Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjcinau Tcljil: Za colo leto prediilafa 15 gld., za pol leta 8 gld., za ("■otrt leta
4 Kld., za en mesec 1 sld. 40 kr. V administraciji prejcmaii veljiV: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani nii dom pošlljan veljii 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija Poljanska cesta št. 32.
Naziiaiilla (inserati) so sprejemnjo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Kolioplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vrcduištvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, i/.vzemši nedelje in praznike, ob '/^S. uri popoludne.
^tev. IS.
V Ljubljani, v torek 22. januvarija 1884.
Letnik XII.
Dobra gosposka zbornica državi trdnjava.
Korak, ki ga je storila ogcrska gosposka zbornica 12. t. m., naznanja, da se je tudi že ogersko ljudstvo naveličalo „dobrot", ki jih prinaša liberalizem narodom in ktere je do zdaj tako potrpežljivo sprejemalo, bodisi, da so mu tako dopadle, bodisi, da jih do zdaj še spoznalo ni. Gotovo in vsem znano je, — ne izvzamem niti Tisze — da je veSiiia Ma-rijnega kraljestva spoznala strup, s kterim mami liberalizem njemu izročeno ljudstvo. Večina ogerskih magnatov, kterim bije v resnici srce za blagor domovine, videlo je, da tako ne sme več biti, ker če se državni voz ne obrne, bo potem v kratkem pri-grmel čez nesrečno deželo. Ees pozno so prišli do tega spoznanja, a prišli so vendar; če prav že bije enajsta ura, zamujeno še ni vse. A skrajni čas je že! Ona doba, ko je cvetelo v onih deželah blagostanje, ko se je ogerski živinorejec brez posebnega truda dobro preživel, ko so magnatje sloveli po svojem bogastvu, doba, v kteri je veljala prislovica: „extra Hungariam non est vita, et si est vita non est ita" (zunaj Ogerskega ni pravega življenja), ta doba je že zdavno prešla in le še z žalostnim očesom se ozre kdo v njeno preteklost. Da, pretekli so oni srečni časi. Nekdaj tako premožni madjarski kmet ni zdaj nič boljši, ko njegov ubogi sodeželau Slovak, ki je bil nekdaj tako reven, kakor sedaj, ker gorata njegova domovina še toliko ne rodi, da bi mogla preživeti vse stanovalce. Beli dvori, ki so lepota od nature tako obdarovane ogerske dežele, postali so last judovska, njihovi nekdanji lastniki se pa pokore po mestih za svojo zapravljivost. Kakor plemič, tako je padel tudi kmet judu v roke.
Leta 1866 začela se je na Ogerskem prava liberalna era in od tedaj je vsa ta sprememba! Sedaj so Ogri na kraji gmotnega in nravnega propada.
Nikjer drugod se ni liberalizem tako slabo ob-
nese), kakor na Ogerskem in nikjer drugod ni tako hitro dozorel. V drugih deželah umejo socijalno gnji-lobo bodisi na ta ali oni način zakriti, na Ogerskem se je pa socijalna gnjiloba, ki je sad liberalizma, pokazala v popolni nagoti.
Iz vseh kotov dežele slišijo se tožbe, v celih četah hiti ljudstvo ven iz nesrečnega kraja v daljno Ameriko; znotraj divja antisemitizem, na Hrvaškem in v Granici pa sovraštvo do vsega madjarskega. Vse kraljestvo podobno je pobeljenemu grobu, tako, da se more z vso pravico reči: „intra Hungariam non est vita" (na Ogerskem ni več pravega življenja), ne pa narobe.
Kakor jo na Euskem vzrok sedanjega nihilistič-nega ruvanja ono nespametno posnemanje vsega za-padnega, tako je provzročil moralen in gmoten propad na Ogerskem liberalizem, kteri se je rodil na Angleškem, bil vzgojen in za polnoletnega proglašen na Francoskem, in kterega so leta 1866 tudi Ogri z velikimi nadami sprejeli v svojo sredo. Ne ena teh nad se ni spolnila. Namesto obetane svobode nastopilo je še veče zatiranje, ki se sicer hoče skriti za razne fraze, pa se ne more. Hrvat toži, da ga odira Madjar, Slovaku še maternega jezika ne privoščijo, Srbi in Eumunci so zgubili stoletne pravice, isto tako Nemci; vse pa skubi in odira krivo-nosi j ud.
Liberalizem je prinesel državljanom ogerske krone le narodnosten prepir, versko mlačnost in revščino.
Nepristransk človek bi menil, da zdaj je že tudi vlada spregledala, da ta pot ni prava ... A ogerski vodje imajo to slabost, da si puste od Judov natikati na nos očala, skozi ktera vse narobe vidijo. Kakor da bi bil propad narodnega blagostanja v zadnjih letih taka dobrota, hotel je Tisza liberalnim „pridobitvam" še krono na glavo pokriti. Ees so dobili judje že veči del grajščin v svojo pest, a nekaj jim je še manjkalo: imena ali časti, če je jud še tako bogat, vendar ga vse zaničuje. Kako temu odpomoči? Najlažje s postavo, s ktero se do-
voljuje zakon med judi in kristjani. Tako bi se bogata judinja lahko omožila z revnim plemičem, če-gar ime se sveti na toliko straneh zgodovinske knjige. In potem bi se judom vse posrečilo, imeli bi bogastvo in slavno ime. Kakor rečeno, tako storjeno. Spodnja zbornica sprejela je nasvet s precejšnjo večino. A da ima postava veljavo, mora jo potrditi tudi gosposka zbornica. No, pa saj bo tudi ona to sprejela, saj je do zdaj zvesto se držala liberalnega programa!
A magnatje, ki so toliko časa svojo dolžnost zanemarjali, so se slednjič vendar zdramili in so, kakor pravi nČech", na zadnje vendar spoznali, čemu jim je dal Bog roke. Tudi na Ogerskem se jo začul glas: do sim in ne dalje. Tega bi ondotni framasoni nikdar ne bili pričakovali, ker menili so, če imajo ministre v svoji oblasti in večino poslancev, da je tudi večina volilcev njihove barve. Do dobrega so se opekli. (Znano je, da se ravna sedanja vlada strogo po receptu, ki ga ji daje „ogerska velika loža" v Pešti.) V spodnji zbornici ima denar, obljuba, korporacija res veliko moč, a ne tako v gosposki. Dvakratna zmaga konservativnih magnatov je to potrdila. Za konservativno načelo potegnila se je stranka, o kteri ne more nihče dvomiti, da ne ljubi domovine in ktera je to svojo ljubav najbolje takrat pokazala, ko se je pod praporjem sv. križa bojevala nasproti Turčinu.
Kam bi prišli Ogri, kam bi prišlo njihovo kraljestvo, ko bi ne našla konservativna načela, vdanost do vladarja in vera pradedov zadnjega zavetja v — gosposki zbornici!
Poslaniška zbonica spremeni kmalu svoje nazore; v vsaki zbornici je nekoliko takih mož, ki so za vsako vlado, naj jo vodi Peter ali Pavel, da, zgodilo se je že, da ste dve tretjini, ali še celo tri četrtine poslancev popolnoma se izročile v voljo liberalnih ministrov. A gosposke zbornice niso vselej tako sestavljene, da bi liberalnim ministrom vse želje spolnile. Zato že od nekdaj oni krik zoper gosposko zbornico, ki je zopet zadnje dni nastal v vseh
LISTEK.
Kalistrova vstanova v pospeševanje živino- in sadjereje v slavinski fari na Pivki.
Janez Kalister je bil rojen dne 9. maja 1806 v Slavini h. št. 43 pri Miliharji, kjer jo bila dobra, če tudi ne bogata kmečka hiša s polzemljišnim posestvom. Leta 1825 se je bil priženil v Koče kŽnidarju h. št. 6 in je po navadi pivških kmetov z voli ali časih s parom kravic po cestah si iskal zaslužka. Bistra glava in neutrudena pridnost in varčnost, to troje zedinjeno mu je pomagalo, da je silno obogatel, dasi v mladosti še pisati ni znal in se je tega za silo privadil že v starejih letih. Ko je leta 1864 dno 17. decembra v Trstu umrl brez otrok, je zapustil veliko premoženje na več milijonov, kteremu je glavna dediča postavil bratovega sina Franja Ka-listra in sesternega sina Josipa Gorupa, ktera živita kot veletrgovca in veleposestnika prvi v Trstu, drugi navadno na Reki, in sta oba znana vrla narodnjaka ter radodarna podpornika slovenskim napravam. Ni pozabil tudi drugih .sorodnikov, in jih je bogato
omislil; razun tega je veliko dobrega storil svojemu rojstnemu kraju in napravil več blagodejnih vstanov. Tukaj naj bo omenjena le njegova vstanova v pospeševanje živino- in sadjereje.
Eajni Kalister si je pridobil z lastno pridnostjo in trudom veliko premoženje, in menda ravno zato ga ni brez premislika proč metal; temuč želel je z njim pomagati drugim tako, da je izbujal, pospeševal ter obdaroval jim pridnost in delavnost.
Po dogovoru s tadanjim slavinskim župnikom Anton Pokornom je podpisal Kalister vstanovno pismo dne 6. marca 1860 in izročil obveznic avstr. narodne banke in narodnega posojila, ki so dajale na leto obrest 158 gold. 50 kr. Določil je, naj se polovica tega zneska, t. j. 79 gold. 25 kr. obrne za najboljše živinorejec in druga polovica za najprid-nojše sadjerejce. Vsied vstanovnega pisma se imajo na dan vstanovnikovega godu 16. maja dajati po 6 premij tistim živinorejcem slavinske fare, kteri pripeljejo najlepše dveletne junce. Prva premija znaša 20 zveznih tolarjev, druga 10 in potem 4 premije po 5 zveznih tolarjev. Pred delitvijo je vstanovljena sv. maša, po sv. maši sodba. Za sodnike so odločeni duhovni kurati in občinski župani slavinske fare pod načelništvom župnikovim. Vsled izžrebanja obveznic narodne banke se je nakupila srebrna renta in pri-
gospodarilo se je toliko, da vstanova daje zdaj vsako leto 231 gold., toi-aj za živinorejce 115 gold. 50 kr. ter ravno toliko za sadjerejce, in se daje po 10 premij mesto 6.
V Slavini je toraj sleherno leto 16. maja — ako ta dan na kak praznik no pade — mala razstava plemenskih junic, in večidel je bilo videti mnogo jako lepega blaga. Le par let sem se je kazalo, da je bilo seno drago in da je revščina kmete silila teleta prodajati, iz kterih bi se bile lahko izredilo lepe junice. Kljubu temu pomaga ta vstanova in spodbada slavinske farane, da si izpodrejajo dosti lepih plemenskih krav, ktere čez leta drago prodajajo v Trst. Poleg tega dobička so pridni živinorejci prejeli lepih denarjev v roke od te vstanove. Od leta 1860 do 1883 je bilo obdarovanih 153 živinorejcev, kteri so prejeli gotovih 1860 gold. v srebru.
Druga ravno tolika polovica vstanovnega zneska se daje za premije najpridnejšim sadjerejcem za sajenje in požlahtnjenje sadnih drevesec. Za prvo premijo 30 gold. zahteva vstanova za sajenje in požlahtnjenje 100 ali vsaj 50 drevesic, za drugo premijo 40 in za daljne po 30 drevesic. Te premije se imajo deliti vsako leto 11. ali 13. julija v Slavini po vsta-novljeni sv. maši. Pregledovati imajo drevesca žu- r pani in duhovni kurati po ekspoziturah. V navado
judovskih listih. Da so gosposke zbornice res zavetje konservatizma in jez radikalnim načelom, kaže zgodovina. Dokler niso na Francoskem v prejšnjem stoletji revolueijonarji vničili prvega stanu, plemstva in duhovništva, je že še bilo; komaj se je pa to zgodilo, podrla je njihova sila kakor hudournik vse, kar ji je bilo na poti, in ne dolgo potem položil je kralj Ljudevit XVI. glavo na gilotino in najlepše, Bogu posvečene stavbe so se spremenile v prah.
Boj zoper senat nadaljeval se je na Francoskem še prav velikokrat. Ker tudi na Španjskem noče sprejeti gosposka zbornica (kortesi) programa liberalnega ministerstva, žugajo na vse mogoče načine, da bi jo omajali v prepričanji. Koliko člankov so pa že dunajski judovski listi spisali zoper klerikalno-fevdalno veliko posestvo! Koliko laži so ž6 poslali po svetu zoper tega zagovornika konservativnih in verskih načel! Koliko pišejo te dni judovski listi zoper ogersko gosposko zbornico! Kako kličejo silo na pomoč! Čemu toliko vriša in iipitja? Samo za to, ker so framasoni in judje ravno tako prepričani kakor mi, — da so gosposke zbornice večji del konservativna trdnjava.
Politični pregled.
v Ljubljani, 22. januvarija. IVotranje dežele.
Mož, ki ima rusko politiko na nitki, Nikolaj 2)7. Giers je na Dunaji, kamor se je predvčerajnem 20. t. m. ob 7 zjutraj pripeljal. Na zapadnem kolodvoru čakalo ga je osobje ruskega poslaništva, med kterim je bil tudi ruski poslanik v Bukareštu, knez Urusov. O 1. uri popoludne poklonil se je cesarju v veliki državni opravi in se je 40 minut ondi mudil. Ob na 4 peljal se je k svojemu prijatelju, ministru zunanjih zadev, grofu Kalnokjju, pri kterem je celo uro ostal. Zvečer je bil povabljen na cesarjev dvor na dvorno kosilo. 21. t. m. napravil je grof Kalnokj popoludne ob šestih kosilo za dvajset osob prijatelju Giersu na čast.
HrvaŠki poslanec dr. Starčevih je pa že več, kakor trn v glavi. Dobro ve, da je iz deželnega zbora izključen, dobro v^ da imajo orožniki ukaz ga se silo, da celo z orožjem mu vstop za-braniti, pa vendar le ne odjenja. 19. januvarija je zopet hotel po sili v deželni zbor vstopiti, pa mu je orožniški častnik uhod zabranil. Dr. Starčevič je pa dejal: „Nič ne de, jutri zopet pridem". Čudno; kaj neki misli s škandali doseči? Dostojnosti in vljudne olikanosti ne smemo pri državnem poslancu pogrešati, in ravno teh dveh — pa obeh — dr. Starčevič nima.
Kljub hrvaSke narodne stranke smatral je izraz zagrebškega župana glede Lončaričeve zadeve za pomanjkljiv in to tem več, ker se v njem čisto nič ne nahaja, kar bi obetalo le količkaj varnosti, da se v bodočnost enako postopanje nasproti narodnim poslancem zabrani. Baron Živkovič je v ta namen predlagal, kaj bi se moralo storiti, da se osobna varnost v javnem življenji v bodočnosti zavaruje; ker je pa ban Khuen po klubovem predsedniku poročal, da je že on sam za to skrbel, da se kaj enacega ne bo nikdar več prigodilo, se je Živkovičev predlog za enkrat opustil. In res se zopet nekaj nenavadnega v Zagrebu opazi. Vojaške patrole kretajo po mestu, ter nikakor ne pustijo, da bi se ljudje pred poslopjem deželnega zbora zbirali. Nekaj vojakov je po vojašnicah vedno pripravljenih, če bi bilo
treba, da primejo za puške. Župnika in poslanca Lončariča obiskali so skoraj vsi poslanci in ga po-milovali zaradi zasramovanja, ki se mu je prigodilo. Priprostega ljudstva je pa mnogo, ki ima sočutje z napadniki. Dva od teh imajo že pod ključem in ta sta: jeden stavec, pa jeden jurist. Drugih še iščejo.
Pogodbe, na ktere so opira avstrijsko-nem-Sko-laSka zveza, prinaša „Koln. Žtg." kolikor jih je menda uganiti zamogla, če tudi nikakor ne bomo odrekali mogočnosti, da jih je dobila po di-plomatičnem potu, kajti veliki listi imajo vehke zveze. Sicer pa sama pripozna, da natanjko niso še nikomur znane. Toliko se pa o skupni zvezi lahko reče, da, ako bi se vnela vojska med Nemčijo in Francijo, Avstrije ne moro nihče siliti, da bi se za Nemčijo potegnila. Ako bi pa Francozi Nemce napadli, se pa poslednji prav za gotovo nadjajo, da jim bo Avstrija na pomoč prišla, ktere pogodbe pa Avstrija ni hotela sprejeti, temveč se je Avstrija tako izrazila, da država državi še le tedaj pomaga, ako bi se jedna izmed treh od več kakor od jedne strani napadala. Tako se je sploh sodilo. V resnici je pa avstrijsko-nemška zveza vendar nekoliko tesneja, pravi „Koln. Ztg.". Obe državi si že tedaj druga drugi pomagate, ako bi bila ktera od njih napadena, in bi se bilo treba bati, da bi se z napadovalcem ne zvezala še kaka druga moč. Tak slučaj bi bil, ko bi n. pr. Nemčijo Francozi, Avstrijo pa Eusi napadli. Kar se poslednjega premislika tiče, naj se „K6ln. Ztg." le potolaži, Avstrija se za sedaj od Eu-sov nima ničesar bati, za to bodo že očka Giers, ki se ravno sedaj na Dunaji bavijo, poski-beli, da bomo z mogočnim sosedom tudi še na dalje prijatelji ostali. Avstrijsko-nemška zveza sklenila se je toraj v varstvo vsak svojega posestva. K njej je pristopila Italija, in gotovo je tudi ona ravno tiste pogodbe pripoznati morala, kakor prvi dve, drugače bi je ne bili sprejeli. Avstrija in Nemška ste se pa zavezali, Italiji pomagati, ako bi se ji od tretje strani (Francoske?) krivica godila. Nekoristno bi bilo za Italijo, ko bi ona v slučaji kake velike vojske med Francosko in Nemško kar roke križem držala in gledala, ker bi potem tudi nobene pravice do odškodnine ne imela, ako bi Nemčija zmagala. In vendar se ima Italija le v tem slučaji nadjati, da pridobi stara posestva Nizzo, Savojsko in otok Korziko nazaj, pravi nadalje „K6lnerica", ako Nemška Francoze premaga. (Stara pesem od 1. 1866, ki slovi „Kustoca in Kraljevi gradeč" ali pa „Italija tepena, pa vendar poveličana". Kakor je videti, Nemci sedaj ravno tisto s Francosko nameravajo, kakor so jo onega leta nam naredili ; Italija je pa že navajena na ptuje stroške rasti!)
Vsak dan se ponavljajoči škandali, brezobzirno razžaljenje in napadanje bana in nemir, ki se je v poslednjem času javnega življenja v Zagrebu polastil, bili so vzroki, da se je hrvaški deželni zbor X>reloMl na drugokrat.
Narodna stranka na Hrvaškem sklenila je izdajati nov dnevnik, v kterem se bo strastno zoper Starčevičance agitiralo. Poslanci so si obljubili po svoji moči na to delati, da se bo list kolikor mogoče razširil in narodna stranka ukrepčala. — Star-čeviču in pristašem priredili so somišljeniki v Za-^ebu „kod lipe" slavnostni komers, in je prišlo toliko ljudstva, večinoma obrtniškega stanu, skupaj, da ni bilo prostora dobiti. Govorilo se je bombastično, kolikor se je le dalo. Tuškan je vprašal pričujoče, ali se strinjajo s Starčevičansko politiko, in odgovorilo se mu je, da se ne le samo ž njo popolnoma slagajo, „ temveč se morajo onim še celo ■nšesa in nosovi porezati, potem jih je pa še le obesiti treba, kteri so nas ogoljufali in Madjarom prodali."
Vnanje držare.
Srbskih radikalcev načelniki, ki so jo v Bolgarijo popihali, objavili so v novosadski „Zastavi"
svoj program in vzroke minolega upora. Imena omenjenih mož so: Nikola Pašič, Adža Stanojevič, Zika Mileukovic, Djoka Lazarevič, pop Luka Djurovid in Mihajlo Veselinovič. Program, ki so ga razvili se glasi po večem jako mirno in je čisto drugačen od onega, ki ga je nedavno prinesel organ srbskih naprednjakov ^Videlo". V ^Zastavi« radikalci povdar-jajo, da je edina želja in splošni smoter srbskih radikalcev ta, da bi se Srbija ustavno vladala, kakor to stoji zapisano. Pečajo se le s političnimi vprašanji, za vse drugo se ne brigajo. Srbskih radikalcev srčna želja je, s sosednjimi državami, ki „ne gledajo po srbskih pokrajinah na Balkanu" v miru in dobrem prijateljstvu živeti. Naj se nam tukaj mimogrede dovoli prijazno vprašanje: zakaj ravno ti ljudje Avstrijo tako smrtno sovražijo? Avstriji se še sanjalo ni, da bi bila kedaj mislila le na ped zemlje, ki je pod krono Obrenovičev. Stvar se ve da je drugačna, ako pomislimo, da srbski radikalci osobito gojijo velikosrbske ideje. K tem pa tudi od Avstrijcev zasedene pokrajine Bosna, Hercegovina in Novi Pazar spadajo in tu je vzrok, da nas Pašičeva družba tako lepo pisano gleda in za nas nima lepšega imena nego „Švaba", vse jedno, naj SI bo avstrijski podanik slovanskega ali germanskega rodu. Le za Madjare imajo svoj izraz, kakor mi, „madjar". Leta 1882 so srbski radikalni listi na teden po trikrat redno donašali izmišljene grozovi-tosti, kterih so se Avstrijci v Bosni posluževali in so tako zapeljan in zaslepljen narod k vedno večemu sovraštvu do Avstrije podpihovali. Veličanstvo našega cesarja so dostokrat slikali kot rabelja, ki uboge Bošnjake obeša. Toda dosti o tem, podajmo se nazaj k programu, v kterem se pritožujejo čez brezobzirno vlado kralja Milana, ktera se več na silo, kakor pa na ustavo upira. Večina srbskega naroda je kralju in njegovi vladi nasprotna in prišel bo čas, pravijo, ko bode moral kralj Milan sam iz dežele pobegniti, ali pa ga bode dosegla roka maščevanja srbskega naroda.
Bolfjarska in srbska vlada ste se glede potnih listov sporazumeli, da ste jih pri podanikih, ki stanujejo ob meji, v medsebojnih opravilih opustili, in ste mesto njih le izkaznice vpeljali, ktero si mora vsak priskrbeti, kdor hoče preko meje. S temi izkaznicami se pa ne. sme dalje v notranje kraje podati, kakor le deset kilometrov. Dotične izkaznice izdelujejo župani in so tri dni veljavne.
Peter Karadjordjevii ni v Temešvaru, temveč še vedno v Parizu, kjer mu je žena Zorka zbolela. Mati njena, črnogorska kneginja Milena popelje se iz tega vzroka tja. Spremljal jo bode brat Petrov-Djoka (Jakob) Karadjordjevič.
V bodočem konsistoriju bodo sv. oče v nagovoru zbranih kardinalov povdarjali svoje nazore in se glede sprave sv. cerkve in laške vlade v tem smislu izrazili, daje ta nemogoča. Sv. oče mislijo, da je ravno sedaj tem več potrebno svoj glas povzdigniti, ker je pater Curci izdal knjigo, ktera celo med duhovščino misel na mogočost v bodoči spravi med cerkvijo in vlado zbuja.
JStiski dvoriti minister grof Voroncov-Daškov nastopil je dvamesečni odpust, da popolnoma stopi iz državne službe. Vzrok so družinske razmere, ki so na cesarja in cesarico jako neugodno uplivale. Na njegovo mesto pride generalni adjutant Eichter, ki se bode sčasoma za dvornega ministra imenoval.
Bismarkov sin grof Herbert bo vPetro-gradu pri nemškem poslaništvu le toliko časa ostal, dokler se ne povrne iz Dunaja tjekaj prvi tajnik baron Pelzen, ki ima do spomladi lia Dunaji opraviti.
F Parizu se je vlada jela resnobno pečati s pohajkovajočimi delavci, kterim misli zopet kruha prskrbeti. Sklenili so, kolikor mogoče podvizati izdelovanje pohištva v novih licejih in v poštnem poslopji, le da delavci kaj zaslužka dobijo. Ko se
je prišlo, da se šteje češpelj in orehov, ktere se po-žlahtnjujejo s samim presajevanjem, po troje za en cep. Bilo je danih dozdaj 153 premij: v Slavino 50, v Koče 25, v Selce 17, v Nemško vas 2, v Peteline 1, v Grobišče 29, v Matenjo vas 15, v Eakitnik 5, v Št. Peter 4, v Eadohovo vas 2, v Trnje 2, v Gradec 1; le iz Žej in Paličja se ni nihče oglasil kteri-krat za premije in iz Klenka le eden, ki pa ni dokazal zadostnega števila čepov.
Zapisniki od leta 1861 do 1883 kažejo, da je bilo oglašenih in izkazanih: iz Slavine čepov 5504, presajenih češpelj 3241, orehov 506, češenj 139, pravih kostanjev 13, breskev 16; iz Koč čepov 2538, češpelj 616, orehov 256, češenj 27; iz Selca čepov 1708, češpelj 695, orehov 109, češenj 33, mandeljnov 4; iz Nemške vasi čepov 228, češpelj 90, orehov 12; iz Petelin ccpov 28, češpelj 7; iz Grobišč čepov 3625, češpelj 1719, češenj 31, kostanjev 32; iz Matenje vasi čepov J 497, češpelj 992, orehov 124, češenj 11; iz Eakitnika čepov 325, češpelj 640, orehov 22, breskev 8; iz Št. Petra čepov 288, češpelj 265, orehov 17, češenj 4; iz Eadohove vasi čepov 155, češpelj 105, orehov 110, češenj 9; iz Trnja čepov 205, češpelj 14, orehov 43; iz (iradca čepov 87 in iz Klenka čepov 15. To znaša skupaj čepov
16.203, češpelj 8384, orehov 1354, češenj 254, kostanjev 45, breskev 24 in 4 mandeljnova drevesca. Eazun naštetega je bilo še marsikaj posajeno in po-cepljeno, kar ni bilo napovedano in zaznamovano za premije, ker so dotični gospodarji videli, da ne dosežejo zadostnega števila, vzlasti kadar je bilo konkurentov obilno. Seveda vse ne doraste kviško, kar je pocepljenega in presajenega, tudi se primeri, da je kakemu gospodarju več mar, da dobi premijo, kot da bi si izpodredil lepega sadnega drevja, in mnogo jih premalo skrbi odrastle sadno drevje trebiti in mu streči, kakor je treba. A navedene številke vendar-le pričajo, kolika dobrota je vstanova Kalistrova, in kako obilno se je zasadilo in zacepilo v slavinski fari od leta 1861 sadnega drevja, ktero mnogo vžitka in denarjev prinaša ljudem, kadar pritegne dobra letina za sadje. Več je vriih in modrih gospodarjev, ki močno skrbe, da se jim sadno drevje množi od leta do leta in v dobri rasti ohranuje. N. pr. je I. 1879 prejel prvo premiio s 30 gold. A. A. iz Slavine, od nekdaj že naročnik „Novic", za 270 čepov, ktere mu je posadil in pocepil sin. Nasadi in počepi, mu je naročil oče ter obljubil: kar bova za premijo prejela denarjev, bo tvoje, cepi ostanejo meni. Lepa in koristna spodbuda za mladega fanta.
Kakor je videti iz gorenjega izkaza, je velika razlika po posameznih vaseh. Ni povsod enako ugodne zemlje in prostorov, veliko dela tudi izgled; kjer začnejo eni saditi in cepiti, se jamejo kmalo skušati tudi drugi, kdo da bo imel več čepov. V nekterih vaseh bi imeli posamezni gospodarji veliko več veselja za sadjerejo, ko bi bilo več varstva, da bi se sadje ne kradlo in drevje pri tej priliki ne lomilo in končavalo. Toda postava je mehka in še ta se ne spolnuje; župani časih ne morejo in časih si ne prizadevajo braniti, tako da marsikteri misli: nikar ne sadi in ne cepi, da ne boš imel sitnosti in jeze.
Kar smo tukaj o sadjereji v slavinski fari povedali, naj bo tudi nekoliko v pojasnjenje in popravo trditve, ki se bere v 1. številki najnovejšega tednika ljubljanskega, ki na strani 3. piše: „Po Notranj,skem so razmere še žalostnejše; tamkaj se razen jako marljivih Vipavcev s sadjerejo ne peča nikdo." Ne vemo, kje da je imel dotični pisavec oči in ušesa, ako je kterikrat po Notranjskem hodil ali se vozil. Vsaj je obče znano, da vremska dolina od sadja in vina živi, tako tudi premska; v košanski fari bodisi v Dolu in še Ijolj po Berkinih se šteje dobra ali slaba letina po tem, kakor sadje obrodi: če ni sadja, ni denarja ne za davke in fermentin
bode pa delavska preiskava končala, ktero je minister notranjih zadev vpeljal, mislilo se bo, pravi Jerry, na temeljito odpravo delavske siromaščine. Delavci odposlali so deputacije do državnih poslancev, kterih se pa poslanci zarad presurovega in presilnega za-htevanja nič kaj ne veselo. Določilo se je iz tega ozira, da so cele deputacije ne bodo več sprejemale, pač pa po dva govornika, ktera naj se v imenu do-tično deputacije od poslednje v to izvolita.
JVa Španjakem so prišli konservativci na trmilo. Predsedništvo zavzema Oanovas; zunanje zadeve Elduayen; vojsko Quesada; mornarico Antequera; notranje zadeve Eomero Ep bledi; pravosodje Silvella; javna dela Pidal; naselbine Valdosera; finance pa Oosgayon. Politično stanje na Španjskem je pa jako nevarno postalo, najmanjšega povoda je treba in nov upor se bodo začel, in kaj bode konec tega, kdo ve? Eepubliko francoski listi Spanjolcem že davno prav toplo priporočajo. Castelar misli, da je sedaj le čas, ko bode zopet Zorilla na krmilo prišel ter mu. bodo zmerni republikanci ves prostor odstopili.
Na Španjskem je liberalizmu spet enkrat ■spodletelo. Tla so ondi sploh jako spolska postala, tako da se vpraša, ali bo pač kralj Alfonz zadosti varno stopati znal v očigled novega konservativnega ministerstva, da sam ne pade, kajti oboje ima proti sebi, republikance in liberalce, kterim se Francozi na vso moč laskajo, in se brž ko ne v slučaji ka-košnega zopetnega upora ne bodo tako mirno zadržali, kakor prvič. „Prance", republikansk časnik, Španjski pri vsaki priložnosti obdeluje, naj se za republiko odločijo. Edina pomoč za Spanjsko, pravi nFrance", je republika in pa prijazna politika s Francosko. Eepublika je romanskim rodovom edino primerna država in ravno predvčerajšnjem jo je Castelar v Kortežih ojavil, ne bodo se je ubranili, naj se tudi ministri in Alfpnzovci na glavo postavijo.
Na Angleškem so tabori na planem na dnevnem redu. 15. t. m. napravili so ga v Ne\v-castlu, in je trgovinski minister Chamberlain opozoril vlado na obljubo, ki jo je v jeseni storila, da bodo namreč okolo novega leta vse svoje vojake iz Egipta pobrala, kar bi se bilo tudi že zgodilo, ko bi ne bile dve reči vladnim nakanam ceste propregli. Prišla je namreč huda kolera, ki je angleške vojake nehote v Egiptu zadrževala in pa ravno tako zlobna poguba Hicks-pašine vojske. Vsied poslednje do-godbe se Angleži nikiikor ne smejo poprej iz Egipta nmakniti, kakor še le tedaj, ko splošno pomirje ondi nastane. Egipta nikakor ne smejo osodi prepustiti, zapadel bi takoj brezvladarstvu. Naloga Angležev v Egiptu je silno težavna in bo več časa zahtevala v razmotanje, kakor se pa sploh misli, vendar si jo pa Angleška srečno rešiti upa.
B i s m a r k a se Angleži še celo v Mgiptu boje, ■če tudi ga tolikrat radi prezirajo. Nek angleški minister je menda stavil predlog, naj se v Egiptu dvojna kontrola vpelje, kar bi lailo za vso deželo po nazoru „PalI Mali Gazette" velika nesreča, posebno če bi Bismark Francozom pomagal, da bi se ti v Kahiri zopet na noge postavili. Bismark je bil tist mož, ki je Izmajla odpravil, in on bi zopet z mogočno roko po Nilski dolini posegal, samo da se mu priložnost ponudi. Izmajl naj se ž njim porazumi, Arabi-paša naj zopet vajete v roke vzame, da celo Mahdi naj vKahiro pridere, le dvojne kontrole nikari! Tak strah imajo pred-njo.
Gordon paša je mož, na kterega se Su-danovci in Mf/ipcani z enakim zaupanjem ozirajo, da bo Mahdija vgnal v kozji rog, če tudi Turčija misli, da bi ne bilo slabo, ako bi se mu (Mah-diju) priznal naslov kakega tributarnega kralja. Ees je, da je te vrste blago v najnovejšem času v ceni mnogo odjenjalo, posebno po ceni je pa v Afriki in Ameriki, Icjer šo kakega Slovenca taka čast doleti. Gordon paša menda ima tisto kredo v rokah, s
(koruzo), ne za sol in petrolej. Tako tudi na solnčnih brežinah proti Trnovemu in Bistrici. Naj pogleda pisatelj onega poročila v hrenovški občini lepe vrte na hribu okoli farne cerkve in tudi drugod. Neki posestnik iz Sajevč nam je pripovedoval te dni, da je letos prodal češpelj za 100 gld., lani za 80 gld., dasi ste bili slabi letini za češplje. Slišali smo od g. C., posestnika v Knežaku, da je v kratkih letih zasadil in zacepil sila veliko sadnega drevja po svojih zemljiščih. In tako se godi tudi po marsikterih drugih krajih notranjskih. Kadar marljivi Vipavci po-prodajo svojo zgodnje sadje, hodijo po Berkinih in po Pivki iskat in kupovat, ter raznašajo in prodajajo po Trstu in drugod vipavsko sadje, ktero je zrastio in dozorelo tastran Žingarice. Zato so nam ne zdi j)rav in pametno več govoriti in pisati, kakor je res.
Podpore in poduka so pa Notranjci pač res živo potrebni vzlasti vidnega poduka z dobrimi izgledi. Naj bi imela vsaka občina dobrotnika, kot je bil rajni Kalister za Slavino, ali vsaj enega toliko vnetega in delavnega sadjerejca kot je na priliko g. učitelj Kant na Premu, bi bila sadjereja kmalo izgledna po vsem Notranjskem. Čast komur čast, in hvala komur hvala!
ktero bo Turčiji in Mahdiju račun prekrižal. Kako se je pa tudi iDranil mož pod egiptovsko zapoved-ništvo stopiti! „Grem, je djal, toda le pod tem pogojem, da ostanem angleški general in sem neposredno Angleški podredjen". Gordon menda egipčansko ministerstvo s kedivom vred tudi od latinskega nminus" izpelje, ker ima tako malo vere vanje. Dolgo so v Londonu cincali, ker je bil pa Gordon „neizprošen mož jekln", so se mu vendar le vdali. Se tistega dne zvečer, ko je kabinet v Gor-donovo zahtevanje privolil, odpotoval je Gordon preko Port-Saida v Suakim z neomejeno oblastjo, pa po svoji previdnosti v Sudanu gospodari in red napravi. Egipčansko vprašanje se je vsled tega angleškega koraka ravno nasprostno zavilo, kakor je bilo poprej. Z odpošiljatvo Gordona prevzela je Angleška naravnostno odgovornost za vse, kar se bo v Sudanu in okoli tistega godilo. Ker je pa Sudan z Egiptom v najtesneji zvezi, razteza se ta odgovornost tudi na Egipt in kedive gre lahko v pokoj, ako se je morda morda že naveličal, kajti prava gospodarja v severni Afriki bosta od slej v Egiptu Baring, v Sudanu pa Gordon. Kdo ve, kaj bo le Mahdi k temu rekel, ker so ga čisto iz računa spustili.
kitajske vete dospele so iz Kantona v Hajnan s polno vojno opravo in so tudi mnogo torpedov se saboj pripeljali. Za one naših čitateljev, ki ne vedo, kaj so torpedi, pridenemo, da so to peklenske mašine, ki se po vodi razpolože, da se ž njimi sovražno bro-dovje pokončuje. Izdelujejo jih v Eeki. Podobo imajo tako, kakor bi se na valjar iz plo.skovine na obeh koncih dno naredilo. Vsebina je silno močno streljivo iz dinamita in nitroglicerina. Iz tega streljiva je napeljana priprava za netivo in ta plava po vrh vode ali pa pod vodo blizo vrha in ima tako lastnost, ako se tuja sila vanjo zadene, da se odmah torpedo vžge in razleti. Gorje parniku, in naj bi bil še tako močan in velik, ako se pripelje na mesto, kjer je torpedo pod vodo skrit, raznese ga v zrak, da deska na deski ne ostane. Eusi so onega leta v rusko-turški vojski na dolenji Donavi Turkom na ta način veliko škodo napravili, ker so skoraj vso Donavo s torpedi prepregli.
Izvirni dopisi.
Iz Štajarskega, 20. jan. (Pogreb preč. gospoda Antona Žtize) bil je danes jako veličasten. Ljudstva izmed vseh stanov se ga je vdeleževalo v preobilnem številu. Duhovnikov bilo je navzočih blizo 50; da bi ne bila ravno nedelja, bi jih bilo prišlo gotovo še mnogo več. Spored so vodili zlatomašnik in stolni dekan mariborski, preč. gosp. Jurij Matjašič; nagrobni govor so imeli preč. gosp. korar Frančišek Košar. Vsadili so blagemu pokojniku 3 rožice na grob, ktere naj laški farani varno čuvajo: prva pobožno rodoljubje (na levi), druga državljansko zvestobo (na desni) in v sredi med obema naj cvete tretja gorečnost do sv. vere. Želeti bi bilo, da se prelepi in dovršeni govor popolnoma objavi. Prišli so k pogrebu tudi preč. gosp. korar Ign. Orožen, potem 5 dekanov itd. Ljubljana je bila zastopana po gg. dr. Vošnjaku, dr. Bleiweis-u in dr. Slancu; izmed štajarskih deželnih poslancev sta bila navzoča gg. dr. Dominkuš iz Maribora in prof. Žolgar iz Celja. Iz Celja je došlo obilo naj-odličnejših narodnjakov. Pevski zbor celjske čitalnice je zapel prav izvrstno tri žalostinke: prvo pred farovžem, preden se je vzdignila truga, potem po dokončanih cerkvenih molitvah in v tretje na pokopališči.
Lepo število krasnih vencev so doposlala razna društva in družine, pa tudi posamezni častilci ranj-cega. Naj šo omenim, da so pokojni služili še kot kaplan v Konjicah in v Ločah, kot župnik v Stu-denicah, kot dekan v Slov. Bistrici in kot nadžup-nik in dekan skozi 37 let v Laškem trgu. Dohodki te poslednje župnije so sicer dobri; toda vsled velike slavnoznane svoje radodarnosti so potrosili menda ves denar že v svojem življenji; tako da se čudimo, kako so mogli v oporoki zagotoviti toliko dobrodelnim društvom še posebne zneske; kako so mogli misliti še na dijaške ustanove za „mladenče, dokler ostanejo narodni". Sicer pa: Bog daj, da so izvršijo blage želje preblagega, za vse dobro toliko vnetega moža, da so toraj nakloni podpora vsem onim, kterim so jo naklonili.
vahna in na dvojno stran. Nadrobnosti in imen no maramo še razglašati; morda pridemo še do tega. Opomnjeno bodi le še, da bo ta zbor v sredo 30. t. m., in naj se ga vdeleži kolikor mogoče udov.
(O včerajšnjem somnju) poročajo nam nadalje ljudje, da tudi v drugih strokah ni bil posebno slab. če kmetič za svojo živino dobi denarja, si omisli še marsikaj, česar potrebuje, pa ne more kupiti, če ni denarja. — Na živinskem somnji so se prodali prav dobro vsi prešiči, kolikor jih je bilo prignanih, posebno kupčevalci iz Tirolskega in Bavarskega so segali po njih. Sploh prihajajo na somnje po Kranjskem po živino: Iz Goriškega in Laškega po konje, iz Tirolskega, Bavarskega in Koroškega pa po pre-šiče in govejo živino, kar našim mesarjem nikakor ne ugaja.
(Davica ali difteritis) se je že tudi v Ljubljanskem mestu začela širiti in sicer je že letos do danes enajst otrok za davico nmrlo, dva pa za vročinsko boleznijo. — Eni sami v Streliških ulicah, bivajoči družini so vsi štirje otroci v petih dneh umrli, zraven tega pa še tudi en rejenček.
(Mraz) je nastal zadnje dni zelo hud, po mestu je posebno ponoči kaj polzko, vzlasti po Bregu in bolj oddaljenih krajih, kjer se šolska mladina brez vse skrbi drsa z rokodelskimi učenci vred in je naredila že prav bistre drsalnice. Na takih eni padla je ženica in se tako pobila, da so jo morali domu voditi. Morda bi bilo dobro, če bi razen redarjev na take drsalce pazili še drugi ljudje, ker mestnih redarjev je premalo, da bi mogli imeti povsod oči, roke in noge.
(Nasvet.) Naprošeni smo priobčiti to-le: Naša pošta je sedaj vse hvale vredna, skoro ni šlišati nobene pritožbe o nji, posebno ne o njenih uradnikih. Vendar se pa pripeti tu in sem kaj, kar ljudem ni prav. vzlasti priprostim ne, ki ne poznajo dotičnih poštnih določb. Zgodi se namreč, da mora kdo svoj pakSt, ki ga je po svojih mislih dobro zavezal, zavaroval in zapečatil, zopet nazaj nesti, ker po poštnih določbah ni pravilno narejen. S tem se zgubi morda zii-nj dan, morda zamudi celo obrok, ker ne pride nazaj o pravem času.
Želja nekterih, kterim se je to že pripetilo, je ta: da bi si. poštni urad blagovolil s kolikor gre debelimi črkami v slovenskem (in tudi nemškem jeziku) dati natisnit dotične poštne določbe vzlasti o vožnji pošti ter jih prilepiti pred uradno sobo, kakor to delajo železnice, da bo imel vsak priliko brati jih in potem takih neprihk ne bo, vsaj toliko ne. — To priobčimo iz dobrega namena in smo tudi prepričani, da vodstvo naše ljubljanske pošte, ki tako rad vstreza željam občinstva, tudi te prošnje oziroma važno reči ne bo prezrlo.
(Uro našel) je Valentin Tur k, hlapec pri F. Golobu na Glincah, predvčerajšnjem (v nedeljo) na tržaški cesti. Kdor jo je zgubil, oglasi naj se pri njem.
(Popravek.) Na drugi strani sobotnega „ Slovenca" v oddelku „vnanje države" članek „v Parizu" naj se čita v „peninskih planinah" namesto „apeninskih", in na tretji strani spodaj „nekaj o egipčanskem ministerstvu" Nubar-paša namesto Muktar paša. — V ponedeljske:ii podlistku na drugi strani naj se bere: Na jednega prebivalca toraj pride „frankov" namesto ,,milijonov frankov".
Domače novice.
(F Icatoliški družbi) bodo jutri govoril nunski katehet g. Ant. Kržič.
(O občncimhoru hnetijslcc dnižhe,) kterega smo zadnjič naznanili, slišimo, da je agitacija zopet ži-
Razne reči.
—	Knezonadškofijski deželni šolski nadzornik za ljudske šole na Goriškem je postal preč. gosp. Andrej Marušič.
—	Vabilo k plesni veselici ki bodo dne 2. svečana 1884 v gostilni pri „Krištofu" v Lescah, in ktere čisti dohodek je namenjen v podporo revnim učencem. Spored: Petje, kterega oskrbi moški zbor iz Gorjan pod vodstvom gospoda J. Žerovnika, in tombola. Vstopnina za osobo 20 kr., za družino 40 kr. Začetek ob 7. uri. K tej veselici vljudno vabi odbor.
—	Po čem se bodo obrtniški nadzorniki poznali. Ker imajo pravico v vsako obrtniško podvzetje stopiti, kedar se jim ravno pripravno zdi, imoli bodo pri sebi izkaz ni listek (legitimacijo) v jeziku tiste dežele pisano, v kteri bodo službo opravljali; vrh tega pa šo svojo sliko (fotografijo) in podpis onoga c. kr. namestnika", v čegar področji bodo imeli svoj sedež. Obrtniški nadzornik na Dunaji imel bo toraj izkazni listek pisan v nemškem jeziku, oni v lJudejovieah, v Pragi, Roi-chenbergu in Brnu v češkem in nemškem jeziku. Nadzornik v Lvovu moral bo imeti izkaznice v polj-
skem in rusinskom jeziku in glede Bukovino pa v rusiuskem, rumunskem ii> nemškem jeziku. Nadzornik za naše kraje se sedežem v Gradci, izkazati se bode moral z nakaznicami v nemškem in slovenskem, za primorje in Dalmacijo pa v hrvaškem in laškem jeziku. Obrtniški nadzornik, ki mu bode izročena v skrb Koroška, Tiroli in Predarlsko se sedežem v Bolcanu, izkazoval se bode v nemškem in laškem Jeziku po svoji legitimaciji. To bi bil nekako prvi korak, ki ga je vlada saraa od sebe storila glede enakopravnosti avstrijskih narodov. Tudi je znamenito, da so se volili le taki možje, ki so dotičnega deželnega jezika zmožni.
—	Več sto pol papirja obsegajo akti, ki so se pri dunajski policiji popisali o Šenkovi preiskavi, ktera se bo sedaj pri deželni sodniji nadaljevala.
—	Morilcu Spongi, ki je v zvezi z dvoma tovarišema lansko leto v Budapeštu umoril najvišjega ogerskega sodnika (judex curiae) Majlatha, je vrat tako hudo otekel, da ga drugače še obesiti ne bo mogoče, kakor da se mu bo oteklina izrezala. — Tako poročajo časopisi. Tedaj bi se pri tej priliki lahko primerilo, kakor svoje dni krofastemu tičku, ki je bil tudi na vešala obsojen, pa motoz mu je čez glavo in on raz vešale zdrsnil. Eabelj se začudi in pravi: „Kaj tacega se mi pa še ni primerilo". „Meni tudi ne," se oglasi izpod vešal tiček vstajaje!
—	Šenk II. Minuli teden pripeljalo so je dvoje mladih ljudi in Draždanov v Prago, in sta v veliki gostilni „pri belem jagnjetu" ostala. Ljudem se je čudno zdelo, zakaj da je žena vedno doma, ko vendar mož večkrat čez dan odide. Ko nmož" v torek zopet sobo zapusti, začne mlada ženska na ves glas kričati in na vrata trkati, naj ji za božjo voljo odpro. Ko so ji sobo z drugim ključem odprli, plane venkaj mlada deva vsa zbegana, rekoč: Naj jo brž kdo k policiji pelje, ona se boji, da se ji pri tem človeku ne bo ravno tako zgodilo, kakor je Šenk s svojimi nevestami delal. Imela sem, pravi nesrečnica, v Stokholmu malo kupčijo s sukancem (cvirnom). Nekega dne se mi ta človek predstavi, da jo agent iz Pariza in pravi, da ima za 150.000 frankov premoženja. Pregovoril me je, ko mi je že zakon obljubil, da sem prodala, kar sem imela in se z njim v Pariz na pot podala, kjer bi se imela poročiti. Potovala sta preko Berolina v Draždane, kjer ji je z izgovorom, da je za trenutek v denarni zadregi, izvabil ves denar in ga do Prage, kamor sta sedaj prišla, tudi že pognal. Tu je ne pusti nikamor venkaj, in se ga je sploh nekak nemir polastil. Policija je vse pripravila, da bi bila čudnega tiča vjela, moral pa je kaj obvohati in nič več ga niso videli. Zapeljani ubožici pomagalo se je z mi-lodari do Berolina, kjer so jo priporočili ondašnji evangeljski občini.
—	Kako bedast je svet, in to celo po nemških krajih, kjer razumništvo cvete že v vsakem kotu, kakor pri nas koprive o sv. Jakobu, kaže nam sledeča resnična dogodba. Na Gorenjem Avstrijskem v Steinerkirchen tožilo je več kmetov, da jim krave slabo molzejo, da mleko višnjevo postaja, da se neče umesti; vrh tega je imelo več ljudi v tistem kraji zlatenico in en mož si je celo nogo zlomil. Nek posestnik, brihtna glava, nasvetuje obupanim kmeticam neko baburo, češ, da zna čarovnice preganjati, ktere tukaj svoje burke vganjajo. Tudi njegove začarane krave je ozdravila. Kmetice brž pošljejo po njo in baba^ pride z zvončkom, kterega je nad glavo držala, če se je zvonček oglasil, je bilo znamenje, da je hiša očarana. Na to je zapovedala, da naj se v hlevu v njeni navzočnosti skoplje jama, v kteri so našli žeblje, lase, jajca in drugo brkla-rijo. Na to morali so vsi domači v hišo molit in v peči se je morala gromada zakuriti, na kteri je čarovnica dolg železen drog razbelila in ga potem tako dolgo v gnoj vtikala, da se je popolnoma ohladil. Naposled je še podarila vsald hiši zavitek papirja, v ktorem je bilo nekaj senenega semena, las in košček lesa zavitega in zunaj z moro zaznamovanega in konec je bilo komedije. Baba je dobila pri vsaki hiši 20 do 30 goldinarjev plačila, od okrajnega glavarja pa povabilo, naj se še pri njem oglasi, da bo tudi on imel priložnost občudovati njeno učenost. Zdaj ima priliko o minljivosti vsega zemskcga za zapahom premišljevati.
Postne hranilnice.
Poštno-hranilnični urad na Dunaji, kteri — od kar je v Avstriji uvedena poštno-hranilnična služba — uredbo te službe korak za korakom, vendar držeč se gotovega smotra ali konca, neprestano dopolnjuje s tem, da tu svoje dozdanje ravnanje in rokovanje popravlja, tam kak nov postopek poprijemlje, ukrenil je zopet neko tehtovito naredbo, ktera bode vložnikom zarad svoje priležnosti kaj ustrezala.
Do zdaj namreč je bilo zapovedano, da naj bi vsak vložnik enkrat na leto (in sicer v obletni dan svoje vložbe) poslal poštno-hranilničnemu uradu na Dunaj svojo vložno knjižico za to, da se va-njo vpišejo obresti, kar se jih je do 31. dne decembra prejšnjega leta nateklo in počenši od tega dne glavnici prištelo.
To je bilo zapovedano zarad tega, da bi so vpisovanje obresti v vložno knjižico porazdelilo kolikor jo moči na celo leto in tako poštno-hranilnični urad ohranil kako preobložbe z delom prvo dni po novem letu, ko ob završevanji poslov bivajo itak vse roke polne dela; ali omenjena zapoved je imela v sebi to nepriliko in težkočo, da bi vsled njo bilo vsakemu vložniku enkrat na leto po več ali manj časa ostajati brez svoje knjižice, kar bi mu toraj branilo med tem na-njo novce vlagati ali nazaj prejemati; in ta čas utegne — če vzamemo kak bolj oddaljen kraj, n. pr. v Dalmaciji, — iznašati vendar po kakih 14 dni.
Želeč to ubraniti narejeno je zdaj, da celo več treba ne bode vložne knjižice c. k. poštno-hranilničnemu uradu zarad vpisovanja obresti pošiljati. Namesto tega pošlje poštno-hranilnični urad vsakeku vložniku po tem — ko doteče leto, vendar najpozneje dva meseca po obletnem dnevi njegove prve vložbe — ^nakaznico glede obresti", katera slove na njegovo obrestno imovino, kolikeršna se mu je natekla do 31. dne decembra meseca preteklega leta, ter je valjavna na dva meseca.
Le-ta obrestna nakaznica odvzame se vložniku — dokler teče ta dvomesečni rok, — o priliki, ko kake novce vlaga ali kako vračilo prejemlje, pri kteri koli hiralnici, ki mu nakazani iznos obresti kot obrestno imovino v vložno knjižico vpiše tako, da bode počenši od 1. dne januvarija tistega leta obresti nosil.
S to kaj praktično naredbo se doseže, da bodo vložniki svoje vložne knjižice neprenehoma v roki imeli. — Samo tedaj ko bi kak vložnik po zamudi prejete obrestne nakaznice v dveh mesecih, dokler ostane veljavna, ne prinesel k nobeni hiralnici, ali pa, ako bi vložnik — ko poteče dva meseca (po obletnem dnevi njegove prve vložbe novcev) — ne dobil nikake obrestne nakaznice, — samo v teh dveh slučajih je treba, da vložnik knjižico poštno-hranilničnemu uradu pod priporočilom pošlje, za kar pri vsaki hiralnici zastonj dobode primeren zavitek; poštno-hranilnični urad tedaj obrestno imovino v knjižico vpiše in potem knjižico vložniku nazaj pošlje pod adreso, kakor jo je le-ta posebej povedal ali kakoršna se vidi iz knjižice same.
Eazume se samo ob sebi, da vložnik nikdar ne izgubi svojih obresti, niti tedaj, ko bi knjižice poštno-hranilničnemu uradu celo ne poslal ter ne dal si nikdar obresti vpisati va-njo; kajti poštuo-hranilnični urad obresti v vseh okolnostih na vlož-nikovem tekočem računu v imovino pripisuje in glavnici prideva, ali vendar je vložniku samemu jako v prid ter si mora želeti, da mu se obresti leto za letom v knjižico pripisujejo.
Telegrami „Sloveiicii".
Dunaj, 21. jau. Giers sprejel je včeraj popoldne grofa Kalnokja, ki je ostal 40 minut pri njem; potem je oni obedoval pri tem ter imel pol m-e pogovor ž njim.
Praga, 21. jan.. Saške in zdi-užene kmetijske občine volile so na mesto umrlega poslanca ]\Iullerja kandidata zaupnih mož, Stei-nerja, v državni zbor.
Pri Slonu: Xj. kr. visokost vojvoda Wiirtemberg, s soprogo in služabniki. — Jurij Seliillor, kupec, z Dunaja. — Stern, kupce, u Zagreba. — L. Krajnljac-Milleusnieh, zasebniea, h Siska. — Anton Sehepitz, iz Trsta. — Kari Bobik, o. k. nadporoJnik, iz Pulja. — MajdiS in GloboSiiik, iz Kranja. — Ignaeij Tavčar, župnik, Sv. Križ. — Dorotka, z Gorenjskega.
—	Malii, tovarnar, iz Tržiua. — Kari Sclieuer, s Krškega. — Uetti Orol, kupJ. vdovo, s sinom, iz Šoštajna. — Ruiiipreelit, posestnik, iz Novomesta, — Dralke, c. k. okr. glavar, iz Ra-dolioe. — Bresinger, posestnik.
Pri Tavčarji: Josip Proliaska, c. k. stotnik, iz Trsta. — Alojzij Proluu, iz Beštinea.
Pri BavaraUem dvoru; Josip Tauc;er, vinski kupec, iz Trsta. — K. Jeric, agent, iz Zagreba. — L. Seliiefer, agent, iz Gradca. — Franc Vessel, živinski kupec, iz Nove vasi. — Waller in Eger, iz Beljaka. — Kristijan AVitti. — Vine. Val-sasuini, iz Monce.
Pri Južnem Icolotlvoru; Jul. Fakact, kupec, z Dunaja.
—	Ludovik Haydn, kup. potovalec, iz Gradca. — Avgust Na-sica, agent, iz Trsta. — Matija Sila, iz Reke.
Umrli so:
20. jan. Marija Cimperman, prodajalka tobaka, 70 let, Žabjek št. 5, otrpnjenje pljuč. — Marija Tavčar, mizarjeva hči, 16 let. Kravja delina št. 1, sušiea.
v bolnišnici: 19. jan. Andrej Verhovec, čevljar, 27 let. Tubereulosis pulmonum.
V Elizabetini bolnišnici:
19.	jan. Franc Gorše, mizarjev sin, 10 let, davica.
20.	jan. Jakob Gorše, mizarjev sin, 5 let, 8 mes., davica.
]>imajska borza.
21. januvarija.
Papirna renta po 100 gld.....
Sreberna „,,„„. 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta
Ogerska zlata renta 6%
„ . • • •
„ papirna renta .5% Kreditne akcije . . . .160 gld. Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld. „ avstr.-ogerske banke
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Llovda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . državne srečke iz 1. 18.'j4 . 250 gl. 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „
........18G4' . . 50 „
Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ Rudoifove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. ,, 0% štajerske zemljišč, odvez, obligae. .
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
Kemške marke......
79
80 100
94 121 88 86 302 116 844 115 622 317 228 123 138
169 168
170 23 20
105 104 104 121
59
gl.	80
„	25
„	25
„	25
„	40
„	95
t,	75
„	30
50
50 50 20 50
kr.
30 „ ^ „
20 :
71 „
60'/, „ 35 „
odprl je
lotatiiRl
Tržaško tržno poroMIo.
Kava: Rio po 58 gl., Portorico 94, Java 70, Cejlou 90, Mokka 114. — Dišave: poper 84 gl., žbice 80. — Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kaiamate 14, iz Smirne 30, rozine 15, pomoranče 2, limono 2-50 za vsak zaboj, rožiči 4-50, mandeljni 102. — Olje: laško 72 gl., dalmatinsko 44, petrolej 11-50. — Kože: juhtovina 200, podplatje 125, teletnina 357, jagnječi kožuhi sto komadov 60 gl., zajčje sto komadov 25 gl. — Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, isterska 110. — Bombaž: amerikanski 70, indiški 46. — Ježice po 10 do 18 gl. — Mast: angleška 61, ogerska 66, špeh 61. — Žito: pšenica ruska 10-40, laška 10-50, koruza 7-25, rž 7-50, oves 7, fi-žol 11, grah 10, riž 14—15, sladkor 26-50 do 28-75 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Tujci.
19. in 20. januvarija.
Pri Mallčl: II. Scliuk, parobr. vradnik, iz Rezna. — S. Steinliarter, kupec, iz Monakovega. — Schnlte, kupec, z Dunaja. — Florijan NViiste, tovarnar, z Dunaja. — Lackner, gostilničar, iz Črnomlja. — Adolf \Verner, kup. potovalec, z Dunaja. — Stern, kupec, z Dunaja. — €erwakowsky kupac, iz Trsta. — Pollak in Mally, kupca, iz Trbiža. — Arko, gostilničar, iz Ribnice.
V I^jubljaui,
Gosposke ulice štev. 12,
tik Knežjega dvora.	(3)
Hellerjeva svirala.
Ni je na svetu pripravniše reči za darila, kakor ravno Hellerjeva svinila, ki so bile leta 1881 v Melbournu in leta 1883 v Zilrihu s prvim darilom odlikovana.
Drugo reči večinoma žalijo občutljivost tega, ki ih prejme. Sviralo je pa povsod dobro došlo. Kdo ni še imel ur v svojem življenji, v kterih ga je srce bolelo ali bilo otožno in si je želel samote: V takih slučajih — kako se prileze rajska harmonija „svi-rala", ki ga je le navili treba in igra ti, dokler sam hočeš.
Za hotele, velike gostilne in restavracijo skoraj ni večjega magneta, kakor so ravno svinila. Dohodki v marsikakem h6telu so se v kratkem času podvojili, odkar so si gostilničarji .sviralo omislili.
Častiti duhovščini prireja sviralo najlepše koncerte, kar se jih misliti zamore, drugih po navadi tako ne hodijo poslušat.
To zimo razdelilo se bode 100 najboljših svinil med kupovalce svlral in svinUnih tružic in že kupec malenkosti lahko krasno sviralo zadene. Kogar veseli, naroči ga lahko naravnost iz tovarne I. H. Heller v Bernu, ki s svlnili vse kraljevo in cesarske dvore zaklada.