182. it. * S. feto. Poštnina pavšaiirana. Posameme številke 1 Din. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D, Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. ®9 rrS: enctetolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JU60SLA f V L]ub!]ani, v soboto 12. avgusta 1922 P,^no do- u cc«ln, a k 'ViŽtiU 'en a^,ni I. luaoslovenski vsesskoiski dot, PROGRAM DANAŠNJEGA DNE (SOBOTA, DNE 12, AVGUSTA). I*7PM«vt?SC?iA S2K0LSTVA (8-4S> l2) T£R OSTALIH tNO* _ ZEMSKIH LN DOMAČIH GOSTOV. S? 6\Ui^ T£KMA ČLANOV DRUŠTEV JSS> Oii 8, URI NADALJEVANJE MEDNARODNE TERME _ PRIREDITVE. OB 20. URI POZDRAVNI VEČER MEDNARODNIM TEKMOVALCEM NA VRTU KAZINE. OB 20. URI V OPERNEM GLEDALIŠČU »LUIZE*. OB 20. URI V DRAMSKEM GLEDALIŠČU »GOLGOTA«. OB 20, URI V DVORANI HOTELA UNION SIMFONIČNI KONCERT SREDOČEŠKE FILHARMONIJE IZ KLADNA. OB 20. URI V FILHARMONI’1 NA KONGRESNEM TRGU KONCERT DRUŠTVA »SLAVEC*. Ob 20, URI V DVORANI NARODNEGA DOMA AKADEMIJA »BRATSTVA« NA ČAST ČEŠKEMU SOKOLSTVU. OB 20. URI NA SLAVNOSTNEM PROSTORU V TIVOLI KONCERT GODBE IN PEVSKEGA ZBORA ZVEZE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV ; LJUDSKA ZABAVA, . OB 20. URI NA TRGU TABOR KONCERT ORKESTRA SOKOLA L OB 20. URI NA VRTU HOTELA TIVOLI KONCERT VOJAŠKE GODBE DRAVSKE DIVIZIJE. (Crenski svet v Uubliani. NA KRALJEVO ŽELJO SE SESTANE PRIHODNJE DNI V LJUBLJANI KRONSKI SVET. - VSI MINISTRI PRIDEJO V LJUBLJANO. Beograd, 11. avgusta, (Izv.) Danes aopoidne ob 9. uri se je vršila seja ministrskega s vera katere so se udeležili ministrski predsednik Pašič, finančni minister dr. Kumanudi, dalje ministri Savič, dr. Kjrstelj Miletič, Markovič Miladinovič, Trifkovič in Vašič. Seja je trajala do 13. Posamezni ministri so poročali o tekočih poslih v svojih ministrstvih. Nato so razpravljali o vprašanju princa Georga. Vojni minister ge- neral Vašič je še enkrat predložil svoje zahteve o prehrani vojske, vendar je bilo to Vprašanje odgodeno. Nato je vlada Po predlogu ministrskega predsednika Paš ča sklenila, da odpotujejo jutri vsi ministri v Ljubljano, kjer se bo v ponedeljek pod predsedstvom kralja Aleksandra vršil kronski svet. Kralj je izrazil željo, da se sestane pred svojim odhodom v, Marjanske Lažne z vlado. Važna konferenca v predsedništvu vlade. RREDIT1 ZA VOJNO MINISTRSTVO ALI AKCIJA PROTI BOLGARIJI? Beograd, 11. avgusta. (IžV.) Včeraj se fe Vršila v predsedništvu vlade konferenca, katere so se udeležili vojni minister general Vasič, finančni minister dr. Kumanudi kot zastopnik ministra notranjih poslov in minister Miletič. Kakor se govori, se je vršila konier. v ta namen, da se dovoli voj- nemu ministru kredit za prehrano vojske In za povračilo dolgov vojnega ministrstvi Z druga strani se zatrjuje, da se bo konferenca bavila z zunanjo politiko. Šlo je za Bolgarijo tn je konferenca sklepala o korakih, ki naj jih stori Jugoslavija proti bolgarskim vpadom v naše ozemlje. Pred izpremembo pol. položaja. Zagreb, 11. avg. (Izv.) Današnja »Svobodna Tribuna« javlja Iz Beograda: Poslanci, ki so dospeli semkaj iz Zagreba, s povdarkom zatrjujejo, da se bo jeseni politični položaj HpremeniL Trdijo tudi, da so stopili zastopniki radikalne stranke v stik s Hrvatskim blokom in Stjepanom Radičem in da si obetajo od tega uspehov. Te govorice se ražširjajo po vedenji v demokratskem klubu. Zakonski predlogi za Jesensko zasedanje narodne skupščine. Beograd, 11. avg. (Izv.) Vlada je »klenila predložiti narodni skupščini J jesenskem zasedanju nastopne zakonske načrte: prvič zakon o uradnikih, drugič zakon o vojnih odškod- ninah, tretjič zakon o zavarovanju zgradb, četrtič zakon o zborovalni svobodi, petič tiskovni zakon. Med tem časom bo vlada pripravljala tudi proračun za leto 1923. V Londonu Se ni prišlo do sporazuma ^OTEN NASTOP ANGLEŠKIH DELEGATOV. - ANGLIJA BO PONUDILA POGOJNI ODPUST ANGLEŠKIH TERJATEV? — POINCA-REJEVI PREDLOGI ODKLONJENI. ^ IT. avg. (Izv.) Reuter- iCft>.,Ura(J javlja: Člani britanskega ,[sa so v svoji popoldanski seji Jenih soglasno, določiti natančne londn^°ie minIstrov odposlancev za DornS ? Posvetovanja. V vprašanju PoIncSU»Vedeilcev in P^dlogov Podpirati, 86 morajo medsebojno ‘rudnik Ust ' ^g’ fIzV^ Politični ča: PrpHil *Daily Cronicle« potniških 0 2avezniški kontroli dov iel-idr^nih rudnikov in goz- ie bU odk.o 11 proti glasom Rm.?n s tremi Klasovi Ostali prediner; Cev in Francozov, štirimi glasovi v*° biIi odklonjeni s mnogo upanja' nazvečer ni bilo misa. Morda bi bilr?«2*0st komPr°-bi bili predlogi Pomen v apanja> ako kazani reparacijskemu Skpurej JS id se zavezniki mogli noS^V: Čl Premotrivanju. vetiti njih ( London, 11'. avg. (Izv.) »ue petit Journal« javlja glede angleških pro-?predlog°v, da bi v slučaju uvedbe f»« ? e morala biti Nemčiji dovoljen Pariš, 11. avg. (izv.) Kakor je izvedel »L’Oevre«, namerava Lloyd George v slučaju, da ne pride do sporazuma, iznova načeti vprašanje medzaveznlških dolgov ter ponuditi pogojni odpust angleških terjatev. List je mnenja, da bi tak predlog za-mogel. nuditi najuspešnejšo podlago za sporazum. AMERIŠKE ODŠKODNINSKE ZAHTEVE PROTI NEMCUI. Berlin, 11. avg. (Izv.) Popoldan je bil v državni pisarni državnega predsednika podpisan sporazum o mešani komisiji za določitev ameriških odškodninskih zahtev, izvirajočih iz pogodbe, ki je bila sklenjena 25. avgusta 1921. med Nemčijo in Združenimi državami. Ameriška vlada je sporočila nemški, da v komisiji ne namerava staviti zahtev o povračilu vojaških pokojnin ter ameriškim vojnim ujetnikom ali njihovim svojcem ali družinam mobiliziranih po ameriški vladi izplačanih podpor. Split, IT. avgusta. (Izv.) Včeraj Je odpotovala na ljubljanski zlet druga skupina jsokpistv^ jbrpj^a jpej&o psefe. KRALJ PRIDE V BEOGRAD. BeogTad, 11. avg. (Izv.) »Politika« javlja: V poučenih krogih se trdi, da pride kralj za nekaj dni v Beograd. NOVI NOTRANJI MINISTER. Beograd, 11 avg. (Izv.) Včeraj je odpotoval posebni kurir na Bled, da predloži kralju v podpis ukaz o imenovanju Kost e Timotijeviča za ministra notranjih poslov. Ukaz se projkone priobči v ponedeljek, PRIPRAVE K ATENTATOM NA NAŠE DRŽAVNIKE. Beograd,. 11.. avg. (Izv.) Današnja i-Pravda« javlja: Snoči smo do-znali, da je došlo v našo državo iz inozemstva več sumljivih oseb z namenom izvršiti atentate na nekatere naše državnike. Kakor smo izvedeli so štirje prišli preko Romunije iz Bolgarske, od koder so bili poslani. Po njihovem načrtu bi moral pasti kot pr va žrtev atentata ministrski predsednik Pašič. Njemu bi sledili drugi ministri in politiki. ETBLN KRISTAN - VLADNI KOMISAR. Beograd, 11, avgusta. (Izv.) Povodom vesti, da namerava socijaiistični poslanec Etbin Kristan odpotovati v \merikb, se doznava, da mu Je bilo poverjeno od vlade organiziranje izseljeniških koirusarijatov in sicer temeljem novega izseljeniškega zakona. Ti komi-sarilati se ustanove v vseh važnih izseljeniških" točkah, njh centrala pa bo v Zagrebu. ZAČETEK POSVETOVANJA DR2AVNEGA SVETA Beograd, 11. avgusta. (Izv.) Prihodnji teden prične s svojim poslovanjem plenum državnega sveta. Državni svet se ima najprej zapriseči in konstituirati Več č’anov državnega švefa se Je obrnilo na vlado s prošnjo naj jim v Beogradu preskrbi stanovanja, NAMESTNIK PASICA Beograd, 11. avgusta.. (Izv.) Vojni minister general Vašič bo zastopa! ministrskega predsednika Pašiča, dokler bo odsoten. RADIČEVSKI PROPAGATORjl V AMERIKI. Zagreb, 11. (izv.) Železmški komisa-rijat na južnem kolodvoru je aretiral nekega Bolgara in nekega domačina, ki sta pripotovala iz Amerike in prinesla s seboj različne prepovedane časopise, knjige in brošure. Pri Bolgaru so našli več komunističnih knjig in časopisov. Aretiranca sta imela pri sebi tudi različne hrvatske liste, ki se tiskajo v Ameriki in katerim je odvzet poštni de-bit v Jugoslaviji ter je njih razširjeva-nje prepovedano- Ameriški listi, ki sta jih imela seboj, se zavzemajo na Stje-pana Radiča. Policija jima Je knjige odvzela in Ju izročila pristojnim oblastem. Zanimivo je, da se nahaja med konfis-ciranimi časopisi tudi številka »Narodnega lista«, ki prinaša sliko Stjepana Radiča in sicer pod naslovom »Stjepan Rad č«, za katerega so zbrali ameriški Hrvati samo v dveh mesecih nad 5500 dolarjev, kot voditelju hrvatske seljač-ke stranke in bojevniku za hrvatska prava«. MADŽARSKA’ MOBILIZIRA. Beograd,, 11. avgusta. (Izv.) Ministrstvo zunanjih poslov je bilo obveščeno, da Madžarska mobilizira. Za 12. t. m. sta bila vpoklicana pod orožje letnika 1909 in 1910. Borzna poročila. Berlin, 11. avgusta. Dunaj 1.5050, Budimpešta 59,92, Milan 3945.05, Praga 2157.30, Pariz 6991.25, Newyork 868.91, London 3875.15, Curfh, 16579.25. Dunaj, 11. avgusta. Devize: Zagreb 160.35—160.65, Beograd 641.40—642.60, Berlin 64.35—64.65, Budimpešta 34.96—35.04, London 240.200—240.400, Milan 2453.50— 2456.50, Neuvrork 538.95—539.35, Pariz 4352 —4358, Praga 1359—1361, Sofija 31150— 312.50, Curih 10243—10257. Valute: ameriški dolarji 53650—53750, bolgarski levi 315—317 nemške marke 64.35—64.85, angleški funti 239.650—239.950, francoski franki 4325— 4335, Italijanske Ure 2433—2427, dinarji 637 —639, romunski leji 489.50—490.50, švicarski franki 10190—10210, čehoslovaške krone 1355.50—1358.50, maržarske krone 35.19 —35.31. Zagreb, 11. avgusta. Devize: Newyork 330—333, Pariz 27—27.20, Curih 63.80—64, London 1500—1510, Dunaj 58—62, Praga 832—844, Budimpešta 25—25.80, Italija 1530 ■—1536), Berlin 4040-44, Uredništvo: u Wolfova ulica lh. Telefon 300; Uprava: trg 8. Telefon 44. iopisi se ne vračajo. "• anjem je priložili znamko za odgovor. Koroško pismo. Politični položaj m Koroškem je jasen samo v toliko, da je centralna os vsega pol. življenja gibanje za priklopttev k 'Nemčiji; alt pa je radi tega nejasen, y naslednjem podajemo par Slik javnega življenja in mnenja. Strah, da bi Jugoslovani nastopili ob priliki izvedbe *Anschlussa* in za* htevali slovenski del zase, je malo polegel, odkar so si Korošci prt vodilnih nemških strankah sigurni italijanske pomoči. Tudi na slovensko prebivalstvo hočejo vplivati, zato so časniki redno polni poročil o vstajah v Macedoniji, nemirih na Hrvaškem in o nezadovoljnosti v Sloveniji, česar smo že navajeni. Pričelo jih je vznemirjati zadnji čas vprašanje Burgenlanda. Da Madžari ne bodo odstopili od aspiracij na to deželo, je jasno. To dokazuje tudi zadnja akcija Hejasa. Prepričati Madžare, da nimajo nikakih pravic, ni mogoče že radt tega, ker je na Burskem tudi nemško prebivalstvo bolj vneto za Ogrsko nego za Avstrijo; madžarofili so se pri zadnjih volitvah skrili pod plaši socijalrte demokracije, ki je dosegla s tem nepričakovan uspeh pri zadnjih volitvah. Vele-nernci so začeli torej z drugo taktiko: pridobiti si hočejo Madžare za zaveznike. Zadnji čas objavljajo iukajšni listi članke iz Budimpešte, v katerih se da upravičeno sumiti, da so 'Zagledali beli dan v lastnih redakcijah. Mnogokrat so docela naivni, o četnur priča tjidi članek prof. Kaindla iz Gradca, ki obtožuje Madžare, da so glavni m najstrupetiejši provagatorji proti priklopitvi k Nemčiji. Italijane snubijo na drug način — vabijo jih na Koroško. Prišlo jih je že zelo mnogo, kar je tudi razumljivo, valutno razmerje je najboljše vabilo. Prisotnost italijanskih gostov bi sicer radi - umih umili umih mlh mlh umhl umih odkriva V Beljaku so s svojimi lirami zagnali draginjo na tako višino, da je Beljak najdražje mesto v Avstriji. Nižji sloji, med katere spada predvsem urad* ništvo, se ogorčeno pritožujejo, slišijo se pritožbe tudi že iz-Velikovca. Letrb sejmi v Velikovca so običajno uravnavali cene deželnim pridelkom po celi Koroški, a na zadnjem so cene tako poskočile, da si domačini niso mogli nabaviti skoraj ničesar: Tajd (beri Italijani), so prišli tudi semkaj in v poročilu v »Fr. Stimmerii beremo: man schUtzt das fremde Gaunertum, vreli man es po— lltisch braucht Italjansko zavezništvo ni nikdar po ceni, to spoznavajo tudi iš Korošci Zadnji prepir med Bavarsko in rajhom je vznemirit tudi koroške na-cijonaUstične in socijalistične kroge. Nacijonalisti so stali trdno na strani Bavarske, saj dobivajo skoraj vso materijalno in moralno podporo iz Monako-vega. Duhove pomirja te dni dr. Wolff iz Berlina, ki prireja predavanja po cett Koroški, da informira o položaju v Nemčiji. —- Na drug način pa naj pomirja obisk nemške mladine iz Brandenburga, ki je prispela v Celovec začetkom avgusta. Ob sprejemu je bilo mnogo govoranc, ob slovesu pa so naredili obljubo, da vrne koroška mladina nemški obisk. — Socijalisti so kot edini izraziti republikanci stali ves čas na strani Berlina. Industrijski štrajk je spore med nacijonalisti in socijalisti zopet poglobil. Zakrivile so jih največ oborožene organizadje obeh taborov. Najprej so nastopili nacijonalisti, ki so organizirali in oborožili kmete, nakar so razdelili med »Arbeiterwehr« tudi socijalisti orožje in munidjo. Meščanski tisti se razburjajo, ker delava še vedno niso oddali orožja, zato pozivajo »Heimatschutz«, da zasleduje z vso strogostj vsak pojav pri nasprotnikih. Hudo kri dela tudi zvišanje doklad za delavsko zbornico na tedenskih 100 K. S prebitkom hočejo sezidati so-djalisti veliko palačo, v kateri naj bi dobile prostora tudi strankine institucije. Trdno vez pa tvori med socijalisti in nacijonalisti še vedno boj proti slovenskemu življa; s tem je označen dovolj tudi brez nadaljnih komentarjev položaj Slovencev. Slovenstvo zatirajo naši nasprotniki po starih preizkušenih metodah: z omamljanjem ga dušijo. Na splošno pa dobi človek vtis, da je priklopitev že Izvršena. Po časopisju ni zaslediti vesti, M bi ne bila na kak način v zvezi z Nemčijo. Nekatera stanovska društva so že pristopila k rajhovskim, kulturna že po večini vsa, gospodarska gojijo »interesne skupnosti« in s tem se je Velenemcem tudi posrečilo» sugerirati vsem slojem prepričanje, da je v priklopitvi edtna rešitev Avstrije in Koroške. Pripravljajmo se, da bomo pripravljeni! '■&'?'*■L Anarhila v italijanski iustki. MORILCI MflLLERJA OPROŠČENI. — TEROR FAŠISTOV PROTI SODNIKOM. - PIJANI TRIUMF OPROŠČENIH ZLOČINCEV. Trst, 11. avgusta. (Izv.) Fašistovski razbojniki, ki so ugrabili ob belem dnevu dva tiskarja, ju naložili na kamejon ter ju odpeljali na prostor bivše vzorčne razstave, kjer so ju ustrelili, šo bili popolnoma oproščeni. Izven vsakega dvoma je, da so stali pred sodiščem pravi zločinci, ki pa so bdi navzlic temu oproščeni. Jasno je tedaj, da si bo marsikdo pomišljal nastopiti proti fašistom in jih oboževati, dasi so zločinci. Celo sodniku se je tresel glas ko je izrekel obsodbo. Državni pravdnik je dobival anonimna pisma, v katerih so mu pretili s smrtjo, če bo nastopal zoper fašiste. Z istimi grožnjami so fašisti pretili po- rotnikom. Tako se je zgodilo, da so bili vsi obtoženci oproščeni, dasi jim js bil zločin jasno dokazan. Na večer, ko so vsi Čakali na obsodbo so fašisti alarmirali svoje tolpe in zažugali, da zapalijo sodnijsko poslopje, če bo le eden izmed fašistov obsojen. Pripravljen so impli tudi bencin. Seveda se vzpričo takega terorja ni upal nihče izmed porotnikov glasovati za obsodbo. Vsi obtoženci so b:li oproščeni med njimi tudi voditelj razbojaške tolpe, o katerem je znano, da bi moral sedeti v genovskih zaporih zaradi drugih zločinov. Izpuščeni morilci so sedli na avtomobil in se v pijanem triumfu vozili po mestu. NOVI AVSTRIJSKI BANKOVCI PO 10(1.000 K. Wien, 11. avg. (Izv.) Avstro-ogrska banka (avstrijska poslovalnica), objavlja, da se prične 13. t. m. z izdajo novih bankovcev po 100.000 kron in 20 K. CERKVENO UDRUŽENJE O MANJ-ŠINSKEM VPRAŠANJU. Kopenhagen, 11. avg. (Izv.) Wol-fov urad poroča: Svetovno cerkveno udruženje za pospeševanje mednarodnega sporazuma je zaključilo svoja posvetovanja. Ena izmed Sprejetih resolucij se bavi z manjšinskim vprašanjem. V tej resoluciji se ozna-£uje za dolžnost udruženja delovati za zboljšanje položaja manjšin tam, kjer se z njimi ne postopa pravično. Zveza narodov se pozivlje, imenovati stalni odbor za obravnavanje manjšinskih vprašanj. NEMIRI NA IRSKEM. Dublin, 11. avg. (Izv.) Reuterjev, urad javlja: Vladne čete so ponoči presenetile v Corku zabarikadirane čete upornikov. Razvil se je oster boj. Upajo, da bo padec Corka zlomil odpor rebelov. London, 11. avg. (Izv.) Listi javljajo iz Dublina, da so uporniki izpraznili Cork potem, ko so spustili v, zrak različna javna poslopja, vojaš* niče. en hotel ter snramamak» .^}Q0SLAV1JAB 12. avgusta 1922. ttev.Tfll L 3uqosIov. vsesafiolshi zlet. Jugosl oveni v prostih vajah prvi. Včeraj so se zgodaj v jutro zabele zbirati ogromne množice občin* Stva na zletnem telovadišču ter z napetostjo, nestrpljivostjo in navdušenjem pričakovale začetka mednarodne tekme. Glavna tribuna je okrašena z državnimi in narodnimi zasia* Vami onih narodv, ki prisostvujejo jugoslovenskemu zletu in ki se udeležujejo mednarodne tekme. Tekma, članic Jugoslovenskega Sokolskega Save za. Ob 6. uri zjutraj se je pričela na zletnem telovadišču tekma članic JSS, katero je vodil savezni podna-čelnik br. Vojnovič iz Beograda. Skupno je tekmovalo v višjem oddelku 5 vrst in 13 posameznih članic, v nižjem oddelku pa 13 vrst in 16 posameznic. Rezultat tekme, ki je trajala do polu 9. ure, je v \rišjem oddeli; u sledeči: Prvo mesto je dobila vrsta Ljubljana s 83.25%, drugo Ljubljana I. s 89.93 tretje pa vrsta Ljubljana II. s 74.59 %. Od posameznih članic sta debili največ odstotnih članic sta dobili največ odstotkov sestri Prereluh Cirila (Sokol I.) in Bambič Anica (Sokol II.) s 91,43 odstotkov. Na drugem mestu je sestra Marija Kavčič (Sokol L) s 90 odstotki, na tretjem pa ste sestri Marija Gangl (Ljubljana) in Butala Mici (Ljubljana) s 87.14 %. — V nižjem oddelku ima prvenstvo vrsta Maribor s 86.21 odstotkov, drago mesto ma vrste Ljubljana I. s 35.89 odstotkov, tretje pa Novomesio, ki ima 81.33 %. Največ odstotkov od posameznih članic ima v tem oddelku s. Vera Potnik (Sokol I.) s 96.66 odstotkov, drugo Lea Domicelj (Maribor) s 93.33 %, tretje mesto pa si dde sestre Nabergoj Stana (Maribor), Slava Zanc.škar (Sokol i.) in Melanija Papič (Vršac) s 91.66 %. — Maksimum višjega oddelka za skok v daljino je bil 3.20 m, nižjegi pa 3 rtu Za metanje žoge je' bil določen maksimum za višji, in nižji oddelek 2a m. Tekmi so misostvovali Belgijci in Luksenburžani, ki so opetovano izražali začudenje nad spretnostjo, s katero so naše članice Izvajale vse predpisane vaje in hvalili vzorno di-;~ip!i;io in red, ki vlada na vsem telovadišču. Za presojanio tekme je določeno pesibno razsodišče. Jutri je sestav , Ijetn sledeče: Brat Vaniček Iindfich, načelnik COS kot predsednik. Brat Smertnik Josip, JSS tajnik in kot sodnik zn JSS. Gospod GailUez Emil, profesor telovadbe in sodnik za Belgijce. Gospod WHmet Josip, profesor telovadbe in sodnik za Belgijce. Gospod Hentges Pierre, profesor telovadbe. Gospod Kmmer Nikolas, profesor telovadbe oba za Luksenburžane. Brat Miillcr František; br. Havel František. oba za Čehe. Brat J. Čok-,1, kot drugi sodnik za Jugoslovene. Ob 8. url dopoldne so se zbrali sodniki In voditelji tekmovalnih vrst v pisarni tehničnega odbora. Cupero su van Eyckleju, predsedniku mednarodne telovadne zveze je bil odposlan v Anverzo brzojavni pozdrav sledeče vsebine: »Telovadci vseh narodov, zasto pani na VII. mednarodni telovadni tekmi, obžalujejo odsotnost svojega predsednika In mn pošiljajo prisrčne pozdrave.« Nato se je pričelo žrebanje reda tekmovalnih vrst. Po tem žrebu so bili določeni: 1. CehoslovaSd, 2. Lnksenburžani* 3. Jugoslovani, 4. Belgijci, 5. Francozi. Po žrebanju se je tekmovalcev, kakor tudi zbranega občmstva polotila precejanja nervoznost in vse je težko in napeto pričakovalo nastopa tekme. Na odredbo predsednika brata J. Vanička «o bile prve tečke tekme proste vaje. Vsaka tekmovalna vrsta je imela pred komisijo prve tri sestave prostih vaj, za vsssokolski zlet v Ljubljani, katere je sestavil br. dr. Viktor Murnik. Med burnim odobravanjem, ploskanjem in živijo-klici ogromnega občinstva se je točno ob 9. uri pričela tekma. Nastopili so bratje Cehi pod vodstvom svetovnega tekmovalca br. Czada. Tekmovalna vrsta COS obstoja: 2. dr. Klinger Miroslav, 3. Jindruck Stanislav, 4. Vaneček František, « 5. Maly Josip, 6. Karasek Miroslav. (Kot rezer- j va Pne n da František.) Takoj pri nastopu j s priredilo občinstvo w ehorn živahne ovacije, ki so se med vsemi vajami turneje ponavljale. Vsi izpadi Cehov so bili vseskozi precizni, prehod iz položaja v položaj vedno enakomerno taktno spojen. In prav tako redovito kakor so nastopili, tako so tudi odhajali na svoje mesto- Za njimi je nastopili tekmovalna vrsta Luksenburžanov pod vodstvom Jean Pierra Thomasa, ki obstoji: 1. Francois Emile. 2. Haas Louis, 3. Horn Jean Baot 4. Knepper Joset I 5. Levy Robert, 6. Rosser Nikolas. (Kot rezerva Zuang Francois.) O Luksenburžanih se seveda ne more trditi, da bi tekmovali s Cehi, kajti sistem proste telovadbe pri njih pač ni še tako razvit. Vkljub temu pa smo opažali pri Luksenburžanih neko posebne vrste gibčnost in eleganco In sedaj je nastopila naša jugo-slovenska vrsta. Vse je z napetostjo zrlo v br. Murnika, ki je s kratkim poveljem zaklical k nastopu. V občinstvu, ki je tekmovalcem vseskozi burno aplavdiralo, je nastop naše vrste provzročil višek oduševljenja. Ploskanja in urnebesnih klicev ni hotelo bilt ne konca ne kraja. Naša tekmovalna vrsta obstoja: 1. Simončič Vladimir (Ljubljana). 2. Derganc Stane (Sokol L), 3. Vidmar Stane (Ljubljana), 4. Hlastan Slavko (Sokol. 1.) 5. Šumi Peter (Ljubljana), 6. Štukelj Leo (Novo mesto.). Rezerva: Iv. Porenta Sokol L in Mihael Oswald, Ljubljana.) Po kratkem pozdravu na predsednika in komisijo je naša vrsta začela na povelje voditelja izvajati vse tri sestave zletnih vaj. Izvajanje se je vseskozi vršilo tako krasno, da se je med občinstvom za^ul iz stoterih ust vzklik: >V preciznosti so Cehi prvi v eleganci pa našil« Za našimi je nastopila skupina Belgijcev, katero je predstavil komisiji Lanie Charles. Skupina obstoji: 1. De Wintes Louis, 2. Gibens Jean, 3. <5yselinck Gustave, 4. Van Langendonk Leon, 5. Verboven Francois, 6. Verboven Jean. (Rezerva: Verstraeten Gust.) Celokupni vtis Belgijcev je bil zelo povoljen. Zlasti pa je vse navzoče očaral njih odhod, kajti Izvajali so razne razvoje in s posebnim kavalir-stvr n defilirali mimo komisije. 'takoj po končanih vajah se je ob udeležbi vseh članov komisije vršila tajna klasifikacija. Vsaka vrsta Ima po dva glasova, predsednik Va-nlcek odločilnega. Včeraj je bila vsaka vaja klasificirala tajno, končni rezultati pa bodo objavljeni danes. Vkljub temu pa že danes lahko z gotovostjo trdimo, da si je naša jugo-slovenska tekmovalna vrsta priborila Častno mesto in dobila polno število točk, kar je vsa komisija tudi priznala. Točno ob 10. uri dopoldne je pričela tekma na bradlji. Pri vajah na bradlji sta bili predpisani 2 vaji, ena obvezna in ena poljubna. Pri posameznih vrstah so bili doseženi sledeči rezultati: A Češkoslovaška tekmovalna vrsta: L Obvezna, // Poljubna št i. 9 točk 9 točk št. 2. v 5 * 9,5 » Št. 3. 5 9.5 * St. 4, i 'j > 9.— » št. 5. j 25 » ? 5 » žt 6. 9.— » 9.— > št 7. rez. 7.5 > 3.5 > B) Tekmovalna vrsta Luksenb&rg. 3t. 1. 7.— 6.— » Št 2. 6—*- ,*• 8.5 » št. S- 5.5 » 7,50 » jt. 4. 5.— > 3.5 * št 5. e.25 * 7.5 * št 6. 6.— » S* * št 7. rez. 5.5 7.— > C) jugoslovanska tekmovalna vrsta. St. 1 9.— > :tQ.— » št. 2 925 > v.75 » Št. ii. 9.25 » '-.75 » št. 4. 8.25 M i.*r- * št. 5. 9.— » 9.75 » št. 6. 10.— > .10.— * št. 7. rez. 9.— > 8.50 » št. 8. rez. 9.— 9-25 * D) Tekmovalna vrsta Belgijcev. St 1. 6.75 > 9.— » Št. 2. 6.50 7.30 » št. 3. 6.75 y> 7.— » št. 4. S.— » —- y> št. 5. S.— '725 * ' št. 6. 8.— 8.25 * Med Cehi in Jugosloveni se je bil naravnost srdit boj. Do včeraj opoldne so bili Jugosloveni na dobrem za celih 6 točk. Navzoče občinstvo je naše tekmovalce, ki so se tako častno odlikovali navdušeno pozdravljalo In jim vseskozi glasno ploskalo. Obisk pri talansii stotih. Naš poročevalec si je ogledal včeraj logor tuzlanskih skaotov. Zal, da je bila ravno včeraj cela četa na Bledu in ni mogel priti naš poročevalec v dotiko 2 njimi. Našega poročevalca je ljubeznivo sprejel br. NI« "vibr Jovičič, ki je ostal kot paznik :ma. Zanimivo si je ogledati ta logor. Skauti žive na prostem vojaško ifffi iMB vesfoba za zvestobo (Iz brošure istega Imena.) Ko je na Vidov dan počil strel v e vu, je vsa Evropa čutila, da se ' ; svetovna vojna. Tudi Cehi in Hii smo to čutili in smo gledali s ojo v bodočnost, kajti našn sile Ci’e Povsem pripravljen Cu-. pa sitio, da le taka velika vojna, i razbila Avstrijo, bi mogla nam estj odrešenja. Nam je bilo lažje, • Cehom, kajti za nami je stala iia, oni pa so bili sredi nemško-• :czar&ega sveta. Vedeli so, da ’ orejd zmagati le, če dokažejo svetu, da so zreli za svojo državo. Nastala je vojna. In glej: češki regimenti so se upirali na kolodvorih, peli so narodno himno, praški 28. polk je moral biti razpuščen, na fronti se niso hoteli boriti proti Rusom in Srbom, ampak so skušali čim preje priti na drugo stran. Isto so delali naši zavedni mladeniči. V Ru-Sljj so se začele tvoriti češke legije In po njih zgledu je nastala tudi jugoslovanska legija. Te legije so odšle skupno v Dobrndžo proti Bolgarom in so mnogo trpele v težkih bojih. Češke legije so ustvarile potem celo armado, ki je leta 1917 (5. julija) pri Zborovu v Galiciji na ruski ronti dosegla sijajno zmago proti Avstriji. Zal, da je bila ruska armada $akrat vsled revolucije že tako osla- bela, da zmage ni bHo mogoče izrabiti. češke legije so morile nastopiti težko pot preko Rusije v Sibirijo, od koder so se šele po vojni vračale preko Amerike domov. Legije so nastale tudi v Franclji in Italiji. Povsod so bile tudi naše legije, ki so se končno zbrale v Solunu, kjer so zmagale skupno s srbsko armado. Tako smo se za časa vojne skupno borili s Cehi in Slovaki na vseh frontah proti skupnemu sovražniku. V spomin na te legije so letos v Pragi slavnostno pokopali neznanega vojaka od Zbo-rova (enega Iz padlih) v Pragi v mestni hiši v spomin na te junake. Obenem so v steno zazidali prst z vseh bojišč, kjer so se borile legije. Med tem, ko so se legije borile po frontah, je avstrijska vlada do-ma preganjala in zapirala narodne voditelje In zavedne ljudi. Listi niso smeli pisati resnee. Mnogo teh ljudi je pomrlo po ječah, mnogi so bili obešeni. Med preganjanci so bili politiki, umetniki, pesniki, pisatelji. Tako so šli tudi tu Cehi In Jugoslovani skupno pot. Toda vse to ni moglo rešiti Avstrije. Narod se je zavedal svojih pravic in je čakal konca. Narodni poslanci češki in jugoslovanski so že leta 1917 podali takozvano majniško deklaracijo, ki je zahtevala samostojno državo za oba naroda, združitev Cehov in Slovakov io Jugoslovanov. To zahtevo so mnogo ostreje in z narodno prisego ponovili Cehi vpričo naših zastopnikov na 5>v. Treh kraljev dan leta 1918. Ker pa je Avstrija še vedno u^a-la, da bomo popustili, so sklicali Cehi vse narodne može na prisego v Pragi dne 13. aprila 1918. Ta dan je ostal zapisan v naši zgodovini z velikimi črkami. Na frontah so se takrat začele goditi velike reči, Nemci so začeli z zadnjimi obupnimi silami napad proti Parizu in so res nekaj čusa prodirali — ko se je naenkrat pokazalo, da je konec njih divjanja. Pa oni niso verjel?, zato so mislili, da bodo tudi Cehi 5; Jugoslovani popustili. Prisega jim j pokazala, da verujemo v svojo zmago. Med tem je bila že v Evropi priznana češkoslovaška republika in za nas je že bila podpisana kriška deklaracija. Vedeli smo, da moremo zmagati le skupno, kakor smo se celo stoletje in celo vojno skupaj borili, zato je dr. Kramar proglasil na tej prisegi naše geslo zvestobo za zvestobo. Ohranimo si v dobrem spominu to sveto prisego dveh narodov, kajti povojni dogodki so nas prepričali, da bomo le tako zmagali tudi v bodočnosti. (Zgoraj omenjeno brošuro je spisal dr. Ivan Lah, Izdala pa Ceškoslo-vaška-jugoslovanska Liga. Dobi se po vseh knJigotržnicah.) življenje. Na vhodu visi tabla z napisom »Steg izvidnika — Tuzla«. Na logorju stoje zazapeti štirje Šotori, dva mala in dva večja. Starosta in vodja stanujeta v svojih šatorih in četa pa v ostalih dveh. Vsak Ima svojo vojaško posteljo in vse ostale potrebščine. V logorju imajo svojo kuhinjo, v kateri je nastavljen poseben kuhar. Zanimivo je, da imajo skauti tudi svojo malo meteorološko postajico. Skautska organizacija v Tuzli šteje 180 članov, po večini gimnazijcev, ki so razdeljeni v štiri čete. Vsaka četa se posveti posebni stroki, tako npr. pijonlrski, bolničarski itd. Čete imajo imena kake živali in člani čet nosijo trak v barvi te živali. Skauti prirejajo skozi celo leto poučne izlete, pri katerih se tudi vež-bajo s praktičnimi vežbami. Lansko leto so npr. priredili peš izlet iz Tuzle preko gorovja v Sarajevo. Letos so bili v Makarski in so prišli obenem tudi na Sokolski zlet. člani tukajšnje čete izgledajo zdravi in so močni. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da vživajo noč in dan svež in zdrav zrak in imajo poleg tega še dobro in tečno hrano. Zjutraj navadno kakao ali čaj; opoldne krompir, grah ali riž z mesom in zvečer čaj ali kakao z mrzlimi jedili. Glavno je pri skautih to, da jitn je najstrežje zabranjeno vživanje alkohola in kajenje. Ker so njihovi ssautski zakoni zelo značilni za mladino jih prinašamo v celoti: 1. Govori vedno golo istino. 2. Pomagaj in ljubi bližnjega. 3. Bodi koristen 4 Bodi trezen in ne kadi tobaka.. 5. Bodi uslužen napram starejšim 6 Bodi veselo razpoložen 7, Bodi poslušen. 8. Bodi štedljiv 9 Postopaj človeško z živalmi in brani tuj’ imet ek 10 Bodi dostojen v besedah in dejanjih — Po teh zakonih se mora vsak član skautske organizacije vladati, če hoče ostati i nadalje član. (To bi bilo dobro za našo mladino. Op. ur.) Priporočamo naši mladini naj si ogleda logor tuzlanskih skautov. Mi te mlade junake in prijatelje narave še enkrat pozdravljamo. Mašila prapaiik Po zaslugi sedanjega vladnega režima, je danes državno uradni-štvo popolnoma proletarizirano. Značilno za njegove žalostne razmere je zlasti dejstvo, da so pričeli celo trgovski in industrijski krogi zahtevati izboljšanje materijelnega stanja državnih nameščeucev. Saj je resnica, da današnji uradnik niti ne more več dolgov delati, ker nima nobenega izgleda, da bi se to strašno stanje v doglednem času zboljšalo. Kdor more in je še rnlad, beži iz državne službe, drugi si pomaga po možnosti z »zarado«, tretji pa so se ud ali nekakemu fatalizmu ter samo čakajo svojega konca. Tem razmeram se polagoma prllagoduje tudi vsa naša uprava, ki je na tem, da popolnoma propade in životari po vzorcu nekdanjih turških vijaletov. Sedaj je zadonela po uradniškem gozdu vesela pesem o novi uradniški pragmatiki. Trudne in izmučene glave javnih nameščencev so se radostno dvignile, ker se je porodilo upanje, de. se vendar bliža konec pomanjkanja. Vladne stranke so pri* čele z nenavadno vnemo forsirati rešitev uradniškega zakone, vlada se ni posebno branila in tudi oficijelne uradniške organizacije so govorile samo o ura draški pragmatiki Ce opo- zorimo še na običajno mešetarenje za življenske potrebščine uredništva, bi lahko rekli, da gre vse gladko, ker mora zakonodajni odbor predelati uradniški zakon do konca septembra. Za božič bi potem čnovništvo pričelo ulivati plodove nove uradniške prag* matike. V take zlate sanje In upe bi se lahko zazibali vsi idealisti v Širokih vrstah javnih nameščencev m marsikdo bo tudi to storil. Zato jo bolje, da pogledamo resnici v obraz, bo vsaj razočaranje manjše. Česa potrebuje javni nameščenec?, Kruha, najnujnejših potrebščin za golo življenje. Uslužbenec more kupiti le toliko vrednot, kolikor sprejme mesečne plače. Iz gmotnega stališča je za uradnika popolnoma egalno, če dobiva denar kot draginjsko doklado ali pa temeljno plačo, ker za take formalno« ga v trgovini in na trgu nihče ne vpraša, tam veljaš le toliko, kolikor plačaš. In živeti ja trt-ba — dnevno! « ■ Kaj pa naj prinese uradniška pragmatika državnemu nameščencu? Uredila bo enotno za celo državo njegovo pravno razmerje, kar je sicer prav lepo in koristno, toda za želodec uradnika in njegove družine ne bo-po.menila nobenega napredka, ker bo uredila le njegove temelj-n e plače, ki pri današnjih valutar-nih razmerah ne pomenijo ničesar. Ko bo sprejeta uradniška pragmatika, bodo prejemale nekatere uradniške kategorije 500 do 1000 K mesečno več- S tem zvišanjem si ne bo mogel kupiti uradnik čez tri mesece __ če bo v tem času uradniška pragmatika sploh sprejeta — niti sopdnjih hlač, če jih bo smel uradnik v bodoče spioh še uporabljati. Reči moramo, da si vlada in njene stranke lahko rnanejo roke, ker bodo uradništvo na tako cenen način potegnile za no?. Naj ima urad-ništvo svoje paragrafe in formule, vladi ne bo treba dajati denar i a in uslužbenec bo lahko nemoteno J;e Stradal — na pravni podlagi ur. .'.niške pragmatike. Tako daleč je priti-ral birokratizem državno uradništvo v nasprotju z bankami m drugimi zasebnimi gospodarskimi podjetji, ki svoje uslužbence sijajno plačujejo po dnevnih potrebah brez raznih titu* latur. Vlada in vladne stranke imajo s svojega stališča čisto prav, da izrabljajo uradništvo, toda neodpustljivo je, da delajo to le radi zaslepljenosti oficijelnih uradniških organizacij. Če bi hotele vladne stranke urad-niŠtvu resno pomagati, bi bile lahko v ravno minulem zasedanju parlamenta to storile. Treba je bilo le zvišati draginjske doklade za 100 odstotkov ter uvesti mesečno postopno dviganje doklad. To bi pomenilo rešitev uradniškega krušnega vprašanja. V normalnih razmerah bi službena pragmatika rešila uradniško vprašanje pravno in gmotno, v sedanjih gospodarskih razmerah, ' ; pa bodo trajale lahko tudi še 30 50 let, ne bo spravila uradnlštva 12 njegove mizerije. Danes je službena pragmatika samo varanje urad-ništva. Ako ne bodo uradniške organizacije obrnile ureditve gmotne* g a stanja uradništva v drugo smer, potem lahko rečemo, da sta dve uradniški generaciji obsojeni na smrt. O tem svojem živi jenskem vprašanju naj uradništvo temeljite razmišlja in tudi izreče svojo odlofi-no besedo, če sploh še hoče - i*-veti. Gospodarstvo II LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ. Med zadnjimi vestmi iz sejmskega urada, biio je pomotoma javljeno, da stane običajni format reklamnega plakata 63 x 9$ cm za dobo velesejma 120 kron in rekiamni plakati, nalepljeni na karton in viseči v istem formatu 63 x 95 cm 120 kron za en reklamni plakat. Oba plakata staneta 160 kron po komad, kar naj blagovolijo vsi interesenti vpoštevati. Že sedaj so najavljeni nadvse pričakovanje številni obiski iz vseh krajev tu- in inozemstva, zato priporočamo vsem tvrdkam, da se poslužijo te redke, zelo ugodne prilike. IZJAVA. Prihajajo mi na ušesa različne govorice, češ, da mi je žal, da sem se spustil tako daleč s Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo, da sem napravil s tem veliko pogreško, da Musilova proga daleko prekaša našo progo. Prozorna taktika nasprotnikov skupne proge Kočevje in Črnomelj-Vrbovsko! Proti takim neumnim govoricam izjavljam enkrat za vselej: kdor kaj takega o meni pripoveduje, se podlo laže. To je prvo. Kot drugo pa dodam na kratko, da bi smatral zgradbo Musilove proge (Kočevje-Brod Moravice) za pravo nesrečo za Slovenijo kakor tudi za železniško upravo, ker bi bila ž njo storjena nepopravljiva napaka. Splošni interes Slovenije zab ava izvedbo skupne proge Kočevje in Črnomelj—Vrbovško. Razen tega Jo želeti, da se priklopijo na katerisikoll način kraji med Kočevjem (C?bar, Prezid) in državno mejo k reškl pro* gi (na postajo Delnice ali drugo postajo zapadno od nje ali še bolje na* ravnost na Bakar). Nasprotniki se ravnajo po izreku: Z moralo se ne gradi nobene Žele*-nlce. — Jaz pa pravim k našemu slučaju: Zmaga Klodič-Hrovat-Kav-čičeve skupne proge Jo zmaga pošt«* nja, pravice ta resnico! V Zagrebu, 10. avgusta 1922, Ing. M. KlodIČ, podravnatelj žel. direkcije — Zagreb. -f Pošiljanje pokvarljivega blaga po pošti. Poštna uprava je odredila, da m zavoji s pokvarljivim blagom, kakor »o kvas, sadje, testenine, meso, takoj odpravljajo naprej s prvo pošto. Ako »e pošiljatve na določenem kraju v 24. urah ne prevzamejo, se morajo, ako rd odpošiljatelj na tovorniškem listu drugače odločil, brez vsake nadaljne objave prodati, odnosno uničiti, ako J* vsebina že pokvarjena. + Industrijska In rokodelska razstava v Apatinu se vrši od 26. 1 m. do 17. septembra. + II. mednarodni vzorčni semen} t Trstu se vrši od 3. do 18. septembra tl Dnevne vesti. — Hrvatski pokrajinski namestnik g. W0/ Demetrovit pride v Ljubljano na so-kolske slavnosti Jutri v nedelja — Minister Svetozar Pribičevič se Je *®I>el3al v Četrtek popoldne v Ljubljano ter ** odpeljal takoj na Bled, od koder bo pridal obiskat sokolske prireditve v Ljublja-«0 kot zastopnik vlade. — Primorci pozor! Vse Primorce cpo-•*arjamo, da je zanje v prvi vrsti reservi-tsna gostilna pri Levu na Gosposvetski Tam Je tudi informacijska pisarna. ~ Sprejemanje strank pri ministra za *ocialno politiko. V ponedeljek, dne 14. t. m. Z. minister za socialno politiko dr. Gregor žerjav ob priliki uradovanja pri pokrajinski upravi .v LtiiHjani sprejemal zasebne »franke in sicer v predsedstvenih prostorih Pokrajinske uprave t času od 11. do 15. ure. — Uradne ure pri oddelkih pokrajinske OPrave za Slovenijo v Ljubljani Pri oddelkih pokr. uprave n Slovenijo se rraduje 12. t m. le do 11. ure dopoldne. — 'Osrednji urad Državne borze čela v Ljubljani naznanja, da se Je s svojo podružnico iz prejšnjih prostorov v Gradišču ^ 4. preselil v poslopje mestnega magistra-14 (pritličje, naspro+i Zglaševalnega urr.da) testni trg, kjer bosta odslej naprej uradovala. — Razstava ženskih ročnih izdelkov državnega Osrednjega zavoda za žensko dornačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6-II bode odprta v Času I, Jugoslovanskega vse-*okolskega zleta dan od 9. do 12 vre. V«0P Je prost — Prošnja fcj r??tv na občinsvo Na ^^esokolskem rle'r bodo zastopane r»pose 111 različne državo, ki so Jugoslaviji prljaz- Pa tudi merda take, ki Ji niso naklonje-***■ Občinstvo torej nujno prosimo, naj ne ^ zadnjih z rr.rnimi vzkliki ter ne kaže tej slavnostni priliki svoje ogorčenosti. •— Srečelov o!; priliki jugoslovanskega ****okolskega zleta. — Poroča se nam, da foteg že navedenih dobitkov (vagon pre* vagon lesa, lipi servisi itd.) prijavil ®°!iod na srečolov tadi živ lepo rejen rre-ki so ga obljubile naše s. Sokolicc lepo ^iitt Razven teg?. je obljubila krasne do-®tke tovarna za stroje «Titanit« v, Kamniku Odsek za srečelov. — Slovensko ^isr.insko Društvc resno °PozarJa turiste, ki pohajajo v obmejno gorovje, da pustijo nedetaknjene znake, kakor kamne, droge in Mrtavice, ki jih postavlja razmejitvena kotrlfija pri razmejitvenem fltlu. Turisti ne smejo pozabiti, da se postavijo taki znaki ra različnih krajih zaradi ^trtrole pr razmejevanju in da se onemo- delo, ako se tr.ke značke odstranjujejo* Pokrajinska uprava opozarja, da se ne »feio taki obmejni znaki odstranjevati, ker ** bo proti vsakemu, ki bi tega opomina ne fPožteval, kazensko postopalo. To velja po-*«bno za Triglavsko pogorje, kjer postavlja *azniejitvena komisija v svrho triangulacije obeh straneh Triglava take značke. — Imenovanja v gozdarski službi. Za MiJega administrativnega svetnika gozdar- direkcije v Ljubljani je imenovan g. K. za gozdarskega svetnika v Mariboru *• Janko Urbas, za računskega svetnika v Ljubljani pa g. Ivan Srebrnič. — Naša razmejitev napram Madžarski. ^hodnji ponedeljek bo posebno razsodišče JJJ takozvanem trikotu v okolici Subotice, ^ločitev razsodišča bo obvezna za obe dr- — Utonil je na Bledu pri kopanju v Je-vojak kraljeve garde Božidar- PeSurč. Požar. Na Hrvaškem brodu pri Sko-na Dolenjskem je pogorelo 7 z žitom toženih gospodarskih poslopij. Skcda Je ■^kanska. — Smrt dveh voditeljev črnogorskih ^ašev. Nedavno je bil ubit stari vodja čr-*°*°rskih ustašev Miličkovič. Sedaj je za-®**a ednaka usoda v Podgorici tudi njegova sina. *— Knjigotržci in pisatelji. Prihodnji po-®*^elJek bo v Beogradu letno zborovanje ®uStva Jugoslovanskih knjigotržcev. n tej se bo uredilo razmerje med . ;orji * tožniki. **» Beograd za vojne invalide. Beograd-^ občina je prepustila društvu vjjnih in-?*^°v Sest primernih prostorov na raznih ^ajih mesta, da postavijo kioske za najrev-invalide. Urednik — jezuit. Uredn. »Hrvatske T^ane« v Osjeku Jos. Fladln je stopil v »ttltski red v Zagrebu. ■— Rop. Med Bloško polico in Glinami neznani lopov z revolverjem v roki usta-ap,ana g. Iv. Puclja iz Fare ter mu _**•! K In srebrno uro z verižico. Ro-le govoril pokvarjeni hrvatski dialekt mm * ,na^r* ®an roparske tolpe, ki vzne* kočevske kraje. »e 1* Do^Vin* ^ železnicah. Zadnje čase tinska a‘alna nailni ce5a organizirana ta-»roe na kateTe člani najraje praznijo Dne 6. t lUl postaiah v splošni gnje-*tn nosestnio-n"Je na Peronu v Zid. mo-fcne eri Llubr raniižlci Hvale iz Rožne do- s r W» in voni listek do Serskem je bila inženjerju Gutm • ” ii- i j i. v->utmanu iz ve- lja ukradena listnica s 3040 K. POmim — Cene izdelkov Tovarne konzerv in **$nih izdelkov na Vrhniki. Tovarna kon- na Vrtiniki, nas obvešča, da ona pro-^ia hrenovke a Din 26 za kg. Ta cena se ** Povišala, akoravno so se cene žM ii-Jako dvignile. Po tej ceni stanejo hre- novke i komad ca K 8 do 8.50 in ne kakor se Je pomotoma poročalo oz. objavilo pri protidraginjski anketi K 19 za komad. — Krvljico Marijo le žrlila z grdimi psovkami v Mojstrani v pričo vojakov po-granične čete delomržna Ivana Rabič. Vojak Cerkveni a kov Jo je zato na mestu kaznoval s klofutami, deželno sodišče pa ji je prisodilo še 1 leto ječe. — Za pravo Jadransko železnico. Udru-ženje inženjerjev je izročilo vladi predloge, naj se proiektovana železniška zveza z morjem izvede tako, da dobe razim Beograda zvezo z morjem tudi druga y trgovskem oziru važna mesta. — »Naši Rush. Piscu tega članka, priobčenega v »Slov. Narodu« dne 4. avgusta, bi svetovali, naj se najpreje sam dobro prepriča, kako vrše Rusi na naših obmejnih krajih svojo službo in potem naj se le govori o požrtvovalnosti teh ljudi. Mi smo mnenja, da bi bilo človeku, ko izreče tozadevno sodbo, t~cba prepotovati vsaj večji del naših obmeMVi krajev, ter se vsai nekoliko vživeti v izvrševanje granične službe. Mi pa, ki živimo z Rusi graničarji že celo leto v neposredni bližini in jih imamo priliko natančneje opazovati, bi vprašali pisca omenjenega članka, ali mu je znano, da se je iz-tihotapilo v zimskem času, po poti za vasjo, kjer je stala granična straža na teden po več parov konj in da so isti Rusi zaslužili od vsakega para po 100 dinarjev In da so potem po cele dneve popivalo in uganjali razne norosti. Pri tem pa so se izgovarjali, da dobivajo denar od doma. Nadalje vprašamo istega pisca, ali mu J« znano, da so ruske graničarske stiaže spremljale tihotapce celo do meje in jim v svrho večje varnosti izročile tudi puške. — Naj bo dovolj, če pa pisec morda želi izvedeti Se kaj sličnih slučajev, mu jih rade volje naštejemo še nmogo. Utf&la&a. *= Sokolom in udeležnikom sokolskega zleta! Uhodi na slavnostni prostor pod Tivoli so iz Gosposvetske ceste In drevoreda v Tivoli. Od 12. do vštevši 15. avgusta so na razpolago ves dan gorka Jedila in je preskrbljeno za izborno pijačo. Slavnostni prostor bodi shajališče vsega Sokolstva! Borza v Ljubljani. Sporočajo nam, da se v kratkem otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valuto. Pripravljalna dela so v polnem teku. Z veseljem beležimo to vest, kajti borza bo za naše trgovstvo, Industrijo in za narodno gospodarstvo sploh prevažnega pomena. Začasno tajništvo ljubljanske borze posluje v Ljubljani, v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, 1. nadstropje (vhod za vodo). Uradne nre vsak dan od 16. do 18. ure. = Nova opekarna v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in Industrijo je dovolilo stavbnemu mojstru g. I. Ogrinu v Ljubljani osnovati družbo »Opekarna Emona d. d.« Družba namerava ustEiioviti večjo opekamo na Viču pri Ljubljani. Osnovna delniška glavnica znaša 4 milijone kron, a se sme zvišati na 10 milijonov kron. • = Od doma je obegniia iz Zelene jame 19 letna Ana Bitenc, učenka Ckristofo-vega zavoda. . = Poneverba. Vodnjak-iskemu mojstru Jak. Janežu je njegov delavec Ig. Ribič poneveril razno orodje, vrvi In voziček ter vse skupaj zastavil branjevki Civhi v Rožni dolini za 120 kron. =» Ponesrečil se je v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani delavec Jos. Mrkun iz Trzina. Z železom naloženi voziček ga je pritisnil v trebuh in tako poškodoval, da so ga morali peljati v bolnico. = V interesu javne sigurnosti in neoviranega prometa Je za časa vsesokolskega zleta vožnja s kolesi in ročnimi vozički po obeh hodnikih Dunajske ceste od železniškega prelaza do Linhartove ulice policijsko prepovedana. Prestopki se bodo strogo kaznovali. = Dtzelni muzej bo z ozirom na množico gostov, prispelih k vsesokolskereu zletu v Ljubljano, odprt v soboto, nedeljo in ponedeljek (12., 13. In 14. t m.) od 3. ure 2 jutra j dalje do mraka. Pazn!|ko službo je prevzelo sokolstvo samo. — Občinstvo se opozarja, da je uveden od sobote naprej stalni promet z auto-om-nibusi od glavne pošte na zletišče In nazaj. Avtomobili vozijo vsaki a 10 minut, po potrebi tudi gostejše. Nadalje bodo vozili au-tomobil-omnibusi zjutraj ob 6. url (po naročilu tudi prej) iz Št. Vida in iz Viča (v obeh krajih od cerkve) na zletišče. Zvečer pa od 9. ure naprej vsake pol ure zopet v Št Vid in Vič od veseličnega prostora v Tivoli. Vozne cene glavna pošta zletišče 5 Din; Vič—Ljubljana (veselični prostor ali zletišče) 6 Din, Št Vid—Ljubljana (veselični prostor ali zletišče) 10 Din. Opozariajo se, da se mora publika brezpogojno podvreči navodilu sokolskim rediteljem, ki so na au-iomobilih, posebno glede prenapolnjenja, ki je policijsko strogo prepovedano. « Prošnja Slov. Rdečega Kri}*. Te dni se prične pobiranje čanarine društva Slovenskega Rdečega Križa za leto 1922. Članarina se je morala zaradi vedno rastočih stroškov zvišati na letnih 6 Din. Pričakovati je, da bodo dozdamji društvenlkl uvideli potrebo In upravičenost zvišanja članarine in ostali zvesti »Rdečemu Križu«, ki si Je postavil tako vzvišen in plemenit humanitaren namen. Obenem vabi drušveno vodstvo vse posameznike, družbe, banke, tvrdke itd, ki Se niso Člani tega dobrodelnega druStva prve vrste, da pristopijo kot redni člani » letno članarino 6 Din., ali kot stalni flaui z enkranim prispevkom 100 Din. Prijave je nasloviti na »Slovenski Rdeči Križ« v Ljubljani, Mestni trg štev. 11. ** Gostje s Primorja. Iz vseh krajev Julijske krajine so prišli naši rojaki, da se udeležilo I. Jug. sokol, zleta v Ljubljani. Prišli so deloma z vlaki, mnogo pa jih je prl-51o peš preko meje. — Danes jih prispe zopet več stotin. Računa se, da se udeleži zleta par tisoč Primorcev. — Slišali smo, da pride v Ljubljano baje tndi več italijanskih vohunov, ki imajo nalogo nadzorovati naše ljudi s Primorske;. « Verižništvo ob priliki vsesokolskega zleta. V svrho preprečenja navijanja cen cb priliki vsesokolskega zieta uvedena le na mestnem magistratu permanentna služba od 12. do inkl. 15. t. m. vsak dan od 6. ure do 24. Posloval bo poseben magistratni oddelek od vodstvom kcnceptnega uradnika s primernim številom tržne straže In poizvedovalnih organov. Uradoval bo v obeh sobah socijalnega referata to je v pritličju hiše štev. 27 na Mestnem trgu (takoj oleg vodnjaka) sobi štev. 1 In 2. Pritožbe sprejemale se bodo v pisarni socijalnega referenta t. J. v pritličju na desno ob vhodu (soba št. 2.) = Verižništvo db priliki vsesokolskega zleta. Dobri sloves ljubljanskega mesta zahteva, da se vsako navijanje cen, ki li z ozirom na izredne razmere ob priliki vsesokolskega zleta utegnilo nastati, preprečL Zato opozarja podpisr^si mestni magistrat tem potom* da se bo na podlagi § 152 obrtnega reda (ces. patent z dne 20. decembra 1859, drž. zak. štev. 2?? in § 1 cesarske na-redbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. 3fev. 96) v svrho preprečenja nadaljnjega navijanja cen začasno zaprlo do 16. avgusta 1922 obrtni lokal vsakemu obrtniku (trgoverr, mesarju, peku, gostilničarju itd.), ki bi iw kakršenkoli način v naaprotstvu z zakonom o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921 Ur. L ex 1922 navijal cene. Obenem pa se bo slučaj nemudoma ovadil pristojnemu sodišču zaradi uvedbe kazenskega sodnega postopanja. Olčfci-sivo se pa naprožs, da V javnem interesa pomaga magistrala prt Izvrševanja tega nadzorovanja in sarco naznani vse navjjal- ce cen Maribor. Velik gozdni poterr. V sredo zvečer je začel goreti gozd, ki so razprostira od Studencev do Limbuša ob desnem bregu Drave. Dve požarni b'abmi sta v treh urair požar ukrotili, škoda jc znatna. Požar Je najbrž zakrivil kak kadilec. Jesensko pcrotio zasedanje se pr‘£ne dne 18. septembra. Na vrsto pride med drugim tudi ruski begu.ir-ki častnik, ki Je v Str-nišču umoril ptujskega zdravnika Sch. Nočno razgrajcr-jc v Maribora je žc zaslovelo. Policijski komisariat je vsled tega sklenil, da bo v bodeče brez pardona vs?>k razgrajač aretiran ter kaznovan z zaporom in ne več z denarno globo. V pijanosti zalgal svoje stanovarje. V Betnavski ulici stanuje privatni uradnik Jos. Z. Je v pijanosti grozil hišnemu gospodarju, da mu bo zažgal hišo. Ko Je te dni zopet prišel pijan domov in začel razgrajati, je žena pobegnila Iz hiše. Kmalu nato Je začelo v stanovanju goreti. Sosedje sb ogenj pogasili, požigalec pa je pobegnil, da ga je šele drugo jutro policija prijela. Calle. Stavbeno gibanje v Celju. Stavba palače Jadranske banke v Aleksandrovi ulici počasi napreduje. Do Jeseni bodo menda pozidani komaj temelji- — Tvornica »Zlatar-ka« je na vrtu »Pred grofijo« pričela s stavbo stanovanjske hiše za svoje uslužbence. — Hotelska družba Je svojo hišo v Kocenovt ulici dvignila za eno nadstropje. — Tovarnar Rebek Je na Mariborski cesti poleg tvormce postavil malo poslopje za eno stanovanje. — Za letos je tp vse. O dveh stanovanjskih hišah, o katerih je bilo toliko pisanja, da jih postavi mestna občina, pa ni ne duha ne sluha. Pa saj se je v tem času gotovo tudi stavbeni materijal že toliko podražil, da dotičnl preračun ne bo več odgovarjal sedanjemu stanju draginje. Godbeno društvo v Celja. Prejeli srno: Celjsko godbeno drušvo se more le ^ v*ll-ko težavo vzdrževati, da vsaj nekaj fraine-duje. Vzrok temu Je pomanjkanje godbenikov. Ce se razmere ne bodo spremenile, bo društvo, ki je za Celje velike važnosti, sploh moralo prenehati z delovanjem. Krivda temu pomanjkanju godbenih moči, bi se dala marsikje Iskati. Ako se spominjamo na čase nazaj pred vojno, smo videli, kako so takrat celjski Nemci skrbeli, da Je Imelo mesto Celje dobro izvežbano godbo, ki Je ob vsaki priliki nastopala. Ni ene gledališke predstave ni bilo brez godbe. Godba je sodelovala pri operetah, operah Itd. Po vseh celjskih uradih so bile nastavljene moči, ki so bile obenem godbeniki. Ti ljudje so bili večinoma slovenskega pokolenja ln so svo-I Jo narodnost zatajevali pod pritiskom takratnih razmer. Večinoma se Je te ljudi ob prevratu odpustilo in so se odselili, mnogo slučajev pa imamo v Celju, da so ostali na mestih pravi nemčurji negodbeniki, ki 5e danes ne izpreminjajo svojega mišljenja. Trudilo se je že mnogo, na raznih mestih od strani godbenega društva, da bi se po uradih in pri zasebnikih nastavljali uslužbenci godbeniki, kakor je bil za to predpogoj vedno v prejšnjih časih. Na to pa se nikjer nič ne ozira In osebe, ki se za to trudijo, najdejo povsod gluha ušesa. Godbenemu društvu se gre zelo premalo na roko od krogov, ki hi to lahko storOL Zato bomo men- ita v kratkem doživeli, da bo Celje zopet brez godbe, kar bo gotovo škandal, da si tako pomembno mesto prepotrebne godbe ne rnoie vzdrževati Premišljujte o tem tisti, ki se Vas tiče. Ljudsko kuhinjo z brezalkoholno gostilno se namerava ustanoviti.v Vodnikovi ulici v hiši, k]*r je bila med vo,io nastanjena vojna kuhinj*. Čaka $e samo kn, da mestni magstrat, da v hf»i na razpoka obljubljene prostore, katere še zasedajo stranke. Pokrajina, Stara cerkev pri Kočevju. Od tukaj se le malo kedaj kaj piše po časnikih, ker ni posebnih novic. Sedaj pa se ne more več molčati, ker zbudili so se zopet nemčurji in nam hočejo zrasti čez gl^vo. Novi župan je kmalu potem, ko Je bil izvoljen, pusti! zbrisati občinsko označbo, katera le bila po naročilu okr. glavarstva napisana le v slovenskem Jeziku in pustil napisati v prvi vrsti »Gemeindeamt« in potem šele »Občinski urad«. Kaj si tako novo pečeni župan vse dovoli? Predrzne se ministrske odredbe razveljaviti itd. Ta tako označena občinska deska pa namesto, da bi visela na kraju, kjer se v resnici nahaja občinski urad, visi na gostilni Jurija Pečeta, češ, tu se ima vsakdo zglasiti, kdor hoče iti v občinsko pisarno. Sploh bi bil enkrat čas, da bi se taki uradi odstranili iz gostiln in prenesli v privatne hiše, kjer bi lahko vsakdo prihajal in odhajal, ne da bi potrosil po nepotrebnem svoj denar, Ravno tak je tudi napis na ljudski šoli v Stari cerkvi. Tudi tani je pl-v prvi vrs+I »Volksschule« in potem šele »Ljudska šolat. Nemd ne morejo pozabiti prednosti, katero so Imeli v Avstriji. Z Jezerskega nad Kranjem smo dobili sledeče pojasnilo: 1. Ni res, da sem st spravil nad mežrarja; res pa je, da ljubim red. 2. Plačam mežnarja percentualno boljše, kot Je to storil moj prednik. Od 33 oziroma 25 odstotnega poviška pri sv. mašah so se zboljSall njegovi prejemki za GO odstotkov, oziroma za 100 odstotkov, dočlm moji prejemki samo za 28 oziroma za 20 odstotkov, kakor se more vsak Iz tuuradnih zapiskov prepričati. Tudi v kolikor sem opravičen plačati mežnarja iz cerkvene blagajne, sem mu plačtll več kot moj predflk, kakor kažejo tuurad:;i zabeležki. Svojo štoluino določa sam po lastni odmeri. 3. Ni res, da sem na Reberci pretiral tako, da so me zapodili; res Je, da sem se po plebiscitu umaknil, kakor mnogi moji stanovski tovariši v Jugoslavijo, ker nismo hoteli kot narodni delavci doživeli žalostnih dogodkov iz maja 1. 1919. Ako se je zmanjšalo število obiskovalcev cerkve zlasti v zadnjem času, nisem bil vzrok jaz, temveč okoliščina, da Je ta župnija razdeljena politično In podrejena 3 Izven župnije ležečim županskim uradom (z drugimi farnimi cerkvami), kamor so bili ljudje zavoljo uradnih razglasov, aprovi-zacije in tudi agitacijskih shodov in sestankov prisiljeni dohajati. Stanovski tovaršl, ki morejo o meni marsikaj povedati, Imajo prosto besedo. — Z odličnim spoštovanjem Anton 2ak, župnik. Sokolstvo. »Ljubljanski Sokol*. Vse članstvo za slavnostni sprevod v tOTek 15. t m. se zbere skupno župo ob 7 in en četrt zjutraj v Tomanovi ulici pri Narodnem domu. Telovadci, ki nimajo kroja, pridejo v telovadni obleki s čepica Kdor ne pride do določene-j ga časa na zbirališče, ne bo mogel t spored! Vsi reditelji od štev. 1 do 60 se poživljajo, da se danes ob 1L ari dop. sigurno zbero na višji realki. Predprodaja vstopnic za gledališče In koncertne prireditve povodom I. Jugi vsesokolskega zleta v Ljubljani. Za vse prireditve, ki se vrše v opernem in dramskem gledališču se prodajajo vstopnice pri gledališki blagajni, čez dan in eno uro pred začetkom prireditev, za vse druge prireditve (konceiti, akadfcmija, matineja) prične prodaja vstopnic v petek, dne 11. t m. zjutraj v paviljonu pred Narodnim domom. Preskrbite si vstopnice takoj. Narodne noše. V torek, dne 15. u m. zbirališče zjutraj do 8. ure na vesellču. prostoru, kjer se razdele prlredbene legitimacije. Polovica vseh noš gre pred Narodni dom, druga polovica na Sv. Jakoba trg. Po sokolskem sprevodu gresta obe skupini na Kongresni trg. Popoldne ob pol dveh zbirališče na Kongresnem trgu. Ob dveh spre* vod narodnih noš: jezdeci, pešci, vozovi* skozi V/olfovo, Prešernovo ulico, Dunajsko cesto, Linhartovo ulico na telovadišče. Vozovi se odpravijo na dvorišče topnlčarske vojašnice, kjer čakajo tudi pred sprevodom narodnih noš. Narodne noše morajo biti pravilne, narodni trakovi ne spadajo k noši. Sprejem Cehov. Vsi Sokoli se pozivajo, da dostojno sprejmejo bratske češke Sokole, ki pridejo v Ljubljano ob 8.45, 10. in 12. uit Sokoli se zbirajo ob 7.45 pred Narodnim domom. SporS in turistika. Klub kolesarjev ln motociklistov »Ilirija* v Ljubljani naproša vse športne klube, da naslavljajo vse dopise le pod naslovom »Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, kavarna Prešern«. Odbor. Jugoslovanski zimskošportni savez se ustanovi v nedeljo, 13. t ra ter ima svojo glavno skupščino ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Savez bo vrhovna In centralna organizacija vseh klubov, ki goje zimske športe ter bo gotovo mogočno vplival na nadaljnl razvoj športov v JugoslaviJL Klubi odpošljejo V* 2 delegata. Do sedaj so prispeli delegati Beograda, Zagreba, Varaidlna is Martbct«. Jagoslovnski veslački savez Ima svola glavno skupščino v nedeljo dne 13. t m. Oti 11. uri v posvetovalnici mestnega magistrata ter se ta dan udi usanovt Preddela vodi Beogradski svesportski savez, Idi Je it poslal svoje delegate v Ljubljano, prisjrttt pa so tudi delegati iz Splita, Vukov««. Zagreba in Sombora. Giedališfe in slasba. Pevce-Sokole (v kroju), ki soddujefa v skupnih zborih dne 15. avgusta dopoldne na Kongresnem trgu opozarjamo, da se M morejo deležiti povorke, ker bi sicer ne gli Izstopiti iz čet in vsopiti na pevski oder. Zbirališče vseh pevcev (v civilu in krolti) 1» točno ob 8. zjutraj na dvorišču reallte, kj*r se vrši zadnja vaja. ■ " V) H* IM in RIM Klub napr. slov. akademikov v Celju 1* ' kot tretji zvezek svoje »Prosvetne knjižni« ce« izdal predavanje gosp. dr. M. Dereanl-ja: Zdravstvena vzgoja mladine. Snov !• obravnavana z znanstvenega In praktičnega, stališča. Knjižica zasluži da se jo uvrsti X knjižnice vseh šol ln da sl jo vsakdo kupL Obsega preko 100 strani in stane 3 Dttt, s poštnino 20 para več. Knjižice se naročajo pri »Klubu napr. slov. akademikov v C*> ijU'., Narodni dom. XXIV. umetnostna razstava v Jakopi* cevem paviljona, Radi neugodnih okolščin se mora otvoritev razstave preložiti na ko* nec avgusta. Zadnji rok za prijave to po šiljatve je 22. avgust. »Zvestoba za zvestobo. V spomin našega bratstva ob L Jugoslovanskem /aeso* kolskem zletu leta 1922. — Izdala »Ce^ko-slovaško-iugoslovenska Liga« v Ljub1J*nL Cena 2 Din. — Brošuro, katero krasi sWtaa prezidenta Češkoslovaške republike dr. To» ma Masaryka, je sestavil prot dr. Iva® T th In zasluži, da bi Jo čital vsak zaveden SI®» venec. Naj bi torej vsi ppsetniki sokoW»» ga zleta pridno segli po nji, Jo pazso prtSk tali ter jo potem hranili kot drag na prvi vsesokolski zle ▼ JugoslaviJL CEHOSLOVASKA REPUBLIKA Sestavil dr. Vinko Šarabon, L]uM!»S* 1922. Ma približno sto straneh opisuje teli vse to, kar moramo vedeti o mladi ltr*. sno se razvijajoči republiki. Vidi se, da m* je bilo na tem, da v kratkih besedah r^HVo povo. V knjižici Je najprvo popoln geotn* fičen opis, sledi opis podnebja, rastlinstva prebivalstva. Pri oddelku »kmetijstvo« omtt nja pisatelj zlasti agrarno reformo, M v Češkoslovaški ni nič manj važna kakor pri nas; rudarstvo zasleduje do najnoveJSDk dni; Industriji, trgovini in prometu Je posvečena umljivo prav posebna pozornost, zadnji podatki so Še od letošnjega Julija. Kraji so v par potezah orisani, Jedrnato, goslavenske vzajemnosti Iskreno hvaleJbsL Ponatisnemo zadnjo stran: Na vseh poljih Je češkoslovaška republika med prvimi državami kontinent«. C*> ška žilavost Je ohranila kljub nemškem* pritisku čeiki živeli do svetovne roju*, to-Id vojne mu Je dal novih nagibov In Cehi bodo svole stališče sredi Evrope »edaj le ojačili. Oni so z nami vred med Slovaul pavi zastopniki zapadne kulture, ki so sl Jo prisvojili v popolni celoti. Češki narod |i priden, požrtvovalen, gostoljuben, vnet S* lepo in dobro. Tak narod v tako oblaeodar-jeni deželi, opremljen t vsem. sredi kulturnega ozemlja mora Imeti Se veliko prihod, nost. Glavna njegova naloga Je posredov** nje med vzhodom in zapadom, zbllžanje do* sedanjih nasprotstev. In glavno preskuševa-Ušče za to veliko nalogo so domača tl* s*> ma, kjer je toliko različnosti, bodisi r n* ravl bodisi v ljudstvu ali kulturi. Cejki n* rod bo upanje v njegovo poslanstvo upr»> MčiL za testenine ..PEKATETE” delane že iz samega zdroba Jeklene pšenice, vsebujejo na)plemenitejše dele zrnja. Zato so najbolj redilne* pri izvrstnem okusu. Iz Istega vzroka, ter izdelane že iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo* tako, da dosežejo do 3 kratnf volumen nekuhanih. Stran 4. JUGOSLAVIJA*, 12. avgusta 1922, Rev. 182: E. OABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) Trkanje na vrata ga Ja vzdramilo Iz težkega, nemirnega Spanja. Stopil je k vratom in odklenil. Sluga, ki je prižel vprašat, ali česa želi, je malone odrevenel ob pogledu na tega bledega človeka z zabreklimi očmi, ki je bil tako razmršen in razkopan in so mu lasje od znoja lepeli na čelu. »Ničesar ne potrebujem,« je rekel Hektor, »saj že odhajam.« Krenil je doli. Imel je baš še dovolj denarja, da je mogel plačati račun; za napitnino postrežniku je ostalo samo šest soldov. Brez smotra In jasne misli v glavi Je ostavil hotel, v katerem je prebil tako strašne ure. Njegov samomorilni namen je bil trdnejši nego kdaj; želel si je le nekaj dni odloga, da bi se obvladal in spet našel samega sebe. Toda kako naj živi teh nekaj dni, ko ne premore več beliča! Spomnil se je zastavnice. Evo rešilne misli? Doslej je poznal te posojilnice po dvanajst od sto le po Imenu, jedva toliko, da je upal dobiti nekaj predujma na dragulje, ki jih je imel na sebi. A kod naj išče zastavnice? Ker se ni upal vprašati, je iskal na slepo srečo, po vsej Latinski četrti, ki mu je bila do malega neznana. Stopal je z dvignjeno glavo in čilejšimi koraki, vesel, da ima spet nekakšen cilj pred seboj. V Condčški ulici je zagledal na veliki črni hiši desko z napisom: »Zastavnica«. Vstopil je. Dvorana je bila majhna, vlažna, nesnažna In polna ljudi. Vendar se je zdelo, da navzoče občinstvo veselo prenaša svojo bedo. Bili so največ dijaki In ženske iz šolske četrti; malone vsi so smeje čakali, da se zvrste. Grof Trčmorelski se je pomikal z drugimi vred naprej, 'držeč v roki uro, verižico in krasen briljantni prstan, ki si ga je snel z roke. Plahost beraštva se ga je polaščala in ni se vedel kam Obrniti. Mlada ženska se je usmilila njegove zadrege. »Evo,« mu je dejala, »položite svoje stvari tjale na desko, pred okence z zelenim zastorom.« Nekaj hipov nato je zaklical glas, kakor bi prihajal iz druge sobe: »Ura in prstan, dvanajsto frankov!« Ogromnost vsote je izzvala splošno strmenje; vsi razgovori so premolknili. Oči občinstva so iskale milijonarja, ki ga je čakal takšen kup zlatnikov. A milijonar se ni oglasil. Na srečo je še vedno stala za njim ženska, ki mu je svetovala prej. »Vas kliče!« mu je velela. »Dvanajsto frankov dobite! Odgovorite, ali sprejmete ali ne.« „ »Sprejmem!« je kriknil Hektor. i, - Njegova radost je bila tako globoka in neizmerna, da Je malone pozabil na muko zadnje noči. Dvanajsto frankov! Koliko dni življenja je pomenil ta denar 1 Saj je slišal časih, da nekateri uradniki v letu dni ne zaslužijo več! Ostali zastavljale! so se posmehovali. Bili so tu kakor doma. Nekateri so se prijateljsko razgovarjali z uslužbenci ali pa delali opazke. Hektor je čakal dolgo, preden je kriknil drugi uradnik Izza drugega okna: »Kdo dobi dvanajsto frankov?« Grof je stopil tja; šele zdaj ie razumel ustroj te banke siromakov! »Jaz,« je odgovorih »Vaše ime?« Hektor se je zdrznil. Za nobeno ceno ni hotel povedati svojega žlahtnega imena v tako nežlahtnem kraju. »Robert Durand,« je rekel tja v en dan, »Kje imate listine?« »Kakšne listine?« »Potni list, najemninsko pobotnico, lovsko karto ali kaj podobnega!« »Ničesar nimam pri sebi.« »Stopite domov ali privedite dve priči, ki ju poznamo.« !, »Ali, gospod « »Nič, gospod! Kdo je zdaj na vrsti?...« Naj je bil Hektor še tako omamljen od razočaranja, ta osornost je bila prehuda. Ujezil se Je. »Prav,« je dejal. »Vrnite mi moje dragulje-* Uradnik ga je porogljivo pogledal: »Nemogoče! Noben vpisan predmet se ne vrne brez potrdila, da je zastavljalec njegev zakoniti lastnik.« Ne hoteč ga delj poslušati je mignil naslednjemu. »Francoski šal, trideset pet frankov, kdo dobi?« Sredi pikrih opazk je Hektor odšel iz zastavnice. | Nikoli prej se mu ni sanjalo, da more biti na svetu takšno* | trpljenje. Ko je nagloma ugasnil ta žarek nade, se mu je zdela , tema še globlja in nelzprosnejša. Bil je bolj gol in oropan od brodolomnika, ki mu izvije morje poslednjo rešilno desko. O bahaški gloriji, s katero je zjutraj obdajal svoj samomor, ni bilo-več duha ne sluha; pojavljala se je žalostna resničnost v vsej svoji grdi nizkoti. Bilo mu je poginiti, a ne več kot elegantnemu igralcu, ra-dovoljno vstajajočemu izza zelene mize, na kateri je ostalo njegovo imetje — nego kakor goljufu, zasačenemu in spodene* mu, ki ve, da so mu poslej vsa vrata zaprta. Njegova smrt ni bila več svobodno dejanje; ni se mogel ne obotavljati ne izbirati ure; moral se je ubiti, ker ni imel s čim živeti... niti efl sam siromašen dan! In vendar se mu življenje še nikoli ni zdelo tolikšen blagor. Nikoli prej ni čutil v sebi tako prekipevajoče mladostne moči. Kakor potnik v tuji deželi je opažal kroginkrog sebe nešteto užitkov, vse vabljivejših drug od drugega, ki jih že ni okusil On, ki se je hvalil, da je ožel življenje in duškoma zvrnil njegovo slast, je zdaj čutiL da sploh ni živel. Imel je vse, kar je naprodaj, ni pa imel ničesar, kar se daruje ali osvoji; praV ničesar ne! 2e si je očital manjše izdatke nego onih desettisoč frankov, ki jih je podaril Jeuny. Zdihoval je za louisdorji, ki jih- je vrgel nijenim poslom, za napitnino, katero je snoči ostavil natakarju, in celo za frankom, ki ga je dal cvetličarici za vijolice. Šopek je visel zmečkan in vel v njegovi gumbnici. Cemtt ga Je vzel? Mari bi bil spravil frank — nesrečni, beraški frank, ki' se mu je zdel v tem hipu dragocenejši od vseh zapravljenih milijonov. Grofu Tremorelskemu se je hotelo pušiti. pa ni imel s čim kupiti smodke; lačen je bil, in ni imel solda za košček kruha! Da je hotel, je mogel z lehkoto dobiti denarja. Treba se je bilo mimo vrniti domov in zreti eksekutorjem v oči; zreti jim V oči sredi porušene slave! A s tem bi opljuval svoj ščit; priznal bi, da ga je pograbila na pragu smrti neodoljiva groza: nastavil bi se porogljivim pogledom, Strašnejšim od krogle iz samokresa! Tako človek ne sme goljufati svojega občinstva; če si rekel, da se ubiješ, se ubij. (Dalje.) HALI OGLASI PRODAJA: TRGOVINO s stanovanjem V Mariboru takoj. Vprašati v podružnici »Jugoslavije« Maribor, pod »Trgovina«. , 286 HIŠA v Mariboru, 9 sob, 6 kuhinj, 2 kleti, mesarija, klavnica, konjski hlev, svi-niski hlev, zelenjadni vrt, vse v dobrem stanu, pripravno za vsako ob K 13 minut od davnega trjr — Cena 430.000 K. Skerbec, Tezno. Ptujska c. 30. 235 KRASNA restavracija s hišo v sredini mesta v Ljubljani po ugodni ceni. Pozve te Konjušna ulica 13. 283 LESENA blagaina z 28 predali in pisalna miza, delo umetno, sta-a 260 let Kje. pove uorava lista. 280 300.000 Din. Josip Wagner, podr. »Jugoslavije«, Maribor. 276 POSESTVO v Sloveniji pri Celju, enonadstropna vila, družinska hiša, gospodarsko poslopje z električno razsvetljavo s premičninami, 22 johov travnikov in njtv, oddaljeno eno minuto od kolodvora v lepem, zdravem delu Savinjske doline, pripravno za industrijo ali trgovino lesa. Naslov v upravi lista. 278 NERARLJENO, novo kovaško orodje s stroji za dva ognja; več nove lastnik Fr. Pajk, Vojnik pri Celju. 277 HIŠO s trgovino in velikim vrtom na prometni, državni cesti. Prometa mesečno za 200.000 K. Lahko se promet tudi podvoji. -**■ Cefta PISALNI STROJ »Adler«, predvojni izdelek, malo rab-lien. absoL zanesUiv, pravkar očiščen. Cena 4000 D. Na oded dopoldne pri Dular, Turjaški trg 2/lt. 271 VILA OB KLOPINJSKEM JEZERU. 4 sobe. kuhinja, "bširna veranda, poslopje za pralnico in pritikline posebej, ca 5000 m* sveta, deloma sadni vrt deloma naraven park, lastna obširna kabina na Jezeru, divna lega, za 350.000 SHS kron. Ponudbe pod »Vila na Klo-oiniu« na upravo Usta. 230 VIJOLINA. dobro ohranjena, se ceno proda. Več se poizve pri I. Ciber, Ljubljana, Ambrožev trg 3. SLUŽBE: DVA pekovska pomočnika in en ga učenca sprejme s 1. sept za stalno v službo. Ponudbe naj se pošljejo takoj. Val. Slak, DoL Lo-gatec St 31.____288 kom, ker prihajajo drugi prepozno.______________________2oi GOSPODIČNA Išče mesta k otrokom ali kot varuhinja v Ljubljani ali Izven. Je izurjena šivilja. Naslov v u-pravi ligta. 281 IZURJENA, poštena, čista plačilna natakarica išče službe v večji gostilni izven Maribora. Naslov »pod trajajoč« na podružnico »Ju-goslavlje«. Maribor. 254 MLADI delavci in delavke se sprejmejo v kartonažno tovarno I. Bonač sin, Čopova ulica 16. Od zunanjih pridejo v poštev le oni, ki se vozijo s kamniškim vla* MIZARSKI pomočniki, en preddelavec in dva učenca preskrbljeni s hrano in stanovanjem se proti dobri plači takoj sprejmejo v trajno delo. Ig. Toplak, strojno ml-žarstvo, Celje, Breg 14. 269 GOSPODIČNA uradnica — išče za popoldanske ure delo na dom. Naslov v upravi lista. 270 RHZN3: KDOR hoče o vsesokols-kem zletu imeti izvrstna jedila, mrzla in gorka, celi dan, kakor tudi izborno pijačo naj se posluži gostilne or! Peklaju v Vodmatu, — Društvena nllca 61. 287 GOSTILNA se išče v najem po možnosti na bivšem Štajerskem eventuelno na ■Kranjskem. C. ponudbe sc prosi najkasneje do 18. t. m. na Alojzijo Gojčič, Račje. 275 IŠČE SE družabnik za brez-konkurenčno podjetje s primernimi prostori za delavnico v sredini mesta. Pismene ponudbe na upravo lista pod sigurna bodočnost. 260 MEBLOVANO SOBO s posebnim vhodom išče' trgovec. Plača dobro. Ponudbe pod kuverto, poštni predal št. 112. 265 SKLADIŠČE v sredini mesta se Išče za takoj. Ponudbe na upravništvo »Jugosla-vjie« pod »M. T. skladišče.« 247 Dr. FRAN VIRANT, asistent dermatolog splošne bolnice, špecijalist za kožne In spolne boleztri, ordl- nira zopet redno od 2.-3. ure; Ljubljana, Miklošičeva c. 18/1L (na oglu Sodne ul. 248 Zenfes ponudbe SAMOSTOJEN gospod se želi poročiti z gospodično alf vdovo brez ali z enim otrokom od 24 let naprej s premoženjem, inteligentna ter mirnega značaja. Le resne ponudbe se sprejmejo s sliko, katera se vrne pod »Srečna bodočnost«, na u-pravo lista.______284 MLADENIČ, 33 let star, strokovni uradnik, neoma-deževane preteklosti želi znanja v svrho ženitve z gospodično v starosti 20 do 35 let. Mlade vdove niso izključene. Ponudbe naj se pošljejo s sliko pod šifro »Sreča«. Tajnost strogo zajamčena. 282 Naivečja izbira Različnih pletenifli majic, nogavfc in rokavK pri tvrdki fUi.58BBEHHE Ljubljana, ffestni trg štev. 18. ■ Kolodvorska ulica it 31« Perfektno strojepisko veščo slovenskega fn nemškega jezika ter Stenografije se išče za takoj Elektrarna „Fala“, Maribor. •••••••99 Ob priliki Vsesokolsktg* zlata priporočam cenjenim obiskovalcem svoj K kjer se izvršujejo vsa fotografska in amaterska dela kar najhitreje. G. Amaterjem temnica na razpolago. Za obilna naročila se priporoča Franc Kunc, Ljubljana Fotografski atelje Wolfova ulica. sprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji potnika. Ozira »e samo na prvovrstno moč, vpeljano v tej stroki. Ponudbe na upravo lista pod „potnik“. P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji „Gritzner“ v vseh opremah materijal predvojni cene nalnlila edino le pri ]osip Petelinim Ljubljana, Su. Petra nasip št.?. Pouk v vezenju brezplačen I Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse sistema šivalnih strojev in koles. - Potrebščine za »IvIUa. krolale. čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko In malo! Najnliie cene J Točna postrežba! Svarilo. Društvo krovsklh mojstrov za Slovenilo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem. kakor »e je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih še strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesi-onirane kvaritelje streh za vsak slučaf policijsko zasledovati ter jim takoj na me&tu ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. 7. 1922. IM iBssasaasiLfflB - Na starejša spcdicijska tvrdka v Sloveniji 1. RANZINGER Lšubijana pziicijsja pisarna Jesenice Podietje za prevažanje blaga Južne železnica. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetja za prevažanje pohištva. Skladišča s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. ^Brzojavi: Ranzinger. Interorban telefon 60., mm PST Inserati d Jugoslaviji" imajo seliti uspeli. jnnnmmiinniuiniuuiniinimniiiiniimiiimiiinmniiiiiiiiiiiinniniiiiniuiii^ jf Josip Muhar 1 * Frančiška Muhar, roj. Boncelj j poročena f§ Ljubljana Tržič-Varaždin |j Po najnovejši modi in znižani ceni Izdeluje moške obleke modni atellje FRAN MALIS diplomirani krojač Ljubljana, Tržaška c. 29. f Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam,- da sem t povečal svojo kolarsko delavnicu z električnim obratom. Izdelujem AUTOBUSE, najmodernejše luksuzne In tovorne VOZOVE ter vse v kolarsko stroko spadajoča dela, — Cene nizke I j. lij IVUIUI vuu, liani I jjiiiniiiniiiiiiiimiutniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiimiiiinniiiiininiiuiiuimiHii I I X Križnar. predsednik. Gril, tajnik. Rranjske Ifttniite Jilan“ Kamnik pri llubllanl sprejmejo več •v • Sn enega kleparja za tovarniško delo takoj hi! pozneje v trajno, dobro plačano službo, PARKETNE deščice dobavlja in polaga v mestu in na deželi Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19. Telefon 527. ■■»■■»»■■n CE*ADE POKRIVALA NA VAGONE najboljše kakovost!, takoj v vsaki velikosti ln najfinejše razpošilja podjetje za tekstilno Industrijo in trgovino MAKSO ŠALGO, OSIJEK • ■ Lanena roba, vreče, mofovoz. ■ a W Na veliko Telefon; 595. x Brzojavi: Maksalgo, Osijek. Načrt mesta LJUBLJANE in bližnje okolice v 6 barvnem tisku s seznamom cest, ulic, javnih poslopij itd. po najnovejših uradnih podatkih sestavljen od g. ing. C M. KOCHA je izšel Cena Din. 8*-. Dobi se po vseh knjigarnah. Tisk in založba lil zavoda Cemažar in drug, Ljubljana Cesfa na južno železnico. !imniitiinimiiimnnimminnnintiinnnimnmnmnniiimiiiniiimninnHii<^. 1 • Ljubljana ©IJe-Bendn-Tovot mast na drobno ___ na debe’©. Pneumatika smili (Dunlop, CITnher, Continental, Excelstor, MichelMU* Š8lenburiO¥a ui. S Prva mehanična delavnica* •••• Glavni in dgovornl urednik Zorke Fakin. Izdaja »Jugoslov. »vinsko d. dL* Tiska »Zvezna tiskarna« v.