doslej ni zadovoljivo uveljavila na svojem območju, kar je posledica napak v začetku obstoja te enote. Vendar se sedaj more ugotoviti, da se je enota notranje utrdila in predstavlja homogen kolektiv, ki želi samostojno poslovati tudi v bodoče. b) Zaradi izboljšanja poslovanja naj organi upravljanja poslovne enote analizirajo obratno režijo in jo zmanjšajo tako. da bo njen odstotek približala odstotku v drugih enotah gradbene operative. c) Uprava poslovne enote in podjetja naj pokreneta vse, kar je mogoče, da se enoti zagotovi zaposlitev njenih kapacitet v prihodnjem letu. Pri tem je upoštevati, da mora biti obseg tako velik, da se zagotovi vzdrževanje minimalne potrebne režije in s tem obstoi samostojne poslovne enote. č) Pri izdelavi plana za leto 1965 je upoštevati tudi. da poslovna enota ustvari potrebne sklade. 3. Poslovanje PE Ljubljana-okolica: a) Upravni odbor ugotavlja, da je poslovna enota v betu 1.964 uspešno poslovala, da pa je bila z raznimi restrikcijami hudo prizadeta Kljub temu pa je bilo poslovanje enote v ekonomskem pogledu zadovoljivo. *>) Nadalje UO podjetja ugotavlja, da je z ozirom na gradnjo objektov Koteks—Tobus tik naselja v Zalogu nujno potrebno naselje poslovne enote likvidirati. c) Z ozirom na ugotovitve in z ozirom na odpiranje velikega gradbišča stanovanjske gradnje za trg v Novih Jaršah ter v eilj.u osnovanja samostojne specializirane enote za to gradnjo, upravni odbor soglaša, da se ta gradnja poveri tej enoti. č) Poslovna enota naj zadrži in nadaljuje ostale gradnje le do takrat in v takem obsegu, da napredek del na gradbišču Nove Jarše ne bo oviran. Poslovni enoti je na drugi strani zagotoviti polno zaposlitev za čas, ko dela v Novih Jaršah še ne bedo stekla y polni meri. d) Zaradi bližnje opustitve delavskega naselja v Zalogu naj se do zgraditve samskih domov nastanijo delavci v provizorijih in nedokončanih stanovanjskih objektih na gradbišču samem. Organi upravljanja poslovne enote naj bolj poskrbe za delavska naselja. Gradbišču je nujno nabaviti osebni avtomobil. 4. Upravni odbor predlaga v potrditev delavskemu svetu pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja, poslanih na delo v ZR Nemčijo. Kadrovska služba podjetja naj obvesti z interno okrožnico vse poslovne enote, d,a delavci lahko koristi j o le tri dni plačanega dopusta za iskanje dokumentov. 5. Upravni odbor sprejme na znanje informacijo o zasedenosti kapacitet podjetja v letu 1965. Podrobneje o tem bo razpravljal delavski svet podjetja. -6. Tov. Marjanu Frasu, šefu poslovne enote Kranj, se odobri uporaba osebnega avtomobila v službene namene do 866 km mesečno. 7, Upravni odbor po,trdi predlog komisije DS za racionalizacijo in prihranke za prijavo prihranka za vinsko klet v Ljutomeru. Prijavitelj: ing. Borut Maister s sodelavci. Prijavljena je bila sprememba konstrukcije temeljne plošče v vinski kleti. Prihranek je znašal 16,616.969 din. Z ozirom na gornji prihranek se razdeli: ing. Jože Uršič 28 •/• neto 283.674 din ing. Borut Maister 26 % neto 194.092 din Borut Zupančič 26 °/o neto 194.092 din Anton Slanič 10 % neto 74.651 din Skupaj: 746.509 din 8. V zvezi s pritožbo tov. Ivana Gajšta sprejme upravni odbor sklep, da ga ocenjevalna komisija oceni in nagradi za delo, ki ga vrši. Komisija naj ga o svojem stališču obvesti. 9. Pritožba tov. Velimira Cvetkoviča ni bila obravnavana, ker so za to merodajni samoupravni organi poslovne enote Ljubljana. 10. Za kolektivno zavarovanje vseh zaposlenih pri podjetju je pripraviti analizo o višini premij in odškodnin ter bo o tem razpravljal upravni odbor na prihodnji seji. 11. Upravni odbor vzame na znanje poročilo komisije za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja ter ga predlaga delavskemu svetu v potrditev. Predsednik UOP: Ing. Rudi Cerkovnik DS podjetja SKLEPI V. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 30. decembra 1964 v Ljubljani 1. Sklepi zadnjega zasedanja so bili izvršeni, razen toč. 6, ki je v izvrševanju. 2. Poročilo overitelja zapisnika, da so sklepi istovetni z zapisnikom, se vzame na znanje. 3. Poročilo upravnega odbora se v celoti sprejme in potrdijo sprejeti sklepi. 4. Potrdijo se dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev, ki delajo v Nemčiji, z veljavnostjo od 1. I. 1965 dalje. 5. Po obravnavi stanja o zasedenosti kapacitet za leto 1965 sprejme delavski svet naslednje sklepe: a) Z ozirom na predvideno zmanjšanje obsega gradbenih del v prihodnjem letu ter povečanje produktivnosti je poprečni stalež števila zaposlenih zmanjšati za 700 oseb. S tem se potrjujejo tudi že dane odpovedi. b) Zaradi določitve pravilne dinamike zaposlovanja naj strokovne službe ugotove potrebno število zaposlenih z ozirom na pogodbene obveznosti. c) Sorazmerno je zmanjšati tudi število uslužbencev in ostalega režijskega osebja. č) Vzporedno z zmanjšanjem števila zaposlenih je zboljšati kvalifikacijski sestav zaposlenih. d) V okviru predloga plana za leto 1965 naj strokovne službe podjetja predložijo tudi ukrepe za zagotovitev planske discipline v pogledu plana delovne sile. Preko plana delovne sile smejo poslovne enote zaposlovati delavce samo po odobritvi delavskega sveta podjetja. e) Strokovne službe na centrali naj ugotovijo potrebno število delovne sile po enotah, da se ne bodo nekje delavci odpuščali, drugje pa na novo sprejemali. 6. Poročilo komisije za odpis osnovnih sredstev se odobri in sprejme sklep o od pišu: a) osnovnih sredstev: din po knjižni osnovni vrednosti .- : 143,896.897 za vrednost odpisov ....;. 137,610.657 in odpisov v letu 1964 ..... 1,399.270 Ocenjena vrednost odpisanih sredstev . . . . ;................ 905.550 tako, da se preknjiži v breme rezervnega sklada podjetja neodpisani del sedanje vrednosti ......................... . . 3,981.420 b) sredstva sklada skupne porabe: din po knjižni vrednosti 1,254.996 z odpisi do 31. XII. 1964 . . s . 1,146.642 iz sedanje vrednosti 108.354 v breme sklada skupne porabe . . 108.364 c) odpis osnovnih vrednosti DUR: din po osnovni vrednosti........ 164.268 in Odpisov do 31. XII. 1964 . . . 164.268 7. Potrdi se predloženi osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja Gradis s popravki, ki jih je predložila komisija za notranjo delitev in z dopolnitvijo, da se za NK delavce poviša osnova na 265 točk mesečno, prizna dodatek za pooblastilo pri delovnih mestih šefov gradbenih vodstev, gradbišč, obrata gradbenih polizdelkov in glavnega direktorja se spremeni na 654) točk ter ustrezno popravijo osnovne začasnega značaja. Eventualni predlogi za točke v shemi delovnih mest. Pravilnik velja od 1. I. 1965 dalje. Sprejeti pravilnik je spremembe se bodo obravnavali ob polletju 1965. Istočasno in z enako veljavnostjo od 1. I. 1965 dalje se sprejme pravilnik o osebnih dohodkih za stalnost v podjetju Gradis, kakor je bil predložen. 8. Soglasje na pravilnik o nagrajevanju po delu oseb v gospodarsko-računskem oddelku, kalkulacijah, tehničnem oddelku, kadrovskem in splošnem oddelku gradb. vodstva Celje bo dano na prihodnji seji. 9. V upravni odbor poslovnega združenja Tehno-Impex Ljubljana se imenujeta tovariša ing. Janez Gričar in ing. Marko Blei-weis za dobo dveh let. 10. V zvezi s soinvenstiranjem pri gradnji objekta družbene prehrane v Vojkovi ulici v Ljubljani sklene delavski svet, da naj o višini udeležbe pri navedeni investiciji razpravljajo delavski sveti prizadetih poslovnih enot, katerih delavci se bodo hranili v tem obratu družbene prehrane, na kar bo sprejet tozadevni sklep. 11. Odobri se podaljšanje roka za predložitev zaključnega računa za leto 1964 do 1. marca 1965. 12. Sprejme se stopnja investicijskega vzdrževanja v višini 5 6/o, ki velja od 1. I. 1965 dalje. 13. Odobri se uporaba fonda za riziko v skupnem znesku 2,640.000 za bloke PBM. 14. Vloga gradbenega vodstva Ljubljana in vloga gradbišča Ljubljana-okolica za uporabo fonda za riziko za bloke v Jaršah in skladišča Koteks-Tobus v Zalogu se odstopi operativni službi, ki pripravi poročilo do prihodnjega zasedanja DSP. 15. Informacija o kolektivnem zavarovanju delavcev podjetja Gradis se vzame na znanje. Referent za HTV naj pripravi pregled poklicev, za katere bi bila premija višja zaradi nevarnosti nesreč. Zeleno je. da se višina zavarovanja poveča, vendar tako, da bi pri višji zavarovalni premiji vsi zavarovalni razredi v slučaju invalidnosti ali smrti prejeli enak znesek odškodnine. Po pripravljeni analizi zavarovanja bo o kolektivnem zavarovanju razpravljal DS na prihodnji seji. 16. Odobri se obnovitev ostrešja centralnega skladišča v breme investicijskega vzdrževanja — predračunska vrednost 26,006.006 dinarjev. 17. Odobri fp •'d notacij a skladiščnih prostorov na Smartinski cesti 32 v dve učilnici za potrebe centra za izobraževanje — predračunska vrednost z opremo 10,506.000 din; financiranje v breme fonda za kadrovanje. 18. Po predloženem seznamu se odobri nabava osnovnih sredstev v višini 9,486.590 din in 884.737 din. 19. Za potrebe menze na gradbišču Kranj se odobri nabava omaric za posodo v znesku 54.400 din; financiranje — amortizacija DUR. Predsednik DSP: Božo Lukač Overitelja: Ing. Rudi Cerkovnik Osvin Novak DS Koper SKLEPI V. redne seje DS »Gradis« PE Koper, ki je bila dne 9. XII. 1964 1. a) Sklepi IV. redne seje DS glede delovnega časa se v celoti prekličejo ter delovni čas ostane tak kot do sedaj. b) DS sklene, da se razpiše anketa glede delovnega časa na dan izplačila. Predlagano je, da bi se delalo 2 uri manj s tem, da se tudi toliko ur ta dan manj piše. Mnenje večine bi se potem obdržalo in se tako izvajalo. 2. a) Pravilnik o OD se v celoti sprejme in prosimo, da se v bodoče pravilniki ne spreminjajo, temveč izpopolnjujejo. b) Pravilnik o stalnem dodatku bi se zvišal glede na kvalifikacijo in delovno dobo v podjetju. c) K členu 11., 12. in 13. so potrebna podrobnejša pojasnila, ker smatramo, da se bodo v praksi težko izvajali. č) Zapisnik DS PE v enem izvodu ter samo sklepi DS PE v dveh izvodih se pošiljajo v roku osem dni po seji »splošni službi« na centrali podjetja. 3. a) DS je sklenil, da se tov. Antonu Furlanu za odhod v pokojnino dodeli darilo v vrednosti do 20.000 din, in sicer gramofon s ploščo. b) Izvrši se plačilo računa »Komunalnega podjetja« Koper 5.000 din (nagrobni šopek za ing Pogačnika). c) Pravilnik o OD se vzame na znanje. Predsednik DS: Rudi Novak Zapisnikar: Marija šantelj u DS kovinski obrati UO Ravne »KLEPI IV. redne seje UO »Gradis« Ravne na Koroškem 1. Delavcem, ki želijo na zimski dopust, se odobri največ 1 mesec neplačanega dopusta s tem, da uporabijo polovico svojega rednega letnega dopusta. 2. Potrdi se odpoved tov. Haliji Mahniču z utemeljitvijo, da je pokazal slab delovni efekt ter napravil tudi delovne prekrške. 3. Tov. Maksu Emanu se potrdi odpoved delovnega razmerja z utemeljitvijo, da naša mehanična delavnica ne potrebuje dveh strugarjev. 4. Omerju Ljubijankiču se na podlagi zdravniškega izvida odpoved delovnega razmerja prekliče. 5. Tov. Franju Hamerju se na prošnjo za dodelitev stanovanja sporoči, da s stanovanjem ne razpolagamo. 6. V zvezi s pritožbo tov. Ivana Hižaka za zaračunavanje vodarine naj za ureditev spora sproži sodni postopek. 7. Tov. Antoniji Kočet, Karlu Turzi, Karlu Gabru se odobri prodaja zaprošenega materiala za gradnjo s tem, da se prošnja odstopi komercialnemu šefu v rešitev, 8. Prošnja tov. Toneta Zaletlja se zavrne s tem, da le-ta vloži tozadevno prošnjo UO podjetja. 9. Feliksu Kvaru se odobri nagrada v znesku 40.000 din neto. 10. Delavcem (po priloženem seznamu) se odobri kot nadomestilo za izrabljene delovne obleke 4.000 din neto. 11. Glede nakupa transformatorja v naš-i novi bazi se obvesti DSP, da se sredstva Prenesejo na DBS (2,000.000 din). 12. čuvajem železarne Ravne se izplača nagrada v znesku 3.000 din neto po priloženem seznamu. 13. Tov. Ivanu Vnuku se mesečni gibljivi del za mesec december 1904 iz navedenih razlogov ne izplača. Prav tako se mu izreče zadnji opomin. 14. Potrdi se predlog o kaznovanju delav-Cev, ki so kršili hišni red v delavskem naselju z denarno kaznijo (stroški čiščenja) v znesku 2 do 3 tisoč dinarjev. Predsednik UO — E: Karel Ficko SKLEPI IV. rednega zasedanja delavskega sveta poslovne enote kovinski obrati Ljubljana, ki je bilo dne 9. XII. 1964 1. Pri pregledu sklepov je bilo ugotovljeno, da so bili vsi sklepi IH. rednega zasedanja v redu izvršeni. 2. Po detajlni analizi periodičnega obračuna za tričetrtletje je DS ob upoštevanju poslovnega uspeha, ki znaša 16,50%, sklenil, da se od razpoložljivih sredstev za delitev na osebne dohodke izplača 9,590.735 din. Kot osnovo za izračun se upošteva izplačane osebne dohodke za redni delovni čas in se ob upoštevanju poslovnega uspeha posameznih obračunskih enot določi sledeči faktor na izplačani dinar osebnih dohodkov: OE remontne delavnice.............. 0,8981 OE novogradnja 4- strug. del. . . 0,9872 OE kleparska delavnica............. 0,7580 OE uprava in režija................0,881.4 4. DS soglasno potrdi periodični obračun za tričetrtletje poslovnega leta 1964. 5. DS so bile predložene v razpravo pripombe posameznih obračunskih enot, nanašajoč se na novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, nakar so člani DS soglasno sprejeli določene pripombe, nanašajoč se na sistematizacijo posameznih delovnih mest in zavzeli načelno stališče, da je treba startno osnovo števila točk za NK delavce določiti na 270 točk. 6. Podano je bilo poročilo komisije DS za HTV ob ugotovitvi, da je za odpravo večjih pomanjljivosti potrebno več finančnih sredstev, vtem ko je bilo ugotovljeno, da se posamezni nedostatki manjšega obsega odpravljajo v redu. 7. Šef poslovne enote je podal DS kratko poročilo o izpolnjevanju plana proizvodnje za leto 1964, kar je DS vzel na znanje. 8. Prošnja za stanovanje, ki jo je vložil tov. Jože Sintič, je bila odstopljena v reševanje komisiji za stanovanjska vprašanja na poslovni enoti. 9. DS je odobril povrnitev stroškov prihoda na delo sledečim članom kolektiva, ki so vložili prošnje: Silvester Kastelic, Anton Štumberger, Vinko Keršmanc in Ivan Kerš-manc, Miha Dermolj in Adi Šenčur. 10. Tov. Bojanu Leharnarju je bil na njegovo prošnjo določen dodatek za ločeno življenje v višini 13.000 din od 16. XI. 1964 dalje. 11. Upravi KO se naroči, da preveri pravilnost in način mesečnega obračuna in da o tem poroča na prihodnjem zasedanju. Predsednik DS KO: Lado Povž UO kovinski obrati SKLEPI VII. redne seje upravnega odbora poslovne enote kovinski obrati Ljubljana, ki je bila dne 18. XII. 1964 1. Pri pregledu sklepov je bilo ugotovljeno, da so bili vsi sklepi VI. redne seje izvršeni. 2. Šef poslovne enote je seznanil upravni odbor z izpolnjevanjem plana za leto 1964 in povzel podatke o zagotovljenih delih v letu 1965 ter podal poročilo o naročilih za vsako OE posebej. Prav tako je upravni odbor na podlagi njegovih izvajanj povzel stališča o tem, da nove delovne sile ne bomo zaposlili, odhajajoče delavce pa bomo nadomeščali samo v primerih, ko gre za remontno službo. Upravni odbor je soglasno vzel na znanje gornje poročilo in potrdil stališča za bodočo kadrovsko politiko. 3. Poročilo o delu popisnih komisij je podal predsednik glavne popisne komisije tov. Janko Košir. Iz poročila je bilo razvidno predvsem to, da se na orodje ne polaga zadostna pažnja in je upravni odbor zavzel sklepe o zaračunavanju orodja, ki je bilo izdano po letu 1960 in ostale ustrezne sklepe, ki bodo pripomogli k izboljšanju obstoječega stanja. 4. Upravni odbor je na podlagi finančnih pokazateljev odobril izplačilo mesečnega ob- računa osebnega dohodka: ®/o OE remontne delavnice..............14,50 OE novogradnja in strug. del. . . 15,50 OE kleparska delavnica..............8,00 OE uprava in režija................14,00 5. Upravni odbor je bil seznanjen z dopisom podjetja PROGR.ES, s katerim smo obveščeni, da firma WACKER ni več zainteresirana za konsignacijsko skladišče v SFRJ in tako odpade pri nas ustanovitev servisa za to delavnico. 6. Prošnja za stanovanje, ki jo je vložil tov. Anton Balon, je bila odstopljena v reševanje komisiji DS za stanovanjska vprašanja. Predsednik UO KO: Alfred Brank DS Ljubljana sklepi IV. rednega zasedanja DS gradbenega vodstva Ljubljana, dne 18. XII. 1964 1. Ugotovi se, da so sklepi III. rednega zasedanja DS gradb. vodstva izvršeni. 2. Vzame se na znanje poročilo o tričetrt-letnem obračunu proizvodnje podjetja. 3. Odobri se poročilo o izpolnitvi plana gradbenega vodstva do 15. XI. 1964. 4. Odobri se poročilo komisije za sestavo pravilnikov gradbenega vodstva. 5. Z ozirom na restrikcij ske ukrepe in s tem v zvezi z zmanjšanim obsegom del je potrebno ustrezno znižati stalež zaposlenih delavcev. 6. Pritožbama na odpoved delovnega razmerja tov. Luke Peroviča in Ivana Galo-viča se ugodi. 7. Ker DS pri glasovanju ni dosegel potrebne večine, se pritožba na odpoved delovnega razmerja tov. Cvijetina Cvrgiča, ki jo imenovani ni vložil v določenem roku, zavrne kot zakasnelo vloženo. 8. Proti vsem povzročiteljem neredov v samskih domovih in delavskem naselju je potrebno p odvzeti ostre ukrepe in kršilce predati v postopek disciplinski komisiji gradbenega vodstva 9. DS se strinja z navodili, ki jih je izdala uprava gradbenega vodstva v zvezi z možnostjo uporabe rednih in izrednih dopustov za zasebne opravke 10. Iz sklada skupne porabe se plačajo sledeči računi: a) Komunalno podjetje Žale —- pogrebni stroški za pokojnim članom tov. Antonom Jambrovičem v znesku 75.195 din. b) Komunalno oodietie Žale — pogrebni stroški za pokornim članom tov. Mustafo Hadži kadurvč°m v znesku 27.430 din in stroški za prevoz pokojnika (jugosl. železnice) v znesku 35.085 din. c) Komunalno podjetje Zale — stroški ob smrti pokojnega ing. Antona Pogačnika v znesku 84.000 din. 11. Izkazani primanjkljaj oziroma višek, ugotovljen ob inventuri, se knjiži v breme izrednih izdatkov oziroma dohodkov. 12. V zvezi s priporočilom občinskega odbora RKS Ljubljana-Center se vsem prijavi j encem za odvzem krvi prizna odsotnost z dela zaradi odvzema krvi kot dela prost plačan dan. Ljubljana, 21. XII. 1964 Predsednik UO gradb. vodstva Franc Pehan Namestnik: Franc Jerak DS Maribor SKLEPI V. rednega zasedanja DS »Gradis« GV Maribor z dne 12. XII. 1964 1. Z ozirom na zmanjšan obseg del se ponovno odpove delovno razmerje 84 članom kolektiva, in sicer 7 KV zidarjem, 7 PK zidarjem, 2 KV tesarjema, 1 KV železokrivcu, 2 PK železokrivcema ter 65 NK delavcem. 2. Pri zbiranju predlogov za odpust je tokrat upoštevati naslednje kriterije: — kratka delovna doba pri podjetju — do 2 let; — nizka storilnost; — prekomerno izostajanje od dela; — upoštevati je treba tudi zakonsko stanje posameznikov. 3. Z okrožnico je seznaniti delovodje, da je po zakonu možno vsak mesec odpustiti do 5 delavcev brez predhodnega sklepa DS. V okrožnici je pojasniti, da je delavcu možno odpovedati delovno razmerje tudi po preteku enomesečne poskušnje, če se delavec poslabša. Za izvršitev sklepa je zadolžen tov. Gajšt. 4. Glede na restrikcijo del ter s tem v zvezi odvečno delovno silo se načelno prepove delo v nadurah, tov. šefinženirja pa se pooblašča, da v izrednih primerih za eventualna riujna dela odobri delo v nadurnem času, o tem pa poroča na UO. 5. Z ozirom na dopis Zavoda za socialno zavarovanje glede cepljenja proti influenci je DS sklenil, da naše GV tega ne bo samo organiziralo, ampak se bo priključilo akciji, ki jo organizira centrala podjetja vsako leto za vse PE. V slučaju potrebe se bomo obrnili tudi na ptujski zavod. 6. Glede na priporočilo Centra za izobraževanje se načelno potrdi predlog tov. Gaj-šta, da izrabijo vsi delavci polovico svojega rednega dopusta v zimskem času, za enako število dni pa se jim odobri dopust s 70 °/» osebnimi prejemki. Po potrebi se naj posameznikom odobrava neplačan dopust do enega meseca. DS pooblašča UO, da v slučaju potrebe o tem zavzame ustrezne sklepe. 7. Centralni komisiji za 42-urni delovni čas predlaga DS, da po sprejetju novega pravilnika prične ponovno razpravljati o skrajšanem del. času. 8. Potrdijo se predlogi »Kadrovske komisije«, in sicer: — da se ponovno razpiše mesto sekretarja gradbenega vodstva, — da se izdela plan dela in del. sile čez zimo, — da se ing. Franca Gačnika končno namesti kot bazenskega inženirja ter se ga razbremeni funkcije sektorskega vodje v Ormožu. 9. Na dnevnem redu prihodnjega zasedanja DS se bo razpravljalo o problematiki HTV. Predsednik DS: Alojz Lisjak UO Ljubljana SKLEPI VI. redne seje UO gradbenega vodstva Ljubljana z dne 28. XII. 1964 1. Ugotovi se, da so sklepi V. redne seje UO gradb. vodstva izvršeni. 2. Predlaga se DS gradbenega vodstva, da odobri pomoč ponesrečenemu delavcu tov. Dragu Kresiču v višini ca. 1,000.000 din za nakup stanovanjske hiše. UO centra za izobraževanje se predlaga, da imenovanemu nudi možnost, da preko podjetja opravi izpit za telefonista. 3. Pritožbam na odpoved delovnega razmerja tov Redžepa Pehliča, Huse Korajca, Vinka Vlašiča, Huseina Husagiča in Muha-rema Džeba se ne ugodi. 4. Pritožbi na odpoved delovnega razmerja tov. Muhmeda Januzoviča se ugodi in od- ločba o odpovedi razveljavi. Imenovanega se razporedi na delovno mesto, ki bo ustrezalo njegovi strokovni usposobljenosti. 5. Pritožba na odpoved delovnega razmerja tov. Ivana Peuniča se ugodi in odločbo o odpovedi razveljavi. Imenovanega se premesti iz sektorja AC na drugo gradbišče (razporeditev se izvrši na proizvodnem sestanku). 6. Pritožba tov. Antona Omerzela se odstopi komisiji za sestavo pravilnikov gradbenega vodstva, ki bo do 15. I. 1965 pregledala spisek vseh članov, ki prejemajo vozaški dodatek in višino tega določila v skladu z ustreznimi predpisi. Ljubljana, dne 30. XII. 1064. Predsednik UO gradb. vodstva Maks Mlakar DS Zalog SKLEPI V. redne seje DS poslovne enote »Gradis« Zalog dne 9. XII. 1964 1. Po pregledu sklepov 4. zasedanja je ugotovljeno, da so bili vsi sklepi izvršeni. 2. Delavski svet odobri finančno poročilo za obdobje — november 1964. 3. Predlaga se CDS, da se dosedanji odstotek 14,5 °/e določen za sklade, zniža na 12 •/». Komercialni šef pripravi ustrezno utemeljitev, ki se posreduje CDS. 4. Delavski svet odobrava poročilo šefa poslovne enote. 5. Delavski svet pooblašča UO, da odloči o odpovedih, ki jih bo predlagala komisija za sprejem in odpust. Prav tako naj UO reši vprašanje zimskih dopustov — plačanih in neplačanih — v okviru zakonitih določil, ko bo nastopil zastoj dela zaradi mraza in snežnih razmer. 6. Delavski svet v celoti odobrava predložena poročila in predloge za odpravo sedanjega stanja. Uprava PE naj izvede še anketo v smislu predloga v poročilu med prosilci stanovanj in ugotovitve ankete z ustreznim poročilom posreduje centralnim organom podjetja. 7. Tov. Ivanu Benku se odobri prodaja 60 kg odpadnega železa. 8. Tov. Ernestu Gombocu se odobri milijon din posojila za nakup družinskega stanovanja. Posojilo se odobri pod pogoji, ki jih določa pravilnik podjetja o financiranju individualne stanovanjske izgradnje. 9. Tov. Ladotu Kramarju se odobri 300.000 din posojila za dograditev stanovanjske hiše. Posojilo se odobri pod pogoji, ki jih določa pravilnik podjetja o financiranju individualne stanovanjske izgradnje. 10. Neizkoriščena (še preostala) finančna sredstva na skladu skupne porabe se koristijo v bodoče po vnaprej sprejetem programu. 11. Tov. Huzeiru Zuliču se odobri prodaja 75 m stare aluminijaste žice (zajle). 12. Tov. Stojanu Gruji Čiču se odobri izdelava železne balkonske ograje v dolžini 7 m iz odpadnega železa. 13. Tov. Jožetu Beliču se začasno dodeli v naselju Zalog ena soba za družinsko stanovanje, dokler ne dogradi lastnega stanovanja, ki je v gradnji. 14. Tov. Mehmedu Kadiriču se odobri plačilo izvršenih nadur. 15. Tov. Ivanu Ribiču se odobri nakup odpadnega železa. 16. V breme denarnih sredstev sklada skupne porabe je nakazati sledeče stroške: a) rn CP »Delo« Ljubljana, št. 11615/D od 24. XI. 1964 v znesku 157.500 din za osmrtnico pok. ing. Pogačniku; b) rn podjetja »Cvetličarna« Ljubljana, št. 1594/Cvet z dne 23. XI. 1964 v znesku 15.000 din za dobavljeni venec. 17. V komisijo za sestavo pravilnika o nagrajevanju administrativnega kadra se imenujejo sledeči tov.:. Ivan Ribič, Franc Re-povž in Edo Pahor. Komisija predloži osnu-te kpravilnika do naslednjega zasedanja. Zalog, dne 17. XII. 1964. Predsednik DS: Janez Bučan DS Jesenice SKLEPI IV. rednega zasedanja delavskega sveta p. e. Jesenice »Gradis«, ki je bilo dne 24. XII. 1964 ob 17. uri na upravi gradbenega vodstva Jesenice 1. Poročilo o realizaciji sklepov zadnje seje se vzame na znanje. K 8. sklepu II. seje DS se ponovno spre j - me sklep, da se obračunavanje boleznin nad 30 dni obračunava pri nas po predlogu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice le v primeru, če bi se za to obračunavanje odločila ostala podjetja v občini Jesenice. Na sklep 12. sindikalna podružnica ni predložila proračuna stroškov najemnine za kegljišče k vlogi za odobritev finančnih sredstev. 2. Potrdijo se sklepi V. seje upravnega odbora z naslednjimi korekturami: 1) sklep naj glasi: Ker prehajamo v obdobje sestave plana za leto 1965, naj se pri razdelitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade zavzame enotno stališče. Vse edinice naj bodo enakomerno obremenjene s skladi. 2) Sklep glede oddaje delovne sile za delo v Nemčiji se spremeni in glasi: Delavski svet podjetja naj reši način obračuna delavcev, ki so poslani na delo v Nemčijo. 3) K temu sklepu naj se doda: Z uvajanjem stimulacije strojnikov se po dopisu SPO št. 3008 z dne 3. XII. 1964 ne strinjamo, ker je bilo to vprašanje svoj časa že obravnavano in zavrnjeno. Stimulacija strojnikov naj se vrši kot doslej. 3. Vzame se na znanje gospodarsko poročilo tekočega leta, s poročilom o ogledu stanovanjskih stolpnic v Celju, ki ga je podal tov. šef. 4. Poročil-o o finančnem pregledu s stanjem 15. nov. 1964 in izkazom 1.522,0 premij organizatorjem proizvodnje, kateri niso izvajali navedenih sklepov. Zadržani znesek se izplača do 15. jan. 1965, kolikor bodo napake odpravljene oziroma sklepi izvajani. 7. Strogo se prepove odnašanje lesenih odpadkov z gradbišč za kurjenje peči v samskih sobah. Kršilce tega sklepa se kaznuje. 8. Iz sektorja Belško polje se zamenja z novimi vse slabe in pokvarjene japanerje. Z novimi japanerji je ravnati pravilno in jih redno čistiti. 9. Delavski svet daje k predlogu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pripombe (glej zapisnik), katere je poslati komisiji za notranjo delitev pri delavskem svetu podjetja. Namestnik preds. DS: Stane Simeonov Kdo le težko hodi, kdo vzdihuje, blodi? Vsem poznana tale naša teta je z imenom blagim KVALITETA. Bila in je pri nas o besedi čislana, priznana v vedi, a ko prestopiš prakse prag, zmeša štrene sam ti vrag, da ne zveš nič al’ čisto malo, kaj od nje je še ostalo. Zanima me, kako namesto znamke tristo naredi testo betona marke sto se in še malo čez, močnega za šibko vez?! Verjetno glina v betonu je zato, da med opaž bi lažje šlo, če pa to ti dosti ne pomaga, z dodatkom vode se premaga težava ta in marsikatera še, če videt’ hot’li bi jo le. Se še sprašujete zakaj le naša teta težko hodi, zakaj vzdihuje, joka, blodi? Vprašajmo le — do kdaj?! Že večkrat smo slišali z raznih strani svarilne glasove, češ da bo leto 1965 za gradbeništvo zelo kritično, zlasti zaradi- pomanjkanja nekaterih osnovnih vrst gradbenega materiala. Po približnih ocenah bo samo v Sloveniji primanjkovalo 8000 ton betonskega železa in nad 60.000 kvadratnih metrov stekla, prav tako pa tudi velike količine cementa, verjetno pa tudi opeke, fine mivke itd. O tem nam je nekaj več povedal šef nabavne službe, tovariš Ivan Božič. Naše podjetje je za prvo polovico letošnjega leta zahtevalo od ze-niške železarne, ki je edini proizvajalec betonskega železa pri nas, točno 5470 ton betonskega železa. Iz Zenice pa smo dobili odgovor, da nam bodo dobavili — reci in piši — 1500 ton. Torej, skoraj 4000 ton manj, kot so naše potrebe v prvem polletju. Zelo kritično bo tudi s steklom. Za leto 1965 potrebujemo 42.000 kvadratnih metrov stekla, vendar doslej s steklarno Pančevo nimamo - še nobenih pogodb. Tudi s cementom letos ne bo ravnno rožnato. Naše potrebe (45.000 ton) so krite le deloma, imamo pogodbe, da dobimo letos 30.000 ton. Ostale količine bomo morali dobiti iz uvoza, seveda če bo za tako velik uvoz pravočasno poskrbljeno. Seveda pa s tem seznam kritičnih vrst materiala še ni zaključen. Zlasti velike težave se kažejo pri lesu. Naš nabavni oddelek je že pred tremi meseci prijavil potrebe po lesu, in sicer okrog 7000 kubikov hlodovine, 8000 kubikov rezanega lesa in še okrog 3000 kubičnih metrov konstrukcijskega lesa. Naša nabavna služba se je obrnila- skoraj na vse LIP in GG v Sloveniji (Bled, Kranj, Litija, Ljubljana, Ribnica, Cerknica itd.), vendar kljub številnim urgencam — pismenim, telefonskim in ustmenim — doslej še nimamo pogodbe niti za en sam kubični meter lesa. Prav tako pa bo letos kritično s fino mivko, s pinto (uvoz!), ki jo potrebujemo pri nas okrog 10.000 kvadratnih metrov, pa tudi za nekatere opečne izdelke ne bo ravno lahko. Skratka, če ne bo poskrbljeno pravočasno za potreben uvoz, se nam letos obeta nič koliko težav. Hrana je dobra in poceni pa se skoraj vsi zaposleni hranijo v naši menzi Prehrana delavcev je v marsikaterem gradbenem podjetju »sporna točka« in tudi pri nas je bilo na rovaš hrane že slišati marsikatero pikro pripombo. V zadnjem času je teh pripomb vedno manj in manj. Tudi na Jesenicah so ljudje na moč zadovoljni s svojo menzo. Kako tudi ne? Hrana je res smešno poceni — kaj pa je 325 din za zajtrk, kosilo in večerjo? In če je vrh tega hrana še okusna, kdo bi mogel zahtevati še več! Nič čudnega, da se v menzi na Jesenicah hrani skoraj vse »kar leze in gre«, torej vsi od šefa do zadnjega vajenčka. »Poleti moram kuhati včasih kar za 400 ljudi,« je pripovedovala glavna kuharica Marija Mlakar, ki že vrsto let skrbi za lačne želodce v jeseniški menzi. »Kako pa je s hrano? Dobite vedno dovolj mesa in drugih živil?« sem vprašal. »S tem pa res nimamo problemov,« je zatrdila. »Meso dobimo vedno, kadar ga zahtevamo, za ostala živila pa sploh ni težav. Vse nam lepo pripeljejo do menze s kamionom.« Vprašal sem, če ljudje kdaj godrnjajo in če morda kak posebno izbirčen delavec vrže krožnik ob tla. »Tudi takšne primere smo imeli,« je odvrnila tovarišica Marija. »Ampak zelo zelo redko. Tisti, ki je to počel, ponavadi ni bil čisto trezen.« »In kaj bo danes za kosilo?« sem radovedno pokukal v lonce. »Goveja juha z rezanci, pečen krompir, zelnjata solata in kuhana govedina,« je odvrnila kuharica. Pred odhodom smo v jeseniški menzi še izvedeli, da bodo v kratkem spet začeli pripravljati obroke toplega čaja. s I siovarč V našem prelepem slovenkem jeziku se zadnje čase pojavlja vedno več tujih besed. Take tujke slišimo tudi na raznih sestankih, beremo v dnevnih časopisih in zadnje čase na naših seminarjih in tečajih. Zato smo se odločili, če bo le prostor v našem vestniku, da bomo od časa do časa pojasnjevali nekatere tuje besede. Upamo, da bomo našim bralcem ustregli. antagonizem — nasprotovanje, sov-vraštvo, tekmovanje anticipacija — vnaprejšnje plačilo, predujem, predpostavka demagog — prvotno voditelj ljudstva, pozneje sladousf, zapeljivec ljudi dinamika — nauk o silah, gibanju, tok, razgibanost, živahnost fluktuacija — valovanje, prehajanje delavcev iz podjetja v podjetje globa! — zaokrožena vsota ekspanzija — širjenje, raztezanje potencial — zmogljivost kontinuiran — nepretrgan, nadaljevalen koeksistenca — sobivanje, sožitje variabilen — gibljiv, spremenljiv integracija — združitev posameznih delov v celoto, povezovanje v celoto intenziteta — notranja sila, jakost, moč intenzifikacija — okrepitev, zaostritev, stopnjevanje delovne sile in povečanje učinka interpelacija — vprašanje med razpravo v skupščini intrigant — spletkar, zahrbtnež fuzija — zlitje, spojitev, stopitev frazer — kdor veliko govori a malo pove, kvasač, gobezdač fiksirati — določati, utrditi famozen — znamenit, razvpit, zloglasen etatizem — politična težnja za povečanje vloge države v družbenem, zlasti gospodarskem življenju empiričen — temelječ na izkušnjah ekvivalenten — enakovreden ekspoze — poročilo, obrazložitev Tečajniki — šeminaiisti pri izvajanju konkretne naloge. Trije obmejni stražarji vam žele obilo uspehov pri delu, Ob potrditvi novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. — Pogled v dvorano, kjer je zasedal delav.ki svet. Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK« »To je naš novi selekcijski stroj za izbiro delavcev. Dobre pošljemo nato v Nemčijo, slabe pa obdržimo doma.« »Hm, ali ne mislite potemtakem doma nič več kvalitetno delati?« Na Bevškem polju ne poznajo zime Neprekinjeno delo v velikih objektih nove jeseniške železarne — Delavci lahko dobijo največ 10 dni neplačanega dopusta Na Jesenicah ni zime, ne poznajo je! No, s tem seveda ne trdimo, da na Jesenicah ni snega in mraza. To je; snega, ledu in mraza je v železarskem središču pod Mežakljo in Karavankami več kot v Ljubljani ali Mariboru. Pač pa naši delavci, ki grade veliko železarno na Bevškem polju, tudi zdaj, v januarju, sredi zimske sezone, ne poznajo miru in oddiha. Glavno gradbišče jeseniškega kolektiva je seveda timi v letu 1965 nova železarna, vrh tega pa bodo letos gradili še novo halo za površinsko obdelavo smuči v tovarni »Elan« v Begunjah, novo žago (in predvidoma še sortirnico) na Bledu in halo za patentiranje žice na Hre-novci (Jesenice). Seveda pa to še ni vse: nekaj sto metrov od železarne so že začeli kopati temelje za tri nove stolpnice, ki jih bomo prodali za trg. To so 12-etažni objekti, prav takšni, kot so jih zgradili v Celju na Otoku. In če dodamo še nekaj manjših del na lastnih investicijah (garaže, samski dom itd.), potem je več kot jasno, da je na Jesenicah tudi za letos dela več ko dovolj. Nič ni torej čudnega, da so na Jesenicah dali ljudem zdaj, ob zimskem času, po sklepu upravnega odbora največ 10 dni neplačanega dopusta. Vsak je lahko te dni izkoristil svoj redni dopust in povrh še največ 10 dni brezplačnega dopusta — to je vse, kar si lahko dovolijo spričo ogromnih nalog na Jesenicah. Nič ni čudnega, da so na Jesenicah odpustili vsega tri delavce, medtem ko so nekatera gradbena podjetja spričo lanskih restrikcij odslovila po sto in tudi več sto delavcev. Na Bevškem polju je precej velikih novih objektov že dograjenih, tu in tam so že začeli montirati uvoženo opremo. Praktično je že dograjena blooming hala, v strojnici pa polagajo tlak. Precej zapleteno delo je v oljni kletki III z valjčnico in v mali jami za škajo. Povsod je polno armatur, pravzaprav vidiš ponekod cel gozd želez-ja, ki ga bo treba slej ali prej zaliti z betonom. Čeprav je te dni na Jesenicah precej mrzlo, zlasti ponoči se temperatura spusti do 5 stopinj pod ničlo, ves čas nemoteno betonirajo. Razumljivo pa je, da morajo gramoz ogrevati. Jeseničani pravijo, da je to delo zahtevno, kar jim prav radi verjamemo. Kdor je samo enkrat stopil malo naokoli po teh velikih halah — najdaljši objekt je menda dolg okrog 540 m — bo hitro spoznal, kakšno je delo gradbincev v novi železarni. Koliko je tu kanalov za razne kable, koliko hodnikov, stopnic, jarkov in kaj vem kaj še. In če pomislite, da tiči v neka-, terih temeljih, na katerih zdaj montirajo velike stroje, do 200 ton betonskega železa, lahko verjamete, da je to delo zahtevno. Tesarji, že~ lezokrivci in tudi zidarji so na tem objektu res morali pokazati vse svoje znanje. Drugo veliko gradbišče bo zraslo — pravzaprav je že zraslo — pri treh stolpnicah. Trenutno zabijajo delavci beograjskega podjetja »Ju-gofond« pilot po sistemu Francki. Na pomlad bodo etaže hitro rasle proti nebu, morda bo vsaj eden izmed teh objektov na jesen že sprejel prve stanovalce. V Begunjah je v tovarni »Elan« veliko skladišče (dvoetažni objekt, dolg 54,50 in širok 22,80 m) že dograjen, prav te dni bo tudi tehnični^ prevzem. Nova hala za površinsko obdelavo smuči je tudi že pod streho, v kratkem bo zasteklena, tako da jo bo mogoče ogrevati in pričeti z obrtniškimi deli. Ta objekt je dolg 70,51 m in širok 20,51 m. Že v februarju bodo skoraj vsi delavci, ki so šli ob novoletnih praznikih domov, spet na Jesenicah, na svojih delovnih mestih. Kajti delovni plan Jeseničanov je zajeten in izkoristiti bo treba vsako uro. I Osemletka v Kidričevem Jože Vrabl, novinar časopisa »Aluminij« Kidričevo, nam je poslal kratek sestavek o gradnji osemletke v Kidričevem. Priložil je tudi dve sliki, od katerih objavljamo le eno, ker je šola že davno gotova. Osemletka v Kidričevem predstavlja za ta šolski okoliš najpomembnejši šolski center, ki doslej ni imel dovolj šolskih prostorov. Sedanja šola v Kidričevem ima tri poslopja, kjer je dovolj prostora za vse učilnice, telovadnico in vse pomožne prostore, med katere spada tudi naša kuhinja. Kot omenja v dopisu, so bili naši gradisovci, ki so to šolo gradili, zelo uspešni pri delu, zato v spomin objavljamo spodnjo sliko. Disciplina na prvem mestu Disciplina? Saj res,- disciplina. In še na prvem mestu. Kdo le pride na takšno misel? Hm, no ja, nekaj discipline menda že mora biti. Tako majčkeno, čisto majčkeno, le toliko, da še vedno lahko delamo, kar hočemo. Da bi jo pa postavili na prvo mesto, to je pa že od sile. Kaj pa še? Disciplina na prvo mesto!? Ja, seveda, nekaj bo pa že 'treba postaviti na prvo mesto. Le tisto majčkeno discipline se pa res ne splača, Verjetno so kje še bolj važne stvari kot tisto majčkeno discipline. Pravzaprav, kaj pa? Delo, dolžnosti, odgovornosti, sodelovanje, prijateljstvo, razumevanje in še veliko je takih in podobnih besed, ki so zelo preproste, lepo oblikovane in prijetne za uho. Kaj pa je njihova vsebina? Aha, vsebina! Seveda, vsaka beseda nekaj pomeni, Kaj? No, zdi se mi, da celo manj kot disciplina. Ali pa jih lahko kar vse stlačimo pod plašč discipline? © Torej, disciplina potem veliko pomeni? Ni tako majčkena in neznatna, kot sem si mislil. Pravzaprav bi se moral pred njo odkriti. Pa se? Oh, ne! Ali pač. O seveda, včasih se, seveda se. Saj drugače ne bi mogel živeti v kolektivu, moji delavci bi me verjetno še bolj postrani gledali. Vidiš šmenta, sedaj sem se spomnil. Prav ta disciplina bo kriva, da ni vedno tako, kot bi moralo biti. Včasih škriplje, šepa in piha kot kraška burja. Pa vse zaradi te discipline. Jo bo pa menda res treba postaviti na prvo mesto in morda bo potem konec tega ve-trašenja, S katerim se dviga toliko prahu. Sicer je pa zadeva takale: Jaz bi jo postavil na prvo mesto, pa jo bodo tudi drugi? Najbrž ne. Zakaj pa? Saj tako tudi ne gre. Seveda gre, samo kako. To je pa prav tisto. Kako gre. Tako se bo še marsikdo vprašal, Pa nič zato, celo prav bi bilo, če bi se jih veliko tako spraševalo, potem bi bilo marsikaj drugače. Bolje in raje bi delali, uspehi v kolektivu pa tudi ne bi izostali. Sicer po, zakaj bi si takole izpraševal vest? Človek vendar najraje dela tisto, kar ne sme, da malo godrnja in še ponagaja, če je le mogoče. Takšno življenje je vendar bolj pestro, bolj razgibano, in veliko se lahko debatira o dogodivščinah in zapletljajih. ko bi sicer moral garati. Seveda, tako je gotovo boljše. Večina kolektiva se bo s to mislijo strinjala. Pa slišiš sem in tja, bolj poredko sicer, toda le slišiš o disciplinskih komisijah, sodiščih in podobno. To je gotovo dlakocepstvo. Kaj bi obešal kakšno malomarnost na veliki zvon. To vendar ni vredno. In še o kakšni škodi govorijo. Kaj pa še! Saj škodo vendar ne utrpi posameznik. Kolektiv jo utrpi. To pa ni nič takega; se bo že izmazal. Če se pa ne bo, ga pa naj vzame vrag, kot temu pravimo po naših navadah. Ne, ne. Ne bo držalo. To pa se že ne sme zgoditi, Član kolektiva sem tudi jaz. Meni pa vendar ni vseeno, kaj bo z mano. Tudi če bom veliko zaslužil ali malo, mi ni vseeno. Baje bi več zaslužil Seveda, potem pa taka škoda in malomarnost Id vpliva na moj zaslužek. Kaže, da o teli komisijah in sodiščih niso le prazne čenče Mislil bi celo, da je teh čenč premalo in da stojijo komisije v senci. Ali pa jim je potrebna kašna lekcija o aktivnosti, ažurnosti, kvaliteti, vestnosti, morda pa tudi o sami disciplini. No. pa kaj bi si jaz belil glavo s tako visoko zvenečimi frazami, ko me pa ni nihče naprosil. To bodo že uredili, saj se vse uredi, pa čeprav' po polževo. »GRADISOV VESTNIK« * Stran 7 GRADISOV HUMOR »•« • Vz*f» f Kam pa Janez, ko si tako športno oblečen? Veš, sindikat me je prijavil na zimske športne igre gradbincev, Vi bodo meseca februarja na Jesenicah. Ob prvih izpitih šole za strojnike: »Stopnujte pridevnik bolan!« Kandidat: »Bolan, bolj bolan, mrtev ...« JE PA DAVI SLANCA PALA Kdo ne bi bil dobre volje. Sneg je zapadel, mraz ni prehud in še novo leto je mimo... Dedek Mraz nas je obiskal. Le kdo se ga ne bi razveselil, naj bo star ali mlad, kakor sta ti še rosni deklici. — Desno: Ce ne gre po suhem, gre pa po vodi, pravi tovariš Peter, ko se takole na splavu prepelji! je čez reko. Na Pohorju je letos debel sneg. Zimski čas pa bomo izkoristili za razne seminarje o družbenoekonomskem izobraževanju. — Desno: Vodja železokriveev na Jesenicah tovariš Zrini se še do danes ni izgubil v med tonami železja. Tudi v strojno-prometnem obratu so petnajstletniki in petnajstletnice proslavile tež>o prislužene ure. Sredi med njimi je tovariš Vovk, šef SPO. — Desno; če vse drugo odreče, pri montiranju gume tudi buldožer prav pride. Takole sta si za novo leto (in Gradisov vestnik) voščila delavca z vrha ljubljanske toplarne. In desno pa pogled na toplarno, kjer dela kljub mrazu in slabemu vremenu dokaj naglo napredujejo.