February (tjFlCIAL C5G^NCF §.L.U*JI©J <3f/=K1ER]GX LIST 25v /MERICE §I«/ENKE Uradno glasilo s Slovenske Ženske Zveze 1 sr v Ameriki g E ZARJA THE DAWN I Official Organ of the S I Slovenian Ladies Union of America <4itE3iiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiniaiiiiiiHiiiic3iiiiiiiiiiiic]iiiiu[iiiiitiiiiiiiC3iiiitiiiiiiic3iiniiiiiiiic3iitiiiiiiiiic3iiiiitiiiiiitaiiiiiiniiiinniiiiiiiiiici»iiraiiiiiE3iiiiiiiiitiiniiimiiiiiiE3iiiiiiiniiic]iiiiiiiiiiiiE3iiiunHiinaiiHHMint4 Izhaja vsak mesec Naročnina Za članice SŽZ. Published monthly ..$2.00 na leto Subscription-price ___________________________$2.00 per annum. .. 1.20 na leto Members of the SLU ----------------- 1.20 per annum Urednica in upravnica: JOSEPHINE RACIC Editor and Manager: Naslov: "ZARJA”, 2054 W. COULTER STREET, CHICAGO, ILL. Address: Entered as second-class Matter June 28th, 1929, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24th, 1912 .............. no..iminnmi............. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Slovenian Ladies Union Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, III Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois Organized Dec. 19th, 1926 in Chicago, UL Incorporated Dec. 14th, 1927 in the State of Ilfinote. Glavni odbor - Supreme Committee Duhovni nadzornik — Spiritual Adviser: Rev. Anton Schiffrer, 2320 North Lake Dr.,Milwaukee, Wis. Predsednica — President: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Prva podpredsednica — First Vice-President: Barbara Kramer, San Francisco, California Druga podpredsednica — Second Vice-President: Annie Trdan, Chisholm, Minnesota Tajnica — Secretary: Josephine Račič, 2054 W. Coulter Street, Chicago, 111. Blagajničarka — Treasurer: Anna Motz, 9630 Ave. L, South Chicago, 111. Nadzornice — Auditors: Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago St., Joliet, I'll. Rose Smole, Bradley, 111. Albina Novak) Cleveland, Ohio. Svetovalke — Consultors: Mary Darovec, 19114 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio Magdalena Widina, Pittsburgh, Pa. Mary Kopač, West Allis, Wis. Dorothy Dermeš, Steelton, Pa. Margaret Kozjan, Pueblo, Colo. Prosvetni odsek — Educational Committee: Josephine Račič, Chicago, 111., urednica in upravnica ‘Zarje’ Josephine Hočevar, Cleveland, Ohio. Jennie Ozanich, Eveleth, Minn. Frances Ponikvar, Cleveland, Ohio. Mary Urbas, Cleveland, Ohio. Načelnica Izobraževalnih klubov—Superintendent of Education'll Clubs: Albina Novak, 6036 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio iiitjiiiiiiiHiiiDi!iiininiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiinMit3iiiiniiiiiiniiiiitiimiiiiiiiinHiiiMiiiiinimiiiiinia«nuHiiiiniiiiiHiiiiiniraniiiiiioiiHi!iiiHiniumiiiHiniHmiiiHiDiiini»HiiDiiiiiiimiKiiiimiiiiiinimHi«imiiiiMUiHiw ms^ LIST ZA AMERIŠKE SLOVENKE J L. IV. FEBRUAR 1932. Ženski svet. Pomembna obletnica. — Letos je 1500 let odkar izgovarjajo ustnice vsakega pravovernega kristjana ono vsakdanjo molitev: Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike, sedaj in ob naši smrtni uri. Amen. Na cerkvenem shodu v mestu Ephesus v Mali Aziji se je razglasila 1. 431 dogmatična resnica, da ie Marija v resnici mati Jezusa Kristusa, ki je bil Bog in človek v eni in isti osebi, in zato se imenuje Mati božja po pravici. Ephesus je danes malo, zanemarjeno mestece. V onih dneh ko je mati Kristusova živela v njem, je bilo svetovno znano tržišče. Ko so bili Kristjani pregnani iz Jeruzalema, je šla ž njimi tudi Pre-blažena devica Marija. Tam jo je obiskal Areopagita, eden izmed spreobrnjencev Sv. Pavla. Tam je sv. Epifanij bičal sekto Kolicidijancev, ki so kmalu po smrti Marije začeli njej na čast obhajati zgalne daritve. Tam je menda Sv. Luka Posnel njeno sliko in kmalu po njenem vnebovzetju Sv. Peter postavil njej na cast v Feniciji. Carigrajski kroniki govore, da so jo častili po božje vsi carigrajski cesarji in da so nosili posnetke niene slike. Izza prvih dni krščanstva so se zatekali pod njeno varstvo verniki m v svojih molitvah ponavljali besede, matere ie govoril angel Gabriel prehlajeni Devici, po naročilu božjem, predno le portala mati: “Blažena si med ženami in blažen je sad tvojega telesa.” V letu 431 so se sešli v Ephezu patri-Jarhi iu škofje celega sveta. Šlo je takrat za krive nauke, katere je učil Ne-storij, patrijarh iz Konstantinopla. “Ma-rija” — je rekel — “se ne more imenovati Mati božja. Ona je samo mati Kristusova, to je samo človeške narave bož->ega Sinu. Theodozij II., cesar vzhodnega rimskega cesarstva, je stal za Ne-storijem in ga branil. Rimskega papeža 'e zastopal sv. Ciril iz Aleksandrije. Po dolgih bojih in prerekanjih je bil končno Nestorij izobčen. Umrl je v Egiptu kot Pregnanec. Kot povedo zgodovinarji “so črvi zjedli njegov jezik” (najbrže je 'me! raka na jeziku). Take slovesnosti Ephesus ni videl nikdar popreje in nikdar pozneje kot oni dan ko je bila Marija proglašena za Mater božjo od sinode. Ljudstvo je kričalo in jokalo od veselja. Sinoda ni napravila druzega kot samo potrdila slovesno versko resnico, katero je krščan- sko ljudstvo pripoznavalo že od začetka, ko je bila Kristusova cerkev komaj znana po svetu. Se druga verska resnica je bila pri-poznana na tem cerkvenem zboru, namreč, da je rimski papež Celestin, vesoljni poglavar Kristusove cerkve. V njegovem imenu in kot njegov poslanec je sv. Ciril izobčil Nestorija in cesar Theodozij se je uklonil temu ukrepu in ravno tako vsi navzoči patrijarhi in škofje. Ni čudno, da ob tej priložnosti ponavlja današnji poglavar katoliške Cerkve, papež Pij XI. in kliče vesoljnemu svetu, naj se združi v eni in isti cerkvi in pod enim in istim vidnim poglavarjem, kot jo je pripoznal efeški zbor za edino zveličavno Cerkev v letu 431 po Kristusovem rojstvu. V' encikliki Lux Veritatis (luč resnice), izdani dne 26. decembra 1930, poziva papež Pij XI. tudi katoliške matere, naj se zatekajo v svojih molitvah k Materi božji in “posebno one matere modernega časa, katerim so otroci breme in zakon težek jarem, in zaradi tega zanemarjajo dolžnosti svojega stanu.” — 'lake matere,” — pravi sv. Oče — “potrebujejo v prvi vrsti, da dvignejo svoje oči k Mariji in pomislijo h kaki časti je ona povzdignila težki stan materinstva. — V preblaženi Devici, materi Boga, imajo matere vzgled ljubezni, resnice, pokorščine in neomajane zvestobe. — Cerkev obrača k njej svoje oči ob vsaki nevarnosti. K njej se zatekajmo danes s ponovljeno ljubeznijo v današnjih težkih dneh..” — Ženska bo zastopala Z. D. na mirovni konferenci. — Vsem, ki se zanimajo za svetovni mir, bo v veliko zadoščenje novica, da je bila imenovana Miss Mary Emma Woolley od predsednika Hooverja, da zastopa Zedinjene države prihodnje leto na mirovni konferenci v Ge-nevi, v Švici. Ža tako delo je menda m bolj zmožne ženske v Ameriki, in malo-katera ženska je tolika uplivala na javno mnenje s svojim zatrjevanjem, da se morajo svetovni prepiri podvreči mirovnemu sodišču in se morajo rešiti potom tega sodišča. Ker je ona vsestransko podkovana v teh vprašanjih, se lahko pričakuje, da bo rešila svojo nalogo v korist svetovnemu miru in v čast ame riškemu ženstvu, ki ga bo zastopala. Ni brez pomena, da je predsednik poveril to nalogo ženski. V vsaki ženski je najbolj razvit čut materinstva. Odkar stoji svet so matere rodile otroke in jih vzgajale, Težko je to delo in dvakrat težko kadat; je zvezano s strahom v srcu, kedaj jim bo iztrgal sovražnikov meč iz rok sad njihovih teles. Naj možje govore o miru kolikor hočejo in kar hočejo. V praktičnem življenju so do sedaj še bore malo dokazali, da bi bilo vnjihovih srcih isto kot na njihovih jezikih. Le ženska, ki plačuje življenje z življenjem, mora ceniti življenje in pomen niiru za ohranitev življenja. Zato bo imenovanje Dr. Wooley-eve pozdravljeno kot najyečji korak, ki ga je napravila svetovna diplomacija na potu svetovnega miru. Ameriška junakinja. — Nancy Hart je končno dobila spomenik, ki ga je zaslužila pred poldrug sto leti. Zadnji kongres je dovolil, da se postavi tej hrabri ženski spomin v mestu Hartwell v državi Georgia in da plača federalna vlada za spomenik. Spomenik je bil do-gQtovljen zadnji mesec in odkrila ga 't-med velikimi slovesnostmi Dr. Juanita H. Floyd, bližnja sorodnica junakinje države Georgia. Zgodovina nam pove, da je bila Nancy žena pionirja Benjamina Hart. Za časa revolucije sta prišla v državo Georgia,. Benjamin je šel v boj proti Angle? žem, Nancy je pa ostala doma, obdelovala polje in preživljala svojo številno družino. — Angleški vojaki so za čas.T svojih bojnih pohodov zašli v njen dom in zahtevali hrane. Bilo jih je pet. Vsedli so se za mizo, položili svoje o-rožje na stran in zbadali z besedami Nancy, ki jim je pripravljala kosilo. Ko se je ženski zdelo zbadanja dovolj, je zagrabila puško v kotu, pomerila in prvi vojak se je zgrudil mrtev na tla. Hitro je zagrabila drugo puško in zapovedala vojakom, da se nihče ne sme premakniti s svojega mesta. Nancy je bila slučajno tako škilasta, da nihče izmed vojakov ni mogel spoznati na katerega meri. To je rešilo položaj za žensko. Prišli so sosedje, ki so slišal; strel, in povezali angleške vojake. Spomin tega dogodka je ostal vedno živ med prebivalci one pokrajine. Škilavo ženico so spoštovali in po njej 'e okrajno mesto Hartville dobilo svoje ime. Dolgoletno željo da dobi Mrs. Hart spomenik v mestu Hartville ie pa uslišala vlada šele po preteku ISO let. Moč besede. LJUDSKI glas je božji glas! . . . Kontest je končan. To ni bil kontest, tekma. Poziv je bil na slovensko ženo, pijonirko našega mladega naroda v Ameriki, naj spregovori sama, kaj želi in kaj pričakuje od Slovenske Zenske Zveze v Ameriki. In slovenska žena je spregovorila besedo . . . Beseda je izraz duše. Pisana beseda je prepis misli in idej, ki se rode v človeškem srcu. Ona govori o človekovi volji, o njegovem razumu, o njegovih pojmovanjih in njegovih željah. Beseda je moč, katero vodi človeški razum in katero podpira in brani največja moč na svetu — človeška prosta volja. Slovenska žena, — ona ki ustvarja prihodnje A. Schiffrer. rodove in prenaša nanje svoje misli in zmožnosti, ona, ki se ji ima rod zahvaliti za zdravo telo, močno voljo in zdrav pogled v življenje, — je spregovorila besedo v imenu naroda za narod. Iz skrite, domače tišine je dvignila svoj glas tako glasno, da jo mora slišati vsaka slovenska žena v Ameriki. Slovenska žena, članica Slovenske Ženske Zveze v Ameriki, poslušaj besedo slovenske žene! Odmev te besede se bo ponavljal neštetokrat na sejah vaših podružnic in vaše delegatinje bodo povdarjale njen pomen pri konvencijah vaše Zveze. Naj govori Rev. Rudolf Potočnik, sodnik kon-testa, ki je prebral več kot enkrat vse članke in precenil njih vsebino. Naj razloži on, kakšno besedo je spregovorila slovenska žena v Ameriki. V tekmi za ideje... ZAKAJ sem članica Slovenske Ženske Zveze?” Devet in trideset slovenskih katoliških žena in deklet je poslalo odgovore, tri in tri-deset slovenskih in šest angleških. Samo devet in trideset! A ž njimi so govorili tisoči in tisoči naših žena in deklet od Atlantika do Pacifika in so povedale, kaj so, kaj verujejo, kaj mislijo, žele in čutijo, kaj hočejo in kakšni so njih cilji in njih pota. Presenetljivo čudovito! Koliko solnca, luči, moralnega, bogastva- v teh pismih! Lahko je biti cel katoličan v zatišju samostana. A v burji in viharjih sveta! V kraljestvu Venere in Moloha! V tem kaosu, splošni zmedenosti, zamotanosti idej, naziranj! Kdo še ve, kje je njegova levica, kdo še loči levico od desnice, kdo se še vpraša, kaj je prav, kaj ni prav! Ali bi že ne bilo treba resnice iskati ob belem dnevu, ko nam vendar žari Solnce večne Resnice? Skepsa, dvom razjeda srca. Slovenska žena v Ameriki pa je vstala, spregovorila besedo, slovesno, odločno povedala, izjavila in priznala: Bog je resnica. Credo. Tu to tudi potrjuje s svojim življenjem. Življenje slabičev šepeče: “Zapri oči, pozabi na zvezde vodnice — kdo ve če res svetijo — dvigni čašo in izpij do dna. Enkrat živimo.” A slovenska žena je odgovorila, ni se sramovala, in je zapisala: “Počakaj, prijatelj, niso prav zadele tvoje besede. Me imamo odgovornost pred Bogom za svoje može, ki trdo delajo, in smo odgovorne za svoje otroke, katerih prihodnjost nas skrbi. To življenje brez življenja ni življenje. Credo.” Kaos je, kaos in morda še ni bil nikdar večji v človeški zgodovini. Diplomacija in prebrisanost skušata izvleči voz iz blata„ a zmeda je zmeda. Le resnica, pravica, ljubezen, garantirana po večni Resnici, Pravici in Ljubezni more rešiti človeštvo. In če svet tega noče — ne pravim “ne more", ker bi Rev. Rudolf Potočnik. lahko — če tega noče razumeti, naša slovenska žena to razume. Ali ste same? O ne. Miljoni so za varni. To je povedala slovenska žena v svojih odgovorih. Pa povedala tudi, kaj za to treba. Organizacija. Ustanovile so jo in vesele so je. Organizacije brez žrtev pa ni. V korist skupnosti se mora človek znati odreči, odpovedati samemu sebi. Prav umestno citira tekmovalka št. b Gregorčiča: “Daritev bodi ti življenje celo” etc. Samood.povedi, žrtev pa ni brez potrpežljivosti, pri-jenljivosti, prizanesljivosti. Ljudje teh lastnosti so najboljši člani organizacij, najvstrajneši organizatorji; organizacija je pa najboljša šola za ljudi brez teh lastnosti, če imajo dobro voljo, ali pa sito, če je nimajo. Da, celo ponižnost priporoča tekmovalka št. IS. Redko se v deželi oholosti, sa-mopašnosti in sebičnosti sliši o tej vijolici, a nešteto klubov, krožkov, pevskih zborov, društev, zabav se je že razbilo, baš zato ker tej rožici niso prilivali. Čut sosestrstva. Krasna je ta beseda tekmovalke št. 4. Da, ko bi se mogli ljudje povzpeti do ideje bratstva in sestrstva, katero je tako močno podčrtala francoska revolucija, a tako oblatila moderna psevdo-demokracija pod krinko jednakosti. Manj solza, manj zatiranja ter več veselih obrazov in srečnih src bi bilo na svetu. Res je včasih treba v organizaiiji močne roke, nepopustljive volje — a bodite sosestre. Čast tekmovalki za tako lepo besedo, ki je sicer v svitu krščanstva sama ob sebi razumljiva, a premalo upoštevana. Tekmovalka, gotovo ni edina prešinjena s tem duhom otrok božjih. Niso samo dobre, zavedne katoličanke te tekmovalke ampak tudi zavedne Slovenke. Res nima slovenski jezik tiste polnosti in bogastva izražanja kot ant/laški, a je tisočkrat bolj blagoglasen, ušesom prijeten. Angleški jezile je iz vseh mogočih 'jezikov, a naš je zrastel na domači njivi. Sloven-si jezik je pesem. Ne samo zato ker nam zveni iz domovine kot odmev božičnih in velikonočnih zvonov, ampak ker je sam na sebi muzikaličen. Kaj si čutila, ko si prvikrat slišala govoriti pravega Angleža? Kakofonija. Čudni, tuji, zadušeni, zadavljeni, nečisti glasovi. Slovenski jezik pa čist kot srebrna struna. Škoda, da bo ta pesem v Ame-meriki prekmalu zamrla. Brez potrebe se je naš človek sramuje, ko se davi s tujo angleščino. Nauči se je, — rabimo jo in rabili jo bomo v boju za obstanek bolj in bolj — a ne postavljaj se ž njo, če je ne znaš. “Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." Oho, kaj pa tole: Tekmovalka št. 3 pravi: “Prej se nismo poznale in smo šle ena mimo druge, ne da bi se upale med seboj se nagovoriti. Sedaj je pa drugače. Kakor hitro se kaka nova družina naseli v naše okrožje, takoj vprašamo žene in dekleta, če so pri SŽZ. Danes je podružnica SŽZ. važnega pomena posebno za tiste naselbine, jer je več župnij." Tako zbira slovenska žena raztresene ude, tako kliče mati nazaj k sebi izgubljene otroke. Vprašanje je: Ali so ideje, načela, duh, ki preveva Slovensko Žensko Zvezo, prava, za človeško družbo in za, naš narod posebej dobra, blagonosna, odrešilna ali ne. Slovenska žena je odgovorila in zapisala, da so. Zgodovina, pamet in izkušnja se ji je priklonila, potrdila njeno besedo, avtorizirala in podpečatila njeno pismo. To bi bilo cvetja in sadu, sobica in luči, veselja in sreče, če bi slovenska žena jasnih načel, neustrašene, močne volje mogla pre-kvasiti s svojimi idejami naše ženstvo v Ameriki! Št. 3 ima prav. Sklepam — ne vem še sicer kedaj bo sklep, ker preveč lepega in visokega je v teh tekmovalnih j/isinih — a recimo, da začnem sklepati z besedami tekmovalke 19: “Le vzemite v roke Zarjo in pazno preberite vse dopise vsak mesec. Ge upoštevate, da .9,9 procentov žena in deklet, ki jih pišejo, ni dovršilo več kakor podeželsko ljudsko šolo v stari domovini” — oprostite, domovina, čeprav zatirana sirota, je vedno mlajša; — “morate priznati napredek.” Pristavljam tem besedam: Kdor hoče poznati katoliško, slovensko ženo v Ameriki, njen idealizem, njeno inteligenco, močno voljo, njen značaj, njene ideje in smotre, njeno delo in njeno požrtvovalnost, mora čitati teh 39 tekmovalnih pisem, iz katerih sije luč, ki je edino prava in odrešilna. v viharju splošne zmede; iz njih veje duh, ki naj prerodi in poživi, razveseli in osreči slovenskega desetega brata in deseto sestro v Ameriki. No 'pa sklenimo: Tekmovalka št. 22 pravi in obžaluje: “Škoda, da naša Zveza ni bila ustanovljena že pred 10. ali 20. leti. Mnogo naših rojakinj se je od takrat porazgubilo.” Morda te tekmovalke prineso zarjo. Da, če bodo močne. Mnogo jih bodo rešile. Gotovo glasilo takih odličnih, zavednih žena. in deklet niso zastonj krstile za “Zarjo”. Kontestni članki. (Nadaljevanje in sklep) 23. odgovor Zato sem postala članica SŽZ., ker je prva oziroma edina slovenska ženska organizacija v Ameriki, in ker nam nudi toliko koristnega in podučljivega. Je zanimiva in važna posebno zame, ki nisem pri nobenem ženskem društvu. Odkar sem pristopila nisem niti ene seje zamudila. In sem tudi veliko članic pridobila in zmeraj gledam, da delam za korist podružnice. Pa tudi z veseljem pričakujem našo Zarjo, ki se od daleč pozna, ker je drugačne barve, kakor so drugi listi. Ko jo odprem, najprej pogledam skupno število članstva, in katera podružnica ■lih ima več. V kratkih petih letih se nas je res nabralo precejšnje število, upam pa, da bo šte-vilo trikrat tako veliko takrat ko bomo slavile desetletnico. Tudi Kuhinjski kotiček mi ugaja m razne druge zanimivosti. Res rada prebiram Zarjo. Tudi hranim vse številke od pi*ve do zadaje, ki so izšle do sedaj. Nadalje me veseli, kadar naša podružnica kakšno veselico naredi. Napisale članice S. Ž. Z. takrat me vsaj doma pri peči ni; tistikrat se še kaj razvedrim in pozabavam. Bom ostala trdna članica do konca mojega življenja in upam, da so vse druge istih misli. 24. odgovor Zakaj sem postala članica SŽZ. ? 1. Ker SŽZ. daje slovenskim ženam priliko, da se čim bolj izobrazijo v vsem, kar jim je potrebno in se tako lahko merijo z ženami drugih narodnosti. 2. Ker SŽZ. navaja svoje članice, naj se združujejo, vedno bolj spoznavajo med seboj potom dopisov v Zarji, in si skupno prizadevajo, da se naš materni jezik kolikor mogoče dolgo ohrani v novi domovini. P>. Ker vidim, da nam je SŽZ. v vsakem oziru nele koristna, temveč potrebna. Bog živi njeno ustanoviteljico Mrs. Marie Prisland! 25. odgovor Kaj naj storimo v napredek SŽZ.? Pred vsem si po svojih močeh prizadevajmo, da vedno kažemo napram sosestram resnično ljubezen. Kakor morajo biti odbornice do vseh članic enake in nobene prezirati ali zaničevati, tako morajo tudi članice vpoštevati trud in požrtvovalnost svojih odbornic in z njimi sodelovati. V decembru so volitve novih odborov. Dober odbor je silno važen za napredek podružnice. Toraj bodimo zelo previdne in glejmo, da bomo volile le najboljše odbornice, ki bodo res zmožne in pripravljene vršiti svoje dolžnosti. Pobijajmo z vsemi močmi usodno zmoto, ki je še vedno ukorenjena pri nekaterih Slovenkah, namreč, da me ženske ne potrebujemo svoje organizacije. Seveda je ne potrebujemo, če hočemo, da bomo v vseh ozirih vedno ostale zadnje. Če pa hočemo iti z duhom časa naprej, če se hočemo meriti z drugimi Amerikankami, če hočemo, da se vedno bolj izobražujemo v vsem, kar žena danes mora vedeti, če nam je pri srcu jezik naših očetov in vera naših mamic, ki se jim je glas tresel ko so se poslavljale od nas v skrbi, da bomo pozabile na njihove nauke, — tedaj pa za nas ni druge poti, kakor taka organizacija, ki jo sedaj imamo, SŽZ. Dopovejmo to drugim rojakinjam in potrojimo naše vrste, ker kolikor večja bo naša moč, toliko več dobrega bomo lahko storile. Sodelujmo še krepkeje pri našem glasilu Zarja. List nas neprenehoma poučuje, bodisi v naših državljanskih pravicah, bodisi o gibanju organiziranega ameriškega ženstva, bodisi o napredku naših lastnih podružnic. Rade poročajmo v Zarjo, na drugi strani pa tudi delujmo v korist in napredek Zveze v svoji okolici, da bo kaj poročati, če se vse zavzamemo, se bo naša Zarja tako povzdignila, da ji nikjer ne bo najti para. Pa je že sedaj eden naj lepših slovenskih listov v Ameriki. Končno obstoji vse delo SŽZ. v tem, da bi pripravile sebi in svojim otrokom čim boljši položaj, da bi same ostale verne in zavedne Slovenke in obe le lastnosti izročile tudi svojim otrokom. Decembra mrzla noč, Nam v veliko si pomoč. Ostra burja je pihala, Dobro seme je vsejala. V srcu zavedne žene Se porodijo želje, Da mora nekaj ukreniti, SŽZ. ustanoviti; Kakor dobra mati Hoče nas vse skupaj zbrati. Naj bo žena al’ dekle, Znak SŽZ. si naj pripne! 26. odgovor Veste, zakaj sem postala članica SŽZ.? Zato, ker je bila moja mama Slovenka in čem biti sama Slovenka in moje hčere morajo biti Slovenke in moji sinovi Slovenci. Kaj ni to lepo slišati, “Slovenska” Ženska Zveza? Takrat ko so nam F. B. . . . omenili o tej lepi organizaciji, sem bila naenkrat vsa navdušena zanjo, ker ime slovensko je zame najlepše ime. Sem že v Ameriki 34 let, sedem let v tem lepem in velikem mestu . . . ., kjer lepe lučke migljajo po večerih na vse strani; kamor se človek obrne, tam je lepše. Pa si mislim, da so še lepše one stazice v starem kraju, po katerih sem hodila in krave vračala. O lepi stari kraj, o lepa slovenska govorica! Drage mi sosestre in matere SŽZ. Me čemo govoriti doma med svojo družino v svojem materinem jeziku, da ga ne bo naša mladina tako hitro pozabila ali se ga sramovala. Ni dolgo, kar sem slišala kopico slovenskih deklet, ki so se pogovarjale med seboj. “Jaz ne razumem nič slovenske pridige; kaj pa ti?” pravi ena. “Jaz tudi ne,” pravi druga. Pa dobro poznam njeno mamo, da ne more niti ene besede izpregovoriti po angleško; hči pa po slovensko ne. Ali ni to malo čudno? Zato, hčerke slovenske, ne sramujte se svojega materinega jezika, in postanite vse članice SŽZ. Jaz imam dve hčeri, pa jih nisem nič vprašala, hočeš ali nočeš, — kar zapisati sem jih dala, ko smo začele to lepo društvo. Bi še več napisala, pa nisem vajena peresu in sem neokorna v pisavi kakor Tarzan, ki je na mizi čepel in z obema rokama držal svinčnik ko je pisal, — samo to naj še povem, da bomo šle tudi me za novimi članicami kaj kmalu, da se le enkrat malo na bolje obrne; saj vemo za celo kopico, ki bi rade pristopile, pa čakajo, da se malo na boljše obrne, ker gre tako počasi letos z delom in zaslužkom. 27. odgovor Kot zastopnica Am. Slovenca, ki je bil prvo glasilo SŽZ., in je še sedaj za nujnejše stvari, vem dobro, kakšne koristi je glasilo Zarja za nas slovenske žene, posebno kar se tiče naše naselbine. Mnogo družin je tukaj naseljenih že veliko let. Cerkve ni bilo nobene, katoliškega tiska ni nihče priporočal, ker pa vsakdo mora imeti nekaj berila v pouk in razvedrilo, zato so imeli zastopniki raznih slovenskih listov odprto vsako hišo. Pregovor pa pravi, povej mi kaj bereš, in jaz ti povem kdo si. In tako so naši rojaki polagoma slepo verjeli kar so brali. In če jim ponujaš katoliški tisk, ga niti ne pogledajo, ako ravno jih razum uči, da mora človek obe plati slišati, da mu je mogoče pravilno soditi, posebno, ako ni dobro v katekizmu podkovan, da bi si znal na razne napade na vero, katero je po svojih starših takorekoč podedoval, dati od- la čez pet tisoč članic. Ustanoviteljice se niso zmotile — zmotili so se oni, ki so prerokovali, da je SŽZ. mrtvorojeno dete. Sedaj priznavajo svojo pomoto in dajejo kredit naši organizaciji in njenemu vodstvu. Zatoraj se moramo tembolj veseliti našega napredka, saj smo v petih kratkih letili pokazale, da tudi ženske nekaj zmoremo, in kakor so nas od kraja prezirali, in mnogi naši listi niso hoteli niti imenovati nove organizacije, so sedaj spremenili svoje mnenje ter nas priznavajo, ne samo v Ameriki temveč tudi v domovini Seveda moramo priznati, da brez dobrega in izkušenega vodstva ne bi mogle tako lepo napredovati kakor smo. Prvo priznanje gre naši predsednici Mrs. Prisland, ki je žrtvovala marsikako uro, morala slišati marsikako trpko, borila se z vsemi močmi za to svoje dete, in s požrtvovalnim delom tudi sijajno zmagala. Njej na strani so stale druge uradnice, in danes, ob petletnici, menim, da ni nobeni žal za trud in čas, saj sedaj lahko s ponosom gledajo na svoje delo, ki je obrodilo obilen sad. Živela in razcvetaj se še bolj, naša dična organizacija. 29. odgovor govora. Tako nam je SŽZ. po mojem mnenju zlata vredna, četudi ne bi nobene druge koristi od nje imele kakor to, da Zarja prihaja in ima vstop a naše domove, in tudi v tiste, kjer drugače sestre ne bi imele prilike do dobrega berila. SŽZ. je ena najboljših in najpotrebnejših slovenskih organizacij v Ameriki v tem, da nam pomaga vzgojevati naše hčere in sinove v slovenskem in verskem duhu. Glasilo Zarja skrbi za našo izobrazbo, pouk in razvedrilo. Živela na mnoga leta z našo materjo in gl. predsednico Mrs. Prisland na čelu, in našo gl. tajnico-urednico Mrs. Račič. Dobro delo ste začeli. Bog naj blagoslovi vaš trud. — Naš misijonar se je nekoč na pridižnici izrazil: “Vse smem učiti, vse svariti, samo enega ne smem, ker nastane prec huda zamera: ne smem ljudem priporočati dobro berilo namesto slabega.” Ker pa časopisi dandanes takorekoč vladajo svet, si je SŽZ. izbrala najboljšo pot, ker potom dobrega berila skrbi za slovensko ženstvo. Kar sem napisala, sem napisala iz prepričanja in svoje izkušnje, ker vem, koliko koristi in dobrot deli SŽZ. po celi Ameriki. P.og živi SŽZ. 28. odgovor 1926 — 19:51. Jubilejno leto SŽZ., — petletnica ustanovljenja prve slovenske ženske organizacije v Ameriki. Pet let je pač kratka doba; ne moremo toraj kazati na veliko število let za nami, pač pa s tem večjim ponosom kažemo na delo, ki smo ga naredile v tej kratki dobi. V petih letih se ne da pri (“ni organizaciji, ki si je, kakor SŽZ., postavila cilj, da hoče zbrati pod svoje okrilje vse slovenske zene od Atlantika do Pacifika, vsega narediti, vendar si moramo priznati, da smo v tem pogledu skopaj same sebe prekosile; v tej kratki dobi smo se desnično razširile od vzhoda do zahoda. Kakor ima vsaka novorojena organizacija £voje nasprotnike, tako jih je imela tudi Slovenska ženska Zveza. Mnogoteri je zmajeval z glavo ob n.ie porodu, češ, kaj je pa tebe treba bilo — ali nihamo že dovolj in še preveč vsake vrste organizacij — čemu nam je še ena potrebna! — Tedaj sem rekla: Res imamo dovolj društev in organi- *ac>j, toda niti ene izključno ženske organizacije nimamo. Prostor za organizacijo kot je SŽZ., ki je izključno izobraževalna in prosvetna, je velik. in potreba po taki organizaciji se je čutila že .avnaj I polje je široko, in organizacija pod pralni vodstvom mora uspevati. Če je res nepotreb-na> bo kmalu pokazal čas, in izginila bo sama od sebe. Cas je pokazal nasprotno. Pet let je za na-in naša organizacija šteje čez štiri tisoč vrlih v 0Venskih žen in deklet in, da ne živimo zadnje ‘lSe v tej hudi ekonomski depresiji, bi gotovo šte- Zakaj sem postala članica SŽZ.? 1. Ker se zavedam velike važnosti in plemenite naloge, katero si je ta organizacija začrtala. Zbiramo se skupaj kot pridne složne čebelice, hočemo se združiti s pravo sestrsko ljubeznijo, ki jo posebno v tujini bridko pogrešamo. 2. Ker sem prepričana, da bo ta organizacija poživila med nami našo narodno zavednost, in pripomogla, da bo slovenski jezik še dolgo vrsto let krožil med nami in našimi otroci. 3. Ker vem, da je le v združitvi moč. SŽZ. je kakor močna trdnjava slovenskega ženstva v A-meriki, njih geslo pa naj bo sloga in ljubezen. Potrpežljivost, sloga in ljubezen premaga železna vrata. Zenske organizacije, tako sem prepričana, bodo zmožne blagodejno uplivati na sedanje zamotane svetovne razmere, in se v pravem času odločno postaviti, da se prepreči zopetno prelivanje krvi. Dvignimo ponosno naše glave! Odprimo srce, ki naj gori s pravo nesebično ljubeznijo do slovenskega naroda! Pozdravljam te, o Zveza naša, Kako lepo si vzrastla že! Naš narod se s teboj ponaša, Z veseljem zdaj na tebe zre. Ko bila si šele v povoju Smo v dvomu vpraševale se: Se bomo li kedaj v roju Vse zbrale kot čebelice? In “Zarja” nam je posvetila, Ogrela vsaki je srce. Ni pusta zdaj nam več tujina, Ker združene smo sestrice. 30. odgovor Zakaj sem postala članica SŽZ.? Ker je organizacija za slovensko ženstvo v Ameriki, organizacija, osnovana na solidni verski podlagi. Vsaka podružnica ima svojega duhovnega vodjo, naš list in organizacija v celoti pa še svojega duhovnega nadzornika. Pod takim verskim vodstvom naša organizacija ne more zaiti na napačna pota. Noben duhovnik nas ne bo učil slabo. Zato se mi hudo zdi, ko vidim, da se najdejo Slovenke, ki so vse hčerke vernih slovenskih mater, pa so se odtujile in ne hodijo k sv. maši in pridigi, kakor so z največjim veseljem hodile naše nepozabne mamice. Naša organizacija nas bodri ne samo, da se zavedajmo naše narodnosti, temveč tudi, da spolnjujemo svoje verske dolžnosti. In po pravici. Zatorej se oklenimo svoje organizacije SŽZ., ki nam hoče le dobro in nas vodi v pravem duhu. Bog Vas živi vse ljubljene sosestrice, posebno pa članice podružnice št...........! 31. odgovor Na vprašanje, zakaj sem postala članica SŽZ., odgovarjam, da zato, ker se zavedam, da sem Slovenka, in ker vidim, da le potom naše organizacije SŽZ. lahko pokažemo, da slovenska žena v Ameriki živi. SŽZ. je tista sila, ki slovensko ženstvo postavlja v svetlejšo luč. Potom organizacije bomo prišle do vedno večje moči in popolnosti. Edinole potom organizacije nas bodo drugi narodi spoznali in nas vedeli ceniti. Pri tej priliki pa priporočam tudi vsem podružnicam SŽZ., da bi vpeljale slovensko narodno nošo pri vseh naših javnih prireditvah. To bi bilo nekaj krasnega. Sama ljubim narodno nošo, in mnogo nas je takih, ki jo ljubimo, pa nobena si ne upa nič začeti. V narodni noši bi se še bolj pokazala naša narodna zavednost. Tudi bi bilo prav, da bi se v tej noši večkrat pokazale ameriški javnosti. Tako nas bodo drugi narodi bolj spoznali in nas tudi bolj spoštovali. Vsaka druga narodnost se rada pobaha s tem kar ima svojega, zakaj bi se pa mi ne? Marsikatera se bo izgovarjala, da še nima take obleke in da vse to preveč stane. — V današnjih dneh je vsepolno različnih razprodaj, kjer se da za malo ceno kupiti potrebno blago. Tiste, ki so spretne s šivanko, si bodo znale same napraviti obleko, obenem bodo pa gotovo še tako prijazne, da pri tem pomagajo drugim sosestram, ki si ne znajo same pomagati. Po navadi osebe drugih narodnosti le redko* krat obiščejo slovenske prireditve, kljub temu, da napravimo napise in vabila tudi v angleščini. Ko bi enkrat videli, da so naše' žene in dekleta na teh prireditvah vse v narodni noši, ki je zelo privlačna za oko in za Amerikance nekaj novega, bodo brez dvoma raje prišli. Za prihodnjo sezono piknikov bi si vse članice lahko pripravile slovensko narodno nošo. Ce smo res zavedne Slovenke pri SŽZ., bomo svojo narodno zavednost rade pokazale tudi na zunaj, v obleki, kadar se nam nudi prilika za to. 32. odgovor Tudi jaz hočem povedati, zakaj sem postala članica SŽZ. Spominjam se, kako je prišla SŽZ. na dan, in članka, ki ga je napisala Mrs. Prisland v Am. Sl. leta 1926. Za njo so se oglasile Mrs. Gottlieb, Mrs. Jazbec, Mrs. Žagar, in druge. Pihale in kovale so tako, da je začelo odmevati od vseh strani; v dveh mesecih je bila že organizacija na površju. Opazovala sem razvoj mlade organizacije po poročilih v A. S. Kako lepe članke je prinašal kot glasilo Zveze! Po teh obvestilih je imela Zveza namen združiti slovenske žene in dakleta v eno organizacijo, širiti izobrazbo med svojimi članicami, pomagati jim do ameriškega državljanstva, ter jih opozar jati naj i\e zanemarjajo svojih volilnih dolžnosti, preskrbeti jim primeren pogreb, iskati zveze z drugimi narodi in pristopiti k ženskemu gibanju. Potem so se začeli ustanavljati izobraževalni klubi, šivalni, gostopinjski in športni. Uvidela sem, da je Zveza velikega pomena, da se lahko prirejajo zabavni sestanki, da matere in hčere držijo skupaj, in je kratkočasno za stare in mlade. Kako lepo in koristno bi bilo za mladino v naši naselbini, ko bi se tudi pri nas kaj takega ustanovilo. Tako sem mislila in nisem samo postala članica, ampak sem pridobila še drugih, in organizirala novo podružnico št Od istega časa sem vedno agitirala za nove podružnice tu v.... ........, ki so rastle kot gobe po dežju, zapo- iedoma. — Moderni čas je prinesel žensko gibanje, in Slovenka mora imeti svoje oči odprte, ako noče zaostati za drugimi narodi. SŽZ. ima med drugimi nameni že od začetka ta namen, da pomaga pripeljati slovensko ženstvo na volilno plan. To se lahko doseže tam, kjer se članice redno udeležujejo svojih sej in prireditev. 33. odgovor Zakaj sem postala članica SŽZ.? 1. Zato ker je bila moja dolžnost postati članica organizacije, ki je prva in edina te vrste med slovenskim ženstvom v Ameriki. 2. Zato, ker sem želela po svoji moči sodelovati, da se širi med nami izobrazba, obenem pa ohrani materni jezik in naša sv. vera: 3. Zato, ker s tem da sem članica SŽZ. kažem drugim narodom, da se ne sramujem, da sem Slovenka. \)W?A»NA. Zapisnik polletne seje gl. odbora S.Ž.Z. dne 13. in 14. januarja 1932. SESTANEK 13. JANUARJA. Ob deveti uri dopoldne se je začelo pregledovanje knjig in računov v uradni sobi tajnice in urednice na 1849 W. 2?.nd Street, Chicago, 111. To delo je bilo končano ob eni popoldne. Naslednje glavne odbornice so bile navzoče: Mrs. Marie Prisland, gl. predsednica, — Mrs. Josephine Račič, gl. tajnica in urednica-upravnica, — Mrs. Anna Motz, gl. blagajničarka, — Mrs. Josephine Erjavec, I. gl. nadzornica, in Mrs. Albina Novak, gl. nadzornica. Med pregledovanjem knjig je dospelo pismo gl. nadzornice Mrs. Rose Smole, da ji ni mogoče priti na sejo, želi pa, da bi bila seja uspešna. Sledijo poročila gl. odbornic v istem redu kakor so bila podana. Glavna predsednica. "Zopet je eno leto za nami. — Preteklo leto je bilo posebno živahno za našo organizacijo. Imele smo nad vse uspešno kampanjo, ter praznovale petletnico obstanka naše Zveze. Obe stvari sta se nad pričakovanje dobro završili. Kampanja nam je prinesla nad 700 novih članic, za petletnico je pa izšla povečana številka Zarje, ki je po vsebini in obšir-nosti, upam, vsem ugajala. — Da nismo pri tem imeli nobenih posebnih stroškov, je zasluga onih pridnih članic, ki so se Potrudile za oglasi, zakar jim najlepša hvala.. Priporočam Pa, da bi članstvo upoštevalo naklonjenost onih trgovcev in obrtnikov, ki v našem listu oglašajo, ker je naša dolžnost, da se jim skažemo hvaležne. “Nekaj podružnic je zadnje leto prejelo lepo izdelane čarterje, s katerimi so jako zadovoljne. Ker jih imamo še precejšno število v zalogi, apeliram še na ostale podružnice, da si jih naročijo, da ne bo zaloga predolgo v uradu ležala. — Tako bi tudi rada videla, da tajnice in blagajničarke naročijo poslovne ali računske knjige. Te knjige so tako urejene, da vam dajo za vsak mesec sproti natančen pregled ce-'cga poslovanja podružnice, ter pokažejo, koliko premore Podružnica vsak mesec sproti. Ako pa kateri ni kaj jasno, 'iaj se kar na mene obrne; sem vedno pripravljena dati vsako pojasnilo. Obe knjigi staneta komaj $4.00; sta trdno vezani in zadostujeta za kakih deset let. “Zadnjo polovico leta smo dobile štiri nove podružnice. I ako se je deloma uresničila naša želja, da za pctletnico dobimo 50 podružnic in 5000 članic. Slednjih sicer še nima-»io, upam pa da nam jih prihodnja kampanja prinese. Kakor ste razvidele, ima Zarja novo lice in obleko modernega kroja. — Za ženski list se res spodobi, da se od časa do časa moderno opravi. Pročelno sliko in razne glavice nam je izgotovil č. g. Schiffrer, zakar mu najlepša zahvala.— Zarja je urejevana jako dobro, kar mi zatrjujejo osebe, ki se na tajet lahko pokazale na slične lene uspehe. “Zahvalim se članstvu, odbornicam in H. uradnicam za vso naktnnieno=l in ko-ooeracijo tpr se še zanaprei priporo- — Marie Prisland.” Poročilo gl. predsednice snreietri. Glavna tajnica in urednica. “Vse kar se našega glasila tiče bo poročal duhovni nadzornik Rev. Schiffrer, ki je obljubil, da pride na naš jutraj-šnji sestanek. Njemu sem poslala vse tozadevne statistike, da jih uporabi v svojem poročilu, kolikor potrebno. “Podrobnosti svojega dela kot tajnica, urednica in upravnica, Vam ne bom naštevala, saj so Vam vsem kolikor toliko znane, ali jih vsaj slutite. Skušala sem po najboljših močeh napraviti vse kar mi je bilo naloženo, zraven pa še marsikaj, kar mi ni bilo naloženo, pa je bilo potrebno. Mnogokrat je prišlo naenkrat toliko del naša podružnica kmalu priborila eno najodličnejših mest med podružnicami SŽZ. Sedaj nameraavmo ustanoviti svoj kegljaški klub, kakor tudi redno gojiti dra- niatiko. Za materinski dan se nam obeta lepa igra. Idimo po začeti poti neustrašeno naprej! — Margaret Ritonia. Št. 13, San Francisco, Cal. — Po dol- Ki bolezni je v miru zaspala naša dobra članica Anna Golubič dne 28. dec. Pogrebni sprevod se je začel z veliko sv. mašo, ki jo bral naš Rev. Father Turk. '--lanice smo se v velikem številu udeležile sprevoda. Pokojni smo darovale v barvah napravljen velik znak SŽZ. iz svežih cvtllic. Staro leto smo končale v žalosti, Novo smo pa začele v veselju. Seje 7. jan. se udeležile po večini vse članice in Sc pet novih so pripeljale. Izvoljene u-•'adnice so prisegle zvestobo pred gl. Podpredsednico Baro Kramer. Sosestra M- Daichman je obljubila, da nam priredi banket kadar nas bo sto. S korajžo na dela sosestre, da nas bo že čez tri mesece. toliko, ali pa še več! Lahko bi '■as bilo dvesto, saj je tu še precej Slovenk, ki še niso z nami skupaj. Škoda, še niso, ker je pri nas zmeraj tako 'ustno. Po seji so imele naše sosestre Bara Nemanich, M. Daichman, Al. Bodnar in naša nova tajnica Ivana Matijasich za ,,as pripravljen vsakovrsten prigrizek. PotvK-e. ružice, klobase, vse sorte sen-V|ce in tudi kofeta ni manjkalo, rujave-Ka kakor rndečega. Mize so bile pripravljene kakor za ohcet. Ko smo se ^krepčale, nas je naš izvrstni muzikant 1 r- Frank Sterbenk, sin naše članice, 1 azveselil z lepimi slovenskimi poskoč-'1,rnj komadi. Ga priporočamo našim n,štvom za veselice. Ta večer nam bo stal v spominu. ko Zahvalim se članicam za naklonjenost 1 sem bila tajnica in prosim, da po-». )° pomagate tudi novi tajnici. Če „J)nicc svojim uradnicam ne gredo na Je ves njihov trud zaman j. V slo- r°ke, ?' ,Je moč in napredek. — E. Russ, prej-s,1Ja tajnica. * * * aj. e 1)1 t>il moj zadnji dopis užalil eno 1 'li'Ugo naših sosester, prosim, naj mi rostr„, fccr nikakor nimam in nisem a namena nobene žaliti in nobena bol *aS'"Ži' J'° žalil. Vsleo' nn ezni mi ni bilo mogoče priti na ja-'arsko seio. da bi tam osebno to po-a'a. - članica. N; spreKovorim par besed v pohvalo in ' .številke Zarje. Bila je zanimiva Of] °',c'ljiva od prve pa do zadnje strani. čIanpVe pa 'Io zafl-nJe ^rlilki prisodila in tudi izplačala 'rado. Tudi januarska številka mi ze- Sei,"^’3, Posebno uvodni članek Rev "Ufrcria. Nejj '1.° 'cl'° sni° se imele na januarski va|a' Sotovo že katera druga sporo-°dsle: l>0.zarjarn vas pa vse, da se bodo vSak°J nn.^ev SCJ'C vršile v spodnji dvorani vi u.,Prvi četrtek zvečer, ne več podne- kak °r Poprej. Naj se zahvalim vsem članicam, ki ste se me spomnile z božičnimi karticami; bilo jih je nepričakovano število. Tudi jaz že Hm vsem članicam SŽZ vse najboljše v Novem letu, Zvezi pa lep napredek. — Bara Kramer, I. gl. podpredsednica. Št. IS, Newburg, Ohio. — Naša podružnica je dobila nov odbor. V letu 1932 je: Predsednica Apolonija Kic, podpredsednica Mary Vrček, tajnica Frances Blatnik, zapisnikarica Paulina Zupančič, blagajničarka Anna Grozdu-nič, nadzornice Mary Slak in Ivana Bar le. Odslej bomo plačevale po Sc več vsak mesec, da nekoliko pomagamo naši lastni obubožani blagajni. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da priredimo na Materinski dan materam na čast lepo prireditev, tako lepo, da kaj podobnega Newburg še ni videl. Odtrgajte se vsak mesec za tisto uro in pridite na seje, k> so vedno zelo zanimive in kratkočasne. Imamo zelo navdušen in delaven novi odbor, pa odbor sam ne more nikamor, če člansjtvo ne poprime. Prosim tudi, da sc nikar ne dajte begati raznim osebam. Katera sedanjih ali bivših članic ima o-sebno kaj proti kateri drugi, naj to z do-tično osebo samo izravna in ni treba prenesti črt na celo podružnico in ruvati proti nji. — Novemu odboru želim mnogo uspeha, posebno novi tajnici, da bi imela večjo srečo kakor jaz. — Josephine Hočevar, bivša tajnica. Št. 17, West Allis, Wis. — Odbor za leto 1932: J. Schlosser predsednica, L Bitanz podpredsednica, J. Južina tajnica, M. Sorčič blagajničarka, F. Imperl zapisnikarica; F. Janezich, Miss S. Hvala in Miss F. Žagar nadzornice. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v privatnih prostorih naših članic. Januarska se je vršila na domu Mrs. M. Sorčič; v imenu podružnice se ji zahvalim za postrežbo in gostoljubnost. Naslednje štiri mesece bomo imele seje februar: pri Mrs. J. Južina, 1434 So. 6fith St. marec: pri Mrs. J. Schlosser, 5801 W. National Ave. april: pri Mrs. Žagar, 1108 So. 62nd Street. maj: pri Mrs. Antonia Kozmut, Rd. 4, Box 323. Pridite vse na prihodnjo sejo, 14. feb., saj veste, da so dobro obiskane seje neobhodno potrebne za naš napredek. Agitirajte za nove članice. Na zadnji *i smo sklenile, da plačamo iz podruž-ničine blagajne SOc pristopnine za vsako novo članico. Tudi imamo sedaj pri naši nodružnici šivalni klub za žene in dekleta. Katera bi se rada izpopolnila v šivanju, naj se priglasi pri predsednici Mi s. T. Schlosser, ki bo rade volie dala vsem vsa potrebna navodila. Poleg tega bo »oskrbljeno tudi za zabavo. Opozorit® »a vse tn tudi druge žene in dekleta, ki še niso članice SŽZ. 7:i 25c na mesec le vsaka zavarovana za 100 dolarjev posmrtnino, naročena na ženski mesečnik Zario, obenem ima pa še pravico do u-godnosti ravnokar omenjenega klubi Povejte to svojim sorodnicam, prijateljicam in znankam, hvaležne vam bomo. — Jennie Južina, tajnica. Št. 19, Eveleth, Minn. — Naznanjam, da je Angela Debevc na seji 10. jan. pustila tajništvo, na njeno mesto pa jc bila izvoljena Agues Podbevšek (308 “B” Ave.). Prosim, naj gredo vse članice no vi tajnici na roke s tem da redno plačujejo mesečnino, da ne bo imela preveč sitnosti, saj veste kako težko stališče ima tajnica v teh slabih časih, zraven mora pa še marsikatero grenko preslišati. Pustimo vse slabo na strani in lotimo se dobrega dela. Najprej pro sir.: da bi v večjem številu prihajalo na seje Bomo poskrbele, da bo vsak) pot bolj zanimivo in smo že naprosil*; par članic, da bodo imeli na skrbi, da na vsaki seji nekaj naredimo. Gotovo je vsaka brala, kaj nam vsem naša gl. predsednica svetuje v januarski Zarji; mene bi jako veselilo, ko bi se nam posrečilo naše seje po njenih nasvetih preurediti. — Antonia Nemgar* predsednica. Št. 20, Joliet, 111. — Za leto 1932 jc bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Agnes Skedel, podpreds. Anna Jerisha, tajnica Anna Pluth, zapisnikarica Josephine Erjavec, blagajničarka Mary Še-tina; nadzornice: Mary M. Terlep, Anna Korevec in Mary Bambich; redite-Ijica Mary Kunstek; duhovni vodja Rev. John Plevnik. Zahvalim se članicam, ker so sc udeležile seje v velikem številu. Treba ie bilo veliko točk rešiti in vse se je vršilo v lepem redu. Sestra Mary Šetina ie darovala lepo pogrinjalo za omaro (dresser scarf). Med članicami smo prodajale srečke: s tem se je naša blagajna zopet za par tolarjev opomogla. Srečna članica ki je dobila to pogrinjalo je bila Anna Kolenc. Prav iz srca smo privoščile, da je ravno njo ta sreča zadeli, ker je dobra članica in rada pomaga kjer in kadar treba. Hvala lepa sestri Mary Setina za darilo. Na letni seji je bilo sklenjeno, da priredi naša podružnica, plesno veselico na Velikonočni pondeljek zvečer. Sklenjeno ie bilo tudi. da če katera članica umrje, bomo vsak večer molile rožni venec ob deveti uri. Vsa1< večer bo tudi šest članic čulo ob krsti umrle; kako se bo to izpeljalo, bo imela tajnica na skrbi. Če katera članica hudo zboli in nima nobene žlahte ali prijatelja da bi ji kaj pomagal, naj se obrne na tajnico in ji bo preskrbela pomoč. Bomo pomagale kar bo v naši moči. Velikokrat se pripeti, da je katera bolna, pa še ne vemo. Potem.se sliši, da je bila užaljena, ker jo nismo obiskale v bolezni. Odbornice vsako obiščejo, če le vejo, da je bolna. Ampak kjer je podružnica velika, tainica ne more vsega vedeti, če je nihče ne obvesti. Prošene pa so članice, da se nobena ne izgovarja kadar jo tainica pozove, saj vse veste, da jc naša dolžnost pomagati ena drugi. Lahko veliko storimo, najsibo z rokami ali z lepo besedo. Poročam vam tudi, da so v preteklem letu umrle tri članice: Barbara Toma- sieh, Mary Papesh in Rose Gorsich. Spominjamo se jih v molitvi! Kakor vidim, se nismo veliko potrudile v preteklem letu za novo članstvo; kaj pa sedaj, ko smo Novo leto nastopile? Prošene ste vse, da se potrudite in dobite kaj novih kandidatinj za prihodnjo sejo. Zatorej — Naprej! — Anna Pluth, tajnica. * * * Težko sem pričakovala jubilejne številko Zarje; ravno tako težko jo je gotovo pričakovala marsikatera druga članica naše Zveze, kajti v tej številki j« gotovo vsaka izmed nas našla mnogo zanimivega. Tudi jaz sem takoj poiskala strani s “Kontestnimi članki” in čitala odgovor naših članic, katerih eden je prekašal drugega. Čitala sem dopise naših podružnic in prišla do dopisa izpod peresa Mrs. Mary Skalar, članice podr. 23 v Ely, Minr.. Vesela sem bila tega dopisa, kajti našla sem zopet rojakinjo, ki je doma iz mojega rojstnega kraja, Sent Vid nad Ljubljano. Rada bi Vam, Mrs. Skalar, pisala več podrobnosti iz Šent Vida, ako mi Vi pošljete Vaš naslov, ker Vas bodo gotovo zanimale novice iz domačega kraja. Zadnja novica, ki sem jo prejela iz domovine naznanja, da je tramvaj iz Ljubljane do Šent Vida dovršen, kar bo velika pomoč za Šent Vid. O Travnovih Vam bom lažje poročala v pismu, ko prejmem Vaš naslov.— Josephine Erjavec. Št. 26, Pittsburgh, Pa. — Na letni seji 10. decembra je bil izvoljen tale odbor za 1. 1932: Predsednica Agnes Gorišek, podpredsednica Frances Sumich, tajnica Mary Besal (5612 Duncan St.), blagajničarka Barbara Gašper, zapisnikarica Rose Balkovec; nadzornice Katarina Rogina, Mary Matičič in Johanna Sumich, svetovalka Katarina Bubaš; seje bodo kakor doslej. — Zahvaljujem se sosestri Mrs. Mary Jevnikar, ki nas je po seji presenetila z domačimi krofi in kapljico; obhajala je ravno 25 letnico poroke. Da bi le enako storila tudi kadar pride do 501etnice. — Zahvalim se vjiem, ki so sodelovali pri naši igri in veselici 27. nov. — Jako dobro smo se imele pri sosestri Kristini Mihelčič 30. nov., ko so ji članice SZZ. priredile domač party. — Dne 28. dec. je naša podružnica priredila Santa Claus party za članice in njih družine. Najprej so bile obdarovane vdove; devet jih je dobilo nakaznice po $5. Nato so prišli na vrsto otroci^ vsak je dobil kaj malega, kakor sladkorja, pomarančo, jabolko, papirnato kapo itd. Sledila je prosta zabava. Naznanjam tudi žalostno vest, da je 1. jan. izdihnila svojo blago dušo članica Helena Benet. Ko je peljala svojega sina v bolnišnico, jo je na poti zadela kap. Podružnica je naročila za njo tri sv. maše. Članice so napravile na njenem domu, potem pa zopet pri cerkvi in na pokopališču špalir in ji s tem izkazale zadnjo čast. Vse so imele bele nageljne nripete na prsih. Pokojna Helena Benet je bila naša članica blizu tri leta. Bila je vdova; zapušča pet odrastlih otrok. Bila je dobra in priljubljena žena, kar je pričala tudi velikanska udeležba pri njenem pogrebu. Naj v miru počiva! — Mary Besal, tajnica. * * * Članicam naše podružnice se iskreno zahvaljujem za surprise party, ki so mi jo priredile 30. nov. Nikdar v svojem življenju še nisem bila tako vesela kakor tisti večer. N ’pntakovano je prišla k ti a m ogromna skupina članic, ki so vse potrebno za party seboj prinesle, in koliko je bilo tega! Niti na godca niso pozabile. Se še enkrat prisrčno zahvaljujem vsem, posebno predsednici Mrs. A. Gorišek za nagovor in Mrs. A. Koghi in Mrs. G. Bubaš za njih trud. — Mrs. Kristina Mihelčič. Št. 27, North Braddock, Pa. — Za leto 1932 so ostale iste uradnice kakor lansko leto. Pač pa opozarjam vse članice, da se za naprej seje ne bodo več vršile med tednom, temveč vsako drugo nedeljo v mesecu. S tem bo vsem omo gočeno redno hoditi na in prosi ;:., da to tudi storite. — Ursula Pierce, tajnica.— Št. 28, Calumet, Mich. — Na našem glavnem zborovanju je bil izvoljen šc za naprej stari odbor. — Pred kratkem je naša podružnica za svoje članice in prijatelje priredila domačo zabavo; večerjo, nato pa kratek program s petjem in govorom. — Članice pridno hodijo na seje, težko pa nam bo dobiti novih, ker so pri nas tako slabe delavske razmere. Rudniška družba Calumet & Hecla Co. je odslovila vse samske rudarje, oženjeni pa bodo delali po tri dni v tednu. Naravno je, da bodo večje družine prav težko izhajale. — Mary Puhek. Št. 31, Gilbert, Minn. — Na zadnji seji je bila velika udeležba. Sklenile smo, da podružnica založi asesment za članico samo za en mesec. Tudi smo izvolile poseben odbor treh članic, ki bodo šle gledat kadar bo katera naših zbolela, ter bodo preskrbele pomoč kjer bo treba. Nadalje je bilo sklenjeno, da plača podružnica za vsako umrlo članico dve sv. maši in venec. Po seji smo se lepo zabavale. Mrs. Indihar nas je pogostila s sladoledom, druge s kavinim kekom in drugimi dobrotami. Pri tem pa sta nam po celem železnem okrožju znana malčka Josephine Rozitika in Frankie Fror igrala in pela prelepe komade. Kdo bi si mislil, da moreta imc-ta komaj osem let stara fant in punca toliko korajže^ in toliko izobrazbe, da s svojim nastopom — petje in harmonika — prekašata celo odrastlc. Pozna se, da so matere teh dveh junakov članice SŽZ. in sicer iz Eveletha. — Na Novega leta večer je imela naša podružnica veselico, ki je prinesla precej dobička; sedaj, 30. januarja priredimo zopet ples v korist naše blagajne. Naše članice s,) se zelo prebudile; če se bodo tako trudile stalno, bomo imele ob koncu leta nrav močno blagajno in bomo iz nje lahko tem več pomagale, kjer bo pomoč potrebna. — Sedaj sc je začela kampa- nja za novimi članicami. Škoda, da sama ne morem nikamor zaradi bolne noge; prosim vas pa, drage sosestre, pojdite vse na delo za novimi. Pri nas je še veliko polje; naša podružnica bi lahko štela dvakrat toliko članic kakor jih šteje sedaj. Nikar spati. Zavihajte rokave. Če nas bo še več, sc bomo lahko lotile vjjflkcga dela v korist nam vsem kakor tudi Zvezi. — Angela Preglet, predsednica. Št. 33, New Duluth, Minn. — Znar.o vam je, da v naši blagajni vlada že precej huda suša. Na zadnji seji smo sklenile, da zaradi tega vsaka članica naše podružnice plača v februarju 25c v našo blagajno, da se ta popolnoma ne posuši. Ako katero zanima, bo po prihodnji seji lahko videla, kako se v Žireh nad fekofjo Loko čipke delajo. Ako bo katera sestra, ki je tudi doma iz te fare, brala te vrstice, prosim, da se kaj oglasi v Zarji. — Mary Shubitz. Št. 34, Soudan, Minn. — Na glavni seji 6. d.ec. je bil izvoljen naslednji odbor za 1. 1932: Predsednica Helena Me- sojedec, podpredsednica Barbara Plan-ton, tajnica Mary Paluila, pomožna tajnica Mary Oblak, blagajničarka Angela Pavlich; nadzornice Mary Klun, Mary Špolar in Mary Pruss, st. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri sestri Frances T-oushin. — Po dec. seji smo imele party; celo mladih piščancev nam ni manjkalo, če so tudi slabi časi. Tudi smo igrale karte; prvo nagrado je dobila Mary Gornick, drugo pa Helena Mesojedec. Po številu članstva bomo pri nas težko napredovale, ker je naselbina majhna. — Mary Pa-hula, tajnica. Št. 36, McKinley, Minn. — Naša seja 7. jan. je bila zelo dobro obiskana, za kar moram naše članice pohvaliti. Če boste vedno prihajale v velikem številu na seje, bomo lahko mnogo koristnega napravile za svojo podružnico in celo SZZ. — Zarja mi zelo ugaja, ker objavlja lepe članke in dopise, kakor tudi povest Trije rodovi. Ge katera naših članic kdaj ne bi prejela kakšne številke, naj mi takoj javi, da to naznaniti gl. tajnici. — Naše seje se vrše vsak nrvi četrtek v mesecu ob pol osmih zvečer v Village Hall. Agnes Siškar, tajnica. Št. 37, Greaney, Minn. Na seji 10 jan. je bil ponovno izvoljen stari odbor: Predsednica Marv Starich, tajnica Katarina Kochevar, blagajničarka Katarina Malcric.li. Naša podružnica je majhna in na seji nas je bilo osem. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu v base-nientu pod cerkvijo. — Sporočam, da smo šle obiskat bolno članico Mary Flake v bolnišnico v Puposky. Dale smo ji tudi jnajhno darilce. Kako nas je bila vesela! Deklica ima mnogo znank in prijateljic, pa sirota leži že osem mesecev v bolnišnici, zdravje pa se ji d'1 sedaj še ni zboljšalo. Bog daj, da bi sc kmalu! — Mary Starich, predsednica. Št. 41, Collinwood, Ohio. — Za lelo 1932 je izvoljen naslednji odbor: Maty Lušin, predsednica, — Anna Somrak, Podpreds_ednica, — Margaret Poznich, tajnica, — Mary Radel, blagajničarki, — Marion Penko, zapisnikarica; nadzorni odbor: Josephine Mežnaršič, Frances Somrak, Mary Dreinel. — Dne 24. januarja priredimo veselico. — Na zadnji *eji smo sklenile, da pristopi naša podružnica korporativno k velikonočnemu sv. obhajilu 6. marca pri osmi sv. maši, I o naznanjam že danes, da ne bo nobenih izgovorov, da katera ni vedela, za kateri dan je bilo določeno skupno sv. obhajilo. — Tudi opozarjam članice, naj redno plačujejo asesment; tajnica ne "lore iz svojega žepa zalagati; katera bi res ne mogla plačati, naj pride na seju m povej, da bomo za njo založile. — Zdaj se je začela nova kampanja. Žene in dekleta naše podružnice: vsaka naj dobi samo dve novi članici, pa bomo gotovo me dobile prvo nagrado. Končno naj tudi povem, kako so me članice presenetile na januarski seji. K nieni stopi naša nova tajnica, mi poda en zaboj in pravi: “To je pa darilo od članic, ker smo imele eno leto v tvoji hiši seje.” Kar vroče mi je postalo. V zaboju je bila lepa električna svetilka. Nisem pričakovala kaj takega v teh slabih časih. Darovalkam in nabiralki se Prav lepo zahvaljujem. — Mary Lušin, Predsednica. Št. 43, Milwaukee (Bay View), Wis. 1 Naša podružnica priredi v soboto 6. ‘®b. zvečer domačo zabavo v prostorih Martina Rebernišek, 352 E. Stewart St. 1,1 So. Hilbert St., to je dva bloka severno od E. Bay St. — Vabim vsa podporna in kulturna društva v Milwaukee 'n okolici, da pridete na to našo zabavo. Vstopnina za moške $1, za ženske pa ■’Oc. Za dobro postrežbo bo vsestransko Poskrbljeno. Bay-Vewčani, pokažite ta vecer, koliko vas je! Pridite in pripeljite seboj svoje boljše polovicel — Članice Prosim, da se gotovo udeleže prihodnje SeJe v pondeljek 1. feb. zvečer; to pot Se bo seja začela že ob sedmi uri. Tre-*Ja bo marsikaj urediti glede omenjene domače zabave. — A. V., tajnica. . Št. 47, Garfield Hgts., Ohio. — Dan za dnevom sem težko čakala, kdaj bo Pismonoša prinesel jubilejno številko ^arje. Ravno likam perilo, ko zaželjena •arja prispe. Takoj pustim vse drugo in )0 vzamem v roke. Zagledam sliko naše Podružnice. Da je naša slika prišla no-pr in nas vidijo ne samo po Združenih zavah, temveč tudi v domovini, je kri-Vav naša tajnica Mrs. Tomažič. Ona je '•acela podružnico organizirati s pomočjo Wrs- Dolinar. Njej moramo trud pripo-'•"ati in j; biti hvaležne. Čast gre seve-( a tudi sosestraml ki so sc odzvale. Že-ne v naši okolici so vse dobre, zato so rade pristopile k SŽZ. Na sliki mi je vse ’’Rajalo, samo število naših članic bi •Ho lahko šc enkrat toliko. Upam, da se > ° dalo v bodočnosti to popraviti. -°uise Zidanič, predsednica. + * * Zabavni večer, ki ga je priredila naša podružnica na Silvestrovo, je bil v resnici večer poln razvedrila za vse, ki so prišli in se niso dali prestrašiti dežju, ki je ravno takrat lil kakor iz škafa. Ducat najbolj močnih žensk je bilo odbranih za tekmo, katera bo prva spila svojo steklenico pokalice (pop), in sicer — skozi otroški cucck (nipple); podpredsednica Mrs. Bates jim je dajala pa nagrade. Naj omenim, da se ta zanima za slovenska društva, kakor se marsikatera druga tu rojena Slovenka ne. Vpošte-vajmo to! Zabavo je obiskal tudi dobro-znani Mr. Ferfolia in izročil naši predsednici $5 za našo blagajno. Prisrčna hvala mu! Prevaža umrle in bolne; na razpolago ima tudi lepe avtomobile za ženine in neveste; za vse take prilike se obrnite nanj! Zopet se je začela kampanja. Ali bo spominska knjiga še nadalje ostala pri nas, ali jo bomo kmalu izgubile? Sestre, zavzemite se, da še eno leto ostane pri nas! Prijazno vabim vse sestre na sejo 13. feb. ob sedmih zvečer. Nadejamo se, da . bo takrat posetil tudi naš častili g župnik Rev. J. J. Oman. — Helen Tomažič, tajnica. Opozarjam podružnice, da bomo po odločitvi gl. odbora za naprej v Zarji priobčevali imena suspendiranih članic. Tajnice in članice prosim, storite vse kar je v vaši moči, da teh imen ne bo veliko! — J. R. Št. 48, Buhl, Minn. — Na seji 2. januarja je bil ponovno .izvoljen stari odbor. Odslej bomo imele celo leto seje vsak prvi torek v mesecu v Public Library Room. Na zadnji seji se nismo imele slabo. Po seji smo vzele karte v roke, ko smo se pa tega naveličale, je bilo pa malo prigrizka; nazadnje je pa Mrs. Belaj začela igrati na piano domače pesmi, me pa peti. Vse smo bile prav Židane volje. — Jennie Terlep, tajnica. * * * Zahvaljujem se članicam naše podružnice, ki so se zbrale in prišle molit rožni venec ob smrti mojega soproga, zraven pa šc darovale za dve sv. maši. Človek mora zares imeti veselje spadati k tak' podružnici in taki organizaciji! — Julia Cvar. Št. 49, Noble, Ohio. — Na dec. seji je bil ponovno izvoljen ves stari odbor. Seje se vršijo pri sestri Mary Gombač, 22294 Arms Ave. V primeri s številom članstva naše mlade podružnice so prav dobro obiskane, zanimive, poučne, pa tudi zabavne, in se vedno vrše v lepi slogi. Do sedaj smo priredile eno zabavo, ki se je vršila pri predsednici A. Gnidovec .Ta “card-party” je pripomogla, da bomo lahko iz naše blagajne kupile potrebne društvene stvari. — Slovenska Ženska Zveza je ena najbolj- ših organizacij, kar jih imamo v Ameriki. Družabni in poučni sestanki, list Zarja, pa še posmrtnina, in to vse za tako malenkostno svotico! Zato kličem vsem rojakinjam: Vse osebnosti in malenkosti na stran! Združimo se, delujmo skupno in bodimo si sestre pri SŽZ 1 — Jennie Intihar. Št. 51, Kenmore, Ohio. — Za leto 1932 je izvoljen naslednji odbor. Predsednica Mary Golušek, podpr. Josephine Nels, tajnica Margaret Petrič (1989 S. Manchester Rd.), zapisnikarica Josephine Praznik, blagajničarka Louisa Sterle; nadzornici Jennie Goleč in Albina Obreza. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slovenian Home, 2166 S. Manchester Rd. —- Mary Skul, bivša tajnica. KUHINJA. Frances Babič iz Jolieta je želela vedeti, kako se napravi “buja”. Tukaj je moj odgovor. Če Vam katera druga pošlje kaj boljšega, pa moje pismo vrzite v koš. — Za bujo pripravi: posodo 5 gal. vode eno kokoš, 3—4 funte kosti, sup-bone, za 35c kozico svinjskega plečeta (pan of pork shoulder) pol kozice Špeha, suhega ali salt pork kozico govedine (pan of beef) eno veliko “can of tomatoes” eno majhno kolerabo tri korene pet krompirjev glavo zelja dve do tri čebule steklenico stročjega fižola pol funta riža pol funta ričeta (barley) eno škatljico sladke paprike eno žlico hude paprike četrt škatljice “ali špice” soli primerno. Najprej deni kuhat kosti in kokoš posebej. Ko dobro prevre, dodaj govedino in Špeli. Ko se zopet malo pokuha, pa tomatoes, kolerabo, korenje in krompir; malo kasneje še riž, ričet in papriko. Zalivaj počasi, da ne bo preveč gosto in ne preveč redko. Potem dodaj se fižola in zelje (glavnato). Kuhaj počasi. Čebulo kuhaj celo zavito v snažno cunjo. Meso in zelenjavo je treba seveda zrezati v primerne koščke. Toraj kuhaj dobri dve uri in mešaj z žlico — če imaš ribniško, — ko je buja kuhana, pa na mizo ž njo. Zraven se prileže tudi suha šunka, potica, belo ali črno vino, in tudi malo “ta hudega” ne škodi, če je pri rokah. Rada povem, kako se kuha buja, ker jo tudi sama rada jem, in sem je že mnogo skuhala, posebno poleti v gozdu. Kuham jo kar v kotlu. Kakor za prašiče, kaj ne? No, za prašiče po navadi malo ostane. Terezija Gornik (19), Eveleth, Minn. Razno. Dvestoletnica rojstva George-a Washington, svojega prvega predsednika, bodo praznovaje letos Združene Države Ameriške od 22. februarja, njegovega rojstnega dneva, do Zahvalnega dneva, 24. novembra. Zvezina vlada sama ima na skrbi vodstvo vseh priprav za to praznovanje, in Predsednik Hoover je obenem tudi predsednik tozadevne komisije. Morda bomo tekom leta imeli priliko, da priočimo v Zarji kaj več o "Očetu Naše Dežele”. Začeli smo z življenjepisom njegove matere, ki ga je za angleški del februarske Zarje primerno sestavila Miss Frances C. Koren, članica SiiZ. podr. št. 12, Milwaukee, Wis. Za igralke na ukulele. — May Singhy Breen je najboljša igralka na ukulele v Ameriki. Šestkrat na teden jo je bilo slišati na radio postaji skozi zadnjih osem let. Po sklepu American Federation oi Music bo morala umolkniti, ker ,ne spa da v unijo; Ukulele namreč ne spada med godala pripoznana od unije, čeprav ni nič druzega kot mlajša sestrica kitare in se da nanjo proizvajati vse melodije, ki jih pozna kitara. May Breen pravi, da bo prisilila drugi teden Unijo, da bo prištela ukulele med glasbene inštrumente. Po njenih besedah “je pes pes, če ima rep ali pa ne.” Ker je Miss Breen podvzetna in ima za seboj naj boljše virtuoze, ki jo podpirajo v nje nem boju, bo nedvomno dosegla prizna nje ponižni ukuleli. Ker je med našimi mladimi muzikanti veliko dobrih igralcev, jih bo gotovo zanimal boj, ki ga je napovedala šegava in nadarjena muzi-kantinja in pevka Miss Breen. Za pouk in kratek čas. — Mrs. Eva I.andegrau je odpovedala stanovanje nekemu bordarju, ker je pustil delo in ni hotel več plačevati najemnine. Patrick Terhaney, tako je ime nehvaležnemu bordarju, je zagrabil gostobesedno Evo in jo vrgel skozi okno drugega nadstropja. Ko je Eva zapazila da je še cela, sc je pobrala in jo je ubrala nazaj, da pove Patricku vse kar je mislila o njem. Patrick je ponovil svoj poskus in zopet je letela Eva skozi okno, se zopet pobrala in vsula novo točo besedi na svojega bordarja. Se enkrat je letela Eva skozi okno. Priletela je na trda tla in se ni več pobrala. Ambulanca jo je odpeljala v bolnišnico in tam so našli, da je imela samo dvoje reber zlomljenih in da se je pretresla. Patrick bo premišljeval svojo moč v ječi. Domača zdravila. — Na svoj način jr rešila depresijo Mrs. M. Grieve iz Boy-nor v državi Susex na Angleškem. Takoj po svetovni vojni so prihajali vojaki domov. Veliko je bilo ranjenih, dosti bolehnih. Bolnišnice niso mogle skrbeti za vse. Mrs. Grieve je imela svoje posebno veselje do vrta. Ni se toliko pečala s cvetlicami kot z raznimi rastlinami in pleveli, ki so jih rabili v starih čash ko še niso stale lekarne na vsakem oglu ceste. Zase je pridobila zdravnico Mr: Carl Frederick Level. T.otili ste se deVi obe in začeli razpečavati domača zdra- vila. Slo je tako dobro izpod rok, da sta ustanovili poseben zavod za dekleta, kjer se .podučuje kako pripravljati domača zdravila iz rastlin in kako jih uporabljati. Ko je bil angleški kralj George bolan je menda zašlo veliko njunih predpisov med kraljeva zdravila v kljub vsem protestom dvornega zdravnika. — Kot vsaka druga stvar ki zraste na Angleškem, je tudi domače zdravilstvo zašlo v Ameriko. Modem Herbal, knjiga spisana po istem načinu kot znana "Kneipova zdravila” ali pa “Trava in plevel” se danes prodaja že po celi A-meriki in ponuja domača zdravila, ki bodo prej ali slej delale preglavico preobilnim lekarnam po naših mestih. Zanimivo je, da je Anglija bila prva med državami ki so obrnile svoj hrbet domačim zdravilom in se vrgle vnaročje zdravnikov in njegovih čudotvornih praškov, sedaj zopet prva ki se vrača nazaj k domačim zdravilom in to po zaslugi dveh žensk. Mme, Sun Yat-sen, vdova pokojnega očeta kitajske republike, je zopet na delu, in kakor kaže danes, vodilna sila na Kitajskem. Kmalu po smrti svojega moža ji je bilo svetovano, da je najboljše ako se umakne iz politične arene. Sla je na Francosko in se vrnila šele letos. Danes zopet stoji na vrhuncu in oči cele Kitajske so obrnjene nanjo.. Ciank-Kai-šek, predsednik, se je odpovedal vladi, ravno tako je odstopila vsa kantonska vlada, ki je gospodarila na jugu in nasprotovala nacionalističnemu režimu, ki je predsedoval v Nanking. Ciang-Kai-šek je svak Mme. Sun Yat-sen, ravno tako ima med voditelji Kantonske vlade več sorodnikov. Pomembno je, da so vsi ti voditelji dobili svojo izobrazbo v amerikanskih šolah. Tukaj so se nabrali amerikanskega duha, amerikanskega “grafta” in so lia prodaj vsak dan amerikanskim interesom. Gospa Sun Yat-sen je tudi gradu-antinja ameriških šol, ker je več let hodila v Wesleyan College, Macon, Ga. Tudi njej so znane razjnere. Takole je obsodila politike, ki so se izobrazili v Ameriki, osnovali revolucijo, zapeljali svoj narod v grozno trpljenje in kakor kaže v pogubo: “Kuomitang, revoluci-jonarna stranka, ki jo je ustanovil moj mož, je izgubila ves pomen za Kitajsko. Temu so krivi sami voditelji stranke. Podkupovanje, sleparstvo in izžemanje naroda je edino kar so dosegli. Oni v centralni vladi so osrečili sebe in svoje prijatelje, ljudstvo pa vrgli v tako revščino kot jo Kitajska ni nikdar poznala. Stari mandarini, znani po svoji grabežljivosti, se niso nikdar posluževali tako podlih sredstev kot oni, ki se danes na-zivajo voditelji naroda. Se ni tako dolgo ko sta še stala Nanking in Canton in govorila o zaslugah, ki sta si jih iztekla za Kitajca. . . Obe vladi sta protinarodni in obe protirevolucijonarni. Kuomitang ne bo uničil naroda, ki šteje nad 400,-000,000 duš. Ker stranka ne more rešiti naroda in mu prinesti mir in blagostanje, je najboljše da izgine, in čim preje tem boljše.” — Tako_ govori ženska, vdova pokojnega očeta kitajske revolucije, ki ga časti narod po božansko, in njena be- seda je tolikega pomena, da se po pravici lahko pričakujejo velike spremembe na Kitajskem. Znamenje časa. — Slabo napravljena bolehna ženska je pozvonila zadnji teden na živalski rešilni postaji Animal Rescue League v Washingtonu, D. C. Ko so se odprla vrata je ženska pomolila stražniku zavoj, ki ga je nosila na rokah. “To je vendar dete”, je vskliknil stre-žaj, ko je zapazil dvoje majhnih nog, ki so zvedavo gledale v svet iz zavoja. “Vi napravte konec živalski revščini kadar treba; zakaj bi ne napravili isto usluge otroku!” je odgovorila ženska. Strežnik je stopil k telefonu in poklical policijsko postajo. Zenska je med tem hitro pobrala zavoj z detetom in odnesla pete. To je samo eden slučaj. Ni je danes sirotnišnice, ki bi ne mogla navesti podobnih slučajev, ki so dandanes na dnevnem redu po naših mestih. Propad ženske, propad materinstva in propad naroda, to so posledice moderne morale. Njša dramatika in petje. — Fantje in dekleta Katoliškega socijalnega kluba pri '-v. Štefanu v Chicagi so v nedeljo 10. januarja priredili lepo igro v angleščini "Heart of Shamrock”, kar pomeni “Irsko srce”. Slovenski in Irski narod imata l c s mnogo sorodnega med seboj, in imenovana igra je bila zelo primerna za naše razmere. Vsi na odru so se do dna vmislili v svoje uloge in se jih naučili tako dobro, da pri predstavi sploh niso imeli suflerja, ker bi ta ne imel kaj dela. Vse je šlo gladko kakor po vrvici, nikjer nobenega čakanja, omahovanja, zadrževanja. Udeležba je bila tudi zelo lepa. V nedeljo 24. januarja pa je šlo nekaj Chicažanov in Chicažank “firbec past” v Milwaukee, da vidijo in slišijo, kaj premore mihvauška slovenska mladina. Jugoslovanski orkester pod vodstvom Mr. J. Paulicha je za ta dan pripravil lepo angleško ojiereto—igro lahke, deloma šaljive vsebine, pri kateri igralci največ pojejo, tu pa tam pa tudi samo govore, kot v navadni igri—“The Lucky Jade”. Ime pomeni “Srečni zeleni kremen” in se nanaša na uho, odrezano od glave zelenega kamenitega kipa nekega zamorskega malika. To opereto je na isko Veliko noč vprizoril v Chicagi pevski zbor Adrija z lepih uspehom. U-speli milwauške mladine letos je bil še večji; igrali so zelo živahno, nabavili si vse kostume, ki jih opereta zahteva, poseben sijaj pa je dalo predstavi sprem-Ijevanje Jugoslovanskega orkestra, ki šteje nad 30 članov, po veliki večini mladine. Na odru je nastopilo nad 40 mladih, ki jih je bilo veselje gledati in poslušati. Razen treh, ki so si jih izposodili iz Chicago, so bili vsi Milwaučani. South Side Turner Hall je bila ob tej priliki natlačena. Med odmorom je Mr. L. Skala iz Chicago v imenu pevcev nagovoril pianisko v orkestru, Miss Josephine Novak, ter ii izročil veliko košarico prelepih cvetlic kot priznanje zn njeno delo. Miss Novak je članica SŽZ. Trije rodovi DOGODKI IZ NEKDANJIH DNI Spisal Engelbert Gangl (Dalje.) Lenki je bilo po gostovanju še posebno neprijetno. Bolela jo je glava in peklo jo je v prsih. Odpeljala se je z Jožetom v Zavinkovce ali pa kam na Hrvaško. Posli so doma použi-vali ostanke, oskrbnik je imel dovolj prilike, da je delal zase. Večkrat je odpotovala Lenka tudi za dlje časa. Odšla je v toplice ali pa v Zagreb, kjer se je pripravljal Frice za vojaški stan. Starši ftiu niso mogli izbiti iz glave misli, da mora biti °ficir. Oče ga je hotel dati v šole, da se izuči za veščega gospodarja, tudi mati je bila izpo-četka za to. A sinova trma je zmagala materino voljo, in mati je pridobila očeta, da je privolil v to. Tako je zmagal sin. Saj je tudi res: čemu se bi ubijal na posestvu, ko bo lahko živel prijetno življenje mladega častnika. Kako lepo mu pristoja že zdaj v°jaška uniforma, in kako se bodo ozirali za n.iim šele potem, ko bo nosil dolgo, svetlo sabljo in zveneče osti’oge! Lahko mu bo dobiti bogato nevesto, ker bo sam bogat. Grad bo imel Za to, da se odpočije, kadar mu bo dovolj veselega življenja. lir. Hišo — ali kakor jo je sam imenoval — bajto j e Preliča je kupil pred njegovim odhodom v A-n)eriko njegov sosed z denarjem, ki mu ga je pogodil Jože Zavinščak. Bil je to harmonikar Marko, vaški godec, vesel človek, ki je menil, da si z J^ehom prigode cekine, da mu bo kmalu mogoče splačati Zavinščaka in da bo potem svoj gospodar Pod svojo streho. A to ni šlo tako lahko, kakor si je mislil godec Marko. Preveč je mislil na godbo in premalo r‘a dom, zato je bil dolžan Zavinščaku vedno več, Namesto da bi mu bil vedno manj. Hodil je od semnja do semnja, od proščenja 0 Proščenja. Spremljala ga je žena, ki je bila ^esela in živahna in ki je znala lepo peti in plesati. otezal je Marko klobuk na oči, da ni videl, kaj se ?°di okolo njega, vlekel harmoniko, da je piskalo ' 11 ^ polno veselih in poskočnih glasov. Zena je Popevala in nagovarjala ljudi k plesu. Čimbolj se ^ zvije veselje, temveč bo zaslužka. In bilo je dosti br^a’ mesa in tudi nekaj denarja. A z do-bij1111 yinom *n mesom Je prišla tudi razvada, da ni V°Č dober domač črni kruh. Denarnega zasluž- ka pa tudi ni bilo toliko, da bi ga bilo dovolj za dobro življenje in za Zavinščakove obresti. Prostor okolo hišice godca Marka je ostajal izvečine neobdelan. Nekoliko krompirja je raslo tam, sicer je ležala naokrog pohojena trava. Petero njegovih otrok se je preganjalo okrog hiše in so pasli suho kozo, edino žival pri hiši. Mati in oče — nihče se ni dosti menil za deco; koza jo je imela še najrajša. Ko sta šla Marko in žena z doma s harmoniko in s prazno torbo, so ostali otroci sami brez kruha in nadzorstva. Kar je bilo kozjega mleka, so ga posrebali sproti, kruha so šli prosit od hiše do hiše. Tudi jemali so, če se je dalo kje kaj vzeti. “Čakajte, ko pride stric iz Amerike, stric, Ili-ja!” jih je večkrat tolažila mati, ko se je vrnila in ko so ji tožili otroci, kako so bili lačni. “Ko se vrne stric Ilija — ej, takrat bo veselo in lepo!” A strica Ilije ni hotelo biti. Markova žena je včasih dobila pismo iz Amerike in tudi kak dolar je bil v njem. A kaj hoče to! To je bilo komaj za nekaj obleke. Oskrbnik je tožil Zavinščaku, da ni dobiti od Marka nobenega denarja. Izterjevanje manjših dolgov je namreč Zavinščak poverjal oskrbniku. “Iztirajte ga izpod strehe, če neče plačati!” je velel Zavinščak. Oskrbnik je pritiskal in pretil, a kako naj da Marko, če nima nič. In tako se je zgodilo, da je prišel oskrbnik s pasjim bičem in iztiral Marka in ženo in otroke iz hiše. Pred nosom je zaklenil duri, in Marko in njegova družina so bili brez strehe. Kar je bilo prej Preličevo, je bilo zdaj Zavinščakovo. “Zapalim mu Zavinkovce in grad!” se je grozil Marko. In ko je zvedel oskrbnik, kako se je grozil, ga je pozval predse in mu zapretil, da ga naznani gospodu, ki ga bo dal zapreti, da bo vedel, kaj se pra- vi groziti z ognjem. Marko se je bal zapora. Vajen je bil zlate svobode. Po semnjih in proščenjih jo je užival, in nič več bi mu ne pela harmonika, ako bi ga vtaknili pod ključ. Bal se je zapora kot smrti. “Ako ne izpolniš moje volje, te naznanim. Potem ti že dado priliko, da se izpokoriš za grozeče besede!” mu je dejal oskrbnik. “Vse vam storim, samo ne zapirajte me!” se je vdal Marko. Oskrbnik je pa govoril tako z Zavinščakovo vednostjo. Javil mu je takoj, ko je zvedel za Markovo grožnjo. “Tega gotovo ne stori,” je rekel Zavinščak, “to so samo besede.” “Vem, ali vendar mu je treba malo strahu. In to storimo tako, da mu zapretimo z zaporom, ako ne gre za majhne denarje služit k nam,” je svetoval oskrbnik. “V mlinu rabim hlapca, na pristavi deklo, v Zavinkovcih je treba pastirja. Čemu bi kradli Markovi brez posla Bogu čas? Njega vtaknemo v mlin, njo na pristavo, otroci naj pasejo na Zavinkovcih. Vse za majhne denarje, za vsako ceno. Tako razženemo to cigansko svojat in pridobimo sebi potrebnih delavnih rok.” “Dobro, dobro! Le ukrenite po svoje!” Zato je lahko zahteval oskrbnik, naj se Marko ukloni njegovi volji. “Ako mi ne storiš, kar ukažem, grem k sodniji. Potem ti tamkaj zagodejo, da ne pozaibš nikoli te muzike!” je pretil oskrbnik. “Saj storim vse, kar hočete, samo ne jemljite mi svobode!” “Ti mi greš v mlin, kjer rabimo hlapca. Zena naj se oglasi takoj jutri na pristavi. Treba nam je dekle. Enega otroka vzameš lahko s seboj, da bo pospravljal trse in žagovino, druge pustimo v Zavinkovcih, kjer je treba pastirjev. Ali pa vzamemo najstarejšega v grad, da bo pomagal pri konjih. Samo na pristavi ne rabimo nikogar razen žene. Za plačo boš jedel zastonj. Saj drugega ne zaslužiš, cigan leni, umazani! Boga zahvali, da te ne damo obesiti, požigalec, in zahvali mene, da ti Še ne odrečem kruha za tvoje lopovstvo!” “E — da bo le kruha!” je vzkliknil Marko. Grajski kruh — o, to je dobrota. “In pa — e, kako bi rekel!” popraskal se je v.a ušesi, “no, ali bi smel vzeti harmoniko s seboj, da si časih zagodem, kadar bo mrak ali kadar bo žaga stala?” “Le si godi, ali glej, da ne bo trpelo delo!” je milostno dovolil oskrbnik. Marko, veseli godec, je bi! uklenjen v težko delo. Žena njegova, vesela pevka in plesalka, je trpela na pristavi pod sirovostjo oskrbnikove volje. Otrokom je bila ugrablje prostost. Vse je krotil in vladal oskrbnikov bič, ki si je zasužnil uboge ljudi. Navidezno so se vdali v usodo, naskrivoma so stiskali pesti. Dasi jim je bilo zabranjeno občevanje z drugimi ljudmi, so vendarle časih prihajali z njimi v dotiko. Tako se je razvedelo, kako se godi ljudem v Zavinščakovi službi. Kakor je vladalo na eni strani do graščaka prihlinjeno spoštovanje, tako se je med prostejšim ljudstvom širilo sovraštvo do grajske gospode. Saj so bili vsi mnenja, da se nič ne godi brez Zavinščakove vednosti. “Pa zakaj si ne kupiš obleke, Marko, da si tako raztrgan in razcapan?” ga je vprašal nekoč Za-vinščak, ko je prišel pogledat na žago. Široko je odprl Marko oči, zakaj čudno se mu je zdelo gospodovo vprašanje. “S čim si naj kupim?” je vprašal. “S čim? Kam pa devljaš zaslužek? Gotovo vse sproti zapiješ!” je dejal jezno Zavinščak. Še čudnejše se je zdelo Marku, ko je slišal Za-vinščaka tako govoriti. “Zaslužek?” je ponovil, “ali smem vprašati; kak zaslužek?” “Kak zaslužek? Kako pa to govoriš! Tisti zaslužek, ki ti ga izplača oskrbnik vsako nedeljo. Ali morda to ni zasluzek? Ali me hočeš sramotili? Za tako lahko delo toliko denarja — in to se ti ne zdi zaslužek? Ljudje niso nikoli dovolj sili!” se je jezil Zavinščak. Ta jeza se je zdela Marku popolnoma neopravičena. “Saj ne dobivam nobenega zaslužka, nobenega denarja, ker smo se domenili samo za hrano,” je dejal Marko. “Tako?” se je začudil Zavinščak, “nobenega zaslužka? Tako, tako! No, saj res! . . .” Jezen je odšel z žage. Popoldne je poklical oskrbnika k sebi in ga vprašal trdo in odločno: “Kam gre oni denar, ki vam ga izplačujem vsako soboto zvečer za Marka in njegove ljudi?” Oskrbnik si je mislil, da mora enkrat priti do takega vprašanja, zatorej je bil že pripravljen na c dgovor. “To je popolnoma enostavno,” je odgovoril mirno in prepričevalno. “Markov posel je bil prej tak, da se je navadil pijače in lenobe. To je resnica.” “Da, to je res!” je pritrdil Zavinščak, “a kam gre tisti denar? To hočem vedeti?” “Tn mislil sem si,” je zopet začel oskrbnik mirno in prepričevalno, “da ne sme videti Marko denarja. Zanemarjal bi delo in zapravljal denar. Zato sem mislil, da je zanj in njegove ljudi boljše, ako hranim njihov zaslužek in jim ga ne dajem na roke. Kadar pridejo stara leta, da opešata Marko in žena, jima bo dobro služilo, kar jima zdaj hranim.” “Ali je to resnica?” je vprašal Zavinščak in gledal oskrbniku v oči. Ta jih ni povesil. Oko je gledalo v oko. “Kak pomen naj bi sicer to imelo,” vpraša o-skrbnik, “da bi hranil tuji denar, če bi ga ne hranil tujim ljudem za podporo na stare dni? Meni se zdi lo pametno in koristno. Ako pa zahtevate, da izplačam prihranek, storim to takoj, in vam ne bo potem več treba izplačevati tedenskega zaslužka.” “Zakaj ne?” “No, zato ne, ker bo začel Marko staro življenje. In kolikor časa bo še kaj okroglega pod palcem, toliko časa bo počivala žaga, ker bo Marko pil in muziciral. O tem sem trdno preverjen. Dokler so vratca v kletko zaprta, je ptiček krotak in prijazen; ako odprete vratca — frrr! — vam izleti, in kletka ostane prazna. In tako je z Markom in tako bi bilo z njim, ako dobi denar v roke. Toda — kakor ukažete, tako storim.” Zavinščak ni imel vzroka, da bi dvomil nad resničnostjo oskrbnikove izpovedi. Govoril je mirno in prepričevalno in gledal mu je v oči. (So bo nadaljevalo.) No-2 THE DAWN F^™"y Vol. IV ---------------------------------------------------------- OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN LADIES UNION OF AMERICA Frances C. Koren: MARY BALL WASHINGTON We celebrate this month the bt:en-tennial of the birth of George Washington, the Liberator and Founder 01 our country. The Colonists of those days were ready to stand by their mother country at any reasonable cost, but when tyranny began to oppres them, they protested; and their protest, by force of circumstances, led them to open rebellion. Such a course must have seemed foolhardy to the rest of the world, and their cause was probably despaired of from the very beginning. Perhaps would have been the outcome had it not been for the indomitable spirit of their leader George Washington. When all seemed dark and the handful of remaining soldiers were mutinous during that eventful winter at Valley Forge, only Washington held them together, only he led them on through untold suffering and misery to final victory. But such leaders do not spring forth full-armed on the spur of the moment. In actual life elaborate even though unconscious preparation is necessary. When the hour for freedom struck, Washington was ready — not the product of accident, but the natural outcome of conditions, influences, and other 'actors that for years had worked silently together to shape him lor his time. And one great tiling we must not fail to note is, that behind each great Personage stands ins mother, and much °f his ability to handle his special ciisis comes from her. In the shadow of George Washington, but nevertheless behind him, stands Mary Washington, arid to her goes some of the honor and "raise given to the First President of United States of America. Mary Ball Washington was born in Lancaster County, Virginia, in November 1707. Her father, Colonel Joseph ®all, a widower, had married a widow, Mary Johnson, and both had children °f their former marriages. This late marriage had the result of hopelessly throwing Mary out of proper relation. ^er step-brother and -sisters were old anough to be her parents. In fact, a! the age of 12 she was aunt to 15 boys ar]d girls — a position which carried w,th it a distinct prestige. However, •j°°n after her birth, her father died, and ■er mother marired a prominent and ''calthy merchant, a Capt. Hewes. But lls marriage was no more fortunate a,lfI Capt. Hewes died soon after, while mother died shortly after Mary’s thirteenth birthday. The young orphan went to live with 1Cr sister and brother-in-law, who, ^pniparativelv speaking, was not rich. !cre was plenty of hard work, and ary did her share, for there is excellent proof later on of her sound training '.n housewifery. When she was an old woman, as all the world knows now, the Marquis de Lafayette lunched with keen appreciation on her best gingerbread. But though she was an expert cook in those early days, she came out of the. kitchen whenever she was bidden to a ball. The dances of those days were joyous and graceful exercises, WASHINGTON’S MOTHER Mary Ball Washington, From a Portrait Made at the Time of Her Marriage. significant without being suggestive, each as much a game as a dance. When she trod smiling in the slow-measured minuet, Mary Ball, with her height and slenderness, blue eyes and golden hair, must have made a picture difficult for the artist to paint. However well-content Mary Ball at the age of 20 may have considered herself, the time was drawing near for her to assume her life’s work. The story goes that her romance started in London. She had visited her brother near London at about the time Augustine Washington was in that vicinity looking after his ancestral property. He was injured in an accident at the very gate of the place where Mary was staying, and she nursed him back to health with the usual results. Mary had known Augustine in Virginia when he married a Jane Butler. After bearing three children, Jane died and Mary became his second wife on March 6, 1731. After the birth of five children, Augustine died. George, the oldest, was born February 22, 1732. Mary lived quietly and busily. At any rate poverty was not to be one of her difficulties. She must have had strong nerves or she would have aged early under sheer anxiety. Twice each day her frisky brood was exposed to the perils of the deep river on their way to school, and on free days they romped along the edge of a steep cliff bordering on the river or rode horses at high speed. Besides there was the endless visitation of sickness and disease. It is safe to say that not all the cooking and sewing and farm management of an entire year signified as much hard work as the job of keeping those five children alive for one month. But she did it, and so far as the world can know, without a murmur. It was her life’s work. Then came the period of adjusting her children properly to life. Her oldest step-son wanted George to become a sailor in the Royal Navy and almost succeeded when her strongest instinct of nature, the impulse to protect her young, suddenly arose in all its strength. Her mind was made up once for all. If she had weakened at this juncture ,our country might be a kingdom to-day. Instead George accepted the position of surveyor which in time brought him to the attention of Gov. Dinwiddie of Virginia and eventually merited for him colonelship in the French and Indian Wars. For thirteen years Mary Washington lived a quiet life of happiness. Her children were eventually, all married and she put her skill and strength into farm produce. She was too busy to notice that the skyline was darkening. She and her daughter reared 20 children, and when the air began to thicken with the talk of taxes and tea, their chief concern remained — the preparation of warm milk and gruel. Then the storm broke, and before long she was forced to vacate her estate and live near her daughter. She was lonely yet she bore tip with determination. Through unceasing anxiety) through exile, through separation from the oldest interest of her heart, she went on dauntlessly. The iron in her and the gold seemed to fuse into a composition that made her able to endure. Seventy years old, and not once did she give up the management of her own affairs. She carried her own keys, bustled in her household affairs, provided for her own wants and lived and moved in utter independence. Finally there came the victory of Yorktown bringing with it peace. Some men’s mothers would have wished their sons to arrive in all their glorious array, but George knew his mother. Inwardly she might look upon him as a hero, but when he returned to her in that great hour, she wanted him to come only as her son. And that way he came. Neighbors told her that “His Excellency” was coming. The story goes that the old ladv repeated “His Excellency” with an intonation perilously like a sniff and replied that when “George” came she would be glad to see him. She lived to hear the ringing echoes of the F'irst Inauguration. And then in late August of 1789, with her last words concerning the welfare of her son, she died in the knowledge that her country was calm at last and her son safe. Sht had loved plain, unpretentious ways of doing things, and her passing was as simple as her coming into the world that fall day 82 years before. OUR CONTEST ARTICLES The outcome of the contest is reported among the minutes of the recent meeting of the Supreme Officers published in this issue. The following letter written by one of the judges, Rev. Dr. John C. Gruden, professor at the St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., to Rev. Anthony Schiffrer, will give us an idea, in what manner the judges went about _their work. We shall never be able to express to them ad-aquate thanks for their kind interest and high character of work they did for us. Here is the letter. Dear Friend: In judging the relative merits of the contest articles I have been guided by the following principles: 1: Every organization is the em- bodiment of an ideal or an approximation thereto and members constituting a particular society must know and understand that ideal and be guided by it. The article that has expressed the ideal must be singled out as the one that deserves praise provided it has fulfilled the other conditions. 2: In every literary composition the logical sequence of thought must be insisted upon. Matters that are extraneous to the main argument or arguments should be relegated to the background where they belong. 3: The article must be straight to the point and must express briefly and yet clearly the motives that prompted the individual member to join the S. L. U. 4: The question that w>as to be an- swered was: “Why I — and not some one else did or should—joined the S. L. U.?” Hence advice given to others — no matter how useful — and the praise bestowed upon the founders or the fi.st members of the Union — no matter how well deserved — are of secondary importance. S: The lite. iry form of tlie arucla, correct Engi'sh or correct Slovenian, etc. must necessarily be taken into account when judging articles that have fulfilled the other conditions. These are.the principles that I have applied to the contest articles You have sent to me. T did not think it necessary to add the criticism of every individual article, for, it would mean the repetition of what I said above. However hi justice to the members of the S. L. U. whose articles I have not selected as worthy of the prizes offered, let me add that I enjoyed the reading of them and that I admire the spirit that seem animate this splendid organization. Active interest and participation of the members in all the varied activities of the organization is a hopeful sign of the present and future strength and glory. It is only by means of united action that Slovenian women can win and keep tli£ admiration and respect of the fellow American citizens and gain God’s blessing for the part they are playing in the spread of Christ’s Kingdom upon earth. Although far removed from the field in which I might be able to contribute my share in the building up of a strong Catholic spirit among the Slovenians, I never forget that I am the son of a Slovenian mother and I am proud of the work that Slovenian mothers are doing for the future Slovene generation in the United States of America. I enjoyed the reading of all the articles and I am pleased if I was of any service to You. Sincerely Yours John C. Gruden. Josephine C. Pluth: LORRAINE (Dedicated to Lorraine Judnich) Studious is the girl, Lorraine As she does ponder o’er the truth, Gath’ring good knowledge. Not in vain Spends she her valued time and youth. Thus she unconsciously does add A store of wisdom to her lot. Her mind in beauty it is clad, And her soul exquisitely wrought. Through her own workmanship of thought. Often as I passed her abode I’d see young shoulders bent o’er nooks, And from rich cargo she’d unload Great wealth from corners and odd nooks. Pleasure too, reading does allord Her, but then I see in her eyes Pow’r of thought is her chief rewarJ. Truly she fills me w'ith surprise That for her youth she is so wise. HELLO EVERYBODY: This is West Allis broadcasting. As you will notice we are still living. Come on all you young girls, let’s get together and do something. First of all, come to the meetings. They are very interesting. At our last meeting which was held at Mrs. Sorcic’s nome, we had a great time. After our regular business meeting, we played cards and danced, but that’s not all. To finish it off, we had a wonderful luncheon. Come to our nevt meeting and find out for yourself A few things in regards to whrtf we ar«.- doing and going to do. We have started a sewing club which consists of some experts who will act as instructors. Most of us are going to make our own Easter outfits. Notice what is saved by making your own garments, and what a great help that is to our thin pocketbooks. Well, that much for sewing. Another thing in progress is a singing club of our own. At our last meeting we did some singing, and found that we have some good singers. This brought about the idea of a singing club. Quite an idea, don’t you think so? I do. Find out some more interesting things by coming to our next meeting which will be held at the home of Mrs. Jennie Južina on Sunday afternoon, Feb. 14, at 1:30 o’clock. Let’s see how many new members we can get for our next meeting. You know the old saying “The more the merrier?” Well! It’s still a good saying. Knowing that everybody is going to do his part, W'est Allis must sign off, with promises for many interesting meetings in the future.—Frances Zagar. BOOK REVIEW An Adder’s Nest. By Vladimir Levstik. Translated from the Slovene by F. S. Copeland. — John Rodker, Publisher, 1, Farringdon Ave. E. C. 4, Loudon. — Bound in cloth $1.80; in paper $0.84. “Gadje gnezdo” (An Adder’s Nest) is a classic Slovene novel. It was published during wartime in the monthly "Ljubljanski Zvon” and in book form in 1923. The main character is a widowed Slovene mother whose exceptionally hard experiences in life made her depend on two things: the work of her own hands and on the soil; to these two only she thrusted her own inde-pcndance and the future of her three boys. Enormous heart suffering, brought about by the war, taught the mother another lesson, the last and the greatest lesson of her life. Just what this lesson was and what has happened to the three boys cannot be disclosed here; read the book and find out. The mothet in the novel is also a symbol of the Slovene country. “Gadje gnezdo” is the most important Slovene novel of the World’s War. The name of the translator J. S. Copeland is not unknown to us in America. As our readers know, a year ago she published her original book about the S.lovenc “Beautiful Mountains”. Her translation of “Gadje gnezdo” is a rare treat for the young American born Slovenes who have now a luring opportunity to become familiar with one of the most important contemporary Slovene classics. Tt would be a great sport for everyone to procure also the Slovene original and compare it with the English translation; many a thing can be learned this way. Josephine Racic. KADAR PIŠETE DOPISE: 1. Pišite vedno samo na eno stran papirja. To je edino pravilno za spise, ki so namenjeni za tisk. 2. Pišite razločno, posebno imena in naslove. 3. Ne tlačiti besed preveč skupaj; tudi med vrstami naj bo precej prostora za eventualne poprave. Če pišete dopise na stroj, rabite vedno “double space”. 4. Na levi strani pustite en inč, ali raje več, praznega roba. Če rabite uradni pisemski papir za podružnice, imate tam rob že označen. 5. Sprejemamo tudi dopise pisane s svinčnikom, boljše pa je, da pišete s črnilom. 6. Skušajte se izraziti kratko, pa jedrnato. Ne prezrite nič važnega, pa tudi ne pišite nič eamo ob sebi umevnega in nepotrebnega. 7. Pri pisanju imejte pred očmi korist svoje podružnice in cele SŽZ. 8. Dopisi morajo priti na uredništvo do 15. dne v mesecu, drugače ne morejo biti priobčeni v prihodnji številki Zarje. 9. Ne pozabite poročati najprej, koliko članic je prišlo na zadnjo sejo in kaj je bilo na seji storjenega v izobraževalnem in družabnem oziru. 10. Ne pozabite, da mora biti v letu 1932 vsaka podružnica zastopana v vsaki izdaji Zarje vsaj s kratkim dopisom. ♦»iiiiDiiiiiiniiiiDHiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiiiiHimnuiiiiiiiiHni uram . NE PREZRITE! Imena suspendiranih članic bodo odslej priobčena v Zarji. Kadar članica umre, naj tajnica podružnice pošlje urednici Zarje tudi kratke življenjepisne podatke o umrli. Za vse kar je v zvezi z našim Kuhinjskim kotičkom, se obračajte odslej na Mrs. Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Članica, ki je podpisana na prošnji nove članice, da jo je priporočila za sprejem, se šteje kot odgovorna agitatorica, oziroma v kampanji, tekmovalka. Agitatorice naj nikoli same ne pošiljajo izpolnjenih prošenj za nove članice na gl. urad, temveč vedno potom tajnice svoje podružnice. Isto velja o novih članicah samih. Do sedaj prejeta januarska poročila kažejo, da se nova kampanja ni začela samo na papirju. Phone Kenmore 2765 Frank Vesel GROCERIES and MEATS Home Smoked Meats, Sausages, Home Dressed Chickens | 787 East 185th Street, Cleveland, Ohio ^luiiniiuiiiiiiiiuuitiuiiinniiNiiiiHiitiuiiiiiuinnuiiiiiiiiiiniiiiiiniinnniniiuinaniaiHinioniiuttfliit^ ItjUHnmniuHiiiiHiPuiiiiiiiiiiaiiHinuiiiniiiiiiiuiiiaiiiiuiimmiiiuiiiuiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinimiiiiimmiiiiuiuiiaiiiuuiiiiiniiiiiuiiiiiniuiiiiiiymiiiiiinuiiiHaiiiuiuniiniiiuiiiiiiitiiiiimiiiiiaiiiiiitiinmuiwiiK. Članicam SŽZ. in ostalim rojakinjam v Ameriki! Osem članic zadostuje za ustanovitev nove podružnice. Je še mnogo naselbin, kjer Slovenska Ženska Zveza še vedno nima svojih podružnic. Zavedne rojakinje, ne odlašajte, temveč ustanovite jih takoj! Po nadaljna obvestila pišite glavni tajnici 1 Do danes je S.2.Z. že narastla na 51 podružnic, 4166 rednih članic in nad $23,000. v blagajni. Ne bi je smelo biti Slovenke v Ameriki, ki ne bi spadala k tej prekoristni ženski organizaciji. Kakor hitro temeljito upoštevate vse okolnosti, boste prišli do zaključka, da je Vaš denar v resnici varen na Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. Dr. Andrew Furlan — SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK — Urad: Ogden Ave. Bank Bldg., soba St. 204 Vogal Crawford in 39S9 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6. do 9. zvečer. ■— Ob sredah od 9. do 12. dop. Tel. v uradu Crawford 2893, na domu Rockwell 2816 Edina slovenska trgovina s pohištvom in Radio Etna Furniture Co. KLOBUCHAR & ROGINA, Props. Phone Sterling 2651 394-96 Butler Street, Etna, Pa. AUGUST F. SVETEK 478 Cast 152nd Street Cleveland (Collinwood), Ohio. _ SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD — Točna, hitra in zanesljiva postrežba. — Odprto noč in dan. Pokličite nas: Kenmore 2016 Mrs. A. F. Svetek je članica SŽZ. Dr. John J. Zavertnik — PHYSICIAN and SURGEON — V uradu na 1858 West 22nd Street (Hlavaty-jeva lekarna) D ES I vsak dan od 4. do 6. ure popoldne, nedeljah le po dogovoru. Ob sredah in = Tel.: Crawford 8440. CHICAGO, ILL. COMPLIMENTS — of — CITY MEAT & GROCERY CO. 117 Grant Avenue Eveleth, Minnesota Compliments From K. S. K. Jednota ‘AVE MARIA’ EDINI SLOVENSKI NABOŽNI MESEČNIK V AMERIKI. Morala bi ga imeti vsaka zavedna slovenska družina. Članice S.2.Z., agitirajte zanj in pridobivajte mu novih naročnikov! Pokažite, kaj zmorete in pokažite tudi, da Vam je na srcu napredek katoliškega časopisja! Najlepše se Vam priporočajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI P. O. Bos 443, Lemont, 111. iiaiwmiwaHiMiuiiuniiuHiiuiiauiiniiiiunmmiiiiiicimnn