Leto LXVI., št. Vjb Ljubljana, petek 4. avgusta 1933 Cena Din 1.- _naja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 netit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IS UPRAVNIfiTVO LJUBLJANA, Bnafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon 8t- 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon S t. 66. podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani flt. 10.351. ODKOD JE DOBIL HITLER DENAR ZA SVOJ POKRET Senzacionalna razkritja bivšega Hitlerjevega zaupnika o finančnik virih Hitlerja London, 4. avgusta. Pod naslovom »Hitler kot Frankenstein« je izšla tu zanimiva knjiga, ki kaže svetu, da so Hitlerjev pokret v Nemčiji finansirali inozemski finančniki in da njemu in njegovi stranki plačani visoki zneski niso bili vedno arij-skega izvora Knjigo je napisal bivši Hitlerjev pomočnik Jochaim Steel, ki je moral z aeroplanom odleteti iz Nemčije, da si je rešil življenje, ker je vedel preveč podrobnosti iz tajnih kotičkov hitlerjev-stva. Znaten del tega denarja je prišel tudi iz Anglije. Znano je, da Hitler ne štedi ne truda ne denarja, da pove svetu, kaj je njegov pokret storil in kaj namerava še storiti. Zato je ustanovil posebno ministrstvo za propagando, kar zopet kaze popolno neznanje tuje psihologije, ki sploh noče ničesar verjeti, kar diši po propagandi. Samo o nečem hitlerjevska propaganda sumljivo molči: kako je bil financiran Hitlerjev pokret. Niti vodja, niti noben njegov najzgovornejši pajdaš ni povedal, od kod so prišle ogromne vsote v hitlerjevske blagajne — 350 milijonov mark (okrog 5 milijard Din) v petih letih. Ta vsota se zdi ogromna, v resnici pa ni, če pomislimo, koliko je moralo stati rek rut i ran je in vzdrževanje armade rjavosrajčnikov. Ta denar ni mogel priti iz žepov obubožanih srednjih slojev,, ki so zdaj glavni faktor stranke nemškega diktatorja. Steel piše, da je cela armada plačanih agentov skozi 10 let zbirala denar po Nemčiji, Angliji, švedski, Zedinjenih državah in Franciji. Agent je niso morali biti hitlerjev-d Delovali so na čisto trgovski podlagi proti plači ln proviziji. To so bili v resnici trgovski potniki, ki so prodajali hitlerizem, kakor so prodajali drugi milo in elekrične pometače. V tujih državah so navezovali stike s i-kontaktnimi« možmi, izbranimi za to, ker jim je njihov trgovski in družabni položaj omogočal dostop do vplivnih in bogatih mož. Predsednik Državne banke Hitlerjev finančni agent Med tistimi, ki sem jih sam poznal, piše Steel, so dr. Hjalmar Schacht, Arnold Rechberg, Alfred Rosenberg, ki je malo arijski in ki je v javnem agi taci jskem poslanstvu v Angliji klaverno pogorel, dalje George Bell, v Nemčiji naturalizirani Škot, ki je bil v marcu 1933 v MUnchenu umorjen tudi za to, ker je preveč vedel in ker se je hotel izneveriti hitlerjevstvu ter končno Goring, čigar polje delovanja je bila zlasti Skandinavija, Plačani agentje, ki so šli po stopinjah >kontraktnih«r mož. so dobivali denar od Gobbelsa, sedanjega ministra propagande. Ameriški agentje, ki so delali pod nadzorstvom dr. Schachta, so imeli nalogo dopovedovati Američanom, kako bo narodni socializem vrnil Nemčiji blagostanje in rešil denar, Id so ga Američani investira Ji v >Vaterlandu«. Steel pravi, da so učinkovali ti argumenti do višine nekolikih milijonov dolarjev. M organ ova banka je dala 50 tisoč dolarjev prvič in 35.000 drugič. Največji posamezni prispevek iz Amerike je dala neka avtomobilska družba. Leta 1923. se je pogajala ta korporacija o nakupu avtomobilskega koncerna v Nemčiji (najbrž General Motors in Oppel). Ko je bila pogodba sklenjena, in sicer tako, da sta se stranki v veliki meri izognili obdavčenju, je ameriška uprava prevzela podjetje. Američani so kmalu spoznali, da morajo sprejeti v produkcijske stroške v Nemčiji socijalno zakonodajo, ki so jo zagovarjali socialni demokrati na povelje strokovnih organizacij. Ob tem času je bil Hitler že na obzorju kot morebitni Činitelj, ki bi mogel streti socialno demokracijo. Bilo je naravno, da se je ameriška avtomobilska družba zanimala za Hitlerjev pokret. Njen prispevek je znašal 100.000 dolarjev. Vloga avtomobilskega magnata Forda Steel trdi, da je bil najmočnejši Hitlerjev zaveznik v Ameriki Henry Ford. Njuno prvo srečanje datira iz časov, ko je Fordov list >Dearbon IndependenU neprestano napadal Žide. Po slovitem procesu v Chicagu in njemu sledeči ustanovitvi lista je stopil Ford v stik z izdajatelji hitlerjev-skih propagandnih tiskovin. Ford je predlagal, naj bi v obliki brošure ponatisnili izbrane članke iz >Dearborn Indenpenden-tac, prevedene v nemščino. Izrecno je dovolil rabiti v reklami za brošuro skupno imeni Ford in Hitler in sam je dal denar za to reklamo Hitlerjevi zaupniki so dobili ček za 40 milijonov dolarjev za širjenje protižidovske propagande v Nemčiji, toda slaba prodaja brošure je razjezila avtomobilskega magnata iz Detroita, ki je za. nekaj časa prekinil zveze s Hitlerjem. Skupaj ju je zopet spravil pruski princ "erdinand, sin bivšega prestolonaslednika, i je delal v Fordovih tvornicah. Pred do-•im mesecem se je vrnil tja preko Lon-jtul, najbrž tudi z drugačnim ciljem, ne- go da bi si služil pri Fordu vsakdanji kruh. Med bivanjem v Londonu je povedal, da je bil Ford sam zadnji, ki je nehal svojega princa delavca titulirati »Vaša Visokost«. Steel pravi, da je zbral princ Ferdinand v Detroitu velike zneske za Hitlerjev vojni sklad, zlasti med Nemci in italijanskimi bootleggerji. Denar je pošiljal v Nemčijo po princu Avgustu Viljemu. Interesi oboroževalne industrije Toda večina denarja za Hitlerja je prišla od velikih tovarn orožja, ki so jim dišali izdatki za izvežbanje in opremo 4,000.000 podanikov, tajne policije, njegovih 35 vojaških aeroplanov, 4 letalskih šol in za propagando in širjenje mržnje proti vsem narodom izvzemši Nemce in Skandinavce, to se pravi za pripravo bodoče vojne. Ogromne vsote sta baje dali Hitlerju Ivar Kreuger in neka velika švedsk tvrdka, tesno zvezana s Kruppom. Prispevki iz Poljske baje niso izvirali samo od nemške manjšine, temveč tudi od poljskih oboroževalnih interesov. Steel opisuje dalje, kako deluje Hitlerjeva tajna policija. Prisluškuje telefonskim pogovorom, odpira pisma in vohuni za sumljivimi ljudmi v zasebnem življenju. To je glavni vzrok samomorov, ki so bili letos v Nemčiji na dnevnem redu. Steel navaja podrobnosti, kako so bili umorjeni »čarovnik« Hermann Schneider in drugi, kako vtepajo podivjanost in mržnjo nemški mladini in brezposelnim, ki se nimajo zateči kam razen v hitlerjevsko vojsko. Hitler se pripravlja na vojno tfojna, pravi Steel, Hitlerju nI samo vprašanje možnosti, temveč samo vprašanje najprimernejšega časa in razmer za njen začetek. Narodni socialisti morajo dajati svojim pristašem vsak dan kaj novega, da jih obdrže v navdušenju. A kaj naj počne Hitler s 400.000 oboroženimi udarniki in 250.000 jeklenih čelad, ko je pa pometal iz uradov že vse demokratske in republikanske uradnike ter jih nadomestil z zvestimi udarniki, pa mu je še vendar ostalo pol milijona oboroženih mož, ki za nje ne bo nobenega plena. Preganjanje zidov se ne da trajno obdržati, marksisti so v koncentracijskih taboriščih in tako Hitler nima kaj početi. Hitlerju ni prijetno, da se pozornost njegovih vojakov vedno bolj osre-dotoča na vlado. To je dalo Steel u "povod, da pravi Hitlerju »Frankenstein« in se vprašuje, ali se ne bo zmaj nacijonalizma obrnil proti svojemu duhovnemu očetu in ali ne bo raztrgal najprej njega, potem pa kapitaliste, ki so ga vzredili. Knjiga napravi vtis, da si Steel tega ne želi, temveč da se takih posledic ne boji in da nikakor ne spada med 5> marksiste«. (»Frankenstein« je naslov novele, ki jo je napisala Mary VVollstonecraft Shellev, soproga pesnika Shelleva. Novela je bila prvič objavljena leta 1818. pod naslovom Frankenstein — moderni Prometheus«. To je zgodba moža, ki je ustvaril zmaja in mu vdahnil življenje, potem je pa spoznal grozne posledice svojega dela, ki ni vedel, kam bi z njim.) Lndovik černe st. 75 letnik Veliki nemiri v Strasbourgu 0d komunistov nahujskani stavkajoči delavci so začeli ropati trgovine - Celonočna borba s policijo Strasbourg, 4. avgusta. 2e teden dni trajajoča stavka stavbnega delavstva je dobila včeraj obseg velikih komunističnih -nemirov. Iz Posaarja in drugod je prišlo zadnje dni v Strasbourg večje število komunističnih agitatorjev, ki so včeraj nahuj-skali stavkujoče delavstvo k velikim neredom. 2e dopoldne je prišlo po nekem zborovanju do spopadov s policijo, ki so jo stavkujoči obmetavali s kamenjem. V spopadu je bilo ranienih 20 delavcev in dva policaja. Okrog 10. zvečer so stavkujoči znova navalili v središče mesta, pogasili luči, ustavili vse avtomobile in tramvaje ter napadli pasante. Ko je prišla policija, so jo sprejeli z noži. palicami in kamenjem ter naposled začeli tudi streljati. Policija je bila prešibka in se je morala umakniti. dočim so demonstranti navalili na kavarne in gostilne ter jih demolirali. Nato se je začelo splošno ropanje trgovin, udirali pa so tudi v zasebna stanovanja Nemiri so trajali vse do 6. zjutraj, ko je dobila policija vojaška ojačenja ter je demonstrante razpršila. Sto oseb. med njimi mnogo komunističnih agitatorjev, je bilo aretiranih. Borba med policijo in stavku jočimi je bila izredno ostra, kei so se demonstranti na več krajih zabarikadirali ter se je z obeh strani streljalo v salvah. V bolnicah je bilo zjutraj 78 ranjenih, več oseb pa je bilo ubitih. Trenutno vlada v mestu mir; po ulicah patruljiraio močni vojaški oddelki, ki so zasedli tudi vsa križišča in važnejša javna poslopja. Velesile in avstrijsko - nemški sp Izzivanje in ►roževanje Nemčije izziva vedno večie Tznemirjenje Pariz, 4. avgusta, g. Ves francoski tisk se bavi danes na uvodnem mestu z de-maršo francoskega poslanika v Berlinu ter z možnostjo skupnega koraka velesil v Berlinu zaradi napetosti v avstrijsko-nemških odnosa jih. V tej zvezi pripominja »Journal«, da predstavlja nemška letalska propaganda v Avstriji kršitev mednarodnega prava, ki bi moral dovesti do apela na Društvo narodov. Francoska vlada je stupila v zvezo z Anglijo, Belgijo, Italijo, Poljsko in državami M*Ie antante. da opozori Nemčijo na respektiranje mednarodnih obveznosti. Dalje doznava »Journal«, da so dispozicije angleške vlade, ki jil je angleški poslanik v Parizu sporočil francoskemu zunanjemu ministrstvu, popolnoma v skladu s francoskim stališčem London, 4. avgusta. AA. O stališču Anglije v sporu med Nemčijo in Avstrijo je izšlo tole uradno pojasnilo- Vprašanje zo-petnega oboroževanja Nemčije, s katerim te je britanske vlada zmerom pozorno ba- vila, je postalo posebno aktualno zaradi najnovejših dveh incidentov: prvič zaradi nemškega predloga Angliji, da bi kupila angleški letalski materijal, in drugič zaradi solnograške afere. Prva stvar se je uredila z odklonitvijo dovoljenja letalskega materijala v Nemčijo, ker je nezdružljivo z duhom in črko pogodb, ki jih je Nemčija sama podpisala. Druga stvar je bila pa predmet razgovorov med Prizom. Rimom in Londonom. Danes se more reči, da je London tako v vprašanju nemškega oboroževanja kakor sploh v vseh vprašanjih za skupno akcijo Francije, Velike Britanije in Italije, ki jo smatra za zanesljivejšo in učinkovitejšo kakor individualne intervencije. Takšna trojna intervencija bi se mogla naslanjati na tri točke, ki se zde londonski vladi tesno združene: na predlog glede nakupa letalskega materijala, na nemške polete v Avstrijo in na politični manever za penetracijo v Avstriji. L4 so prispeli davi v Ljubljano. Z brzovlakom se je davi ob 5.53 preko Dunaja pripeljalo v Ljubljano 26 študentk in 13 študentov. Gostom sta se peljala naproti do severne meje dva delegata >Dru-štva prijateljev poljskega naroda« in »Pripravljalnega odbora poljsko-jugoslov. akademskega kluba«. V Mariboru je bratske goste v imenu obeh organizacij pozdravil absolvirani jurist g. Dušan S m odej iz Ljubljane, želee jim, da bi se v naši sredi počutili kar najboljše. Ob prihodu v Ljubljano je drage goste pozdravil predsednik >Društva prijateljev poljskega naroda« in tudi kot zastopnik mesta g. prof. dr. Mole ter jim izrekel prisrčno dobrodošlico. Za pozdrave se je obakrat zahvalil tajnik akademske lige za mednarodno zbližanje gosp. Marjan Artenskv iz Varšave. Poljaki so odšli v hotel »Metropol«, kjer so se nekoliko odpočili po naporni, dolgi vožnji, ob 8. zjutraj so ae pa zbrali pred hotelom, kjer je bilo določeno zbirališče za ogled mesta~ V spremstvu naših akademikov in prijateljev poljskega naroda ter pod vodstvom g. prof. dr. Moleta, zaslužnega pobornika za zbližanje obeh narodov, so si ogledali mesto. Najprej so krenili po Miklošičevi cesti, čez Marijin trg in po VVoIfovi ulici pred univerzo, nato pred spomenik Ilirije, pred magistrat, pose tili so Narodno galerijo in si z zanimanjem ogledali še razne druge zanimivosti v mestu. Ljubljana je napravila na nje najboljši vtis. _ poldne je bil gostom na čast prirejen v restavraciji pri Slamiču banket, ki so se ga udeležil tudi razni predstavniki oblasti. Pri banketu je bilo izrečenih in izmenjanih več pozdravnih nagovorov in na-pitnic. Po banketu so se gostje odpeljali z avtobusom na Bled, odkoder se vrnejo okrog 18. v Ljubljano, kjer imajo skupno večerjo pri Slamiču. Iz Ljubljane se Poljaki odpeljejo v Zagreb, Split, Dubrovnik, Beograd, Sarajevo itd. ter se preko Budimpešte vrnejo v domovino. Prepričani smo, da bodo iz Jugoslavije odnesti najlepše vtise in da bo njihova ekskurzija še bolj poglobila prijateljske stike ln vezi med nami in Poljaki. Ob 11.30 so odšli Poljaki pred Prešernov spomenik, kjer so k vznožju položili krasen venec iz krvavordečih dali j, belih in rdečih nageljnov ter počastili spomin velikega našega pesnika z enominutnlm molkom. Hitlerjevci rovarijo tudi v Rumuni ji Budimpeita, 4. avgusta, č. »Uj Nemze dek« je objavil senzacionalno vest, da se je vršilo v torek v Sibinju v Rumuniji zborovanje tam naseljenih saških Nemcev, ki so organizirani v narodnosocialističnih or ganizacijah. List poroča, da se je zborova' nja udeležil tudi nemški notranji minister dr. Frick, ki ga je spjremljal nemški »sla-nec v rumunski poslanski zbornici Schu lenburg. Na zborovanju so krajevni hitler-jevski voditelji poudarjali, da se mora nemška manjšina v Rumuniji zbrati do zadnjega člana v inarodno-socialističnih organizacijah. Nemci v Rumuniji imajo nalogo, da v čim večji meri posredujejo za ustvaritev čim tesnejših političnih in gospodarskih odnošajev med Rumunijo in Nemčijo. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo ustanovitev narodno-socialistične stranke v Rumuniji. »Uj Nemzedek« beleži, da Je zborovanje izzvalo v rumunskih krogih veliko ogorčenje ter da listi ostro napada jo vlado, češ da bi ne 9iuela dovr* " zbo rovanja, še manj pa umskemu notranje mu ministru, da bi se ga udeležil. Roparji napadli mesto Newyork. 4. avgueta. č. Ameriški raz bojniki so včeraj nenadoma napadli meste ce VVaim v Kanzasu in oplenili tamkajšnjo mestno hranilnico. Oboroženi s strojnica mi, puškami in revolverji so najprej zavre li jetnifinico, kamor so zaprli vse uslužbence in jetničarje. Istočasno so prekinili vse telefonske zveze. Končno so napadli ban ko. Iz tresorj« so odnesli 2000 kg težko blagajno, jo naložili na tovorni avto, ki je takoj nato odbrzel iz mesta v neznano smer, 22 ljudi, ki so se jim postavili po robu, so zvezali in vrgli v zapore. V bla gajni je bilo 300.000 dolarjev v gotovini in še nedoločena količina vrednostnih pa pirjev. Po izvršenem vlomu so naglo zapustili mesto. Oblasti so nemudoma pričele zasledovati zločince, za katerimi pa došle* ni nobenega sledu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam MUMJ Mjjjft, Berlin 1364.03—1377.83, Bruselj 793.41 dn 808.36, Curih U08.35_111S.86, Londoa, 180^3—191.13, Neworfc ček 4163.82 de 4192.0« Pariz 224.64—325.65, Prag« l«9.7o do 170.S9, Trat 300.18—302.58 (premija 28.6%). Avstrijci fiilra* v privatnem kl i ring« 8.70. INOZEMSKE BORZE. C url h: Pariz 20.26. London 17.12 Xewyo»nk 378, Brueeij 72.1250, Milan 27.1350, Madrid 43.29, Aaneterdam 296.60 Berlin 123.25, Dunaj £8, Pr«e& 16.8160, V;»r 67.16, Bofcaretta 108. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, 6ne 4. augusta 1958 Bodočnost primorskih Jugoslovanov Zanimivo predavanje univ. docenta dr« Reye pod okriljem emigrantskega društva „Tabor44 Vsem narodnim dru! Letos poteka četrtstoletje znamsnrrth septembrskih dogodkov, ki bo imeli svoj prlčetek 13. septembra 1906 v Ptuju ob pri-liki glavni skupščine Družbe sv. Orila ln Metoda ln ki so vedli preko krvavega 20. septembra 1908 v LJubljani do najjačjega pokreta proti prodirajočemu pangermanlz-mu. Septembrski dogodki 1908 so povzročili in zapustili kai najglobljo sled v vsem našem narodnem življenju, bili so priCetek odkritega odpora proti tuji avstrijski vladavini. Dolžni smo po preteku prvega četrtsto-letja, da se slovesno spominjamo onih usodnih časov. Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda -s bo vršila letos zopet v Ptuju, in sicer dne 10. septembra. Pri tej priliki so nameravane tudi velike na-rodna manifestacije, pri katerih mora kar 1 hrom ljubljanskim! najčastneje sodelovati tudi LJubljana. Da pa te pomembne slovesnosti najdejo svoj poudarek tudi v našem mestu ta-mem, je splošna zahteva nase narodna javnosti, ki se ji bo letos i*polnila dolgoletna želja, da dobi tudi vidni znak spominu septembrskim žrtvam. Zato je potrebno sodelovanje vseh naših nacionalnih organizacij, ki naj hi zbrale ^voj poseben »Odbor za proslavo 251etnice septembrskih dogodkov«. V ta namen se bo vršil sestanek zastopnikov narodnih društev ljubljanskih in iz najbližje okolice v torek, dne 8. avgusta, ob 6. url popoldne v zbornici mestnega magistrata. Prosimo vsa ona društva, ki hočejo sodelovati, da se pravočasno javijo podpisanemu akcijskemu odboru, pisarna PCM, Beethovnova ulica 2. Akdjffkl odbor. Ljubljana, 4. avgusta. Usoda Primorcev nas zanims n na« mora zanimati Čedalje bo Id- Toda težfeo je govoriti o njihovi bodočnosti kot tudi težko govorimo o mrki sedanjosti. Ob priliki emigrantskega tabora v črnonulju Je predavanje, ki ga je priredilo emigrantsko društvo >Taboc< snoči v telovadnici na realki, nekakšen memerrto, ki razdalja silino nacijonalino bedo ter trpljenje našegta življa omitaraj meje ln ki kliče v«e pokilioaine, da se resno zamislijo nam usodo svodih zapuščenih bratov. Predaval je g. dc. O. R e y a, univ. docent. Udeležba je bila v primeri s tesnkn prostorom lepa, a udeleženci so blH po veČini dani »Tabora«, mladi ljudje. Predavatelja je pozdravil in mu čestital k Imenovanj« z« docenta na naši univerzi društveni predsednik g. S. štrekelj. Predavatelj je očrtal markantno karakter Primorcev, njihov kulturni in gospo-darski razvoj ter razovit ln končno njihovo narodrno in gospodarsko nesrečo ter pogubo. Predvsem je označil primorske Slovence kot najbolj civilizirano, kulturno ln gospodarsko razvito vejo Slovencev, kar je pripisovati geografskemu položaju Primorja. Ob severnem Jadranu sta se zlivali srednjeevropska cfrrilizaclja ln JužVno-evropeka kultura. Severni vrplivl so napravili lz Primorcev umne, ekspazivne gospodarstvenike, spretne trgovce in marljive delavce, fug jim Je pa vili krvi, ogmdevitosti ter dovzetnost za estetiko In umetnost. Kot vinogradniki in kletarji so Primorci bolj i ■uobražen I kot so tametrje. ki ee ukvarjajo le s poljedetotvom; zelo razivita Industrija je vjplivala na delovno ljudstvo, da ee je razvijalo hitreje v civi-lizacnem smislu; primorski kamnosek (Nabrežina) je kazal že zdavnaj odlične sposobnosti; kot strojni delavec ee je Primorec uveljavljal v ladjedelnicah v Trstu Ln Tržiču; m-^rje ter trda borba z naravo sta krepila primorskega ribiča in mornarja; v Trstu de bila pred vojno trgovina Izredmo razvita in primorski trgovec se je uveljavljal tako, da so bile mnoge največje ter najiimovitejse hiše s prekooceansko trgovino v rokah naših £udi. Zato je vladalo t Primorju blagostanje in miadina je lahko obiskovala Sole. Razen mmosrih srednjih šol so imeli Ljubljana, 4. avgusta. Naši klubi so postali v mednarodnih tekmah prav nevarni nasprotniki in so v zadnjem času dosegli zelo lepe rezultate proti odličnim predstavnikom profesionalnega nogometa. Dočim je Primorje s svojo ojačeno enajstorico zmagovito odpravilo graške in rumunske goste, se Ilirija lahko pohvali z laskavimi rezultati proti Budaju, Kolinu in snočl proti FC Wlen. Kaže pa. da je naša športna publika bolj vneta za prvenstvene tekme, ker so bile vse mednarodne, z izjemo Budaja, prav slabo obiskane in so prinesle prireditelju deficit. Moralni uspeh je tu, gmotnega pa ni. Tudi snočnjo tekmo je obiskalo zelo malo gledalcev in še ti so zahtevali, da zmagajo domači, ker slučajno nasprotnik ni imel kvalitete Viene. V tem pogledu so nenasitni in so pozabili, da je \Vien odlično moštvo, ki zavzema četrto mesto na Dunaju FC \Vien je v sredo po enakovredni igri podlegel s Hidenom ojačeni reprezentanci Gradca z 1:2. Ilirija je po odlični igri v prvem polčasu dosegla proti renomiranemu gostu krasen uspeh in je vodila že z 2:0. tako da se je splošno računalo, da bodo zmagali cio-mači. Po odmoru pa so Dunajčani odprli vse registre svojega obsežnega znanja in je kazalo, da bodo domače dobesedno pregazili, to tem bolj. ker je Ilirija povsem popustila. Sele v zadnjih minutah je pokazala nekoliko več energije in bi celo lahko zmagala, da bi bila obramba bolj pazljiva. Gosti so se pokazali dokaj nedisciplinirane in je moral sodnik izključiti Horvatha. Od igrača, ki je že 53-krat nastopil v reprezentanci Avstrije, bi človek pričakoval, da ne bo na tako nesramen način razžalil sodnika, posebno še, ker ni bilo za to najmanjšega povoda. Sodnik morda ni storil prav, da je Horvathu dovolil, da po odmoru zopet nastopi. Kako je tekla igra Gosti so nastopili v postavi: Plaschka— Pitrof. Puschmann—Hartl. Zlatohlavek. Cernič—Riegler, Eckenhofer, Waitz, Horvat, Hassmann. Ilirija pa: Brum—Unter-reiter. Bergles—Pogačnik, Varšek, Belak— Ice. Lah, Markovič, Doberlet, Pfeifer. Prve minute Ilirija lepo kombinira in je ves čas v premoči. Gosti sicer poskušajo prodreti vrste Ilirije, vendar se napadi raz-bijejo večinoma že na sijajno razpoloženem Varšku. Domači forsirajo Iceta. ki pošilja notranjemu triu lepe predložke. V 4. min. je Ice spet v akciji in pošlje krasen center pred goi. Doberlet prevzame z glavo in plasira neobranljivo v mrežo. Ilirija vodi 1:0. Gosti se nikakor ne znajdejo. Belo-zeleni še vedno pritiskajo in izsilijo v 7. min. kot. Ice ga lepo strelja, Lah mirno stopa in pošlje hladnokrvno tik mimo droga v gol. Strel je bil za vratarja nedosegljiv. Ilirija vodi z 2:0! Horvath pri tem žali sodnika z ne preveč lepim izrazom, zaradi česar ga sodnik izključi. Gosti postanejo živahnejši in agresivnejši. Izvedejo nekoliko lepih napadov. V 16. min. pošlje Eckenhofer lep strel; že se zdi, da ga bo Brum obvladal, žoga pa nenadoma tik pred vratarjem spremeni smer ln presenečeni Brum jo mora pobrati iz mreže. Premoč gostov traja dalje, vendar Je obramba domačih na mestu. V 26. mm. sledi lepa kombinacija Doberlet—Pfeifer. Slednji preora svojega krilca in zabije z desno nogo neobranljivo v desni kot. 3:1 za Dirijo. Nato odprta igra. Polagoma preide Ilirija v rahlo premoč. Ima več ugodnih prilik, vendar kvari Doberlet z egoistično igro, ker pretirava v driblingu S cornerjem za goste konča prvi polčas. ttiitjii fp pcinmAa pes* lepo ko m bina- tudi kmetijske, trgovske In mornariške ln obrtne šole. Predavatelj meni, da Imajo Primorci tako velik smisel sa umetnost, poezijo, glasbo, slikarstvo ter kiparstvo in gledališče, ker ima Primorje mlk> obmorsko Podnebje, ki vipliva ugodno na duševno razpoloženje. Razen teh komponent primorskega značaja, je orisal prsdavertelj še eno — bojevi tost, ki izhaja zlasti od tod, ker so bili Primorci vedno v ožjem stiku s sovražnim jim narodnostnim življem, že od mladih nog se je Primorec vedno boril e povsem nasprotnim naroi-nim elementom, zato mcu je prešlo v kri sovraštvo do tujega, vsiljenega ln nasilnega. Dočim so se Primorci tako vsestransko živahno udejstvovali pred vojno, se sela-n,je njihovo življenje ne more niti primerjati s suženjstvom Srbov pod Turki. Primorci so uničeni povsem gospoda.-sk o ln kulturno. Gospodarske ustanove, kulturna, Izobraževalna društva so razpudčena, naš tisk prepovedan, šole ukinjene inteligenca razgnana, slovenska beseda odpravljena povsod, celo v cerkvi. Trst je lagu-bi; zaledje; v pristanišča vlada mrtvilo ter brezdelje, cene a e delovne moči so izpodrinile naše dalavstvo ls tovarn, uničene so naše trgovske hiše. Ljudstvo se je rtzbežalo: mnogi so o irinili v Južno Amerik') da se izčVp&jo ns argentinstkin i>b»ncfižah in v rudniki, nekateri so šli za delom v Francijo ln precej Jih životari v Jugoslaviji. Vzporedno z gospodarskim propalom Primorja sledi tudi kulturni propad naše ga človeka. Mladež ne sliši več v šoiab ; materinega jezika, mora govoriti italijansko, a misli slovensko; tuji vpliv se je začel mešati s povsem nasprotno mu meutaiiteto. Predavatelj skle. a, da bo mladina zaradi tega duhovnega razkroja mešanja naspr >tnih si kulturnih elementov, začela u ms t ven o in moralno propadati, kar je cilj raanarodovalce^. Vzgajajo ee nekafešu JanlčarJI, ki bodo hujši od onih izza turških časov. Zato je temna perspektiva bodočnosti Primorja Samo eno upanje ostane, a da se vsi oklenejo naše države, delajo za njen razovit ter mapredek. kajti brez bodočnosti Jugoslavije je zapečatena usoda Primorja za večne čase. cijsko igro. Prav dobra je bila krilska vrsta, zlasti Varšek, ki je bil enako dober v obrambi in napadu. Pošiljal je napadu točno podane žoge in je popolnoma zasenčil svoj vis-a-via. V napadu se je dobro znašel Markovič, ki ima mnogo smisla za kombinacijo. Doberlet je igral preveč na lastno pest, sicer pa je zadovoljil. Ice se še vedno ni otresel strahu pred praznim prostorom. Dostikrat je imel prosto pot do gola, ni pa se mogel odločiti za strel. Pri Dunajčanih se je zlasti odlikoval Waitz in pa Hassmann na levem krilu. Prvi je odličen tehničar in idealen vodja napada, v driblingu sta pa oba mojstra. Krilska vrsta je zadovoljila le ofenzivno in to vzorno, dočim se proti hitro kombi-nirajočemu napadu Ilirije ni znašla. Vratar ni imel prilike, da se izkaže, prejeti goli so bili neubranljivi. Sodnik je mnogo grešil v presojanju foulov in se je zdel ne-siguren. Po odmoru nastopijo gosti s Horva-thom, ki se je moral vpričo publike sodniku opravičiti. Wien je takoj pred golom Ilirije in doseže corner. Takoj nato protinapad domačih, ki dosežejo dva kota. Gosti so se razigrali in pritiskajo s polno paro. Kombinirajo, da je prava naslada očem. To je prvovrstna marka Dunaj po tipičnem malem w sistemu. Zaradi napake obrambe in sodnika znižajo Dunajčani v 9. min. na 3:2. Pogačnik je v zadregi podal nazaj Unterju, ki pa zgreši žogo. Žoge se polasti Waitz in pelje proti golu. Tik pred kazenskim prostorom mu jo odvzame popolnoma pravilno Bergles, sodnik pa na splošno presenečenje diktira proti strel proti Iliriji. Ilirija postavi zid, Horvath pa strelja neubranljivo v gornji desni kot. Wien stalno napada. Varšek je popolnoma popustil, obramba preživlja težke čase. V 13. min. se stvori gneča pred golom domačih, hranilnici ne morejo spraviti žoge proč. Eckenhofer plasira bombo v levi kot, Brum krasno odbije v padcu, v tem pa priteče Horvath in z lahkoto postavi na 3:3. Ilirija je čisto popustila Napad ne hodi po žoge in prepušča obrambo samemu sebi. Profesionali producirajo krasne napade, imajo pa v streljanju smolo. Več bombni strelov gre tik mimo droga v out. V 34. min. dobi žogo Doberlet in jo pošlje prostemu Markoviču, ki vodi še nekaj korakov, nato pa mirno plasira mimo vratarja. 4:3 za Ilirijo. Gosti igrajo na izravnavo. V 41. mm. corner za W. Waltz dobi žogo m pošlje lahek strel na goi. Vratar je krit po lastnih igračih in sploh ne vidi Žoge, ki se znajde v mreži. Gosti so izenačili po nepotrebnem. Rezultat se do konca ne menja. Ilirija je po odmoru povsem popustila. Varšek, ki ni v Ljubljani in ni treniran, ni vzdržal tempa Tudi napad je močno popustil. Gosti so v tem delu prevlsdovali in pokazali odlično igro, ki je morala navdušiti slehernega gledalca. Izkazal se Je ves napadalni kvintet Sodnik je v drugi polovici sodil dosti boljše kot v prvi. _ M K Ilirija. Drevj ob 20. pri g. Fritzu sestanek odJbora, športne komisije ln članstva Radi razdelitve funkcij pri nedeljski dirki ns Ljubelj, je udeležba na sestanku strogo obvema. Za dirko prijavljeni člani naj pridejo ns sestanek pomoetevilmo. — — M K Ilirije javlja, ds priredi bratski I. Hrvatski Motokkib povodom l.mdske dirke, ocenjevalno vožnjo ns progi Zagreb-Tržič. Tekmovalci bodo pasirali LJubljano v soboto dne 5. t. m. od 4. do 5. ure popoldne. Kontrola pred kavarno Evropa. Kdor oglašuje, ta napredni*' Veslaške tekme na Ljubljanici Ljubljana, 4. avgusta. Kakor smo že poročali, priredi mornariški odsek J S ob pritoki jadranskega dne, ki se prične že v soboto z družabnim večerom v >Zvezdl«, v nedeljo pa s promenadnim koncertom »Sloge« ob U. pred Narodnim domom, v nedeijo popoldne ob 16. na Ljubljanici vefck« veslaške tekme s startom na približni višini ser vernega dela Crne vasi in ciljem ob izlivu Volarjevega od vodni k a v Ljubljanico. Dostop na cilj je od znane gosnJne pri »Mo-karju«. Raspored zanimivih tekem obsega 7 točk, in sicer tekmujejo enojfte s krmarjem, dvojke s krmarjem ter sandoline, in sicer skupno 12 edinic Sami WvSi mornari* bodo teflanovaH iza prvenstvo mornariškega odseka JS in dobe zmagovalci v posameznih kategorijas (krasne umetniške spominske pJakete. — Dolžina proge je 1.500 m, a startne Ste-■vidke se Štejejo z desnega brega, računajoč nj, ko so se jim stražniki oribližali. Nekateri so se nas"lo poskrili ter se razbežali na vee ptrani. Stražniki so pa morali loviti tudi konje, zato si lahko mislimo, koliko deta so imeli s preklicanimi cigani. O tatinskih ciganih so govorili v sredo tudi na Poljanah in na živinskem sejmu, s takšno naglico se Širijo pri nae novice-Ljudje so govorili, da so cigani hoteli napraviti dobro kupčijo na sejmj z ukradenimi konji. V resnici so cigani ponujali konje že včeraj na vse zgodaj na Viču. kjer so jih hoteli zamenjati. Ljudem se je z.ielo to takoj sumljivo ter so mislili, da se cigani hočejo iznebiti ukradenih koni ter zabrisati za tatvino sled. Ker so stražniki prignali konje k stražnici na Zalokarjevo dvorišče v K rakovem, kjer so utrujene živali čakale na nadaljnjo ueodo svojih gospodarjev, so ljudje aodili ves čas ogledovat konje Toda nteo »»»cli opaziti nič strašnega. Huda uganka je bila zanje zlasti, da je ležal pred stražnico ob Ljubljanici v travi star cigan. Nihče ga ni stražil in lfidje so se čudili, zakaj ga puste brez nadzorstva. Cigan ie nedolžnega obraza ogledoval radovedneže, tiste pa. ki so se mu preveč približali, je moledoval za dlnarčke, češ, da bi si rad kupil kruh. Neka gospa ga je vorašala, kaj bo zdaj z njimi, ker so ukradli konje Cigan je zmignil z rameni, kot da se ga takšne zadeve ne tičejo. Ljudje so potubtdli, da je cigan tam za vabo, da bi prišli v bližino stražnice Se drugI, pobegi? cigani. Trnovčani so še danes razburjeni, zato Um moramo pomiriti. Ciganov ni več v Ljubljani m naj se jih nihče ne boji, tudi oni ne, ki imajo konje. In oprati moramo eigansko čast. roda ljudje se nai preveč ne prestrašijo: cigani namreč konj sploh niso ukradli- Le utaborili so ee v Mestnem loci. kjer Je idealna lega za takšna taborišča, zlasti za tabornike, ki imajo konje, ker*so tam krasni pašniki. Lastniki travnikov pa niso posebno zadovoljni s taborniki in njihovimi konji ter jim ni po volji, da bi cigani kar tako gosoodarili po njihovem svetu. Morali so se torej zateči po pom^č k stražnikom, ki so hoteli cigane ekspedirati čez mestno mejo, kot se spodobi za taklne gospode. Toda cigani se niso dali kar tako ugnaStrokovna zveza mlekarskih zadrug«. Vodistvo mlekarske razstave in prodaje mlečnih izdelkov je povereno milekarekeimi odboru z referentom bajuske uuprave ne Čehi. _ Izlet s posebnim vlakom v Salzburg In Miinchen. priredi > Putnik« v času ođ 19. do 25. av,giista. Odhod iz Ljutolrjane v nedeljo 20. angrusta ob 2.30 ponoči preko Beljaka. Badigasteina, Scbwarzuch S t. Veita. Prihod v Saitaboirg ob 10, po zajtrku ogled znamenitosti mesta. Popoldne avtobusni izlet na Gaisbeng, zvečer predstava •►Slehernik« pred stolno cerkvico. Po večerji odhod v Miinchen. V ponedeljek -i. VIII. ogled znamenitosti mesta pod strokovnim vodstvom. Zvečer obisk pivovarne Hofbrau. V petek 22. V»III. prosto. V sredo 23. VT»LL izlet v okolico Munche-na, po izbiri, četrtek 24. VIII. odiiod iz Miinohena ob 7. 46, i* Saloburga s posebnim vlakom ob 9.60 v Badgastein, kjer je ogled kopališča. Prihod v Ljubljano ob 20. uri. Cene vožnje: Ltfubliana - Salcsburg in nazaj III. r. Din 300, II. r. Din 450. Ljubljana - Mtimohen in nazaj 4IL r. Din 490, II. r. Din 660. Cena celokupne oskrbe, prenočišča in prehrane v Salzburgu in Miinchenu Din 1100. Metnikl, ki ostanejo v Sahrt>urgtu plačajo Dki 880 za osebo. Prijave sprejema >Fu|tnik< v Ljubljani za nehotice Ikom do 10. avgusta. Zahtevajte programe. Za ta izlet je dovoljen kolektivni potni list, vendar mora vsak izletnik ob prijavi predfložVti potrdilo dotične policijske Uiprave, da ni nobemega zadržka, da se rpiše v ta skupni potni list, dalje je tre. ba prediložifti potrdilo o pdačanih davkih in lotogratije. Radio naročniki imajo na ~oane cene Din 25 popusta. _ pojasnilo. Na notico >Po dveh letih odstranjena sramota«, priobčeno 27. julija iz Tržiča, smo prejeli naslednje pojasnilo: G. baron Friderik Bora je Že 2. julija popravil vse markacije na svojem svetu in obljubil načelniku tržiske podružnice SPD, da bo dal takoj popraviti nekaj razstre-1 jenih stopinj, ležečih na njegovem posestvu. Načelniku tržiske podružnice SPD g. J. Pollaku se je posrečilo doseči tudi to, česar bi s tožbami nikoli ne mogel doseči, da je bila namreč popravljena pot in markacije na veleposestvu g. Vogta, ležečem v Avstriji. Tržiška rx>družnica SPD torej nikakor ne spi. kakor bi morda želel iz gotovih razlogov poročevalec, pač pa se iz-ogiblje pravd, ki so stale podružnice vsaj precej denarja za dnevnice, saj še nihče ni napravil v tej zadevi zastonj nobenega koraka. Odkrito in možato skuša novi odbor recimo z žlico medu doseči to, česar bi ne mogel doseči s aodom kisa. — Rooseveltov nečak v Splitu. Split in druge nase večje pomorske kraje poseti te dni nečak ameriškega prezidemta Roose-velta ArchibaM Roosevelt s hčerko in soprogo. Odlični ameriški gostje prispo v Dalmacijo preko Cetinja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno iti spremenljivo vreme. Tudi včeraj je bik) v naši državi večinoma oblačno, ponekod je tudi nekoliko deževaio. Najvišja temperatura je znašala v Spdntu 28, v Skopi joi 25. v Zagrebu 24, v Ljubljani 22.2. v Mariboru 21.6. v Beosrad-u 18. v Sarajevu 15 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.1. temperatura je znašala 16 sooinj. — Nesreča na morju. V nedeljo se j« odpeljal s parnikom »Dušan Sikii«, ki je zasidran pred Splitom, strojnik Maršič k svojemu prijatelju v Kaštel Sučurac. Zvečer se je vračal od prijatelja, pa je s Čolnom vred brez sledu izginil. Boje se, da je utonil. — Dr. Rfbofl pride prod sodišče. Znani zagrebški odvetnik dr. Josip Riboli sedi v preiskovalnem zaporu, kjer ostane do glavne razprave. Proti njemu je naperje-nih 10 ovadb zaradi sleparij s hranilnimi knjižicami, glasečimi se okrog na 300.000 Din. Dr. Riboli se je pečal s takimi sleparijami ob rtoma. — 14 dni peš. da bi videla sina. V vas Vrače blizu Zenice je prišla te dni k Salihu Čančari 801etna starka iz Hercegovine, ki je pripovedovala, da hodi že M dni peš in da je namenjena v Doboj, ker ii je siin obljubil, da ji pošlje denar, da ga bo lahko obiskala v Bački. Kmetje so ji zbrali nekaj denarja, da se je lahko odpeljala naprej z Vlakom. — Toča v Banatu. V sredo zvečer je napravila toča v Banatu veliko škodo, posebno v vinogradih. Nekateri vinogradi so popolnoma uničeni. — še o nesreči na škriatlci. Ponesrečeni sedmošolec France Leonik (ne Lesnik) je odšel pretekli teden s sošolcem Edvardom Valenčičem v Triglavsko pogorje. Pri plezanju na škrlatlco se je odtrgala skala in je 2 njo vred strmoglavil v prepad 120 metrov globoko. Pokojni France je bil rojen 10. decembra v Borovljah na Koroškem. Bil je zelo pridea dijak, znan pa tudi kot izre.^no smel plezalec. Pokojnikovo truplo so prepevali Kranjske gore v Celje, kjer ho pogreto Jžemail Ajrunovič in nregov 19-letni sin Tbris. Oče in sin sta sprla s šabanom zaradi vode in Ibris je navalil nanj se sekiro, ki se je pa snela in Saban oti med Novim mestom in šmarjeto. Kdor jo najde, naj Jo proti nagradi odda žandarmeriji v Novem mestu. Zobozdravnic DR. A, PBAUNSFIS zopet redno ordinira Iz Lfnttlfane —lj Na ribjem trgu vlada še vedno mrtvilo. Izmed morskih rib je bilo danes samo nekaj kilogramov sardelic in sardel. ki so jih prodali že pred 8., prve po 14 Din, druge po 20 Din. Rečnih rib je bilo tudi samo za največje prijatelje rib. ki jih je pa zdaj zelo malo. Če bi bilo povpraševanje po ribah vsaj tako živahno kot navadno, bi trg ne bil dovolj založen tudi z rečnimi ribami. Naši ribiči, ki love na Ljubljanici, preživljajo težke čase Zaradi regulacije Ljubljanice je voda zaprta ter za ribolov previsoka. Iz nje ribe ne plavajo v potoke, kjer so sicer lovili ribiči, zato ne morejo nikjer ribam do živega. Morali bodo potrpet? do pozne jeseni, ko bo zopet odprta voda. Zdaj je tudi težava z ribolovom, ker so svetle noči Danes so prodajali največ kline in platnice, ki so po 15 Din kg. Bilo je tudi nekaj lmanov po 40 Din. ki jih nekateri cenijo še bolj kot postrvi, ki so po 50 Din Tudi ščuk nihče mnogo ne kupuje, čeprav so se gospodinje včasih kar trgale za nie. Prodajajo jih po stalni ceni. po 30 Din Precej je bilo rečnih rakov, ki pa niso bili posebno veliki, a so poceni, po 2 Din komad Žabji kraki $0 b;li precej tolsti, najlepši 1.75 Din par. Kdor se zadovolji samo s pokušanjem žabic, je lahko kupil drobne krake po 50 par komad. —lj Razpored zgradarine za leto 1P33 je v smislu čl. 131. zakona i neposrednih davkih z dne 8. februarja 1926. razgrnjen na javni vpogled davčnih zavezancev pri tukajšnji davčni upravi. Ljubljana, Vodnikov trg 5-T soba 3 od dne 7 do vštetega dne 14. t. m. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. —lj Cvetlični korzo in beneška noč na kopališču na Ljubljanici. Vsi, ki imate čolne, prijavite se za tekmovanje pri cvetličnem korzu, in beneški noči! Prijave sprejema kopališka blagajna na Ljubljnici. Nagrade dobe po trije najlepše okrašeni in po trije najlepše razsvetljeni čolni. Začetek cvetličnega korza je v soboto ob 6. uri zvečer. Začetek tekmovanja razsvetljenih čolnov pa ob pol 9 zvečer. Od 5. dalje bo igrala na kopališču kopališka godba. —lj Lepi dobitki Vas še vedno čakajo in sicer na veselici Šentjakobskega pevskega društva, ki se je morala zaradi slabega vremena minulo nedeljo, preložiti na to nedeljo, 6. avgusta in se vrši na vrtu g. Marenčeta na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi! —lj Uprava okrožne strelske družine ▼ Ljubljani, obvešča vse članstvo, da se poslavlja njen agilni član br. polkovnik Novakovi!!: zato poziva vse br. strelce in njih soproge, da se udeleže v soboto 5. avgusta ob 8. uri zvečer v hotelu »Miklič« (nasproti glavnega kolodvora) v dvorani (v kleti), kjer se^ je vršilo v zimskem času sobno streljanje —^ sestanka, da z bratom polkovnikom prebijemo Se par uric pred njegovim odhodom v skupnem razgovoru. — Vabimo najvljudneje tudi vse brate zu- nanjih strelskih družin, katerim je bil g. polkovnik vedno dober svetovalec in prijatelj! V soboto 5 avgusta vsi strelci k »Mikliču«, da stisnemo br. polkovniku No vakoviču roko, predno zapusti naše vrste! —lj Hitlerjevci izzivajo tudi po Ljubljeni. Iz občinstva nam pišejo: Zadnje čase se kar po vrsti pojavljajo v Ljubljani razni mlajši ljudje, večinoma dijaki is Avstrije in Nemčije, ki prav izzivalno agitira jo za Hitlerja in se postavijajo s svojimi kljukastimi križi Tako sta se tudi včeraj pojavila dva taka hitlerjevca med kopalci na »Spici« in se vedla tako izzivalno, da so nekateri kopalci zahtevali intervencijo policijskega stražnika. Izzivača sta jo med tem popihala. Kakor pravijo, je v Ljubljani okrog 20 do 30 hitlerjevcev. ki romajo po Sloveniji in hrabre tukajšnje Nemce, češ, naj še malo potrpe, da jih bo Hitler skoraj odrešil. Oblasti naj tem oboževalcem kljukastega križa posvetijo malo več pozornosti. __I| Zidarji se pojavljajo zadnje oase čeSče na naših ulicah. Ne grade sicer no. vih palač, pač pa barvajo In kmpajo pročelja hiš, ki so že začela kazati rebra. Vendar obnavljajo tudi fasade, ki niso najs-labše Zunanjost mnogih h;š kar kriči po zidarjih. Te dmi barvajo nroče1 je dvmad-stroipme hiše na vosa bi Prečne ulice in Sv. Petra ceste. _lj Samaritani in samaritanke krajev, nega odbora Rdečega križa v Ljubljani se vabijo na sesranek, ki bo v torek 8. avgusta ob 7. dvorani Okrožnega urada. Predaval bo primari j g. dr., Blumauer o enem najvažnejših poglavij prve pomoči: >Prva pomoč pri nujnih trebušnih obolenjih in poškodbah . S sehuj je prinesti uniforme v čistem stanju. Vabljeni so tudi vsi člani Rdečega križa in n;ih znanci. Zobozdravnik dr. Milan Perko do 15. avgusta ne ordinira. 3l6-n Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču. srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefo-va« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droeferiiah in snec^ '" trgovinah. It frbovel? — Vaje Strelske družine. Tukajšnja Strelska družina je sklenila, da se strelske vaje ne bodo vršile več ob nedeljah popoldne, marveč ob četrtkih od 17. ura dalje. V tem času imajo posamezni inštruktorji v streljanju dežurno službo. — Dela na banovinski cesti v Podmefi naglo napredujejo. Sedaj je na tej cesti zaposlenih že 180 mladih fantov, ki so prej brezdelno pohajali in postopali po trboveljski in hrastniški dolini. sedaj pa so vendarle dobili toliko zaželjeno delo in zaslužek. Vendar se pa že sedaj z nekakim strahom vprašujejo, kaj bo na zimo, ko bo delo na tej cesti nemogoče? Vsekakor bo treba že sedaj misliti rudi na oskrbo naših brezposelnih na zimo. Sredstva za brezposelno kuhinjo gredo h koncu, treba bo najti nova sredstva, da bi se brezposelni, če ne bodo mogli v zimskih mesecih pri javnih delih delati, oskrbovali v brezposelni kuhinji. Kr. banska uprava je dovolila nov kredit v znesku Din 100.000.— za dela na banovinski cesti v Podmeji. kar je vse hvale vredno, ker bodo našli na tej cesti zaposlitev vsaj najpotrebnejši za nekaj mesecev, dokler bo pač dopuščalo vreme. Želeti bi pa bilo, da se čim prej zgrade v Podmeji oziroma v Marija Reki stanovanjske barake in ustanovi tudi kuhinja za delavce ker je pot iz Marija Reke v Trbovlje in nazaj, ki jo morajo sedaj delavci napraviti vsak dan. le malo predolga, tako da prihaiajo delavci le utrujeni na delo kar je gotovo v kvar delu — Delavci v Podmeji so zaprosili, da bi se jim zvišala urnina za izvršeno delo. gradbeno vodstvo pa je smatralo za primernejše, da nudi delavcem vecjc zaslužke z uvedbo akordnega dela. kjerkoli je to mogoče. S tem bodo delavci nedvomno nekaj več zaslužili kar jim bo koristilo šele, ko bodo imeli na mestu kuhinjo in bivališče. — Cesta bo močno razširjena. kajt; merila bo okrog 6 m. posekan pa bo še ob straneh ceste širok pas gozda. Na pobočju proti Savinjski dolmi bodo presekane mnoge sedanje strme serpentine ter regulirane z novim lahnejšim vzponom, kljub temu pa bo cesta znatno krajša od stare Vsekakor pomeni rekonstrukcija ceste Trbovlje—Savinjska dolina veliko pridobitev tako za rudarske revirje, kakor tudi za naše kmetijstvo v Savinjski dolini, še bolj pa za razvoj tujskega prometa v naših krajih, saj smo bili doslej kakor odrezani od severa. — Nogometne tekme za prehodni pokal NSZ se prično že v soboto popoldne ob 16. uri na igrišču SK Trbovlje. Prva dva se spoprimeta SK Amater in SK Trbovlje, nato pa SK Dobrna in SK Retje V nedeljo dopoldne ob pol 9. uri na bo odločilna bitka za kongresni pokal. Prva nastopita v borbi premaganega kluba prejšnjega dne. nato pa zmagovalca. — Za te tekme vlada med tukajšnjo športno publiko, osobito med mladino, veliko zanimanje. — Dopusti. Te dni so odšli na dopust rudniški ravnatelj g. ing. Franta Loskot, ki ga nadomešča rudniški višji inšpektor g. ing. Jan Hamrla, obratovodja vzhodnega okrožja g. inž. Pavel Vrbič, ki ga bo nadomeščal g. ing. Malovrh, in obratovodja dnevnih kopov Dobrna. Neža in separacije g. ing. Otmar Petrič. ki ga nadomešča g. inž. Loize Dular. — Delitev moke zamudnikom. Oni upravičenci-rudarji, ki pri zadnji delitvi moke niso prišli po moko, naj se zglase v ponedeljek v Glazuri, kjer se bodo razdelili zamudnikom še ostanki. Oni. ki bi v ponedeljek po moko iz prve ali druge delitve ne prišli, izgube kasneje pravico do nje. Dober svet. — Gospod doktor, grozen nahod imam. Kaj naj storim? — Prrporocain vam storiti to, kar je storil maršal Radeokv kadar $e imel nahod. — Kaj je pa delal? — Kaj je delal? Hm... vsekoval se Je- <8 de imajo v« vs _ _ •§•• Po podražitvi vožnje s tramvajem Naša Maloželezniška družba je prišla do poznega spoznanja, da je prinesla podražitev vožnje na progi pošta-St. Vid obratni efekt. Namestu polnih vozov za primerno ceno vidimo prazne vozove z visokimi cenami. Pogosto sta v vozu samo vozač in sprevodnik, zlasti od remize naprej proti $t. Vidu. Ljudje kar izstopajo in nadaljujejo pot peš po kilometer daleč v obe smeri, ker ne preneso dvakratnega plačila v teh hudih časih pri pomanjkanju gotovine. Na tramvaju pa se vozijo le ljudje z mesečnimi kartami, ki se vozijo seveda le zjutraj in zvečer in ki jih podražitev ni prizadela. Obrtniki se pa raje poslužujejo koles, ker so izračunali, da pri dvakratni dnevni vožnji od remize v Šiško ali Ljubljano, kar stane dnevno 12 Din, zaslužijo kolo v štirih mesecih. Prav tako je pa tudi ljubljansko občinstvo postalo apatično napram dvojni cmi. če se hoče peljati v §t. Vid in le malo je družinskih očetov, da bi 7 veseljem plačali od mitnice do Dravelj za 6-člansko dru-ž;no 36 Din, pri povratku v nočnem času pa celo 42 Din. ker za ta denar dobe pri pešizletu že dobro južino. Občina Zg Slika, krajevna organizacija JNS. k*kor tudi časof s',e je na to dejstvo večkrat opozorilo Maloželezniško družbo, toda naletelo je na gluha ušesa. Želimo, da bi ravnateljstvo napako uvidelo in cene vožnje primerno znižale Potrebna remedura Pred dnevi sem prejel od neke praske gospodarske organizacije jubilejni spis. delo krasno po svoji opremi in izdelavi. Brezplačno seveda. Delo je bilo sicer nevezano, vendar težko 2.7 k§r. tako, da je bilo poslano kot zavoj po spremnici. Ko sem dobil spremnico, se je je držal velik carinski obračun, da moram plačati 26.25 Din za carinske postanke te knjisre. ki mi je bila poslana gratis in franko. Rekel sem si, če je carina, naj bo. Toda po pazljivejšeji pregledu sem opazil takle obračun: carine Din —.— poslovna dažbina « 0.30 kaldrmina h 0.20 ažija na carinske dažbine M 5.— taksne marke »» 11-75 taksa za ocarinjenje m 5.— otkupnina ~ 2 — tantijema »» 2.— Skupaj Din 26.25 Samih pristojbin brez vsakršne carine je treba plačati Din 26.25, zato, ker je carinska oblast odvila paket in pogledala, kaj je notri, če bi bila pa knjiga samo nekaj dkg lažja in bi bila poslana kot tiskovina, bi vseh teh stroškov ne bilo. Ali Je to prav? Na tak način se bo vsa naša država obdala s kitajskim zidom in nihče ne bo hotel sprejemati niti darovanih knjig. Res bi bilo potrebno nekaj remeduro v te-n. postopanju, da bo stvar pravična In pra^dlna. Merodajni faktorji, zganite se! Prizadeti. Pereča zadeva Z Jesenic nam pišejo: V zgornjem gorenjskem kotu so Jesenice največje in najvažnejše središče. Tako rekoč žila ;n srce zgornje Gorenjske, kar se industrije in prebivalstva tiče. Vse teži nekako proti Jesenicam. Toda kljub vsemu temu imamo okrajno glavarstvo in davčno upravo za vso zgornjo savsko dolino v Radovi j* ci, lahko bi rekli na skrajni meji te doline, d očim so Jesenice tudi zemljepisno nekakšno središče; sodišči sta pa kar dve: za Jesenice ln višje ležeče kraje sta sodišče in notar v zgornji Kranjski gori, za poleg Jesenic ležečo občino Gorje (tudi za naselje Pod Mežakljo, ki je dejansko Jesenice in im^ tu tudi pošto), dalje za Koroško Belo itd. je pa sodišče v Radovljici Vsi prebivalci z bohinjske proge se morajo voziti n, pr. skozi Jesenice Se štiri postaje nižje i na sodišče I na davkarijo i na sresko načelstvo 1 k notarju i k zemljiški knjigi. Pomislimo samo, koliko izdatkov Imajo ljudje s tem! In jeseniški prebivalci morajo za vsako malenkost ali v Radovljico ali v Kran-Jsko goro. Pa sodišče ima vsaj dvakrat mesečno uradni dan na Jesenicah, drugr uradi pa še tega nimajo. Za vsako potrdilo, za vsake vrste vstopnice, za vsak vpogled, za vsako pojasnilo je treba v Radovljico ln dati — če nič manj _ pol dne in Din 14 za vlak. Spominjamo se kakšno romanje je bilo letos zaradi kolesarskih prijav v Radovljico ln koliko škode bi trpelo nase gospodarstvo na tem, ko bi se ljudje ne organizirali in bi nekateri njih odposlanci ne prinesli po nekaj sto prijav za kolesa. Koliko dnin bi n. pr. jeseniški delavci Izgubili! In take stvari se ponavljajo kar naprej. Te dni je spet ena taka. Pred jeseniško cerkvijo (kaj smo še na vasi?) in na občinski razglasni deski so naznanili tole: št. 3309. Razglas! Po naročilu dravske finančne direkcije v Ljubljani se poživljajo davčni zavezanci, da se zglase do 25. julija t. 1. med uradnimi urami pri davčni upravi v Radovljici in da prinesejo s seboj davčne knjižice, pobotnice in poštne položnice, da se zamore ugotoviti pravilna knjižba plačanih zneskov. Jesenice, dne 20. julija. Po naročilu odposlanca dravske finančne direkcije.« Torej čujte ta poziv. Je zelo nejasen in če ga doslovno vzamemo, bi moralo romati okroer SOOO Jeseniških davčnih zavezancev v Radovljico, da pomagajo davčni upravi spraviti nje knjigovodstvo v red. Kdo bo to plačal, povejte! Kdo bo kril izgubljene dnine? Kdo bo kril vozne stroške? in k vsemu temu je na Jesenicah zaradi tega razglasa zdaj veliko razburjenje med ljudmi, kajti večina ljudi sploh ni vedela zanj, ker ne hodijo pred cerkev poslušat razglasov, v dnevnih listih, ki imajo vsi jeseniške rubrike ln poročevalce, pa o tem ni nič bilo. Kdor je za ta razglas vedel, pa ni bil na jasnem, koga menijo v razglasu kot davkoplačevalca, ali vse, ki plačajo uslužbenaki davek, ali samo one, ki plačajo n. pr. prldobnlno, rentnino, zgrada-rlno, družbeni davek ln podobno. In tretjič je razglas tak, da se ne ve, Je-H ta zgla-sitev obvezna in prisilna, ali pa samo za onega, Id žali svoje račune urediti. Eni ljudje se boje globe in kazni, ker niso bili pred cerkvijo in tudi ne v Radovljici, dro- gi zabavljajo nad tako lahkomiselnimi objavami, tretji se pa jeze, da oblast napram davkoplačevalcem ni dovolj uvidevna, ko menda nekaj davčnih uradnikov veliko lažje pride na Jesenice, kakor pa nekaj sto ali celo nekaj tisočev jeseniških davkoplačevalcev v Radovljico. Res .treba bo urediti to jeseniško romanje v Pwadovljico in Kranjsko goro, to je iz centra na dva tečaja, tako da bo prikladno za vse. Dajte urade tja, kamor spadajo in kjer jih ljudje potrebujejo. Eden za mnoge Jeseničane. Več podjetnosti in uvidevnosti V Zagrebu so zaradi krize znižali ceno pljuvanja na ulicah na 2 Din, v Beogradu pa je ostala še vedno stara tarifa, namreč 130 Din. V Zagrebu so torej bolj praktični po onem znanem pregovoru: malo zaslužka, mno^o prometa. In pravijo, da občina prav dobro zasluži, kajti si navzlic težkim časom marsikdo še vedno Lahko privošči tako nedolžno zabavo, kakor je onegavo pljuvanje. V Beogradu so stvar uredili na procente in dobi kakopak tisti, ki je pljuvalca prijavil, primerno nagrado. Tam torej agenti tekajo za ljudmi, čim kdo zakašlja, ker pričakujejo, da bo tudi pljunil, kajti imajo tudi Srbi to lepo navado. Pa pride tako agent za človekom na konec Beograda in tam ubogi preganjani pljuvalec pljunek požre ali pa pljune v robec. Agent se pa obriše pod nosom. Žalostna mu majka. V Ljubljani te lepe navade se nimamo in ni še nikomur prišlo na misel, da bi služil denarce s to lepo meščansko zabavo. Lahko bi stvar uredili prav poceni, da bi bilo kljub prepovedi pljuvanje še vedno vsakemu omogočeno, mesto pa bi lahko stopilo v vrsto onih modernejših, ki jim ni pri srcu svoboda pljuvanja meščanov. In ko smo že v času vseh mogočih omejevani, naj bi morda vseeno naše domače merodajne oblast' prepovedale to lepo kranjsko navado vsaj v naži prestolm Ljubljani. V vlakih je sicer stvar prepo vedana, pa sem že lani omenil tehten cd-govor sprevodnika, ko sem ga opozoril na kmetica, ki je kadil cedro in plju>a' I kaj bi mu. ko pa je kmet. Ce pa pljune gospod, je sprevodnik zopet v zadregi, ker je dotični pač gospod. V mestu je srvar drugačna in bi ne smeli razlikovati guspo dov od kmetičev. Včasih se ti postavi gruča pobalinčkov na vogal in pljuje n kadi, da je veselje. Pa imamo v mestu protituberkulozno ligo in še bogsigavcdi kako se občestvo vseh takih druši.c\ me-nuje, toda ni še nikomur pnšio na misel, da bi kaj ukrenil proti pljuvanju po mestu, ki je pn nas piav lepo raz ?ilo. Ce že ni merodajnim gospodom t..^ za pljuvanje naj bi vsaj iz čisto mitirijalnih razlogov določili tozadevne kazn\ Kdor že hoče biti pujsek, naj bo, toda aij pU5a svoj užitek. Mogli bi ceno pljuvanju nastaviti tako nizko, da bi jo mogli v pravem pomenu besede imenovati narodno. Pa bi trgovina gotovo uspevala, kajt: smo Kranici ustvarjeni za nalašč in bi po*cm še* raje pljuvali. Enako kočljiva zad va kakor s pljuvanjem po ulicah, je trjd; z neke vr&re uradnimi, oziroma i.ivmmi poslopj:, kamor se lahko meščan po potreb! umakne. Za grebški »Jutarnji lis'v je pred dnevi objavil vest mestne občine, da so ji javna stranišča vrg'a v enero le;u 17.000 Din čistih dohodkov, (»no na JelačiJcvem trgu pa samu 7.000 Din. LjibljansKim občinskim očetom pa tak len zasluže.»c ni prav nič mar in smo morali pri *romostovju čakata kar cel j eto, k) bi že dotlej lep denar lahko z*$!uiu\ kakjr v Zagrebu. Ker meščani n'si ravno preve-: zaprti, b lahko občina malo bolj racijonalno izrabila njihove potrebe, kaK.*r t^ dr'ajo \ Beogradu in Za^rsDj. V Zagrebu ,e bil promet, kakor ;e 'sti časopi3 poročal, telo tako odličen, da s:> podaljšal: policijsko uro v takih 'oe bi se ne bil legitim.ial s — poslanski imun'tcto. Pa ni bil revež nti rriv, .ljti nikjtr v bližmi ni bilo kočljivega puslopia. Pn ras sploh kaže, da 'majo samo nekateri ofji deli mesta u-sadevne privilegije, dočim je v drugili del.h dovDl' blagajno, po mestj bi pi ne mogel tako pogosto srečavati ljudi obupanih bTazo^ Kakjpav: oi morala spremen ti iuJ; pip.se: za gospode in za dame, kaja v tek; sp1 išnevja demokr.it:?^«? tak aap*s ne cdf -varja več duhu srvar nosti. Zadnj : s j je namreč p-:pcHo nekaj neprij:*:o*ga ta t. pr>a Tir »lijem. Stražnik je zaloti ubjgega kmet ča hl'za uradno določene h š it pa ga jr seve4* pcbvai, kaj da ie.a tara ri nt v h Vc Pa se je kmetic vas »r^strašen zmuznil da je f no določeno le za go3p ) i i dame on pa da se šteje iO!j med preproste kmete Sicer pa resno: skraini cas je že, ia s* ljudje vs2j v mestu :>dvad\io ^rde rsa%^4o pljuvaa'a, ktr se ie ista It mn .g prevr! razpasla. E*T%3 globe bi mogle 1'urT. »pa metovat, mestna občina sli pa druga me-rodajna ^i'**t pa ie dolžna «urbc*i t j J' v tem pogledu za higijeno mesta in zdravje svojih meščanov će že zarad, drugega ne, naj bi to storila zaradi svojega ugleda na-Sega mesta. Enako velika potreba so javna stranišča, katerih v Ljubljani primanjkuje. Na najvažnejših prometnih krajih jih ni, kaj šele v drugih ulicah. Bil bi res skrajni čas. da se prične občina z enim in drugim vprašanjem malo resnejše pečati, ker je poleg vsega drugega, ena in druga stvar tudi donosna, meščanom pa bo gotovo s primerno ureditvijo teh problemčkov zelo ustreženo. Spectator. Pri sodišča. — Kaj naj bo gravirano v prstanu? — »Emil-Erni«. — Vgrovirajino samo »Emil«! Poslušajte nasvet izkušenega moža. Tak prstan se lahko porabi večkrat. Stmz\ 4L SLOVENSKI NAROD«, dne 4. avgusta 1933 men \7h A- DEmerv: j 37 sirot* 6omu — Uganili ste. Samo pazite, kaj vam povem: stavil sem, visoko sem stavil .. . Stavil sem, da bo moj prispevek mladima zaročencema najbolj dišal .. . — No, zdi se mi, da moja pašteta iz prepelic m . . . — Naša pašteta bo nedvomno izvrstna, toda to je samo upanje, a jaz hočem imeti zagotovilo. Kaj pa, če bi še kdo prinesel tako pašteto . . . — Moja bo boljša, — >e odgovoril Balandier [ponosno. — Toda kaj, 6e bi jo prinesel baš od vas . . . — Tristo vragov! — je vzkliknil Balandier, — nade bi bile enake! — In če bi mu prišlo na misel prinesti namestil ene paštete kar dve . . . tri . . . štiri . . . — Bi bila nada na njegovi strani, — je odgovoril Balandier, — in nobenega sredstva ne vidim* . . . — Jaz pa poznam zanesljivo sredstvo. — Kakšno? — Poslušajte dobro. — Poslušam. — Svojo nečakinjo imam zelo rad, a v Nemaničih imam posestvo, ki ga imam enako rad. — Posestvo, — je dejal trgovec začudeno. — ne razumem dobro, kaj je skupnega med našim pesestvom in... — In vašimi paštetami? — Ne, gospod Picard; saj sploh nisem razumel, kaj mislite. — Dobro, 'poslušajte torej. Potegnil je iz žepa vitezu namenjeno pismo, rekoč: — Će bi v pašteto spremo skrili to4e liiublko posestvice . . . — Posestvo v pašteto . . . — Skrauka, če bi obstojal moj d>e-lež vz vaše paštete in iz posestva, ali ne mislite, da bi rrnu dala mlada zaročenca tisočkrat prednost pred vsemi drugimi? Ali ne mislite, da bi stavo dobili? — Seveda bi jo dobili, gospod Pi-card . . . Samo malo zmotili ste se morda . . , Razumel bi pašteto v posestvu . . . toda nosestvo v pašteti... Ne. ne . . . tega sp>loh ne razumem... — No, dobro, prijatelj, izrazim se jasneje in razumeli me boste. Izročil je Balandieru pismo, namenjeno vitezu de Vaudreyu, rekoč: — Posestvo je tu . . . — Torej . . . to je . . . — To je darilna listina moji nečakinji. — Več ne potrebujem . . . Zdaj pa že razumem . . . Uganil sem vašo mitsel . . . Listino hočete skriti ... v . . . . Ze razumem . . . Pašteta v po-sestvu ... to se pravi ... ne, posestvo v pašteti ^. . Da. gospod Picard. da, vaš prisipevak bo sam odtehtal sto drugih, in stava je dobljena. — Nobenega drv-orna ni o tem, toda hotel bi . . , rad bi, da bi bilo presenečenje popokio . . . Rad bi, da bi se ne pokazalo moje darilo takoj, čim od-pro pašteto . . . — Nič lažjega, gospod Picard; spraviva listino v dober pergament in namestu da bi jo položila na vrh paštete jo položiva v sredino . . . To je takoj narejeno. In tako je Balandier tudi storili. — Ko je prišla določena ura, je Picard najel izvošcka in oborožen s šestimi steklenicami dobrega vina in slavno pašteto se je napotil k svojemu prijatelju Rumi®naou. Ječar je že komaj čakal njega, staro vino in pašteto. Vemo, da je prebrisana Picard na-tvezil ječarju, da ga vitez nima posebno rai ker baje ve, da je Picard globoko udan svojemu prvemu gospodarju, policijskemu ravnatelju. Da bi se mu naklep posrečil, je moral Picard ohraniti ječarjevo zaupanje. Zato je z njim znova popival in sicer še bolj. ker mu je bolje dišalo drago vino, ki naj bi ga Rumignac shranil. In videč, da je ječar že dovolj razgret, ie dejal: — Zdaj gre za to, da pripravite viteza tako daleč, da sprejme mojo pašteto. — In nočete, da bi mu povedal, da mu jo pošiljate vi? — Smatra me za svojega sovražnika, vam pravim; toda med mojimi sorodniki je . . . lepo dekle . . . — Ah, cigan! —- je vzdihnil Rumignac že močno pijan. — Dragi Rumignac. — je dejal Picard resno, — saj sem že rekel, da gre za mojo sorodnico, za dekle iz rodbine Picardov. — Res je. oprostite, gospod Picard, — se je opravičeval ječar. —To dekle, ki je moja nečakinja, je tudi sodojenka gospoda viteza. — Njegova so . . . — Da, sodojenka, gospod Rumignac; gospod vitez ima v žilah kri... to se pravi ne, mleko Picardov, in kot sodojenec je vitez de Vaudrey zelo naklonjen moji nečakinji; ljubi jo nežno, mojo nečakinjo, in če mu porečete, da ga ona prosi, naj sprejme in poje to poslastico, sem prepričan, da se bo dal pregovoriti. — Torej mu pa porečem . . . — Recite mu, da mu pošilja pašteto dekle, ki ga neizmerno ljubi, njegova sodojenka, gospodična Henrika. — Herrr'ka . . . — Oosno-d;ČT!a Henrika Gerardova . . . mo a nečakinja. — Velja, gospod Picard, takoj grem k jetniku. Upam. da se bova kmalu videla. — Bogme, priseči bi ne mogel, — je odgovoril Picard na videz ravnodušno ... K večjemu če bi mi gospod grof naročil, naj osebno izročim njegovemu nečaku pismo . . . — Osebno to ni baš navada, — je pripomnil Rumignac. — Mislite? — Pisma pošiljajo navadno guvernerju BastiHe, ki jih izroča jetnikom sam ali pa po svojih uradnikih. — Navadno že mogoče; toda navadno ne piše jetnikom policijski ravnatelj. — To je res. — In če bo hotel gospod grof sam pisati svojemu nečaku, kakor je hotel davi . . . — To bo prav lahko storil; zadostuje, da je na pismu pečat gospoda policijskega direktorja. — Ah, zadostoval bi pečat ... to si velja zapomniti, — je zamrmral sam pri sebi Picard, ki je hotel na vsak način priti do zaprtega viteza. Na glas je pa pripomnil: — No, dragi Rumignac, sporočil bom gospodu grofu vaše opozorilo in. če bo hotel pisati vitezu ... se bova ravnala po vaši želji. Picard je izgovoril te besede nekoliko ironično. Picard je odhajal ves srečen, kajti zdaj ni več dvomil, da bo Roger zvedel za vsebino pisma, skritega v pašteto. Tudi Eskimom je vroče Poleti pritisne v polarnih krajih huda vročina — Solnce sije poleti noč in dan V zelo vročih dneh misli človek nehote na polarne kraje, kjer bi se lahko ohladil in osvežil. Prehuda vročina človeka izčrpa in zato ni duda, da misli na hladne kraje. Proti mrazu se človek lahko zavaruje s toplo obleko in zakurjeno sobo, proti vročini pa ni razen hladne vode učinkovitega srodstva in človek jo pač mora prenašati. Toda tudi v polarnih krajih bi ne našli pravega zavetišča pred vročino, kajti tudi tam je v poletnih mesecih vroče, včasih je vročina še neznosnejša, kakor pri nas v srednji zemljepisni širini. Pri nas se nekoliko ohladimo vsaj ponoći, v polarnih krajih pa pripeka solnce neusmiljeno noč in dan, ne da bi zašlo. Kratko poletje v polarnih krajih odgovarja približno našemu juliju. V tem času pritisne tako huda vročina, da kaže toplomer na solncu celo 40 stopinj C. Edino zavetišče pred pripekajočimi solnčnimi žarki najde Eskimo v svojem iz kože narejenem šotoru. Pa tudi v šotoru je strašno vroče in od vročine izmučeni Eskimi si komaj sproti brišejo potne obraze. Tudi robci, ki si z njimi brišejo pot, so iz kože morskih galebov, in sicer iz neustrojene; koža se rabi kar s perjem. Aujok. kakor imenuje Eskimo svoje leto, je čas, ko zažari skrajni sever v čarobnem 'sijaju barv. Od večnega snega utrujene in Često oslepljene oči si naenkrat odpočijejo in ozdravijo ob pogledu na sveže zelenie. razprostirajoče se daleč naokrog. Na širnih livadah prilezejo iz zemlje med svežim zelenjem modre in rumene rože, a v hladni, osvežujoči travi se skrivajo arktične ptice in sede skoraj nepremično v svojih gnezdih. Miši in progaste veverice skačejo sem ter tia in se prav nič ne zmenijo za mlade vr-lknve in bele lisice, ki se igrajo na zelenih livadah. Poleti zapusti Eskimo svojo sneženo kolibo, izkopano globoko v snegu, ki jo solnoni žarki kmalu izpremene v moker, brezobličen kup, in se preseli v šotor iz živalskih kož, kjer živi sicer veselo, toda naporno in trdo življenje. Poleti mora izrabiti vsako minuto, da zbere dovolj živil za zimo, delati v hudi vročini pa ni posebno prijetno. Ker je v polarnih krajih skozi vse poletje dan, ker teme tam poleti skloh ne poznajo, Eskimi tudi dobro ne vedo, kdaj morajo hoditi spat in ravnajo se samo po telesni utrujenosti. Njihovi otroci se igrajo na solncu tako dolgo, da jih vročina izmuči in omami, potem pa zaspe in matere jih preneso v šotore. Za obleko Eskimi poleti ne skrbe, ker hodijo nagi. Nagota Eskimov je poleti nekaj samo ob sebi umevnega in nihče se za to ne zmeni. Kopljejo se Eskimi tudi nagi in ko jim je neki misijonar prigovarjal, naj bi oblekli kopalne obleke, so se mu začeli smejati, češ, saj bi se nam obleke v vodi zmočile. Čeprav so sani spravljene blizu obale, psi niti poleti nimajo počitka. Celi oblaki moskitov gonijo severne jelene na otoke in Eskimi gredo za njimi. Velike kose mesa severnih jelenov, navadno :ežje od psa samega, vlačijo psi več milj daleč. Proti koncu julija se solnce vedno bolj nagiblje k obzorju in začenja polagoma zahajati. Dnevi se krčijo, noči rastejo, oster mraz popali rože in travo, vse porumeni. Ptice in severni jeleni krenejo v južnejše kraje. Kmalu zapade prvi sneg in Eskimi začno graditi zimske kolibe. Kratka doba arktične vročine, poletje polarnih krajev, je končano. Nastane dolga, ostra zima, življenje v prosti naravi neba in E=kimi se umaknejo v svoje snežene kolibe, kjer prezime. Barbarina sestra in pozneje tudi dekle samo, ki je izpovedalo, da je ravnal slikar z njo zelo surovo, a v kritičnem času je navalil na njo in jo prisilil, da se je slekla. Ko je poklicala svojo sestro na pomoč, se je tako razjezil, da jo je zgrabil in vrgel skozi okno. Slikarja f seveda aretirali in izročili sodišču. Odvetnice v Franciji Odvetnic je v Franciji v primeri z drugimi državami izredno mnogo in godi se jim vsaj v gmotnem pogledu dobro. Značilno je, da je med njihovimi klijenti mnogo več moških, nego žensk. Mnoge francoske odvetnice so se specijalizirale za poedine panoge prava. Neka pariška odvetnica je kapaciteta na polju mednarodnega prava in odvetniški izpit je položila ne samo v Franciji, temveč tudi v Angliji in v Nemčiji. Pariški sotrudnici nekega nemškega lista je pripovedovala iz svoje prakse zanimiv primer. Učitelj francoščine v Erzerumu je bil takoj po svetovni vojni aretiran, ker je bil osumljen vohunstva. Zaprli so ga, tako da ni imel nobenega stika z zunanjim svetom. Njegova žena je bila ostala v Franciji in dolgo ni vedela, kaj je z možem, ker ji ni nič pisal. Pozneje je pa s pomočjo erzerumskega francoskega konzulata zvedela, da so njenega moža aretirali in odpeljali neznano kam. Trajalo je več mesecev, predno so ugotovili, kam so ga odpeljali, in zopet več mesecev, predno je mogel osumljenec dokazati svojo nedolžnost in se vrniti v Francijo. V preiskovalnem zaporu je pa tako trpel, da je kmalu umrl in žena je ostala brez sredstev. Obrnila se je na omenjeno pariško odvetnico, ki je posredovala pri mednarodnem sodišču v Haagu, kjer je vložila cKiš^ođninsko in rehabilitacijsko tožbo proti angleški vladi, ker je bilo v Času, ko je bil učitelj v Erzerumu aretiran v rokah angleške vojske. Haaško razsodišče je tožiteljici ugodilo in ji prisodilo znatno odškodnino. Druge pariške odvetnice so zagovarjale pred poroto vdovo Hamme, ki je vrgla svojega otroka skozi okno, dalje morilca svoje žene in svojih otrok Bour-naisa ter večkratnega morilca Dansea. Neka druga pariška odvetnica je edina ženska, ki je morala kot zagovornica nekega morilca po določbah francoskega prava spremljati svojega klijenta na morišče pod giljotino. Živ model vrgel skozi okno V nedeljo dopoldne je priletelo skozi okno v I. nadstropju hiše št. 25 v Do-bovi ulici v Budimpešti nago dekle, ki je padlo med mimoidoče na hodnik ter obležalo nezavestno s težkimi notranjimi poškodbami. Madžarski listi poročajo, da je policija spoznala v nagem dekletu Barbaro Vigvari, ki stanuje s svojo starejšo sestro v isti hiši v skupnem gospodinjstvu 3 slikarjem E. Biszom. Barbara je služila slikarju za model, obenem je bila pa njegova ljubica. Na policijo so povabili tudi slikarja, ki je izjavil, da je bila Barbara zelo razburljiva in histerična, pa je v trenutku silne razburjenosti sama skočila skozi okno. Slikarjevo trditev je pa ovrgla Najhujši strup Najbolj strupena aJiov, kar jih p^ znamo, je strup toksin, ki ga izdeluje organizem bacillus botulinus. Botuli-nus je zelo hudo zastrupljenje, ki se konča navadno s smrtjo. To zastrup-ljenje nastane, če jemo pokvarjenu meso, klobase, prekajeno meso, konzerve, šumko, na kateri so omenjene bakterije, povzročitelji botulizma. Ta mikrob raste brez kisika, to je anaerobna bakterija, zelo trdoživa in zahrbtna, ker nikakor ne izpreminja zunanjosti ali okusa jestv.ne. Strup, kii ga izdeluje ta mikrob, je tako učinkovit, da zadostuje vzeti v usta zastrmp-Ijen kos jest vine in ga takoj izpljuniti, pa je človek kljub temu zapisan smrti. J. B. S. Hakiane je izračunal, da bi -zadostovalo okrog 30 kg tega strupa, pa bi lahko pokončala z njim vse Človeštvo. S kuhanjem tega strašnega strupa ne uničimo. Ker pa more živeti bacil samo tam, kjer ni kisika, naletimo nanj večinoma v konzervah, ki miso bile dovoij sterilizirane, predno so tfih zaprli. V Ameriki ie bilo že sto in isto zastrupljeni s konservirajiim so-čivj-em. BacdlLus botulinus se ne da dokazati, pač pa se dajo dognati njegovi •medceličaii produkti (toksini), ki so zelo strupeni, in sicer v izbiju van i ali izčrpani vsebini želodca ali črev, če jih pravočasno preiščemo. Iz Metlike — Čudno postopanj«. V nedeljo je že_ leaniiSka. direikoija zoipeit ukimila kaletiiiiih-ki viL&k v smeri Leni bili ama - Kjank>vex\ pa so tako bili orioadeti vsi dolenjski un belokranjski kraji. To zelo škoduje našim krajem, pa tudi žuJleizmi&ki direikoiji sami, ker eo lju-dje Lz«?ubiihi zaupanje v dolenjski taletmišhi vlaik. Pripetilo 6e j, da je moralo več ialetnkkov ialete v na£e kraje ■odhoditd, k*e»r pač nihče niUodajr ne ve, bo H voezil ialetniflki vlak ali ne. Prenikvenoa teh vlakov pa bo raciuniilijiivo slabša v škodo železmićlke dJjrekcide, ker ee ndihče ne sune danes na ta izletniški vtlak več zanesti. MleJimo, da ni najbolj umestno vedno v prid drugim žrtw»va/tl bas dolenjski irzfletai&kl vlak, d očim vsi drugI redino vocijo, ker bo tako ta vlak vedmo pasiven. Kako naj se sploh imletniki odilocljo za izlete v lepe dodemJBke in belokranjske kraje, ko pa Jim vedno preti nevarnost, da be železniška direkcija v zadmcecn hitpu vlak ukinila? Taki primeri se kaj prosto ponaVUJaiJo, pa je bil ukinjen vlak tudi takrat, ko je črnomeljski Sokol prosi avl js! 25-letnieo svojega obstoja Jrn zato je izostalo nrmoaro udeležencev ta izletnikov. Našima lokalnim čimiteljem je pa tudi vsako delo zelo ortežikoceno, ker pač ne morejo ničesar prire*diiti zaradi negotovosti, niti računati na obisk drugih gostov, ki Je za propagando naših krajev najbolj važen. Prosimo železmiftko direkcijo, naj ne prak ticira več tega v Škodo sebi tn vsej Dolenjski z Belo Krajino, ker so vsi ti kraji že itak povsod prikrajšani, pa ni prav, da ravno sed«aj v sezoni ne vozijo niti izletniški vlaki k nam. Noben izgovor giede slane frekvence ne more da-žatl. ker bo končno direkcija vsemu sama kriva, našim krajem pa bo odvzeto Se ono malo prometa, kar so ga lokalni činitelji z največjimi najpori In pomočjo nasitti časopisov dosegM. Človek je krona stvarstva samo teda/j. če je njegova krona misel. PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEČ* BARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA w H H O* (A O KATALOGE SIMPATIČNO GOSPODIČNO mlado in ljubko, išče radi prijateljstva in tovarištva mlajši, situiran gospod. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« po možnosti s sliko pod šifro »Simpatična 3053«. TRGOV. POMOČNIK obenem tudi šofer, išče službo. - Satler, Gornja Radgona. 3070 OTROŠKO VARUHINJO veščo nemščine, sprejmem. — Dr. Milutinović-Radivojević Vukovar. 3073 N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA KNAFLJEV A ULICA 5 T Pleskarsko in sobaoslikarsko delo izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah IVAN GENUSSI IGRIŠKA ULICA 10 TELEFON ŠT. 2267 Najnovejši modeli avokoiea otroških tn tgračnlb vozičkov prevoznih tricikljev motorjev tn šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ce»* t; franko •TRIBUNAc F. B. L*, tovarna dvokoie* u> otroških vozičkov * UBIJANA tarfnvSkn ceeta «t * Specijeini entel oblek ažuriranje, predtiak, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pr Matek & Mike* Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov perila, zaves, pregrinja mtlanje, Izdelovanje gumbnic V sled najmodernejše uredi t v* podjetja — ->aiTii*ie cene >*A£a1i og1asi< *aaka beseda 54> pur« Plača ee tahk* tudi v ta odgovor znamko f - No vprašanja brem Mil 17^ SODI od tiskarske barve se prav poceni oddajo v Narodni tiskarni. 3160 DOMAČE SALAME prvovrstne, -samo pri I. Buzzo-lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za škofijo). 3158 Modna konfekcija Najboljši nakup A- PRESKER LJUBLJANA Sv. Petra r**te 14 11/T TABORNIKI Prodam malo rabljen šotor (prostora do 5 oseb). — Ogleda se: Rožna dolina. Cesta I, št. 9 (pod Rožnikom). 3167 KUPIM KUPIM KOZARCE za vlaganje sočivja. — Ciglič, Ljubljana, Mestni trg štev. 11. 3171 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi ^Slovenskega Narodac. 54/L PREPROSTO SOBICO na Viču ali v Rožni dolini išče gospod. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda< pod »čistost ZA GOSPODA SE I&CE prazno ali opremljeno sobo za november na Aleksandrovi cesti. — Pismene ponudbe pod »Snažno 3165« na upravo »SI. Naroda«. TRISOBNO STANOVANJE v II. nadstropju, Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno — se takoj odda. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L ŽENITVE POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazilu 10.— Din v poštnih znamkah: »Rezor«, zavod za -klepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 3119 POROKE posreduje solidno tn najdiskretneje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov. Zagreb, pošta 3. 52/L PAZNO AVTO štirisedežen prodam. — golman, Celje. 3067 VSA EVROPA rabi FLOOR VOŠČILO za parkete in linoleum (Floor parket metle, politura, rokavice. Mo-scalus čudovito jajce proti moljem. Zahtevajte pri vašem trgovcu. — Jelodvor, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. 50-L STROJEPISNI POUK med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. — Začetek 3. avgusta. Vpisovanje od 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do %8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — Šolnina znižana. CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, LJUBLJANA, Domobranska cesta 15. 3015 Klavirji! Planini! Kupujte na obroke d Din 400.- prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Stetnway, Forster, Petrof. Holzl, Stingi origlnaL Ki so nesporno najboljši! (LaJb-tta, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec m bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta it. 7 (vogal Beethovnove ulice) Urejuje: Josip Zupančič. £a »Narodno rjskarsoc: Fran J — Za upravo m UMerstni *ei usta: Oton Cnflstof. — Val v LJubljani