sUertskA Slovenski narod je sicer ubog, toda njegova kultura je velika, tako velika, da se zdi bogatim sosedom nemogoča — kakor prelepa krizantema v gumbnici raztrganega berača. /Ivan Cankar/ LETNIK XXXIX - VOLUME XXXIX AVGUST 1988 ST.8 NO.8 SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK 29. SLOVENSKI DAN Nedelja,24.julija 1988 Slovesna zdomska manifestacija slovenskih narodnih vrednot s pogledom v bodočnost na slovenskem letovišču pri Boltonu. Na ta naŠ vsakoletni narodni praznik oživljamo vse tiste narodne vrednote, katere so skozi vsa dolga stoletja našega narodnega življenja, zlasti pa v težkih narodnih preizkušnjah, oblikovale živo narodno zavest, v na3 in naših otrocih pa krepile slovenski narodni ponos. Ta naš narodni praznik nas razkropljene po svetu povezuje v živo narodno ^skupnost, kj z neomajno vero v Boga, s trdnim upanjem zre v pravičnejšo bodočnost v kateri bosta osebna in narodna svoboda urejali slovensko narodno in državno življenje. I del ob 11. uri dopoldne sve» masa za vse žive in urnile Slovence II del: začetek zborovanja ob 2. uri popoldne pri kapelici. 1. Otvoritev 2. Kariad3ka in Slovenka himna 3. Pozdravne besede predsednice Slovensko-kanadskega 3veta. - Dr. Branka Lapajne A. Pozdrav in predstavitev gostov. 5. Plesna 3kupina "gmamica" - pod vodstvom gdč. M. Škulj in gdč. Francka Sejn. 6. Slovenska glasnost- gdč. Bemanlka Jamrrik „ •/ 7. Predstavitev glavnega govornika - Dr. Peter Klopcic 8. Slavnostni govor - Dr. Marko Kremžar- načelnik SLS in član S. N. O. ✓ v 9. Plesna 3kupina "Smamica" - pod vodstvom gdč. M. Skulj in gdč Francka. Žejn. 10. Slovenska telovadna zveza (STZ), ki jo vodi g. Ing. F. Grmek. M.C.-ga. ManaJamnik-Sousa SLOVENSKA GLASNOST P R O G R M Danes je beseda glasnost poznana že po vsem svetu z različnim tolmačenjem zato pa brez vsebinskega soglasja. Večina Slovencev tako v sedanji — po kominstični partiji ustrahovani- republiki Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu razumemo v besedi glasnost — svobodo in dostojanstvo človeka. Zato od odkrite, tako pojmovene glasnosti upravičeno pričakujemo: — Popolno dosego osebne svobode v kateri bodo osnovne človečanske pravice kot so npr. svoboda pred ustrahovanjem, svoboda pred pomanjkanjem, svoboda vere, svoboda govora, tiska, združevanja in še nekatere druge, ustavno iaV.i i 2 - " 4? priznane in praktično izvajane v vsakdanjem življenju! — Uresničitev prave demokracije, v kateri bo politični proces, kot izraz svobodne pluralistične miselnosti, neprestano izglajal nasprotja, v miru in soglasju reieval osebne in narodne probleme ter pravočsno vpeljava! potrebne družbene spremembe, ki jih narekuje čas, terjajo upravičene človeške zahteve in dejanske življenjske potrebe. — Popolno narodno svobodo, ki odprta na načelo o samoodločbi narodov, vodi v svobodno, med narodno priznano slovensko državo SLOVENIJO, v kateri bodo pogoji vsestranske slovenske narodne rasti in volje ustavno priznani in za&čiteni! Dalje na str . j. FQR A FREE SLOVENIA *'< Subscription rates $15 per year.__a $1.25 single issue J Advertisements: 50c per agate line Ooned and pubtnhed monthly b) Slovenian National Federauon of Canada. , Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi »46 Eudid A ve.. Toronto, ON M6G 2T5 Editcd b) Ediufial Board Lnjuje konzorcij Slovenske Drfave Zastopnika: «»"«Duh Ludvik jamnik Calle 105. No. 4311 79 Watson Ave. Vida Balleucr. Argentina Toronto. ON M6S 4E2 Canada Lalna naročnina znata: Za ZOA tn Kanado $l£za Argentino in Braziliio po dogovoru, Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija. Italija m druge države $12 US Po letalski pošti po dogovoru s Za podpisan« članka odgovarja pisec Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v («loti z mišljenjem uredništva in izdajatelja Nadaljevanje s str./ — Odkrito priznanje, opravičibo in blagoslovitev množičnih grobov s postavitvijo spomenikov v Ko Pevskem rogu, Teharjih, Hrastniku, Celju, ŠL Vidu, Krimski jami, Jelen-dolu, Turjaku, Grčaricah in drugih krajih Slovenije vsem žrtvam: slovenskim domobrancem, slovenskim javnim in kulturnim delavcem, družinskim očetom in materam, oskrujenim dekleton in otrokom! Upamo, da bodo sedanji komunistični diktatorji v Sloveniji postali resnični demokrati in s to politično preobrazbo odpravili: — enopartisjki sistem s skorumpirano birokracijo, — tajno policijo z armado vohunov, ovaduhov in agentov, — ustrahovanje v ječah in političnih koncentracijskih taboriščih, — cenzuro govorjene in tiskane besede, — favoriziranja partijcev v službah in upoštevanja kristjanov kot drugorazrednih državljanov, — enostransko ateistično indoktriniranje marksističnega nauka v šolah, brez enake pravice krščanske filozofije, — preziranje Božiča, — prepovedi duhovne tolažbe v ječah, — v znaku odpuščanja prenehali zmerjati svoje politične nasprotnike z izdajalci itd., itd., in končno: — izvedli resnično demokratske in proste volitve! Šele od uresničitve navedenih zahtev bomo opogumnjeni lahko skupno uspešno reševali pereča slovenska vprašanja in morda s prav to iskreno potezo rešili slovenski narod! Le s tako pojmovano glasnostjo bomo začrtali novo pot srečnejši slovenski bodočnosti! Marko Kremžar Slovenski dan Dragi rojaki! Ko sem odhajal na pot, so mi naročali prijatelji in znanci, naj pozdravim vsakega od vas in vso slovensko skupnost v Kanadi. Zato vam kličem, ne le v svojem imenu, temveč v imenu rojakov, ki žive daleč, pa so danes v duhu z nami: Slovenke in Slovenci, pozdravljeni! Bog vas živi, na ta Slovenski dan! Bog vas ohrani sebi v slavo in narodu v čast, zdaj, in vse slovenske dni! • • • Kot je za slehernega človeka vsak dan — božji dan, pa četudi se tega ne bi zavedal, prav tako je za nas Slovence vsak dan, ki ga živimo — tudi slovenski dan. Stvarnik, nam je podaril slovenstvo, skupaj s krščanstvom in z vsemi osebnimi darovi, zato da ga živimo in ne, da bi ga hranili v skrinji ter privlekli na dan le ob velikih praznikih. Prav kakor krščanstvo ne sme biti le tradicija, tudi slovenstvo ni folklora. Kot vsak Stvarnikov dar, potrebuje tudi ta, našega svobodnega pristanka. Vsak od nas se mora za dar slovenstva t. v globini srca, neprestano odločati. Slovenstvo, ta naša kulturna in zgodovinska individualnost, ki smo jo prejeli in sprejeli, je pogoj za osebno rast iz družinskih korenin, sebi in bližnjim v korist ter Bogu v slavo! Vedno in povsod. Iz zavesti, da se z nami ne sme pretrgati veriga slovenskih rodov, ter da ljubezen do staršev obvezuje tudi otroke k ohranjanju narodne kulture in k nadaljevanju njihovega dela, se je rodila v zdomst-vu želja po prazniku, ki naj bo posvečen veliki naravni vrednoti slovenstva. Pričeli smo praznovati Slovenske dneve po različnih deželah sveta. Ob teh dnevih si še posebno živo pokličemo v zavest, da nas je Stvarnik obdaril z življenjem v naročju slovenske družine, v okviru slovenskega naroda. S hvaležnostjo in spoštovanjem se spomnimo ob tej priložnosti rodov, ki so ob zvoku slovenske besede, bili prisotni pri gradnji sveta; hkrati pa se zamislimo v odgovornost, ki smo jo prejeli za tisti del človeškega duhovnega zaklada, ki mu pravimo slovenska kultura. Današnji slovenski dan, nas druži sredi velikodušne zemlje, ki si je izbrala za simbol: javorjev list S tem je ljudstvo te dežele pokazalo, da je ob vsem tehničnem napredku, v svojem bistvu blizu naravi. Ni čudno tedaj, da je bila prav Kanada med prvimi deželami sveta, ki je spoznala in priznala bogastvo etnične različnosti ter pomembnost človekove zvestobe svojim koreninam. Čeprav bo od te modre politike imela največ Kanada sama, smo njenemu ljudstvu' za to zadržanje uravičeno hvaležni! Ta dežela je dala slovenskim beguncem in izseljencem možnost svobodnega življenja. S svojim poštenim delom ste ji vsak na svoj način, to velikodušnost povrnili in jo posejali s sadovi slovenske podjetnosti in iznajdljivosti. • • • Smemo trditi, da obhajamo danes istočasno praznik slovenske zvestobe in slovenske univerzalnosti. Zvesti smo svojemu rodu, a živimo v svetu. Poganjamo iz slovenskih korenin, a naše veje segajo prek vse zemske oble. Smo kot rodovitno drevo, ki globoko zakoreninjeno, razteza veje na vse strani neba, ter odlaga sadove vsako jesen, ne glede na meje, ki jih začrtujejo ljudje na zemlji krog njega. Tako naj bi tudi mi, Slovenci v svetu, bogatili z naporom uma in rok dežele kjer živimo ter krepili istočasno tudi sebe in svoj rod. A ne varajmo se! Taka, plodna rast je mogoča le v tesni povezanosti z lastnimi kulturnimi koreninami. Zato naj gre ob tej priložnosti spoštljiv spomin in topla zahvala stotinam slovenskih javnih delavcev, ki so gradili in še grade v tej deželi svobodno skupnost, katera je — s svojimi številnimi kulturnimi, verskimi, in gospodarskimi ustanovami — ponos Slovencem znotraj in zunaj kanadskih meja. Slovenci, pa najsi prebivamo kjerkoli, bomo toliko bolj bogatili sebe in svet, bomo storili toliko več za pravo kvaliteto življenja, kolikor bolj bomo zvesti svojemu slovenskemu bistvu. S tem ko se ponosno zavedamo svoje različnosti, svoje posebnosti, in zvesto ohranjamo osebno in narodno individualnost, se notranje krepimo; družbi pa sredi katere živimo, posredujemo istočasno večjo globino in pravo duhovno bogastvo. Ljudi, ki niso nič, ker nočejo biti, ki se boje zvestobe, in ki beže pred pripadnostjo, ter zato životarijo brez pravih sadov, je sodobni svet prepoln. Ni lahko biti zvest Javno mnenje okrog nas, povprečnost sodobne družbe, vse nas vabi, da bi živeli nevezano, brez preteklosti, brez prihodnosti, brez idealov. A kot dobro vemo, nič velikega ni lahko. Zvestoba, ki je temelj solidarnosti, ki je osnova družinske in družbene blaginje, ter pogoj osebne rasti, je lastnost močnih! Moti se kdor misli, da je zvestoba dosegljiva — slabičem! Prav tako pa tudi ni lahko biti resnično univerzalen. To prav dobro ve vsak pravi katoličan. Univerzalnost je istočasno, nasprotje ozkemu šovinizmu, ki poveličuje svoje na račun bližnjih, pa tudi hlapčevskemu oboževanju vsega tujega. Resnična univerzalnost je mogoča le v uravnovešenem spoštovanju lastnih in tujih vrednot V tem duhu sprejmemo nase kot kristjani in kot demokrati blagoslov in križ različnosti. Nemogoče je, da bi nekdo res cenil tujo kulturo, če prezira lastno. Težko bomo spoštovali tuje mnenje, če nismo pripravljeni utemeljiti svojega. Kdor namreč ne ljubi vrednot, resnic in lepot, ki so mu bile zaupane, bo tudi vse ostalo presojal le pod ozkim vidikom sebične koristnosti. Podobno se godi tudi tistim, ki nočejo videti pestrosti božjega stvarstva, ter gledajo v svoji kulturi in celo v narodu le koristen podaljšek, osebne sebičnosti. Kdor pade v take skrajnosti egoizma, ne bo nikdar resnično univerzalen, to je katoliški, v pravem pomenu besede. Zato, sklenimo na ta slovenski dan, da bomo gojili vse dni življenja v sebi zvestobo slovenstvu, hkrati pa človeško in krščansko univerzalnost • • • Slovenski dan pa je tudi praznik slovenske solidarnosti. To je dan, ko si rojaki sežemo v roke preko celin in preko morja, ko si zakličemo v pozdrav čez vse razdalje in čez vse umetne meje. Ta dan ne mislimo le na lastne težave, niti se ne veselimo le svojih uspehov. Čutimo s trpljenjem, z napori, z boji in zmagami vseh slovenskih rojakov, kjerkoli so. Blizu nam je nesvobodna slovenska domovina, in v njej še posebno pogumni možje in žene, ki se sredi totalitarnega sistema trudijo, da bi naš rod spet zaživel svobodno življenje, vredno ponosnih ljudi. Blizu nam je trpeča Koroška, blizu večkrat pozabljano Porabje, blizu presekana Goriška in tisočkrat preskušano Primorje s pogumno in zves- to Benečijo. Čutimo z brati, ki nam polni slovenskega duha kličejo iz daljne Avstralije „Naj živi slovenska beseda"! Rojaki, ki se trudijo za boljše življenjske pogoje po deželah Evrope, begunci in izseljenci, prvega ali petega rodu, vsi so nam blizu, in napore slovenskih skupnosti po mestih in planjavah obeh Amerik, čutimo kot vzpon naše lastne biti. V mislih pa se pomudimo tudi pri Slovencih, ki žive sami, mnogokrat osamljeni, ne le po deželah Azije in Afrike, marveč tudi po oddaljenih krajih drugih celin, pa ostajajo vendarle zavestno živ del narodnega občestva. Življenjska sila slehernega člana slovenske narodne družine, veča moč nad vseh! Slovenska vzajemnost pa se ne izčrpa v sedanjosti, v sožitju s sodobniki. Smo člen v verigi slovenstva, neločljivo povezani s predniki in s potomci. Vežeta nas tragika in veličina preteklosti, veže nas isto poslanstvo, veže nas skupno slovensko upanje. Kdaj, če ne danes, naj se ozremo v skupno preteklost, predno upremo pogled naprej, da sredi megle sodobnih zmed, odkrijemo slovensko pot v bodočnost tretjega tisočletja? • • • Od staršev smo prejeli hrepenenje po svobodi in zavedamo se, da smo za slovensko svobodo soodgovorni - A kaj naj storimo, tisoče kilometrov od narodnega središča? Včasih bi radi sami sebe prepričali, da nas razdalja odvezuje narodnih dolžnosti, a se varamo. Za vrednote ni meja! Sveto pismo nas opozarja, da je pot do svobode le ena. "Resnica vas bo osvobodila," pravi Gospod nam in vsakemu članu človeškega rodu posebej. In za resnico, kolikor in kot jo poznamo, smo odgovorni vsi! To drži za versko, -pa tudi za zgodovinsko resnico. Moti se, kdor hoče pozabiti kar je bilo. Narod, ki pozabi na svoje junake, jih ni vreden! Spomin pa, na žrtve in na dejanja tisočev slovenskih junakov in mučencev, je odvisen od nas. Odpustiti • da. To krščansko dolžnost so opravili naši mučenci pred smrtjo in lahko bi rekli, da jim je v tem sledila vsa zdomska skupnost Ni maščevalnosti med nami. Zavedamo se tudi, da moramo biti kritični do sebe, se kesati svojih napak, pa ne biti slepi za kreposti drugih, kjerkoli naletimo nanje. A pozabiti? Ne, to ne bi bilo pošteno. Naša pozaba bi pomenila novo krivico preteklim, pa tudi prihodnjim rodovom. ene bi prikrajšali za pravico, ki jo imajo do dobrega imena, druge pa za možnost spoznanja resnice. Če smo ostali pri življenju je tudi za to, da bo nekoč naš narod mogel presojati svojo preteklost v vsej resničnosti in celoti. Iz te zavesti sprejemamo naše odgovornost in poslanstvo zdomstva. Smo nosilci dela slovenske zgodovine, in sicer tistega dela, ki je v domovini uradno Dalje na str.3 prepovedan. Dokler v Sloveniji zgodovinska resnica nima zagotovila v politični svobodi, smo mi v zdomstvu odgovorni za tisti njen bistveni del, ki ga poznamo. Nismo odgovorni le zase, niti za neko abstraktno zgodovino, temveč za osebno čast mož in žena, deklet in fantov, vaških stražarjev, le-gionarjev, četnikov in domobrancev, ki so dali kri iz ljubezni do naroda, pa nimajo po odloku vladajočega sistema pravice niti do dobrega imena, niti do groba. Iz krvi teh žrtev, rastemo mi, ki smo preživeli; rastejo naši otroci, na neslovenski zemlji, raste tudi v domovini novo upanje slovenstva. Zakaj bi nekateri — celo v svobodi — tako radi pozabili na mučence ki jih je rodilo med nami trpljenje revolucije? Ali ne morda, ker nam misel nanje budi — vest? Spominja nas, da ni mogoče biti zvest ne narodnim ne krščanskim vrednotam, če nismo sami neprestano pripravljeni na žrtve. V naši zvestobi ni sovraštva, vedno pa je prisotna zavest, da smo za resnico in pravico soodgovorni. Motijo se tisti, ki na.n očitajo, da smo zagledani v preteklost Zavedamo pa se, da je pravica edini zanesljiv temelj zdravi prihodnosti. Preveč liubimo svni narod, da bi mogli molčalti! Ne moremo pristati na to, da bi ob naši brezbrižnosti slovenstvo hiralo, pod težo zastaranih laži! Čas potrjuje, da smo v dobi revolucije pravilno presojali komunizem. V naših osnovnih odločitvah: v samoobrambi pred partisjkim nasiljem, v odporu proti kolekti-vističnemu sistemu in v odklonitvi idejne zmote, smo storili, kar je bilo prav. Lahko smo kdaj pogrešili v taktiki, a v bistvu se nismo motili. Kakor takrat, iščemo tudi danes za svoj narod le — prostost Hočemo, da bi Slovenci mogli stopiti v tretje tisočletje brez neporavnanih računov, brez laži in samo-prevar, brez bajk o množicah izdajalcev, brez zamolčanih grobov. Le taki, očiščeni, bomo mogli vsi Slovenci, ponosno in samozavestno obrniti pogled naprej, pa združiti vse sile, da nadoknadimo zamujeno polovico stoletja. Dokler pa slovensko domovino še vlad? totalitarizem, smo navezani predvsem sami nase. Držimo skupaj,. ohran-jajmo in izboljšujmo vse kar smo si ustvarili v teku let pa uklučujmo v delo mladi rod, da bomo še naprej žarišče svobodnega slovenstva. Ne pričakujmo in ne spreje-majmo pomoči od ustanov, ki imajo svoj sedež v nesvo-bodni domovini, kajti še vedno so orodje partije in njenega policijskega aparata. Kot vsa desetletja od kar živimo v svetu, naj bo naše slovenstvo še naprej ponosen sad skupnosti, ki raste v svobodi iz vzajemnosti in ljubezni. • Vedno bolj žive pa naj postajajo naše vezi z vsemi zavednimi in res svobodoljubnimi rojaki, bodisi s tistimi ki žive v svetu, bodisi s pogumnimi brati in sestrami na slo- venski zemlji. V marsičem smo lahko različnih mnej in pogledov, a druži nas prepričanje, da je svoboda neod-tujlijiv božji dar, druži nas zavest o svetosti življenja in človekovega dostojanstva, pred vsem pa nas povezuje to, da smo Slovenci. Dovolj imamo, za krepak temelj naši vzajemnosti. Vzajemnost pomeni medsebojno odgovornost in skrb, tudi na gospodarskem, in na kulturnem področju. Če je brez gospodarske solidarnosti ohranjanje slovenstva težko, tako na svoji zemlji kakor v zdomstvu, pa je to brez kulturne povezanosti, brez slovenskega kulturnega zaklada nemogoče! Ključ do tega skupnega duhovnega premoženja, ki so nam ga prigarali, priborili in prihranili rodovi prednikov, pa je naš materin jezik. Ohranjajmo in gojimo slovenščino s spoštovanjem in z ljubeznijo! Oblikovala je mišljenje in čutenje naših prednikov. Obogateno jo lahko posredujemo, ali pa jo brezbrižno zavržemo, da odmre ne le nam temveč tudi rodovom, ki nam bodo sledili. Opustitev materinščine je sicer osebna odločitev, a kot toliko osebnih odločitev ni usodna le za posameznika marveč prizadene celoto, to je sedanje in bodoče narodovo občestvo. S slovenščino naš narod stoji in pade. S kakšno pravico naj govorimo o slovenski prihodnosti, če nam ne greje srca slovenska beseda? • • • Kot člani kulturno, politično in gospodarsko razvitega naroda, ki ima že več ko tisoč let svoje središče v srcu Evrope, se zavedamo da imamo pravico in dolžnost soodločanja a naši skupni prihodnosti. Preteklost nam te pravice ni omogočila. Samoodločba je bila slovenski sen, a nikdar omogočena stvarnost Prav zato ostaja zahteva po samoodločbi osnova vsakega narodnega programa, dokler se ne bo spremenila v slovensko resničnost! Že program o Zedinjeni Sloveniji, v sredi prejšnjega, pa majniška deklaracija v začetku tega stoletja, sta jasen znak, da živi od nekdaj v našem narodu volja po samostojnih političnih odločitvah; tudi obdobje zadnje vojne, okupacije in revolucije izpričuje isto. Mnogokrat nevidno delovanje rodoljubov, tako v svetu kakor sredi nesvobodne republike Slovenije, pa kaže, da je ne bo več dolgo trpel totalitarnega sistema, ki mu brani vstop v družbo,v resnično demokratičnih narodov. Zahteva, da kot narod svobodno odločamo o svoji usodi ni več osamljen glas, temveč krik vsega slovenskega ljudstva! Spoznavati in upoštevati moramo znamenja časa pa uporabiti vsako priložnost, vsak zgodovinski trenutek za to, da večamo in širimo področje samoodločanja, na poti proti slovenski državni suverenosti! To je, tisti državnos- ti, ki ste jo posebno vi, rojaki v Torontu, skozi desetletja neutrudno pudarjali in z navdušenjem ter zavzetostjo klicali v zavest! Z razumevanjem in s čutom soodgovornosti spremljamo stremljenja Hrvatov, Srbov, Bosancev, Makedoncev, vseh narodov, ki trpe pod istim totalitarnim in centralističnim sistemom kot večina slovenskega ljudstva. Zavedamo se, da moramo reševati skupne probleme v medsebojnem sodelovanju, da dosežemo tako čimprej in z najmanjšimi žrtvami politično prostost ki bo omogočila vsakemu narodu pravico do svobodnih, in suverenih odločitev. Ta smer bratskega sodelovanja je tudi najkrajša pot po kateri lahko dosežemo vsak svoje samostojno mesto v bodoči Evropski skupnosti. Novo sožitje narodov na evropski celini pa bo zahtevalo od vseh prizadetih večjo moralno in politično zrelost, kot so jo kazali do nas severni in zahodni sosedje, skozi več kot sto let Demokratske stranke Avstrije in Italije, imajo zgodovinsko priložnost dokazati z dejanji, da so ob političnem pluraližmu, ki ga ušivajo, vzgojile ljudstvo tudi v narodni strpnosti in v spoštovanju do slovenske manjšine, ki živi med njimi. Njihov odnos do naših rojakov na Koroškem in Primorskem, je edini prepričljiv dokaz, da v teh deželah evropska solidarnost ni več le prazna beseda. • • • Na poti v tretje tisočletje se bližamo letu 1992. Ta letnica ima za nas trojni pomen. Svetovna javnost se bo spominjala tedaj, da je preteklo pol tisočletja odkar je bil ameriški kontinent vključen v gospodarsko politični okvir evropskih narodov. Pred petsto leti je evropski zahod, zaverovan v bogastvo na novo odkritih zemlja, pričel tudi s kulturnim in tvarnim nasiljem nad sicer številnimi, a šibkejšimi ljudstvi. Pomembna obletnica, naj nam bo Slovencem opomin, da številčnost ni odločilni či-nitelj v zgodovini narodov. Res pa je. da nam malostevil-nost nalaga še v posebni meri dolžnost rasti, ki se izraža v visoki kulturi, v brezpogojni kakovosti, ter v globoki moralni drži. V boju za ohranitev svoje samobitnosti, ne moremo posnemati velesil, temveč razvijajmo lastnosti, ki pomenijo sicer naporno, a uspešno obrambo pred nasiljem. Katoliški Slovenci bomo praznovali leta 1992 tudi stoletnico svojega prvega Katoliškega shoda in z njim v zvezi ustanovitve Slovenske ljudske stranke. Taje od prvih početkov širila med nami krščansko demokratska načela, in vzgajala ljudstvo k vzajemnosti, v skladu s cerkvenim družbenim naukom. Temu svojemu poslanstvu ostaja zvesta tudi v emigraciji Demokratično tradicijo pa ohranja v zdomstvu tudi Slovenska demokratska stranka ki je bila osnovana na načelih liberalne ideologije kasneje. Lahko toraj trdimo, da se bližamo stoletnici slovenske moderne, pluralistične demokracije, v trenutku ko se težnja po resnični politični svobodi ponovno širi po vseh delih in plasteh našega naroda. Danes je jasno že večini rojakov, kar že desetletja opozarja naša politična dias-pora, med drugim tudi v izjavah Slovenskega narodnega odbora, in sicer da "ne osebna, ne verska, ne kulturna svoboda niso zajamčene" tam, kjer ne "vlada politična svoboda". Te vrste svoboda pa je tudi edina legitimacija, s katero se moremo Slovenci enakovredno predstaviti v družbi razvitih evropskih narodov. Leto 1992 bo namreč za Evropo še na poseben način leto novega zagona v gospodarski tekmi pa tudi leto mednarodne, celinske solidarnosti. Evropski parlament v Strasbour-gu bo pridobil na pomenu in veljavi. Skupni evropski trg bo storil korak naprej na poti k politični povezavi suverenih evropskih narodov. Države bodo odstopale del svojih pravic nastajajoči kontinentalni skupnosti, v kateri pripada mesto tudi slovenskemu narodu! Nočemo biti podnajemniki tam, kjer nam pripada vloga družabnikov! Vendar politični in gospodarski monopol komunistične partije na slovenskem onemogoča dosego tudi tega narodnega cilja. Danes sicer pričenjajo govoriti mnogi bivši komunistični dogmatiki o prednostih tržnega gospodarstva, kakor da bi bilo mogoče ustvariti svobodo trga, sredi nesvobodne družbe. Mar res ne vidijo, da je svobodno tržišče v svojem bistvu tekma, v kateri imajo možnost uspeha le bistri in sposobni pa odgovorni in svobodni ljudje? Breme, ki ga predstavlja za človeka totalitarni sistem, je popolnoma nezdružljivo z zahtevami svobodnega gospodarstva. Slovenski rojaki, uklenjeni v okvir kolektivistične utopije, vidijo kako bodoči tekmeci na evropskem trgu hite z gospodarskimi in političnimi pripravami na leto 1992, medtem ko so sami obsojeni na negibnost To veča med njimi nemir pa tudi zavest, da čas za izvedbo, sicer neizbežnih družbenih spremeb, ni neomejen. Odtod pomembnost „Tez za demokratično slovensko ustavo", ki so jih letos maja predložili slovenski pisatelji in misleci narodu v razpravljanje. Ta, nedodelan in v marsičem še nejasen ustavni osnutek, so pripravili rojaki v domovini, na nas v svobodi pa je, da ga resno premislimo, ter predlagamo dopolnila in spremembe, v zavesti, da je s tem dana možnost, skupnega načrtovanja slovenske demokratične prihodnosti, ki bo nekoč zagotovila tudi pravičen pogled na preteklost Slovenija potrebuje novih in zdravih temeljev za trenutek, ko se bo sedanji sistem zrušil, pod težo lastnih krivic in zablod. Zato znova in znova pudar-jamo skupaj s vsemi slovenskimi demokrati, naj temelji naša narodna prihodnost na spoštovanju človeka in njegove svobode! Hočemo, da se vrne v naš narod prostost govora in verovanja, učenja in snovanja, dela in združevanja, da bomo vsi Slovenci, kjerkoli živimo, po lastni volji lahko povezani v enotno in pestro narodno občestvo. Hočemo, da o odnosih z drugimi narodi odločamo sami, na podlagi popolne enakopravnosti. Hočemo, da naj slovenska vojska, pod slovenskim vojaškim in političnim vodstvom, brani našo ustavo, meje in koristi. A vse to naj se zgodi po svobodni odločitvi vseh Slovencev! • • • V zavesti, dasmo bili poklicani po božji ljubezni v življenje kot udje tisočletnega, preskušanega naroda, da nam je dano sodelovati v izrednih razmerah pri ohranjanju slovenske preteklosti, pri gradnji narodove sedanjosti in snovanju skupne prihodnosti, stopimo iz prazničnega slavja — v delavno slovensko vsakdanjost Iz današnjega Slovenskega dne, naj odmevajo skozi prostor in čas naše nespremenljive zahteve po zgodovinski resnici, po pravici do slovenske samoodločbe in po globoki vzajemnosti svobodnih ljudi v okviru demokratične, slovenske države! Dal Bog, da bo na tej podlagi kmalu mogoče vsem rojakom, kjerkoli žive, obhajati slovenske dni, v bratstvu in svobodi! Dr. Marko Kremžar se je rodil v Ljubljani leta 1928, v politično in kulturno delavni družini Med komunistično revolucijo je po smrti bratov Marjana in Franceta v stopil k domobrancem v četo za zvezo. Leta 1945 se je zatekel v Avstrijo in bil skupaj s slovensko narodno vojsko vrnjen v domovino; bil je zaprt v koncentracijskih taboriščih v Kranju in ŠL Vidu ter v centralnih zaporih v Ljubljani. V procesu proti Slovenski Legiji je bil kot mladoleten obsojen v zavod za politično prevzgojo. Leta 1946 je ušel, znova pribežal v Avstrijo, tam maturiral na begunski gimnaziji, se vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze, leta 1949 pa emigriral v Argentino. Kot tovarniški delavec je pričel študirati na fakulteti za ekonomske vede na buenosai-reški univerzi, kjer je leta 1958 diplomiral kot računovodja. Kasneje je nadaljeval ekonomske študije, napravil leta 1969 licenciât leta 1973 pa doktorat iz gospodarskih ved. Bil je zaposlen v raznih mednarodnih podjetjih kot direktor za upravo in finance; zadnja leta je ravnatelj enega od slovenskih podjetij v Buenos Airesu. Ves čas emigracije se dr Kremžar živo udejstvuje v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Ustanovil je leta 1961 Slovenski srednješolski tečaj "Ravnatelj Marko Bajuk", kjer je profesor in bil več let tudi ravnatelj. Na slovenskem oddelku Ukrajinske univerze sv. Klementa je predaval zgodovino gospodarske misli, na slovenskem visokošolskem tečaju pa podaja pregled slovenske zgodovine. Redno piše v slovenske časopise in revije v Argentini o nasin kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanjih. Izmed pre- Dalje na str.f Nadaljevanje s str.3 c - ■ davanj in razprav naj navedemo: Pomen in namen Slovenije v i vetu (1M7), Nate korenine, odločitve in ra»t(l»77), Pogum in atrah v gospodarstvu (1981), Samouprava, solastniitvo, samoatojnoat (1983) ter načelni govor, ki ga je imel ob aklepu II. katoliikega •hoda Slovencev v Argentini (1987). Zaloiba Slovenska kulturne akcije mu je leta 1984 is-dala knjigo Obrisi družbene preoanove, zaloiba Svobodne Slovenije pa v zbirki Svobodni pogledi Pogled naprej (1984) in originalno razpravo Pot is aocia-lizma (1988). Zadruga Sloga pa:je ob 70 letnici smrti J. E. Kreka i<-dala njegovo knjigo Stebri^«» jemnostL Politično deluje v okviru Slovenske ljudske stranke (SLS -KD) v kateri je bjl leta 1983 izvoljen sa načelnika. KRIVIČNA OBSODBA SLOVENSKIH PATRIOTOV Četrtek 28.julija 1988 Protestno zborovanje v Ljubljani AFERA J .Janše, F. Zavrla, D Tasiča, I ..Borštner j a Zlepa ni noben dogodek tako razburil in obenem tudi mobiliziral slovensko javnost, kot je to storila aretacija dopisnikov Mladine,Janeza Janše in Davida Tasiča, njenega urednika Franca Zavrla in pa narednika v vojski Ivana Boršt-nerja. Obtoženi so bili, da so izdali vojaške tajnosti, ko so v Mladini objavili, da namerava vojska s silo zatreti proces demokratizacije v Sloveniji.Dokument, ki vsebuje te "vojaške tajnosti"seveda ni bil objavljen. Sodna razprava pred vojnim sodiščem v Ljubljani se je vršila za zaprtimi vrati. Zahteve obtožencev: da naj bo razprava javna, da se obtoženim dovoli civilne branilce, da naj se razprava vrši v slovenskem jeziku, je sodišče odklonilo. Tudi pritožbe na vrhovno vojaško sodišče v Beogradu so bile zavrnjene. Poplava člankov in komentarjev v slovenskem,ostalem jugoslovanskim in svetovnem časopisju, množična protestna zborovanja in druge manifestacije v podporo obtožencev pa razkrivajo, da se v Sloveniji poraja neodvisna, demokratična javnost, kije presenetila vse. Poskusi demokratizacije v Sloveniji -in še posebno ti zadnji dogodki-pa kažejo tudi, da se med Slovenci v domovini poraja in oblikuje konsenz, ki gre preko ideoloških razlik, namreč, da si moramo Slovenci sami z združenimi silami zagotoviti narodni obstoj v demokratično urejeni državi.Ta konsenz pa ima svoj izraz na eni strani v dokončnem spoznanju, da smo Slovenci stalno ogrožani v svojem obstoju in da nam v boju za samoohranitev nihče ne bo pomagal, na drugi strani pa v okrepljeni samozavesti in prepričanju, da si lahko ta obstoj zagotovimo sami. Zdi se, daje slovenski narod prav zdaj napravil velik korak naprej v smeri večje politične zrelosti.Vse kaže, da bo ta konsenz ne glede na obliko ali ime, vseboval vse tiste bistvene atribute slovenske državnosti, ki so nujni, da nam zagotove naš obstoj. Ni potrebno posebej povdarjati, da somišljeniki Slovenske države, ki je 40 let neomajno vstrajala pri razširjanju te ideje, z zanimanjem in simpatijami spremljajo razvoj v domovini. Afera Janša pa je rodila še druga spoznanja. Pokazalo se je, da demokratična javnost ne more računati na pomoč uradne slovenske politike, čeprav jo na zunaj večkrat podpiraZ. V Mladini je zapisano:" Poslej bomo bolj natančno vedeli'Who is who' v tej deželi. Vedno bolj se namreč širi mnenje, da so vso to afero skuhali v Ljubljani: Aretacijeje izvršila politična policija v Ljubljani in potem vso zadevo izročila tajnemu vojaškemu sodišču. Tako so se izognili nadzorstvu javnosti, posebno nadležni in nevarni javni razpravi in očitkom nedemokra-tičnosti.V člankih in komentarjih vedno pogosteje s prstom kažejo na trdorokce stare garde slovenske politike, ki so zrežirali tudi to afero z namenom, da ustrahujejo glavne pobornike in nosilce demokratičnega razvoja. Generalu Mačku, Zdenki Kidričevi, Vladu Krivcu, Mitji Ribičiču in njim podobnim, bi ta razvoj utegnil preveč osvetliti njihovo resnično vlogo v zrežiranih procesih, umorih in masovnih pokol-jih.Zdaj, ko zgodovina odkriva in osvetljuje njihovo pravo podobo, nam je v veliko zadoščenje, da se zavedajo, da vsaj v očeh slovenskih množic niso več heroji, ampak zločinci in da bo zgodovina to tudi potrdila. S tem da so bili zayedni Slovenci neupravičeno obtoženi,soj eni in obsojeni v srbskem jeziku,v glavnem mestu sedanje S.R.Slovenije,so srbski hegemonisti pljunili v slovenski narodni obraz~ln ponovno dokazali.da tudi v sedanj i,toliko opevani Tito-Slaviji ni bratstva, ne neakosti,pac pa suženjsko izkoriščanje in zapostavljanje. In temu nebratskemu ravnanju se slovenski na-ro upravičeno upira in išče novih poti za svojo pravičnejšo bodočnost. ¡pCT"" • H Predstavniki Ekonomske Vrhunske konference "Summit 88" v Torontu.Od leve na desno: Jaques Delors,predsednik EEC, Ciriaco De Mita, Margaret Thacher, Ronald Reagan,Brian Mulroney Francois Mitterand, Helmut Kohl in Noboru Takeshita. SKLENJENO: * Močna podpora za kanadsko-US prosto trgovinsko pogodbo; * Soglasje za olajšanje bremena dolga ubogim deželam tretjega sveta; * Načrt za odpravo dragih kmetijskih podpor; * Obljuba, da bodo nadaljevali s konferenco naslednje leto v Franciji; * Obljuba za nadaljno liberalizacijo mednarodne trgovine, ki^prinesla blagostanje Zapadu; * Dogovor za zaščito zraka, vode in naravnega okolj a; * Nadaljna borba proti inflaciji; * Vecj i napor za balancirano mednarodno trgovanje in zmanjšanje državnih izdatkov. WORTH REPEATING The Communist dilemmi University of Chicago economist" Gary Becker, in Business Week?* Centrally planned economies have inherent weaknesses thatf • cannot be corrected by tinkering* with the system to try to mimic., or Improve the competitive forcf1 es operating under capitalism. . . . One major problem is that i political and economic issues get mixed together (and that) polity, cal considerations are so power-! ful that they frequently overwhelm the dictates of supply and demand and cause serious , mismanagement of labor, capi- tal and raw materials. Fortunately for (the United States, Canada and other Western countries), political control over economic decisions is still much , weaker than in Communist countries. . ' ( It seems unlikely that Communist countries will be able to • provide much leeway for the forces operating under capital- \ ism without abandoning central planning. Meanwhile, few can doubt that Communist economic philosophy is retreating throughout the world, and that communism has lost (the) race between competing economic systems. DAN ČRNEGA TRAKU Information About INTERNATIONAL BLACK RIBBON DAY PRIZADEVAJMO SE ZA MIR IN SVOBODO! Pred 49.leti--- 23.avgusta 1939. Ob podpisu prijateljske,nenapadalne pogodbe med Nemtijo in Sovjetsko zvezo,katero sta ob navzočnosti Stalina in njegovega pomočnika podpisala takratna zunanja ministra Joachim Von Ribben-j trop in Vjacheslav Molotov. Slovenski uradni komunistični zgodovinarji tega dogodka ne omenjajo.Zakaj ne? Enostavno zato ne ,ker so slovenski komunisti od podpisa te,za vso Evro-,po sramotne pogodbe pa vse do 22.junia 1941.leta, ko so Hitlerjeve horde napadle Sovjetsko zvezo, odkrito sodelovali z nacistično Nemčijo. HarKus Hess iz Toronta, predsednik mednarodne organizacije Dan črnega traku, Ki praznuje vsako leto 23. avgusta obletnico podpisa prijateljske pogodbe med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo (leta 19 3 9), je poslal brzojavko Gorbacevu: "Zahtevamo, da izpolnite obljube, ki so bile dane v Jalti in dovolite svobodne in poštene volitve v Sovjetski zvezi in v deželah. Varsavske pogodbe, pri^ katerih bodo pripusceni tudi kandidatje drugih strank in ne samo komunistične." (Can. Scene # 1263) V Kanadi izhaja 243 etničnih publikacij. Ce prištejemo se razne lokalne listine, naraste njih število na Kakih 500 Dejansko ima etnični tisK v Kanadi dolgo zgodovino. Prvi etnični časopis so tisKali 2e pred 200 leti (1788) v Halif axu, N.S. Izdajali so ga nemški Find out what you need to know Check the boxes for pamphlets or studies you require I SSI K PAMPHLETS1 POSEBNI ODDELKI: Poljedeljstvo, Auto-industr ij a, Energija,Ribarstvo Lesni produkti in investicije. (Please Print) Name: SPLOSNO: IVI)EPTH STUDIES PODROBNI ŠTUDIJI Interesi potroš- Poljedeljstvo, nikov, Dogovori, Potrošniki kanadske ženske, Ekonomska ocena, Ku1tura,Državne Energij a,Ribarstvo, ugodnosti,Rešitev Gozdni produkti, nesoglasij in Tarife. Industrija,Rude Služnosti. Address: City. Town or P.O. P rov.: Postal Code: Mail coupon to: External Affairs, DMTN, Ottawa, Ontario K1A 0G2 You can also call toll-free: 1-800-387-0660 (English) 1-800-387-0679 (French) Hon. John C. Crosbie, Minister For International Trade L'honorable John C. Crosbie, ministre du Commerce extérieur ■ ^ ■ External Affairs Affaires extérieures ■ Canada Canada Canada priseljenci in se je imenoval Die Welt und Neuschottlandische Correspon-denz. Letos je .tudi 30letnica ustanovitve Canadian Multilingual Press Fede-ration, v Kateri je igral do svoje prezgodnje smrti vodilno vlogo poKojni urednik SD Vladimir MauKo. (Can.Scene # 1264) ZAHVALA Današnji številki S.D. prilagamo potrdilo prispevkov,ki smo jih v zadnjem letu prejeli od Vas v obliki naročnine in darov v tiskovni sklad.Vsem se iskreno zahvaljujemol Posebno zahvalo dolgujemo vašimi pri oglaševalcem! JL prispevki držite življenju odločnega glasnika slovenske svo bode in samobitnosti. Tistim, ki jim potrdila nismo poslali, je naročnina potekla. Prosimo ^Vas, da naročnino čimprej poravnate, da si boste zagotovili nadaljno,redno pošiljanje Slovenske Države. Uprava S.D. Kanadski srebrni Kovanec za 50 centov kovan pred 1. 1965 je vreden danes $ 12.- Prvi decimalni kovanci so se pojavili v Ontariju in Kvebeku 1. 1858. (Can. Scene # 1263) INFORMACIJE O PROSTEM TRGOVANJU Preglej kakšne informacije rabiš ijrada'3 New free Tia* iFteeTateAgwj®* Free Trade OD KONTROLE DO PREPRIČEVANJA Da bi utrdil in pospešil preobrazbo sovjetske družbe s svojima programoma perestrojke in glasnosti, je sKlical Gor-bačev 19. splošni kongres komunistične partije Sovjetske zveze . Prejšnji kongres je bil leta 1941. Ta dolgi presledek kaže, da se zaveda Gorbačev tveganosti svojega koraka in da ne podcenjuje odpora teh , ka -tenh priviligirani položaji so ogroženi z reformo . Predsednica Sovjetskega društva sociologov T. Zaslavskaja Je omenila v intervjuju v Izvestjih (4.juni-nija ) , da je opredelil Gorbačev perestrojko kot družbeno revo • lucijo . Družbene revolucije pa ni brez nove razdelitve oblasti , ki bo prenesla večjo mero dohodkov, pravic in družbenih koristi od zgornjih plasti družbe na nižje. Po njenem mnenju je najvažnejša teza centralnega komiteja komunistične stranke Sovjetske zveze pretvorba sovjetov ljudskih poslancev v nosilce suverenosti in odprava vmešavanja stranke v gospodarstvo. Ko so izbirali delegate za kongres, malo manj kot 5000, m Gorbačevu uspelo, da bi bili izvoljeni samo zagovorniki reforme . Med delegati je bilo mnogo konservativcev. V časopisih je bilo tudi mnogo pritožb, da niso izvolitve vedno izražale voljo volilcev in da so vsilili v razne delegacije drugih okrožij osebe , ki niso bile izvoljene v svojih okrožjih , Kongres sam je bil za Sov -jetsko zvezo vsekakor nekaj edinstvenega . Ne samo, da so govorniki zastopali najrazličnejša in mnogokrat diarnentralno nasprotna stališča in da so nekateri celo imenoma kritizirali člane Politbiroja , ampak so kazali celotno dogajanje na televiziji ter prenašali po radiju, taku da so imeli vsi možnost opazovati glasnost. v praksi . Vsak govornik je smel govoriti 15 minut, toda nestrpnemu Jelcinu iz Moskve, kateremu je reforma vse prepočasna in je zaradi tega izgubil svoje mesto, so celo dovolili , da je nadaljeval svoj govor preko odmerjenega časa . Ker je bilo prijavljenih še mnogo govornikov , ki niso" imeli prilike govoriti v predvidenem času trajanja kongresa, so nekateri upali, da bodo zasedanje podaljšali , kar pa se ni zgodilo. Ob določenem Času je bil kongres zaključen in resolucije izglasovane . Da bodo postale obvezne, jih mora sprejeti še sovjetski parlament . Na kongresu je imel daljši govor poleg Gorbačeva , ki je več-krat govoril) Ligačev , ki zastopa bolj konservativno linijo . Opazovalci so mnenja , da potrebuje Gorbačev njegovo podporo , ker je tako ustvarjen videz, da ga podpira celotni Hon. Barbara McDougall: "Vsako leto izrazimo v Kanadi dobrodošlico na tisoče emigrantom, ki se pridružijo svojim družinam ter pri6nejo novo in boljše življenje. Kanadske oblasti se zavedajo važnosti družinskih vezi in zato dajejo večjo možnost,da se družine ponovno zdruzijo v Kanadi. Družiti družine je osnovni del kanadske emigracijske politike; To je razlog, da smo povečali Družinski razred ." Za informacije in pomoč se ) obrnite na najbližji urad - za emigracijo. 1+1 Employment and Immigration Canada Barbara McDougall, Minister Emploi et Immigration Canada Barbara McDougall, ministre Canada