Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Urednifitvo je v Kopitarjevi al. 6/III
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 2996. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana .št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011 Prugu-Duna j 24.792
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299?
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Padec cen kmetijskih proizvodov
Žitna tržišča po vsem svetu stoje pod vtisom katastrofalnih vesti iz Amerike. Na čika-ški borzi, ki je vodilna za svetovni žitni trg, je prišlo do panike in cene so padle tako nizko, kakor že niso stale celih 24 let. Le leta 1906. smo imeli še nižje cene žita. Veliki padec cen sedaj pripisujejo deloma vestem o krizi žitnega poola v Ameriki, deloma pa radi velikih prodaj sovjetske Rusije. Sicer te prodaje niso bile tako velike, vendar se jim pripisuje odločilen vpliv. Danes je žitni trg tako nestalen, da ga tudi razmeroma majhne količine koj spravijo iz ravnotežja Posebno v Ameriki, ki je odločilna tudi za ostale države, prevladuje špekulacija. Zato so pojmljive katastrofe na trgih, kjer ima tako veliko besedo špekulacija, ki stoji večkrat tudi pod vplivom neresničnih vesti. To jt bil tudi slučaj v Čikagu, kjer so bile vesti o razpadu žitnega poola koj demantirane, vendar, kakor kaže, brez uspeha.
Padec žitnih cen daje mnogo misliti vsem gospodarjem. Izključeno je, da bi bilo kmetijstvo, posebno v naših krajih pri tako nizkih cenah še rentabilno. Posebno je prizadeto kmetijstvo v malih produccntskih državah, kjer so bili že prej pogoji za kulturo žita neugodni iii se je polagoma vršil prehod na druge bolj donosne kulture. Pomisliti je treba, da se cena koruze suče okoli 1 Din, pšenica pa stane 50% več. To ni nikako pravilno razmerje, če primerjamo kakovost pšenice s kakovostjo koruze. Razumljivo je tedaj, če prihajajo iz Amerike vesti, da se zaradi nizkih cen pšenice vedno bolj uporablja za krmo pšenica mesto koruze, zlasti še če pomislimo na že omenjeno razmerje cen pšenice in koruze.
Nizke cene žita vplivajo tudi na cene drugih kmetijskih pridelkov, kar se jc že lani opazilo pri fižolu, v še večji meri pa letos.
Agrarna kriza se predvsem javlja v veliki nadprodukciji. Nadprodukcija je postala posebno občutna letos, kajti pridelek pšenice se je letos zvišal na celem svetu z izjemo Rusije od 67,650.000 ton na 71,240.000 ton. K tem podatkom pripominjamo še, da je žc produkcija leta 1028. presegala ono leta 1913., torej zadnje normalno predvojno leto, za 20%, istočasno (od 1913 do 1928) pa se je na svetu prebivalstvo pomnožilo samo za 10%. Vzroke za veliko produkcijo je iskati tudi v vedno bolj rastoči mehanizaciji dela v kmetijstvu, kjer se vidijo posebno veliki uspehi v prekomorskih državah. Poleg tega je v številnih industrijskih državah stremljenje po avtarknem (samozadovoljivem) gospodarstvu zelo pospešilo agrarno produkcijo. Mislimo tu na Avstrijo in Italijo, kjer čuti uspehe teh stremljenj posebno srednjeevropski Izvoz žita.
Na drugi strani pa zopet opažamo, da konzum žita ni narastel sorazmerno s produkcijo. V celi vrsti velikih držav je danes konzum žita manjši kakor pred vojno, to pa zato, ker so žito izpodrinila druga hranila.
Zaradi vseh teh razlogov jc moralo priti do krize na svetovnih žitnih tržiščih. Že lani smo opazili, da je letom 1926, 1827 in 1928 z visokimi žitnimi cenami sledilo leto 1929 z nizkimi cenami. Padec cen žita pa ni osamljen. Indeksi cen raznih držav kažejo, da so padle zelo tudi cene raznih sirovin, predvsem za tekstilno industrijo. Razmerje med cenami indu-strjskih izdelkov in agrarnih proizvodov jc bilo na svetovnih tržiščih za slednje do 1. 1929 razmeroma ugodno, leta 1929 pa se je občutno poslabšalo v škodo agrarnih proizvodov. Zaradi teh nizkih cen se je razumljivo kupna moč podeželskega prebivalstva zmanjšala in priti je moralo nujno tudi do industrijske krize, ki jo danes vedno bolj čutijo po celem svetu in ki se javlja tudi pri nas, saj smo že imeli priliko poročati o redukcijah delavstva, nadalje o delnih ustavitvah obratov in v zvezi s tem o naraščanju brezposelnosti Industriji je stališče lažje, ker se more braniti z dobro organizacijo proti padajočim cenam, težko pa je kmetijstvu. Zato tudi industrija lažje klubujc gospodarski krizi, ker pomeni, pri njej racionalizacija skoro vedno znižanje produkcijskih stroškov in s tem lovečanje dobička. V kmetijstvu pa je raciona-izacija in standardizacija zvezana z velikimi 6troški, ki pa ne prinašajo toliko direktnega dobička. Nadalje ima industrija svoje kartele, ki drže stalne cene, pa naj si bodo dobri ali slabi časi. Kajti v dobrih časih si naberejo podjetja toliko rezerv, da lažje prebrodijo krizo. Znano pa je tudi, da se kartelna cena ne ravna po produkcijskih stroških najcenejšega produ-centa, ampak je taka, da omogoča rentabilnost tudi manj racioaliziranim obratom, ki morajo delati z nadpovprečnimi stroški. Trgovska organizacija kmetijstva je še v povojih in tu čaka kmetijsko zadružništvo še obsežno polje dela. Nadalje bo treba še mnogo dela za tehnični napredek našega kmetijstva, zlasti kar se tiče porabe umetnih gnojil, ki je kakor znano pri nas minimalna, pa bi se dala z velikopotezno propagando še zelo povečati tako, da bi morah graditi še nove tovarne umetnih gnojil in raz-sirjevati obrat že obstoječih, ne pa da bodo morale omejevati svoje obratovanje se sedanje ovarne. V zvezi s tem je zanimivo dejstvo, ki smo ga ugotovili pred nedavnim, da mora eno naivpčiih podjetij kemične industrije, Ruše, večino svoje produkcije izvažati v inozemstvo, ker je ne more prodati doma.
Da pa sc je sedaj položaj na žitnem trgu
r h
Bojna napoved anlifašisličnih elementov Italije proti režimu
Manifest združenih italijanskih antUašističnih strank — Naraščajoča gospodarska kriza v Italiji — Senzacijonaien članek Nittija
Pariz, 26. septembra. Ugledni levičarski list L a d e p e c h e de T o 1 o u s e« piše: Te dni se je v Parizu zaključilo zasedanje vrhovnega sveta ant i fašistične koncentracije. Navzoči so bili zastopniki vseh italijanskih antifašističnih strank o<i liberalno desnice do socialistične levice, izvzemši kaloliške popolarce, ki so sicer z ant i fašistično koncentracijo edini v pobijanju fašizma, ne strinjajo pa se z njenim svobodomiselnim programom.
Sejam je predsedoval bivši poslanec Filipo T u r a t i, šef združenih socialistov.
Zasedanje je objavilo manifest vsemu svetu, v katerem se poudarja, da se je fašizem, kakor je bilo pričakovati, izkazal za popolnoma nesposobnega vladati Italijo. Njegova politika je privedla do gospodarskega poloma, tako da je nezadovoljnost italijanskega ljudstva narastla do viška. Zaradi tega je fašizem obnovil leror, kar nezadovoljnost ljudstva le povečuje. Fašizem sam se je ko-rumpiral, terorizmu, ki se poslužuje izjemnih postav in izrednega Iribunala, pa se v lastnih vrstah črnih srajc pridružuje čez dalje večji defelizem, ki prizadeva največje skrbi vodstvu stranke samemu. Italija se v resnici nahaja v stanju državljanske vojne, ker se je začelo prebivalstvo organizirati v tajnih organizacijah. K temu se pridružuje tijli odpor narodnih manjšin, ki jih je fašizem začel v zadnjem času s podvojenimi silami zatirati.
To stanje pomeni obenem največjo nevarnost za internacionalni mir, ker se s sedanjo Italijo ne more uresničiti evropska federacija.
Vrhovni svet antifašistične koncentracije ugo-lavlja, da se bliža odločilna ura. »Treba je zbrati vse antifašistične sile, da se užge baklja osvobodilne borbe. Starini veteranom in onim, ki ječe po ječah, se mora pridružiti mladina. Manifest poziva vse Italijane, da sklenejo svoje vrste v borbi za svobodo.
Manifest končuje z zagotovitvijo, da bo nova Italija postala lojalen član Društva narodov in Panevrope, pa da ho popolnoma pravična slovanski in nemški narodni manjšini, katerima je treba podeliti popolno narodno in kulturno avlonomijo.
Glede gospodarskega položaja Italije piše glasilo italijanskih antifašistov v Parizu >11 al i a v svoji številki od 20. septembra sledeče:
»Gospodarski krogi Italije, ki so dosedaj s fašizmom simpatizirali, se sedaj od njega čimdalje bolj obračajo. Zadnja številka ultrafašističnega lista »Te vero«, odgovarjajoč glavnemu tajniku fašistične industrijske zveze Olivetliju, ki se je v turinski »Stampk pritoževal, da fašistični državni socializem ovira svobodni razvoj produkcije, hudo napada gospodarske kroge, češ da je paralizo pro-dukoije pripisovali preveliki požrešnosli kapitalistov-. Torej se je zveza med fašizmom in italijansko industrijo začela krhati. Enak napad na pridobitne kroge si je dovolil dne o. septembra v »Corriere della Sera« znani fašistični predsednik vojnih invalidov Delcroix, ki se 1 juto obrača proti defetistom, »ki tožijo o gospodarski krizi, dočini imajo od nje dobiček in razsipajo narodno bogastvo Italije. Te elemenie, da bo treba zadeti z neizprosno pravico fašizma«. Enako se izraža v Te-vere<: bivši fašistični minister De Štefani.
Dejanski gospodarski položaj Italije je označen po padcu vseh vrednot. Glasilo ameriških finančnih krogov »The Wall Slreet Journal* govori naravnost o finančnem samomoru Italije. Pri tem pa ni značilen samo padec industrijskih papirjev, kakor n. pr. družbe Fiat, ampak pred vsem padei zemljiškokreditnih papirjev-, kar dokazuje, da se zemlja ne kultivira več ali pa, da se ne rentira. Tako n. pr. je vprav katastrofalen padec največjega melioracijskega podjetja, tako zvane Boni-fico v Ferrari, kojega akcije fo se svojčns pri nomlnalu 200 lir prodajale po (OO. dočim imajo danes kurz 19 lir, ki je pa ludi fiktiven, ker so izven borze prodajajo po 5 lir.
Zelo siniptomatičen pojav je ludi, da vlada j '/.alileva od vsakega industrijskega podjetja pa tudi od najmanjšega trgovca in obrtnika, da položi kav-| eijo, katera se ne vrača. V prvi vrsti pa se poslužuje vlada depozitov poštne hranilnice. Na la I način je dobila denar največ od 'Blagajne zn de-jiozite in posojila* in od Bance di Napoli . Na la
način se danes stekajo hranilne vloge italijanakib držav!'unov prisilno v državno blagajno, ki z njimi plačuje ogromne izdatke za vojsko, milico in fašistično propagando.
Zelo kritičen je tudi položaj italijanskih občin. ker je vlada ukinila občinski davek na potrošnjo, ki je bil njihov glavni vir. Konkurzi se strahovito množijo, dasi jih sodišča silno zadržujejo. V Neapolju so na glavni trgovski ulici »Retti-Vilo od vsakih pel velikih trgovin zaprte tri. Sam :. Lavoro Fasoista poroča o trumah z dežele, ki oblegajo mestne borze dela, pa jih prefekti po preteku 15 dni, ako niso dobili dela, poženejo nazaj v domovno občino.
Največji vtis na inozemstvo pa je napravil članek bivšega ministru Niltija v »The New Re-publie v Nevv Vorku, v katerem pisec dokazuje, da v lluliji ne vlada red, ampak narobe nered in fatalno razsipanje denarja za vojaške izdatke in za obrambo fašizma. Nilti nasvetuje ameriškim krogom. da napravijo anketo o gospodarskem in finančne m položaju Italijo. Na podlagi te ankete sem prepričan — pravi Nilti — da se bo Amerika prepričala, da fašizem ugonablja produkcijo in osiromašuje Italijo .
Ta razkritja liani nujajo material, na podlagi katerega si moremo ustvariti pravo sodbo o vzrokih velikih izprememb v vodstvu fašistične stranke, ki jih jc izvršil in jih še namerava izvršiti Museo-lini. O leh izpreniembah se veliko ugiba. Gotovega pa se ne ve ničesar, razen lo. da v vodstvu stranke samem vlada nesoglasje in pa velika skrb »a bodočnost. Na eni strani bi Mussolini rad počasi in neopnžotio pustil fašistično stranko izginiti, na drugi pa se hoji naraščanja anti fašističnih elemen-lov, česar se bojijo tudi oni krogi Italije, ki so bili iu sa na lihem proti fašizmu, se pa bojijo, da bi njegov polom čez noč mogel imeti usodne posledice.
Treba je pripomniti, da je ani i fašistična kon-eenlracija sprejela tudi resolucijo, ki se jako ostro obrača proti Vatikanu.
Volne nevarnosti ni!
Francnsko-italijanska pogajanja se nikakor niso definitivno razbila
Milan, 26. sept ti. Italijansko časopisje objavlja v celoti članek, ki ga ic pariški >Le Temps« posvetil italo-francoskim pogajanjem za pomorsko razorožitev. Sprva, lako piše francoski oficijozni časopis, je res izgledalo, da pogajanj v Ženevi sploh ne bo mogoče začeli, ker je italijanski zu-j nanji minisler nenadoma odpotoval v Rim, ne da 1 bi pusti kakšno upanje na končni uspeh. Vendar : se jc prizadevanju francoskega delegata Massigli posrečilo, da jc pogajanja nanovo začel in sicer z italijanskima strokovnjakoma grofom Ruspoli in ministr, Rossi. Massigli jc bil pooblaščen od svoje vlade, da stavi italijanskim ekspertom nove po-; nudbe, ki bi bile omogočile paritetno izvršitev fran-j coskega in italijanskega pomorskega programa koncem lela 1936, Na škodo medsebojnih odnošajev pa je italijanska vlada nenadoma desavuirala svoje eksperte in se postavila na stališče lako'šnje pomorske enakosti, Očividno je italijanska vlada napravila iz tega vprašanje časti, Francija sc tega zaveda in razume popolnoma, zakaj italijanska vlada lako trdovratno stoji na svojem načelu paritete, čeravno je jasno, da bi dejansko pomorske enakosti vsaj za enkrat ne bilo mogoče doseči.
Olicijoz.ni »Temps« pristavlja, da je baš radi
tega, ker je Italija iz pomorske paritete napravila j vprašanje prestiža in časti, veliko upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala in končno tudi uspeta. Vrata za nove pogovore so ostala odprta in francoska vlada je prepričana, da se jih bosta intere-sirani državi kmalu poslužili. Govoriti o napetosti ! med Italijo in Francijo je pretirano, govoriti o vojni nevarnosti je pa naravnost pregreSno.
London, 26. sept. or. Vladni Daily Herald, poroča iz Rima, da tam nikakor ne vlada vtis. kakor da bi ukinjenje pogajanj med Italijo in Francijo pomenilo povečanje napetosti med obema državama, Italijanska vlada se pač zaveda, da bo lo pot morala ona začeti s pogajanji, zato bo pa čakala ugodnega trenntka, da sc posluži odprtih vrat, ki so ostala po odhodu iz Ženeve obeh delegacij.
Pariz, 26. sept. AA. V vladnih krogih potrjujejo, da sc ne more govoriti o popolnem prekinje-nju pogajanj med Italijo in Francijo glede pomorske razorožitve, ker obstoja na obeh straneh dobra volja, da sc premostijo težka nesoglasja tako na političnem, kakor na ožjem razorožitvenem področju. Francosko stališče slej ko prej priz.nava načelo pomorske paritete, kakor je bilo postavljeno na vvashingtonski konferenci.
Opravičevanje nekulturnega činei
Trst, 26. sepl. K zatvoritvi zasebne slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu prinaša Popolo di Trieste sledeč značilen komentar:
Zadostuje majhna slika, da se razume daieko-sežnost le odredbe in da se pojasnijo vzroki, da se je to ukrenilo. Ravnatelj le šole je bil neki Andrej Čok, dostojen bral tistega Ivana Marija Čoka, ki je zbežal v Ljubljano, da se odtegne, aretaciji, ki jo ie odredilo izredno sodišče proli njemu, kpr je bil član teroristične organizacije v Julijski pokrajini. Imenovani ravnatelj je imel ob svoji strani upravni svet, ki so ga tvorili 1. dr. Just Peric!, najzagrize-nejši slovenski propagand is t v oddelku Barkovlje-Rojan, kateri pa sedi danes na varnem v zaporu po odredbi izrednega Iribunala, ker se je dokazala njegova soodgovornost s teroristično organizacijo; 2. bivši pcslanec dr. Vilfan, mednarodni agitalor proli Hali,ji in smešen čvekač v zadevi narodnih manjšin v Društvu narodov; 8. advokat Edvard Slavik, pa-tron slovanskih proliitalijanskih krožkov in 4. advo-
tako katastrofalno poostril, je pripisovati ruskemu nastopu na svetovnih trgih. Rusija skuša zopet osvojiti stara tržišča predvojnih časov. Zato so ji dobra vsa sredstva, predvsem pa pobija svojo konkurenco z nizkimi cenami. Videli smo že kako škodo jc napravil našcmti lesnemu gospodarstvu izvoz ruskega lesa. Vedno bolj se opaža ruski pritisk tudi na trgu lanu in konoplje, živine in jajc. Zato so razumljiva stremljenja ruskih sosedov in sploh vseh srednjeevropskih agrarnih držav, da skušajo s skupnim nastopom omejiti povodenj ccnega ruskega blaga, ki jim toliko škoduje.
kal Jožpf Abrani, ki je tudi tipičen predstavitelj protiilalijanstva in anlifašizma. Ta upravni svet — pravi -^Popolo di Trieste — je imel na razpolago bogate, fonde, s kaleritni je vsako lelo vzgojil kader mladine v protiitalijanskem duhu, lako da jo šentjakobska šr/Ia tvorila naravnost jugoslovanski olok v italijanski državi Poleni Uo Popolo di Trieste-: sumniči na običajen izvor fondov, s katerimi je razpolagala slovenska šola, pravi, da je upravni svet tc denarje, s katerimi se je deca šolala skoraj zaslonj, uporabljal pod krinko kulturnih namenov za anti-fnšisiično in anliitalijansko propagando.
Končno Popolo di Trieste licenicivko ugotavlja, da fašistična Italija priznava svojim drugo-rodnim državljanom pravice lastnega jezika in kulture, tako da se v mnogih italijanskih institutih nahajajo slolice hrvatskega in slovenskega jezika in literature, da pa ne more dopustili, da bi se slovanske šole izprevrgle v orodje antiitalijanske in rntirežiniskc propagande, ler da lii ogrožale itali jansko kulturo.
S takimi neresnicami in natolcevanji opravičuje fašistično glasilo la nekulturen čin.
Povečanje belgrajskega kolodvora
Belgrad, 26. sepl. m. V gradbenem ministrstvu so začeli proučevati projekt razširitve glavne železniške postaje v Belgradu in projekt zgradbe novega tovornega kolodvora. Ob tej priliki bodo proučili tudi načrt podzemskega tunela pod Belgradom do novega pančevskega mostu, koder bo speljana železnica proti Romuniji. Dela se prično začetkom prihodnjega leta.
Avdience pri kralju
Niška Banja, 26. sept. m. Semkaj je prispe predsednik ministrskega sveta general Živkovič \ spremstvu ministra Uzunoviea in ministra dvora Jcftiča. Nj. Vel. kralj je došle goste takoj sprejel v avdijenco.
Ban Serncc in bivši minister Sušnik pri dr. Korošcu
Belgrad. 26. sepl. z. Danes je prispel v Bel-grad ban dravske banovine g inž. Dušan Sernec in bivši minister g. prof. Sušnik. Konferirala sta z g. ministrom dr. Korošcem, ki pa jc že ob 9.30 odpotoval v Niško Banjo, kjer je bi! sprejet v avdi jenco pri kralju.
vzs
llelgrud. 26. sepl m. Danes so se pričele seje vrhovnega zakonodajnega sveta.
Šolnina na privatnih šolah
Bclgrail, 26. sept. AA. Po uradnih poročilih kraljevskih bonskih uprav zahtevajo privatne šole v kraljevini plačilo šolnine od staršev učencev, kar je očitno v nasprotju s §§ 4. in 164. zakona o narodnih šolah. Radi tega je odredil minister prosvete, da morajo vse privatne šole. takoj ustaviti vplačevanje šolnine v katerikoli obliki. Načelniki prosvetnih oddelkov in šolske uprave morajo o lem takoj obvestiti starše učencev. Izvzete so samo privatne šole za defektno deco.
Ureditev izvoza poljedeljskih pridelkov
Belgrad, 20. sepl. AA. V zvezi z vprašanjem ministrstva za poljedelstvo, kaj je z ureditvijo izvoza in tranzita svežega krompirja in drugih poljedelskih pridelkov, ki da so okuženi z zrakom, je ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo ministrstvo poljedelstva, da je naše kr. poslaništvo na Dunaju dostavilo dopis o tem, da je bila naša država sprejeta v seznani neokuženih krajev. Zato je avstrijska vlada sporočila vsem svojim carinarnicam podatke o krajih organizacij in imeuu ustanov, ki so pooblaščene, da izdajejo potrdila o zdravstve-noeli pridelkov. To poročilo ministrstva za zunanje zadeve je bilo dostavljeno vsem oglednim in kontrolnim postajam v vednost in ravnanje, ker so pooblaščene. tla izdajajo izvozna dovoljenja.
Zakon o avtobusnem prometu
llelgrail, 26. sept. z. Zakon o podjetjih za reden prevoz potnikov in blaga 7, moto-nimi vozili je količini. Zakon bo predložen predsedniku ministr-I skega sveta in ne pride pred vrhovni zakonodajni i svet. S tem zakonom so bo uredil avtobusni promet | v celi državi, ker je želj?, da se s prevelikim raz-i vojem avtobusnega prometa ne ustvari prevelika ! konkurenca železnici. Zajamčen pa je soliden in ! dober avtobusni promet v krajih, ki niso zvezani z železnicami, hoče pn se tudi povzdigniti turizem v , banovinah, ki imajo mnogo prirodnih krasot. Čim i bo zakon potrjen, bo objavljen v Službenih novinah.
Nova krščansko-socialna vlada
v Avstriji?
Zmaga filo fašistični h elementov
Dunaj. '.!•> sepl. a«. Dane« so s? '/.glasili pri »vernem predalniku Mlklasu voditelji vseh strank, tudi socialnih demokratov. Miklaaov namen, da bi sestavil koalicijski kabinet v dosedanjem razmerju
strank pol vodstvom Vauffoina, pa se bo razbil najbrže na tem, da so se Velenemci iu Landbund postaviti dosedaj proti temu načrtu in izjavili samo svoje veliko ogorčenje zaradi padca dr. Schoberja. Verjetno je torej, dn bo Miklas kmalu nehal s svojim prizadevanjem v loj smeri ln da bo poveril Vaugoinu sestavo krščansko socialnega manjšinskega kabineta, obenem mu i>a priporočil, naj nadaljuje pogajanja za koncentracijo meščanskih strank.
Nova avstrijska vlada bo torej najbrže kabinet Vaugoic-Soipel, ker je bivši kancler dr. Seipel menda pripravljen, da sprejme zunanje ministrstvo. Na brzojavni poziv je namreč ie prekinil svoje poučno potovanje po Skandinaviji in se odločil, dn se z letalom vrne na Dunaj. Neki krščansko socialni večerni list poroča, da je moivln računati tudi s tem, da bo dr. Seipel imenovan za zveznega kanclerja. \ se kakor je misliti na to, d« bo nova vlada sestav-liena skoro ravno tako, kakor prejšnji Seiplov kabinet. Vaugoin t>i prevzel vojno in notranje ministrstvo, bivši prosvetni minister v Seinlovem kabinetu Schmitz prosvetno ministrstvo, Thaler poljedelstvo, Hesch pa socialno jnilitiko. Ce bodo Velenemci sodelovali. bo dr. SehUrf prevzel trgovinsko minislr-
Romumja ne želi vojske
Bukarcšt. 26. sept. as. Današnji listi obširno komentirajo poročilo, po katerih pripravlja Ceho-sv, aška obnovo gospodarskih odnošajev s tov-jet«ko Rusijo. »Lnpta« piše. da je Romunija Sovjetom it večkrat pokazala svojo voljo za sporazum, da pa je kot prvi pogoj zahtevala, da Rusija prizna sedante romunske nicic. - Streptacea«, poluradm organ romunske vlade, objavlja komunike. \ katerem iziavlja, da sc Romunija zelo čudi vestem, ki prihaiajo v zadnjem času iz Rusije in ki jih predvsem'Širi moskovska -Pravda*, češ da je Rusija zelo vznemirjena radi romunskega načrta, da zgradi v Črnem morju svojo pomorsko bazo. Sovjeti se bojijo, da bi angleško sredozemsko brodovje moglo ori t i v Črno morje, kar bi bilo seveda nape r eno proti Rusiji. Tudi je Rusija zelo vznemirjena radi letošnjih romunskih manevrov, ki so zadnji pregled vojske pred mobilizacijo romunske armade proti Rusiji. Temu nasproti naglaša romunskak vlada, da Romunija ne zeli nič drugega kot mir. Romuniji je pri vsaki priliki pokazala svojo voljo, da hoče živeti z Rusijo v dobrih sosednjih odnošajih.
Agrarni blok vzhodnih držav
Bakarešt, 20. sept. p. V razgovorih med romunskim trgovinskim ministrom M a d g e a r u o m, jugoslovanskim zunanjim ministrom Marinko-v i če ui, poljskim zunanjim ministrom Zale-sk i je m, češkoslovaškim zunanjim ministrom B e n e š e m in madjarskim ministrskim predsednikom B e t h I e n o m je prišlo do izmenjave misli, kjer se je naglasila potreba ustvaritve agrarnega bloka. Sklenjeno je bilo. da se vrši naslednja konferenca 14. oktobra, na kateri bo minister Madge-aru stavil kompletne predloge glede ustvaritve agrarne edinice vzhodnih evropskih držav. Na tej konferenci bodo sodelovale vse države, ki so bile zastopane na varšavski konferenci, poleg tegu pa ludi nekatere druge države.
tvflf.
sivo, dr. Slama pa pravosodno ministrstvo. Za Landbund bi dobil finančno ininlstritvo štajerski deželni svetnik \Vinkler.
Ce pa Velenemci in Landbund ne bi htoplla v vlado, se kandidati za la ministrstva še niso imenovali. Čuje se pa, da bi dolgoletni finančni minister v Seiplovem kabinetu dr. Kienbiick prevzel predsedniško zveznih železnic, zaradi česar bi ludi krščansko socialni finančni minister v Schobrovmn kabinetu dr. Judi ostal še nadalje finančni minister.
Kar tiče Velenemcev iti Landbunda, je upanje, da ne bodo ostali pri svojem dosedanjem odklonilnem stališču, če se jim bodo dale zadostne garancije, kt jih zahtevajo glede vollvne reforme.
Dunaj, 20. sept. as. Cnje se, da namerava Vaugoin poklicati v svoj kabinet tudi dva heimvvehrov-ska ministra in da je že brzojavno povabil na Dunaj voditelja Heimvvehra kneza Starhemberga, ki sc sedaj nahaja v inozemstvu. Ze dr. Seipel je ponovno v svojih govorih izjavljal, da ima Hetmvehr pravici) do direktnega zastopstva v vladi.
Vsi pariški IKsti smatrajo demisijo Sehobro-vega kabineta za nevaren simpton notranjepolitičnega razvoja v Avstriji. Njegov padec končno ni nič drugega, kakor politično maščevanje heimvveh-rovcev, ki se radi zmage Hittlerja v Nemčiji uda-j.rjo novemu upanju,
Razgovori zvernega predsednika Miklaaa z zastopniki strank so bili danes končani ter je predsednik poveril sestavo novega kabineta dosedanje-
mu podkanclerju Vaugoinu. Zvezni predsednik je v razgovorih z zastopniki strank upošteval željo krščanskosocijalne stranke, ki je predlagala, da naj njen načelnik Vaugoin stopi na čelo nov« vlade. Velenemci In Landbund pa sta sporočila, da li dve stranki vidita v postopanju krščanskosocijalne stranke kršenje koalicije. Stavili so tudi vprašanje, ali se ne razmoUiva tudi o tem, da bi »e sestava nove vlade poveril« dr. Schobm, Miklas je odgovoril, da je tak prime* izključen. Vsekakor je računati z verjetnostjo, da se bo sestavil kabinet manjšine. Vaugoin bo vsekakor nadaljeval pogajanja tudi s srednjimi strankami. Ta pogajanja se bodo najbrže zavlekla do prihodnjega tedna, ker se prihod dr. Seipla, ki bo podpiral prizadevanja Vaugoina, pričakuje šele v nedeljo. Krščanskoso-cijalni kabinet se o.-.načuje za volilni kabinet kršč. socialne stranke, katere edina Izvršljiva naloga bo takojšnja isvedba novih voliUv. Iz krogov Heim-wchrovcev se doznava, da Heimwehrovci v tem stadiju nimajo namena, udeležiti se te sestave kabinet«. Odločitev o tem ie pričakovati na jutrišnji seji njihovega vodstva.
Po designiranju je odšel Vaugoin takoj v parlament, v katerem je ravno zborovala deželna konferenca velenemške ljudske stranke, Velenemci so po obširni razpravi glede odstopa dr, Schobra sklenili, da s« ne udeležijo noben* sestave kabineta, pri kateri bi sodelovali oni faktorji, ki so povzročili odstop dr. Schobra.
Aretacija posf. Korfantija
Vralislava, 20. sept. as. Danes je bil v Kato-vicali aretiran Korianti, voditelj krščanske demokratske stranke v Zgornji Sleziji in najostrejši no: tranje-politični nasprotnik vojvode Orazinskega, ki ga je imenoval na tamkajšnje mesto pilsudski. Močen policijski oddelek jc zgodaj zjutraj obkolil njegovo vilo in izvršil hišno preiskavo. Nato so Korfantija prepeljali v policijsko ravnateljstvo. Ker je bil Korianti kot deželni poslanec imun, so ga mogli aretirati šele potem, ko je predsednik republike objavil razpust ^ornje-šlezijskega sejma.
Po aretaciji je policija zasedla in preiskala upravno poslopje njegovega lista Polonia«. Izdana so bila zaporna povelja tudi proti več drugim deželnim poslancem. V razpuščenem gornjc-šlezij-skem sejmu je imel Korfantijev blok za seboj 13 poslancev, dočim jc imela vladna stranka samo 10 poslancev, nemška manjšina pa 15. Scjm je bil raz-puščen radi tega. ker so v Varšavi smatrali, da jxikrajinski sejem ni avtonomen z lastno legts-lalivo, temveč da jc samo začasno zastopstvo. Akcija proti Korfantlju vzbuja tem večje začudenje, ker se splošno smatra, da jc Korfantijeva zasluga, da je Zgornja Slczija pripadla pod Poljsko.
Nova turška vlada
Carigrad. 2(5. septembra. AA. Predsednik tur-feke republike Muslafa Komat se jc posvetoval z voditeljema obeh najmočnejših parlamentarnih strank. Razgovor z Izmet pašo in Ket! Bojem Jc veljal političnemu položaju. Po tem pen vetu je Muslafa Ke-mnl poveril Izmet |iašo z nalogo, da sestavi novo turško vlado.
Stabilizacija turške valute
Pariz, 26. sept. AA. Po poročilu iz Ankare je turški parlament soglasno sprejel zakon o stabilizaciji turške valute. Suti bej je kritiziral občo politiko vlade, ki jo pooblašča zakon, da lahko izroči prometu potrebno količino novčanic s tem. da jo vzame iz rezervnega fonda in da za kritje kupuje valuto ali tuje devize.
Zaro aga povožen
lfewyork. 20. sept. AA. Turški podanik Zaro aga, ki trdi, da je star 150 let in da je bil enajstkrat oženjen, Je postal snoči žrtev avtomobilske nesrečo na newyorškem boulevardu Broad\vayju. Zdravstveno stanje ponesrečenca je kritično.
Dunajska vremenska napovedi Severne Alpe: V sploinem bo ostalo negotovo vreme, ponekod det, možno pa je začasno zboljšanje. Južne Aloe: Zelo oblačno, na mnogih krajih dei.
Stroge odredbe proti protinemškim demonstracijam v Pragi
Praga, 2o. sepl. AA. Snoči so se v Pragi nadaljevale nacionalistične manifestacije. Nacionalisti so se zbirali z neverjetno naglico na raznih krajih mesta, Tekom manifestacij so razbili več nemških trgovin in židovskih obratov, ter razbili steklo ua oknih. Demonstracije so se ponovile tudi pred redakcijo lista »Ccske Slovo*. Manifestante je končno redarstvo po hudem naporu razpršilo. Aretiranih je bilo vsega 60 izgred ni kov. tekom spopadov je bilo več orožnikov ranjenih. Ranjeni orožniki in ranjeni redar so bili prepeljani v bolnišnico.
Praaa, 20. sept. as. 2o v sredo, pa danes zopet Je nemški poslnnik dr. Kodi posredoval pri namesi-niku zunanjega ministra dr. Krafli in na opozarjal na težke politične posledice, ki bi jih lahko povzročili dogodki v Pragi med Nemčijo in Češkoslovaško. Dr. Krefta je izrazil svoje obžalovanje zaradi dogodkov in zagotovil poslaniku, da ima vlada resno voljo, demonstracij« hitro zatreli.
Po intervenciji nemškega poslanika in nemških ministrov v češkoslovaškem kabinetu je vlada sklenila obširne ukrepe, da prepreči ponovitev štiridnevnih demonstracij proti Nemcem. Policija in oroiniltvo sta sfroso pripravljeni. Vse važne točke v mestu so zasedene, vsa javna demonstracijska zborovanja so prepovedana. Kljub temu pa je razpoloženje se vedno zelo napeto. Na-
cionalistični listi poživljajo na nov boj proti Nemcem in Zidom, češ, do 28. oktobra mora biti odpravljena vsa nemška in židovska svinjarija. Češkoslovaška republika mora biti slovanska od Krkono-Sev do Talre. Praga mora biti za druga češkoslovaška mesta dober zgled.
Praški župan dr. Baxa je Izjavil, da je bilo v zadnjem času opažati gotovo ekspanzijo nemškega elementa. Ko so jvostale demonstracije nevarne, je energično interveniral in izposloval odlok policijske direkcije, ki ne bo trpela nadaljnjih nemirov. Sprejet je bil narodno demokratski predlog, ki pravi, da mestni svet pozdravlja manifestacije za češki značaj mesta Prago, da pa najostreje obsoja nasilne demonstracije. Tudi praška trgovinska zbornica je izdala objavo, v kateri poudarja, da morajo nepremišljeni nastopi množice vsakega pravega Čeha žaliti. Zbornica apelira na Čut odgovornosti jirt Češkem in nemškem tisku in pri občinstvu.
Stribernega Poledni List« je bil danes večinoma konfisciran. - Češke Slovoi pravi, da so fašisti hoteli nacionalne demonstracije porabiti za svoje, namene. Njihov cilj je diktatura kapitala ln fašistične nasilnosti. Oflcijozna •Ceskoslovenska republika izjavlja, da te demonstracije pomagajo nasprotnikom zunanjega ministra dr. Beneša v Ženevi, Nemcem in Madjaroni.
Madjaro - turško - bolgarska zveza
Istainbul. 26. sepl. or. t/. Ankare poročajo, da je madjarski poslanik v Turčiji danes prijavil obisk grofa Bethlena, ministrskega predsednika Madjarske. Obisk jo nameravan koncem oktobra ali začetkom novembra. Sicer je običajno, da inozemski državniki obiskujejo svoje kolego le |>od pogojem, da so sprejeli tozadevna povabila, vendar so v tem slučaju ugotavlja, da je madjarska vlada predhodno na oficiozen način Kemal paši dala vedeti, da bi gref Bethlen bil zelo počaščen, ako bi ga turška vlada povabila, da obišče glavno mesto. Kemal paša je seveda rod ustregel želji madjarske vlade. V prilog obiska je baje govoril tudi italijanski poslanik. kateremu je veliko na tem, da se vezi med Turčijo in Madjarsko še bolj sklenejo. Italija že ima z obema državama najbolj prijateljske oduo-
Nemško vlado prevzame dr. Luther?
Pariz, 26. sept. as. Petit Parisien izjavlja, da si je liittler s svojim govoričenjem pri razpravi v Leipzigu končno pokvaril sodelovanje v vladni koaliciji, ki bi bila usmerjena na desno stran. V Berlinu se ie razpravlja o možnosti kabineta močnih osebnosti pod vodstvom bivšega državnega kanclerja in sedanjega predsednika nemške narodne banke dr. L uthra, ki naj s pomočjo člena -18. ustave zopet spravi v red državne finance.
Časopisi pravijo, da je llittlerjev govor pred državnim sodiščem razočaral vse nemške politike, ki so upali, da ima Hittler čut odgovornosti. Hitler je v svojem govoru govoril o bližnji revoluciji in dajal lekcijo nemški vladi. Listi naglašajo, da bodo imelo Hitlerjeve izjave katastrofalen vpliv na zunanje politične od noša je, in na finančni položaj nemške države.
Italijanski listi zavzemajo do Hitlerjevih izjav zelo simpatično stališče. Popolo di Itoma pravi, da je podal Hitler pogumno iu odkrito izjavo.
Proces proti de Rosi
Trst, 26. sepl. AA. Tržaški Piccolo prinaša obširno peročilo o procesu v Bruslju proli De Rosi, ki je poizkusil atentat na italijanskega prestolonaslednika, leo se jc mudil v Bruslju. Zaslišan je bil najprej obtoženec, nato pa pričo. Vse priče obtožnice so potrdile vprašanje predsednika, ali je obloženi streljal v smeri italijanskega prestolonaslednika. Med pričami obrambe se nahajajo vsi ugledni emigranti protifnšisli v Belgiji in Franciji, na čelu z Nittijem, Turati jem iu Monliglianom Ti bodo zaslišani danes popddnc. Sodba bo verjetno izrečena juiri v sobolo.
Kapitan Prodan bo odlikovati
Praga, 26. sept. as. »česke Slovo« doznnva, da ie bil atr.vlieti predlog, da sc kapitan iugoslc-j vanškega broda »Karadjord^c« odlikuje u ccikuslo vaikitn redont belega levu."
šaje, iu je narav no, da dela na tem, da se tudi njeni prijateljici med seboj spoznata in vzljubita. Kemal paša je pa še posebno vzradoščen nad tem obiskom, ker turške simpatije do Jugoslavije, ki Se do danes ni podpisala severskega miru, niso ravno prevelike, kar tudi zbližuje Turčijo z Madjarsko.
V diplomatskih krogih pa se nanvigava. da je potovanje grofa Bethlena v Malo Azijo v tesni zvezi s projektom mndjarsko-turško-bolgarske zveze pod pokroviteljstvom 11 al i je.
Budimpešta, 26. sept. ind. s Pesti Naplo : poroča, da zaradi negotovega notranje in zunanjepolitičnega položaja ministrski predsednik grof Bethlen ne bo mogel opravili obiska turški vladi. Potovanje bi se v leni slučaju preložilo na ugodnejše čase.
Bolgari se balkanske konference ne udeleže
Sofija, 26. sept. AA. Bolgarska delegacija, ki je bila odrejena za balkansko konferenco v Atenah, je sklenila, da ne odpotuje tja. Kol razlog navaja, da grški tisk v zadnjem času napada Bolgarijo. Stvarni razlog pa je drugi. Na dnevni red atenske balkansko konference namreč ni postavljeno vprašanje narodnih manjšin, a o tem je bolgarska delegacija hotela v glavnem govoriti.
Pred konferenco brit' skega imperija
London, 26. sepl. AA. Predsednik avstralske vlade Scullin in novozelandski ministrski predsednik Forbes sta pnroča-la novinarjem o problemih imperijalne konference, ki bo trajala mesec dni ali pa šest tednov.
Scullin je predvsem poudarjal, da bo to najvažnejši sestanek ustavnega in gospodarskega značaja. Razmerje med dominijoni in Anglijo je urejeno in neodvisnost dominijonov v polni meri pri-poznana. Avstralsko ljudstvo želi prijateljske zveze s člani brltskega imperija in hoče obenem varovati elasticileto teh odnošajev.
Scullin je nadalje izrazil upanje, da bo razprava o gospodarskem položaju posvečena vprašanju gospodarske zveze delavstva in gospodarskih krogov vseh delov imperija.
Ministrski predsednik Forbes pa je dejal, da |n prišla novozelandska delegacija v London polna upanja. Novozelandski prebivalci so bili vedno za imperij ln niso nikdar delovali za bistveno izpreme-nitov sedanjega stanja. Forbes jn nadalje naglasll, da Novozelandska ne bo ovirala rešitve, ki bi bila sprejemljiva zu vse. Storila bo vse v skupni dobrobit imperija. Končno jo forbes poudaril pclrcbo cdicdb za poživitev niedimperijulue Irgovine. ,
Taboru potive
Moskva. 2ii. septembra. A A. Indski pesnik Rnhindrnnnt iugore k' se je mudil dva ledna v Moskvi, > cd pr i ovni naz^j v Berlin. Pravijo, dn sc • |e T »gore v Mcakvi izuri obrnil k boljSevizmu.
Izredna seja mariborskega obč• sveta
Maribor, 26. sopt.
Ob napovadanl url je otvoril župan dr. Juvan izredno s«io, Na dnavneui redu današnje izredne sej« je bila prodala Tedethofove rojstno hiše v Slovenski ulici 12. Za oasek j« poročal občinski »vtlnik dr, W«ble, ki j« prečita! tozadevno pogodbo, sklenjeno med mariborsko meslno občino in tukajšnjo oblastno hranilnico kot edino ponudili o za nakup omenjene hiše. V smislu predmetne pogodbe sc produ proti kupjiini 350.000 Din omenjena hiša oblastni hranilnici, ki mora hišo podreti do prvega aprila 1931 in takoj pričeti z gradnjo novega poslopja, in to v »mlilu predpisov, ki jih bo izdala mestna občina Maribor kot pristojna gradbena oblast. Omenjeni rok se more podaljšati v slučaju, da bi s« hiša radi nepredvidenih težav pri delcžaciji strank, ki stanujejo v hiši, ne mogla pravočasno podreti. Tudi se bo v smislu pogodbe dala parcela št. 24 uporabiti za razširjenje Slovenske in Gosposke ulice. Poročilo dir. Webleta se je sprejelo z 22 glasovi večine, nakar ie župan dr. Juvan zaključil javno sejo in otvoril tajno. Seja ob zaključku poročila še traja,
Jezuitski provinciial v Belgradu
Belgrad, 20. sept. m. Danes je prispel v Belgrad provincijal jezuitskega reda dr. PreSeren, !<i se jo mudil na vizltacijskem potovanju v Skoplju, obiskal je tudi Solijo.
Naši časnikarji v Romuniji
Bukarešt, 26. sept. p. Rador javlja, da so dospeli v sredo zvečer jugoslovanski časnikarji v Hcrkolovo kopališče v Romuniji, kjer so bili prisrčno sprejeli. V mestu so visele romunske in jugoslovanske zastave, posetniki kopališča so jim priredili burne ovacljc. V imenu romunskega tiska jih je pozdravi! časnikar Kasane, nakar ttiu je odgovoril jugoslovanski časnikar Sitnič. V četrtek so si ogledali kopališče, mesto in okolico. Nato so odpotovali v Bukarešt.
Zakon o notarjih
Belgrad, 26. sept. m. Službene novine z dne 26. sept. objavljajo zakon o notarjih.
Tečaj za arhivske uradnike
Belgrad, '26. sept. z. V ministrstvu pravde se bo vršil tečaj za arhivske uradnike. Za i... se ie prijavilo tnuogo kandidatov, izmed katerih jih je bilo sprejetih 200. Sprejeti kandidati bodo obveščeni potom občinskih uprav ali pristojnih oblasti. Kandidati se morajo zglasili v ministrstvu pravde L oktobra ob o zvečer. Kdor se v tem času ue prijavi, se smatra, da je odstopil,
Izvoz jakolk
Belgrad, 20. sept. m. Neka ugledna firma iz Nemčije se zanima za vagonske količine jabolk iz naše države. Naši izvozniki morejo dobiti informacije pri zavodu za posr>eševanje zunanje trgovine — informativno komercijalui odsek.
Praviln k o katastrac'ji gozdov
Belgrad, 26. sept. AA, V minislrstvu za gozdove in rudnike so izgolovili pravilnik o katastra-elji, ki bo izvršena po vsej državi ua podstavi novega gozdnega zakona. V zvezi s tem pravilnikom bo v minislrstvu za gozdove in rudnike nekoliko konferenc strokovnjakov, ki bodo sestavilij njegovo definitivno redakcijo.
Betgrajske vesli
Belgrad, 26. sept. p. Ministrstvo zunanjih del je objavilo imena kandidatov, Iti so se prijavili za polaganje izpita v ministrstvu zunanjih del. Izpiti se začno dne 1. oktobra ob devetih.
Belgrad, 26. sept. m. Jutri teden se vrži v Smederevu svečana proslava 500 letnice obstoja mesta.
Belgrad, 26. sept. m. 24. in 25. sept. se je vršila v poljedelskem ministrstvu važna konferenca za izdelavo pravilnika za brezobrestna posojila za zidavo hiš dobrovoljcev iu kolonistov. Pravilnik je sprejet.
Belgrad, 26. sept. m. Dela za adaptacijo tovarne za Izdelovanje bankovcev so dokončana. Delo v tovarni se prične s 1. oktobrom. Tiskali se bodo samo stodinarski bankovci. Tovarna se nahaja v Topčideru.
Belgrad. 26. sept. AA. Z odlokom ministra za prosveto je postavljena na podstavi §§ 74, 88 in 89 zakona o srednjih šolah v soglasju s predsednikom ministrskega sveta za suplentko na I. realni gimnaziji v Ljubljani v 1/9 diplomirana dijakinja filozofije gdč. Darinka J a n k o v i č.
Belgrad, 26. sept. AA. Ker je dr. Vladimir Stojkovič, načelnik agrarnega oddelka v ministrstvu za poljodelslvo podal ostavko kot član upravnega odbora Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov, je minister za poljedelstvo na njegovo mesto imenoval inšpektorja tega ministrstva Nikolo Belobrka,
Belgrad, 26. sept. m. V soboto dne 27. t. m. se vrši skupščina Zveze srbskih zemljoradniških zadrug, kongres se bo vršil v nedeljo dne 28. t. m. Včeraj in danes so se vršile predkonference, zborovali so vinogradniški zadrugarji, delegati nabav-Ijalnih in kreditnih zadrug.
Belgrad, 26. sept. m. Iz okolice Križevcev in Zlatara bo prišlo v začetku oktobra v Sumadijo okoli 100 kmetov na obisk k šumadijskim kmetom,
Belgrad, 20. sept. z. V avgustu se Je plačalo od neposrednih davkov znesek 258 milij. Din, to je rekordno število v poslednjih 12 letih.
Matthewsev pol et
London, 26. sept. AA. Ko je kapetan Matthevvs zapustil davi Rangoon. da nadaljuje polet v Avstralijo, je naletel nad Meinom na silen vihar, ki ga je prisilil k povratku. Pozneje je znova odletel in upa, da doseže jutri Singapore. Jutri bo 12. dan njegovega poleta v Avstralijo. Za enkrat je nasproti Hinklerjevemu rekordu še vedno za en dan na boljšem.
Kitajski komunisti se zopet gibljejo
London. 26. sept. AA. Po poročilu iz Japonskega vira so se vršili v pokrajini Hupeh hudi boji med rdečo armado in nankingškiml četami. Angleška terpedovka ie obstreljevala rdeče čete ob roki Vangtse. Rdeče čete so zasedle Tsinglilu, ki leži severno od mesta liankeou.
Hmelj
Žatec, 26. sept, »s. Povpraševanje po je bilo v zadnjem tednu zelo veliko ter prodanih več tisoč stotov letošnje letine, povpraševanja je bilo za prvovrstno blago, tero ie je dosegla cena 500—550 Kč, za hmelj 450—500 K£, za slabši srednji hmelj 450 Kč, za s'abi hmelj pa 300—400 Kč. blago je imelo viš',o ceno.
hmelju
je bilo Največ za ka-srednji 400 do izbrano
Naši v
v •
Ameriki
Zagreb, 26. sept.
Včeraj silit/ poročali o Josipu Mikuličiču. ki ie prišel v Zagreb na obisk iz Avstralije, kjer prebiva že 20 let. Mož je povedal zanimive stvari o življenju naših ljudi v Avstraliji.
Danes pa je prišel v Zagreb iz Južne Amerike gospod I. P". Lupiš Vukič, ravnatelj jugoslovanske pisarne za inozemske informacije v Splitu ter znani naš izseljenški strokovnjak iu publicist. O. Lupiš je potoval no nalogu naših oblasti in na željo naših ljudi v Južni Ameriki v Južno Ameriko, da spozna prilike. Bil je tamkaj "več mesecev ter je prepotoval vse večje naše kolonije v Boliviji, Chili n v Argentini. Povsod, kjer je bil, so ga naši rojaki dobrosrčno sprejeli, on pa je v vsakem kraju napravil informativno predavanje o naši državi ter o vsem, kar naše ljudi kot izseljence zanima. Priporočal je rojakom zlasti čim tesnejše
vezi z domovino, ki naj jim -tudi v tujini ostane nepozabna mati.
Gospod Vukič se bo zopet vrnil v Južno Ameriko, kjer bo ostal še kaka tri leta. Namen ima, popolnoma proučiti razmere naših izseljencev v Južni Ameriki ter nato spisati na podlagi dognanj več knjig. G. Vukič zlasti poudarja, da sla domovina in izseljenci dva medsebojno čisto nepoznana svetova. Zaradi tega ima g. Lupiš namen v Buenos-Airesu začeti izdajati tudi poljudni tednik, ki bo utrjeval zrahljane vezi med domovino in našimi ljudmi, ki so raztreseni po vsej Južni Ameriki, povsod brez vodstva, brez cilja, brez dobrih svetov in brez pravih prijateljev. Samo trgovcev rojakov je v Južni Ameriki okrog 1000. On meni, da bi se dala ustvariti tudi solidna trgovska podlaga in živahne kupčijske vezi med našo državo in Južno Ameriko. Posredovalci naj bi bili ravno Ii naši rojaki trgovci, ki že poznajo prilike in značaj tamkajšnje trgovine.
Francoz o jugosl. tujskem prometu
Belgrad, 25. septembra.
Zavedajoč so velikega pomena dobro razvitega tujskega prometa za državo in za prebivalstvo, ki prihaja s tem vprašanjem neposredno v zvezo, je društvo »Putnik« v sporazumu z ministrstvom trgovine poklicalo iz Francije znanega strokovnjaka Henry Corrarda, direktorja Hipote-karne banke za hotelski kredit v Parizu. Gospod Henry Corrard je prišel, da spozna in prouči vse prilike, pod katerimi sc razvija naš tujski promet ler da v zvezi s temi prilikami merodajnim odločilnim faktorjem predlaga, kaka naj ho bodoča tujsko-prometna politika V istem namenu je bival gospod Henry Corrard že tudi v Maroku, v Siriji in v Tunisu, kjer je obšel na prošnjo tamkajšnjih oblasli vse kraje, ki prihajajo za tujski promet sploh v poštev.
V naši državi je gospod Henry Corrard prepotoval doslej vso Slovenijo, Hrvatsko, Dalmacijo in Južno Srbijo. Po vrnitvi v Belgrad je dejal, da ima naša država vse pogoje za dober razvoj tujskega prometa, lom bolj, ker ima v centralni Evropi veliko zaledje, ki ima velik interes za naše morje in za naše kraje. Kar je nanj slabo vplivalo, so slabe ceste, redka železniška mreža, draga električna razsvetljava, pomanjkanje, vode v hotelih ter nezadostna strokovna izobrazba naših hoteliricv. Opazil jc dalje, da v naših krajih vlada veliko pomanjkanje pravega razvedrila in zabave, kar na dotok tujcev brez dvoma silno vpliva. Sicer pa je bil zelo prijetno iznenaden, ko je videl, kako zelo se liudstvo zanima za tujski promet, kako lepo sc obnaša in kako je prijazno s tujci. Zlasti v Primorju ie bil ves čas obkrožen ? ljudmi.
Važno za upokojence!
preje-
Predložitev prijav po vpokojencih za mnnje dravinjskih doklad
Da se kontrolira pravica, prejemati dra-ginjške doklade, morajo po členn 141 pravilnika za delo računovodstvenih oddelkov finančnih direkcij predložiti vsi vpokojenci odseku za računovodstvo vsako leto v začetku meseca oktobra predpisane prijave za prejemanje draginjske doklade. Za otroke, stare preko 16 let, ki se redno šolajo, sc morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem išo-lanju. Vsled tega se vsi v Ljubljani bivajoči vpokojenci obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za prijavo pri odseku za računovodstvu, referatu zn civilnc in vojaške mirovine, Krekov trg, pritličje, soba štev. 6 v času od 1. do 10. oktobra 1930, kjer naj se »si vpokojenci osebno, toda le v tem času, !glase. Izven Ljubljane bivajočim vpokojen-;em se bodo dostavile prijave po pošti. Pravil-jo izpolnjene in po dveh aktivnih ali vpokoje-sih drž. uradnikih potrjene prijave se morajo "Sejp sfnt?A3.2u[dzt o[i.\njsn apocj as 'n.uzod ntnaj ijeAzpo opoq ou as 'maauafojjod^ takoj vrniti temu odseku.
Vpokojencem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bode ustavilo izplačevanje draginjske doklade.
Pri tej priliki se vsi vpokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče vsako spremembo bivališča javijo najpozneje do 10. vsakega meseca. Dravska finančna direkcija — odsek za računovodstvo.
Za šefa odseka za računovodstvo: šircelj s. r.
Prekmurske nesreče
Puconci.
Vlak je povozil dve kravi jjosestnika Franko Franca v Puconcih, ki je ravno peljal čez progo in v velikem vetru ni opazil vlaka, škoda znaša 7000 Din. Posestniku se m zgodilo ničesar. Preiskava bo dognala krivdo.
Pogorelo je poslopje, stanovanjska hiša. posestniku Turek pd. Žilavec v Domojinci. Prišli so gasit tudi gasilci iz nemške Radgone.
Zlomil si jc nogo Jonaš Stepan, posestnik v Predanovcih, ko je ponoči na 24. t. m. šel gledat na dvorišče.
Milijonski lat, ki vleče oblasti
Lansko poletje je neki davčni uradnik v Bolgariji poneveril 1,800.000 levov ter z denarjem pobegnil v našo državo. V Caribrodu so ga naše oblasti zaprle in ga nato izročile bolgarskim. Milijonski tat pa je bil prefrigan, in nikakor ni hotel povedati, kam je denar skril. Pri njem so sicer našli 317.000 levov, toda poldrugi milijon je tat Spasov — se piše — zelo dobro skril.
Ker ga ne puste pri miru, jim znova in znova pove vsakikrat napačen kraj, kje je skril denar. Ko tisti kraj natančno preiščejo, ugotove seveda, da jih je Spasov zopet pošteno potegnil. Tako se jc zadnjič Spasov zopet zmislil, da je denar zakopal na naši strani, nekje v Caribrodu.
Z veliko vnemo so pripravljale bolgarske oblasti potovanje na našo stran, prišli so z vlakom čez mejo, pripeljali so tudi Spasova s seboj, mož jim je pokazal kup slame, pod katero naj brskajo, tam je čisto gotovo zakopan denar. Toda — Spasov jih je spet potegnil. Denarja ni bilo nikjer, niti sledov kakšnega kopanja niso našli. Jezni so sc vračali vsi skupaj v Sofijo, «c ^psscv se je pritajeno smehljal...
Glede Bleda, Bohinja in sploh glede Slovenije je rekel Henry Corrard, da ga ti kraji zelo spominjajo na Švico. Takisto je s cesto čez Gorski okraj na meji Slovenije in Hrvatske. Glede Boke Kotorske je dejal, da sploh še ni videl kaj bolj veličastnega, dasi je že dovolj potoval po svetu. Sploh tvori Dalmacija s svojimi kanali in otoki zelo važno točko v Sredozemskem morju, ki nujno vabi k sebi tuji svet.
Kar tiče planinstva, mu je bila najbolj všeč Slovenija, zlasti Bled, ki bi mogel ob smotreni propagandi in delavnosti pritegniti tudi pozimi množice turistov z vsega sveta. Bled ima za zimski spori vse pogoie, toda dvigniti bi bilo treba zanimanje v svetu. Zdi se mu, da je premalo preskrbljeno za udobnost potnikov, tako glede potovanja kot bivanja. Tudi lovstvo in ribolov bi se dal dobro uporabiti v zvezi s tujskim prometom, zalo pa je treba seveda podrobne organizacije.
Končno je dejal Henry Corrard, da bi se morali naši hoteli čim prej modernizirati. Niso toliko potrebni novi hoteli, marveč bi bilo izboljšati predvsem že sedanje. To moderniziranje smatra za eno najvažnejših stvari v razvoju tujskega prometa v naši državi, zlasti v Dalmaciji. Glede financiranja smatra, da bi mogla Hipotekama banka odpreti poseben hotelski kredit za dvig tujskega prometa. Jadranska obala je sicer zelo zanimiva in ima gotove prednosti od drugih obal. Pestra slika se potniku nudi pri pogledu zlasti na starinske gradove vzdolž dalmatinske obale, kar močno poveča slikovitost zemlje.
Iz Belgrada odpotuje gospod Corrard še v Bosno in na Plitvička jezera, nakar se vrne v Pariz.
Kanada zaprta
Kako težko je danes priti v Ameriko, je že znana stvar. Kljub temu, da v lej zlati' deželi že zdavnaj ni več vse zlato, kar se svefi, menijo še mnogi, da bi si 'am lahko ustvarili boljšo eksistenco kot v domovini. Ker pa so Združene države Sev. Amerike danes obdane z pravim kitajskim zidom, se je obrnil ves lok izseljencev v Kanado, ki je zadnja leta sprejela res precejšnje število delovnih moči iz Evrope. Tako je n! pr. lani prišlo v Kanado okrog 104.000 novih izseljencev, ki so se naselili večinoma v poljedeljskih dis-Iriktih osrednje in zapadne Kanade. Med doseljenci je bilo samo Angležev krog 80.000. Jugoslovanov pa 3000. Seveda je verjetno, da je med temi bilo mnogo lakih, ki so ušli preko meje v Združene države S. A., kakor hitro jim je bilo to mogoče.
Sedaj pa prihaja poročilo iz Oltavve v Kanadi, da je mr. \Vesley Gordon, minister za inozemsko priseljevanje izdal odlok, s katerim je radikalno in brez izjeme onemogočeno vsaj za nekaj časa vsako nadalijno priseljevanje v Kanado iz vseh držav razen iz Anglije in U. S. A.
Glavni razlog, da je Kanada nastopila lako odločno proti priseljevanju iz evropskih in drugih držav, je v brezposelnosti, ki se je začela pojavljati zadnje čase v kanadskeh industrijskih centrih, zlasti med tovarniškimi delavci. Beg z dežele v mesta, ki je vse splošen in želja po navidezno lažjem delu in boljšem zaslužku je gnala poljedelsko delavstvo v kanadska mesta. Zato je bilo mogoče, da je nastopila v mestih brezposelnost dočim na kmetih še vedno primanjkuje dobrih moči. Celo angleškim izseljencem, ki jim ie Kanada dosedaj nudila izredne ugodnosti za naseljevanje, tako n. pr. povračilo skoro vseh potnih stroškov, je dovoljeno priseljevanje le v slučaju, če jih jTosamezne države kanadskega dominijona pokličejo in namesle kot izključno poljedelske delavce, oziroma stalne farmarje ali pa kot sezonske delavce. Prav lako so jim odslej odvzete jx)tne olajšave. Kanadska vlada računa, da bo na ia | naoin zmanjšala dolok izseljencev na približno i 40.000 letnih emigrantov. Verjetno je tudi, da bo | še ta številka padla, ker so angleškemu delavstvu bile odvzete olajševalne ugodnosti pri prevozu.
S tem odlokom kanadske vlade jo torej onemogočen našim državljanom dostop v Kanado. Seveda bo ta odlok veljal le dotlej, dokler po izjavi minislra Gordona ne dobi zadnji kanadski delavec dela. Ostane le še mala letna kvota 845 priseljencev za Združene države Sev. Amerike, ki pa je žo itak vedno v naprej zasedena Zato i opozarja izsekeniški urad v Ljubljani vse, ki se | mislijo izselili v Ameriko, naj raje opusle lo misel J in delajo doma. Z delom, ki ga mora opravljali i delavec v Ameriki, se bo goiovo vsak preživel j tudi v naši državi, ki ima prostora in dela za vse. Naj pomisli vsak, da si je v Ameriki danes težje priboriti dostojno eksistenco kol pri nas. kjer je še vse polno možnosti za razvoj gospodarstva in industrije. Amerika ni več raj, pač pa ga nam nudi 1 domovina, če bomo pripravljeni prijeti za delo in si graditi boljšo bodočnost.
Jutri ob 3. uri
tombolo v Kranju
I. dobitek nov BMW avto (Din 35.500—) II. dobitek: ves les za stan. hišo
(Din 17-200—) spalnica, kolesa itd. VrSi se ob vsakem vremenu.
i i l

Tudi Kočevarjs ginejo z izseljevanjem
Kočevje, 25. septembra.
Vrnili so se zojiel v Ameriko naši izseljenci, ki so prišli po dolgih letih obiskal svojo rodno grudo. Letos jih je prišlo precej zaradi tukajšnjega slavja, toda ne toliko, kolikor so jih pričakovali. Nekateri med došlimi, ki so odšli še kot clroci in jih je morda še mali nosila v naročju, so sedaj odrasli možje in žene. Tudi voditelji naših Kočevarjev si belijo glave, kako bi omejili to pogubno izseljevanje. Če pomislimo, da je bilo ko-čevarskih Nemcev žc čez 30.000 tu naseljenih in da variira sedaj njih število okrog 12.000, bomo razumeli njihove skrbi. Nobene besede in prigovarjanja ne pomagajo, kajti gospodarska stran jc hujša od drugih. Ves prejšnji leden so se vršile cdhodnice po vaseh, kjer je bilo izredno živahno. Pred nekaj dnevi pa so jih okrašeni vozovi odpeljali do poslaje. Odšli so na pot. da jih velemestno vrvenje onstran Oceana sprejme in zajame v svoj vrtinec. Doma f>a se v onih majhnih hišicah za malimi okenci solzijo mamice in stare mainLo in Očetje za svojci, ki jih morda ne bodo videli nikdar več.
Vlom v kolodvorski bulet
Rakek, 25. septembra.
O tatvinah pri nas že dolgo časa ni bilo nič slišati, o kaki večji že. tri leta ne. V noči od torka na sredo pa je obiskal do sedaj še neznan lat rdi bolje rečeno vlomilec bufet na kolodvoru. Vsekakor so je moral dobro razumeli na svoj posel; kajti kljub temu, da je j>ostaja razsvetljena in da se na postaji okrog bufela vedno kdo nahaja, so mu je posrečilo prili v lokal.
Notri je vse prebrskal in odnesel denarja v najrazličnejših valutah za kakih 3000 Din. Od drugih stvari, dasi jih je bilo v bufetu obilo, je odnesel samo škatlo cigaret in en prekajen svinjski jezik. Najbrž se mu je zdelo, da je za odnašanje takih stvari, ki zavzamejo malo več prostora, preblizu komisarijat in financa.
Orožniki so pridno na delu za tatom. Precej sitnosti pa bo imel la z izmenjavo tujih valul v naš denar.
Avto na centi
Vič, 26. septembra.
A' četriek zvečer jo našel stražnik na Tržaški cesti na Viču avto brc/, voznika. Lastnik avtomobila je trgovec Klierz\vcil Vinko, stanujoč v Tavčarjevi ulici 4. Prišel je obiskat družino svojega znanca na Glince. Zapeljal jo avtomobil na zemljišče gostilničarja Oblaka. Neznani zlikovci pa so okrog avtomobila iz neznanih vzrokov manipulirali z mehanizmom I toliko časa. da so poškodovali prestavo ter j ugasnili luči. Nato pa so zapeljali avtomobil | na Tržaško cesto in sicer na križišče i ržaške i cesto in Ceste XV. Materijaliiu škoda ni znat-; na, vendar pa bi so bila lahko zgodil« velika I nesreča, ker jc bil avtomobil |>ostnvljon n.t ! križišču ceste bro» luči.
Nova jama na Kočevskem
Kočevje, 25. septembra.
Kakor se čuje, jo bajo nek lovec odkril pri tako zvanem Romergundu večjo jamo z lepimi stalagmiti in stalaktiti. V naših gozdovih so skrite še marsikatere zanimivosti, ki jih bo treba sčasoma odkriti in preiskati.
Strašna smrt 9 mesečnega dekletca
M a r i b o r , 26. septembra.
V	Ploderšnici pri Zgornjem Cmureku se je pripetila pretresljiva nesreča, ki je zahtevala življenje 0 mesecev stare Viktorije Kračič, hčerke ta-mošnjega pekovskega mojstra Jožefa Fračič. Med leni. ko je namreč mati opravljala svoje posle prod hišo, se je dekletce splazilo na štedilnik, na katerem je bil lonec z vrelo vodo. Dekletce je prevrnilo lonec, iz katerega se je vlila vrela voda na njo. Opekline so bile tako težke, da je dekletce kmalu nato podleglo poškodbam.
Na lice mesta je prispela sodna komisija iz Maribora, ki je ugotovila dejanski stan.
Veliha poneverba v Zagrebu
V	Zagrebu imajo reševalno društvo, kateremu jo bil M i jo lialogovič blagajnik 15 let ler je ves ta čas uživa! polno zaupanje članstva in odbora. Zdaj pa su nenadoma ugotovili, da je možak od časa do časa segal v društveno blagajno in globoko zajemal iž nje. Manjka vsega 186.000 Din. Balo-goviča so seveda takoj zaprli. On je bil drugače tudi lastnik gostilne, zalo je večkrat rabil večje vsote denarja. Vsakokrat se je zatekel v društveno blagajno in vzel, kolikor je pač rabil. Tako skozi od lela 1920 pa do zdaj, ko so ga prijeli. Vsakokrat, ko je prišla kakšna kontrola ali revizija blagajne, je manjkajoči znesek sprelno zakril; izposodil si je primerno vsoto za par dni, jo dal v blagajno. po končani reviziji pa je denar spet vzel iz blagajne in ga vrnil, kjer si ga je izposodil. Take jo leta 1928 manjkajoči znesek v blagajni dosegel 50.000 Din. Ko je jeseni popolnoma prenovil svoj gostilniški lokal, spet ni imel denarja in je segei v blagajno reševalnega društva. Vzel je naenkrat 80.000 Din. S leni denarjem je obnovil lokal ter poplačal dolgove. Ko so z nenadno revizijo ugotovili poneverbo, se je Balogovič zavezal, da bo vsak mesec plačeval na račun dolga po 2000 Din. Ker pa se lega ni držal, so ga izločili policiji, ki ga j* zdaj prijela.
Nevaren razbojnik prijet
V okolici Karlovca se je del j časa ]K)tepal neki Mihajlo Kos. ki jo na vse strani kradel in požigal. Žo pred šestimi meseci so ga prijeli in zaprli v Ogulinu. ko so ga v njegovem skrivališču morali celo noč oblegati in sc / njim boriti. Tam pa je simuliral umobolnost, zato so ga prepeljali v Stcnjevac |K>leg Zagreba, kjer pa je kmalu ušel.
Vrnil se je v Gorski okraj iu (>očenjal dalje svoje luni mi rije. Ker pa mu jo zmanjkalo streliva, je jxislal nekega železničarja v Karlovec ponjo. Železničarja pa so v Karlovcu prijeli, in mož jo vse povedal, kdo ga je poslal po strelivo in kje so on skriva. Policija jo napravila zdaj za jiobcglini razbojnikom pravcato gonjo na motornih kolesih in v nekem gozdu so Mihajla res prijeli. Prej pp. so se morali / njim boriti in ga s silo premagati.
Dne 10. oktobra 1930 ob 10 dopoldne
sc bo vršila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15,
sodna dražba
vite
Cesta na Rožnik št. 1 v Ljubljani, spadajoče v konkurzni sklad tvrdke
Gričar & Mejač
Najmanjši ponudek za vilo z vrtom (1695 m) je 680.000 Din. — Kavcije treba položiti 82.629 Din. Podrobnejša pojasnila daje konkurzni upravnik
Dr. Treo Luce
odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29/1. Telefon št. 21-11	Telefon št. 21-11
Kaj pravite ?
Časi lepih, naglih in velikih dobičkov so za razne špekulante minili Dandanes mora vsakdo, kdor hoče s kupčijo kaj zaslužiti, vsestransko pre-udariti položaj na svetovnem trgu, mora sum delali in dolgo mora čakati, da mu kupčija kaj vrže. Samo ena vrsta špekulacije jc še uslata in ta je za nekatere izredno plodonosna, čeprav se jim ni treba pri tem nič truditi.
To je špekulacija s stavbnimi zemljišči. V Ljubljani se je lu špekulacija prav divje razpasla, špekulant kupi za nekaj krajcarjev primerno zemljišče in počaka nekaj let, da se prične lam stavbno gibanje, nato pa ga z ogromnim dobičkom proda. Takih slučajev poznamo vse polno: ob Dunajski cesti, na Mirju, sredi mesta itd.
Čigava pu je zasluga, dn vrednost zemljišč narašča? Ali je morda to zasluga teli špekulantov, ki z umetnim zadrževanjem parcel in umetnim dviganjem njihovih cen samo ovirajo stavbno in industrijsko gibanje v Ljubljani? Ali pa je morda to zasluga pridnega, delovnega ljudstva, ki s svojimi žulji in z znojem pomaga večali Ljubljano? S kakšno pravico si torej ti špekulanti laste ogromne dobičke pri parcelah?
Skoro vsa večja mesta v Evropi iu Ameriki krijejo precejšen del svojih proračunov iz davka na nezazidane parcele in iz davka na dobiček pri prodaji teh parcel. Ta davek je pravičen! Skupnost, lo je občimi, naj itna predvsem dobiček na zvišanju vrednosti, ki jo je ustvarilo vse prebivalstvo, ne pa špekulantil
Davek na parcele! Da, tudi v Ljubljani so na poskušali uvesti. Kako, vemo! Tako nerodno, da se je ta davek končal s popolnim tiaskom. Kar se je povsod izkazalo kot praktično, pravično in za skupnost donosno, se v Ljubljani ni moglo obnesli. Zakaj Ljubljana je meslo posebne sorte.
Pač pa *e je v Ljubljani obnesla uvoznina na žiirila. Nič ne de, če je revno ljubljansko prebivalstvo malo bolj zadrgnilo želodce. Spekulantje z zemljišči jih niso.
Koledar
Sobota, 27. septembra: Kozma in Damijan, mučenca; Kaj, škof.
Osebne vesli
Spremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Tominšek Zdenka, zasebna zdravnica v Ljubljani, je bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. — Dr. Pingovič Bor i voj. sanitetni poročnik, je bil izbrisan i/, imenika zdravniške zbornice za Dravsko banovino radi premestitve v štip.
=r lz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 12. čete peh. polka kraljeve garde peh. poročnik Franjo-Branimir Bauer; za vršilca dolžnosti blagajnika poveljstva kosovske divizijske oblasti nižji voj. uradnik II. razr. ekouomske stroke Anton Rodošek; za zdravnika 7. zrakoplovnega polka san. poročnik dr. Vladimir Trampuž; za zdravnika 2. pionirskega polka in garnizije v Karlovcu dr. Jovan Kesler; na službo v bakterijološki oddelek voj. liigijenskega zavoda glavne vojne bolnice san poročnik dr. Karel MatauSek in za pilota 1. zrakoplovnega polka peh. poročnik Ivau Suban.
Mala kronika
ir Ali ste pozabiti? Jugoslovanska knjigarna je izdala oglas za veliko založniško akcijo. Izdala bo 3 raznih zbirk knjig proti mesečnemu plačilu za izredno nizko naročnino. Ali ste pozabili odposlali naročilnico? Naročite si takoj brezplačni prospekt!
Razpis mesta docenta. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto docenta cerkvenega prava na teološki fakulteti.
it Danilo piše: še mnogo in preveč jc prijateljev in znancev, kateri niso kupili »Spominov«, ter čakajo gotovo ugodnejše prilike, da si oskrbe to zanimivo čtivo. Ta prilika se jim nudi v počelku meseca oktobra, ker bo Danilo ceuo knjigi reduciral na 50 Din. "Vsi oni, ki imajo knjigo in čeke že dalj časa, se bodo žc s prvim oktobrom spominjali svoje dolžnosti.
-jir Drugi tir Zidani most—Zagreb. Priprave za zgraditev prepotrebnega tira na progi Zidani most—Zagreb se bližajo koncu. Tir bo dolg 80 kilometrov ter je svet zanj že v posesti železniške uprave. Zgradbo tira bodo financirale neke tuje finančne skupine, ki so ministrstvu že dale tozadevne predloge. Stroški za tir bi znašali 120 milijonov dinarjev ter bi sc istočasno modernizirale tudi vse postaje ob progi.
ir Židovsko novo leto se jc začelo, in to 5691. leto, z dnem 23. septembra t. 1. Vse židovske trgovine so bile tri dni (do 26. sepl.) zaprte.
■fr Bavarski princ v Zagrebu. V četrtek dopoldne je prispel v Zagreb princ Albrecht Bavarski s svojo soprogo. Ostane tam nekaj dni.
ir Obisk nn Grškem. V četrtek dopoldne so odpotovali iz Belgrada naši gospodarstveniki. Na povabilo grško-jugoslovanske lige v Solunu in Atenah so se gospodarstveniki odzvali, da vrnejo obisk, ker tvori ravno medsebojno spoznavanje ključ za dobre in prijateljske odnošaje med našo državo in Grčijo. Vseh izletnikov je 60, med njimi je tudi stru-miški škof Benjamin, ki potuje kot zastopnik patrijarha pravoslavne cerkve v Jugoslaviji Barnabe. Del naših gospodarstvenikov jc prišel v Solun v petek, kjer ostane do jionedel]-ka. Načrt izleta je tak, da bodo izletniki obiskali vsa gospodarska središča Grčije.
Čudovito zdravljenje
glavobola in prehlada,
Cospodična Nadežda I., Sremčevič, odv. pisar Iz Kavadarja, nam piše: Po moji vsakdanji službi v pisarni, ki me silno utruja, se me zelo pogosto loteva močan glavobol. Zoper to sem preizkusila že razna sredstva, pa uspeh je bil majhen. Pred nekaj tedni sem se po nasvetu neke svoje prijateljice odločila, da poizkusim Togal tablete, in priznati moram, da me je njihova učinkovitost izredno presenetila. Skoraj v hipu so Togal tablete pomirile bolečine. Učinkujejo zelo prijetno na ves živčni sestav. Ugaja mi pri Togal tabletah tudi, da ne povzročajo nikakih škodljivih posledic. Razen zoper glavobol »o mi Togal tablete pomagale še proti prehladu, ki si ga nakopljem zaradi prepiha ali nagle izpremembe vremena sedaj poleti. Kadar začutim, da se me loteva prehlad, vzamem takoj nekoliko Togal tablet in zanesljivo vem, da sem ae na la način obvarovala vsake nevarnosti ka-karfn IpJiprfa obolenja.
i( Na Kerainiško Solo pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani se sprejmejo v prvi letnik So trije učenci (učenke). Sprejemni pogoji: 14 let starosti in odpustnicii ljudske šole.
ic Koča na Golici bo do 15, oktobra stalilo odprta. (XI 15. oktobra dalje pu samo v sobotah iu nedeljah.
if Vilfanov« koča na Begunjščici je od nedelje 21. t. m. zaprta.
ir Zračni promet Zagreb—Dunaj, ki je bil nedavno vpeljan, jo menda zelo dobičkunosen. Aeroplnni prihajajo in odhajajo zelo točno ter bodo letos tlo koncu oktobra napravili 400 letov v obe smeri. Odločilni faktorji zdaj razmišljajo o tem, da bi sc promet vršil še dalje, ker sicer sc po pogodbi s koncem oktobra /u letos konča.
ir Lovi krških občin. Okrajno načelstvo v Krškem razglaša: Lovi naslednjih občin se bodo oddajali v zakup na javni dražbi za dobo 5 let in 3 mesecev, t. j. za čas od 1. januarja 1931 do 31. marca 1930: Boštanj, Bučka, Čatež, Kostanjevica, Krško, Mokronog, Raka, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, št. Janž, Št. Jernej, Št. Ruperl, Škocijan, šinarjeta, Trebelno, Tržišče in Velika Dolina. — Dražba se bo vršila za občine: Bučka, Studenec, Raka in Krško dne 4. novembra 1930 ob 9 dopoldne pri okrajnem načelstvu v Krškem; za občini Boštanj in Št. Janž dne 5. novembra 1930 ob 9 dopoldne na uradnem dnevu v Radečah v občinski pisarni; za občini Šniarjeta in Škocijan dne 7. novembra 1930 ob 9 dopoldne pri okrajnem načelstvu v Krškem; za občine Vel. Dolina, Čatež, Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici in Št. Jernej dne 11. novembra 1930 ob 9 dopoldne pri okrajnem načelstvu v Krškem; za občine Mokronog, št. Rupert, Trebelno in Tržišče dne 13. novembra ob 8 dopoldne na uradnem duevu v Mokronogu v občinski pisarni. Dražbeni pogoji se lahko vpogleda jo do dneva dražbe med uradnimi urami pri okrajnem načelstvu v Krškem,
ic Pregled avtobusnih voznih redov. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša: Na podlagi S 54., odstavka 2. obrtnega reda se pozivajo vsi imetniki koncesij za periodično prevažanje oseb v območju dravske banovine, da predlože v oblastveno odobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih prog, v kolikor niso tega že storili, oziroma v kolikor ne ostanejo v veljavi dosedanji oblastveno odobreni vozni redi. Po obvestilu iz direkcije državnih železnic v Ljubljani ne bo bistvenih izprememb železniških voznih redov. Vozni red, ki naj se predloži v 3 izvodih ob priključitvi takse 20 Din v kolkih (io tar. post. 5. taks. tarife zakona o taksah za odobritev, mora vsebovati tudi kilonietražo in cenik. Ne glede na to, preko koliko okrajev gre avtobusna proga ali od katerega obtastva je bila kon-
cesija podeljena, je vse vozne rede, in sicer za celotni' proge do vključno 4. oktobra 1930 predložiti neposredno kr. banski upravi dravske banovino v Ljubljani, ki bo vozne rede, kojih odobritev pritiče obrtnim oblastvom L stopnje, po pregledu dostavila tem v poslovanje. Podjetja, kojih vozni redi ostanejo neizpremenjeni, naj to javijo v zgornjem roku. Opozarja se, da se izpreminjanje odobrenih zimskih voznih redov ne bo pripuščalo brez tehtnega razloga in da se bo proti podjetjem, ki bi obratovala brez oblastno odobrenega voznega reda ali preko njega, ali, ki bi vozne rede samolastno izpreminjala, postopalo |>o kazenskih določilih obrtnega reda.
ir Pogrešan. Pred dvema mesecema je odšel delat v Zagreb 63letni Franc Plazar z Gline pri Ljubljani. V Zagrebu je delal do 17. t. m. Od tega dne dalje je vsaka sled za njem izginila. V dolič-nein kraju, kjer jo delal, je rekel, da je nekaj bolan, da bo šel domov. Zdaj ga pa ni od nikoder. Prosim, kdor kaj ve o njem, naj mi sporoči, kje. se nahaja, ker se bojim, da bi se mu bila pripetila kakšna nesreča ali zločin. — Ivana Plazar, Glince, ceSta IX., št. X., pri Ljubljani.
ic Planinci iz Zagreba v Trbovljah. Zagrebško društvo »Prijatelj Prirode« bo napravilo prihodnjo nedeljo izlet svojih članov v Trbovlje, kjer se bo ustanovjlu podružnica društva.
ir Sninoiimor pri Gorjah. Brezposelni dninar Frunc Mrak, vulgo »Taužentinarter«, se jc v gozdu nad Poljšico, župnije Gorje, obesil. Kaj gu je gnalo \ prostovoljno smrt, ni znano, najbrže pa beda, nekoliko tudi špirit. Bil je v mladih letih korenjak in bataljonski trobentač pri trdujavski artiljeriji. Kot velik veseljak in šaljivec je nekoč svojemu stotniku zatrobil za god ono znano: »l locii soli er leben« ... pa je bil navsezadnje še pohvaljen.
ir Društveni odri! Ali ste že pri Vas vpri-zorili Vodopivčevega •Kovačevemu študenta«, ki je poln najzabavnejše in vesele vsebine? Sezite po njem in se gu naučite do prihodnje prilike. Izvajali ga boste sebi in obiskovalcem VaSega odra v splošno in -prisrčno zabavo, z največjim uspehom. Kjer nimate na razpolago klavirja, Vum istega nadomesti lahko harmonij. — »Kovačev študent« velja 32 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
ir Naznanjamo cenj. občinstvu, da z dnem 28. septembra 1930 prekinemo avtobusni promet na progi kolodvor Bled-Jezero do hotela Petran do 1. maja 1931. — Alp. Auto-družba, z o. z. Bled.
itr Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetje Franjo Kuuovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
Ljubljana
Zagonetna smrt
Ljubljana, 26. septembra.
Živimo v razburkanih časih in človeško življenje je precej izgubilo na svoji vrednosti. Mi, v Jugoslaviji moremo biti Ie veseli, da živimo v pravno urejeni državi, kjer še veljata zakon in pravila. Te pravice mora biti deležen prav vsak, čeprav je i/, socialno še tako nizkega stanu. Zaio bo zagonetna smrt Alojzija Božiča, SOletnega ključavničarja z Galjevice 132, prav gotovo v vsej luči osvetljena v javnosti in da bodo krivci postavljeni pred sodišče, ko pride čas za to,
Informirali smo se o lem obžalovanja vrednem slučaju na pristojnih mestih, vendar pa nismo mogli o tem dobiti še nobenih oficielniii informacij — kar je radi preiskave razumljivo. Zato podajamo le-to informacijo, ki smo io zvedeli zasebno, po večini pri prebivalcih Galjevice.
Pred dnevi se je vračal Božič v precej vinjenem stanju po Dolenjski cesti domov v Žuljavo vas na Galjevico. Na poti sla ga prijela dva moška in ga pričela pretepati. Eden od obeh ga je udaril z nekim topim in prožnim predmetom tako po vratu, da je presekal Božiču glavno žilo.
Božič je bil prepeljan v bolnišnico in je kmalu nato umrl. Po naših informacijah je uprava bolnišnice prijavila slučaj državnemu pravdništvu, ki je odredilo obdukcijo.
Ta se je vršila danes in danes se je vršil ludi pogreb.
Kakor vse kaže, ima to zadevo sedaj v rokah državno pravdništvo. Spričo objektivnosti naših oblasti vemo, da bo zadeva pravično likvidirana, krivci, ki so oblasti baje že znani, pa kaznovani.
Prebivalcem Ljubljane
Beračenje, se je v našem mestu silno razpaslo. Na promctnejšili ulicah vidimo berače, ki nadlegujejo mimoidoče, drugi romajo od hiše do hiše, tako, da so prebivalstvu v veliko nadlego. Skoro ni dneva, da ne bi imele posamezne stranke po deset in celo več takih obiskov.
Mnogim, ki so za delo sposobni, je postalo beračenje poklic, dočim marsikdo v resnici gineva v bedi in stradanju. V mesto prihajajo beračit večinoma ljudje z dežele, a mnogi izmed teh so premožni, bodisi, da imajo posestvo ali celo naložen denar. Med berači so tudi taki, ki jim nc diši nobeno delo ler pogosto beračijo z namenom, da bi se obenem okoristili s tujo lastnino. Tudi mladoletni in otroci niso redki med berači.
Po vzoru drugih mest je. tudi niestnu občana ljubljanska pokrenila akcijo, du sc beračenje v Ljubljani onemogoči. V ta namen bo socialno politični urad mestnega magistrata odslej oddajal proti nabavni ceni 5 Din in proti obvezi do mesečnega prispevka (glej niže doli) posebne tablice, kot znake, da je po hišah in lokalih, opremljenih s temi tablicami, beračenje prepovedano. Tc tablice nuj stranke pritrdijo na vratu, berače pu naj naslove nu mestni socialno politični urad, »ki bo ukrenil vse potrebno, kar sc tiče njih oskrbe. Odredil bo pa tudi, da se tuji berači odpravijo v svoje doniovne občine, oziroma kaznujejo dclomržni.
Akcija mestne občine nj naperjena proti onim, ki so podpore v resnici potrebni, ki so po nesreči, bolezni ali ostnrelosti uho bo žali; nasprotno, prišli bodo do podpore predvsem oni, ki so podpore res potrebni in ki so svojo revščino doslej skrivaj in molče prenašali. Denarna pomoč se bo nudila le v izjemnih in nujnih primerih, ker prejmo prosilci v prvi vrsti podporo v naravi, t. j. s hrano, prenočiščem, obleko in podobnim.
Akcija proti bernčenju pa bo uspevala le s sodelovanjem celokupnega prebivalstva. Nainen
3e li Vaša prebava v redu?
Vzemite zvečer dve do tri male Artin-dražeje in zjutraj boste imeli normalno izpraznjenje, - Dobiva se v vseh lekarnah. - Cena škatlji je 8 Din; vsebina sne škatlic zadostuje za i—6 krat.
mestne občine nc bo dosežen, ako bodo ljubljanski prebivalci šc nndaljo podpirali berače. Mestni magistrat zato poziva ljubljnnsko prebivalstvo, naj dosledno odklanja vsakogar, ki bi še beračil iu naj vsakega berača napoti na mestni magistrat, kjer bo dobil podporo, ako je bo potreben in vreden. Prebivalstvu bo gotovo bolj ustreženo, da v tu namen daje primeren prispevek, ki se bo pobiral mesečno ali četrtletno po posebnih mestnih inkasantih. Zato Vas vabimo, dn izjavite, kakšno vsoto ste pripruv-Ijeni vsak mesec žrtvovati za mestne, resnično potrebne uboge v tn namen, da se dosedanje beračenje po hišah in cestah povsem odpravi. Pripominjamo, du je smatrati tuko izjavo za obvezno vsaj za tekoče iu še dve koledarski leti. Kdor obveze vsaj en mesec pred potekom tega loka ne bo odpovedal, tistemu velja vselej dalje zn enb koledarsko leto. Kot najmanjši znesek v ta numen je zu sedaj določenih 10 Diu mesečno.
Državna policijska uprava bo akcijo mestne občiue podpirala iu 1k> s svojimi organi preprečevala nadaljnje nadlegovanje prebi-v alcev.
Privatna dobrodelnost s tem ne preneha, ker se njeno delo vrši prostovoljno in iz srčne kulture posameznih dobrodelnih oseb in kari-tativnih društev.
Pomagajmo ubogim, a odpravimo izkoriščevalce!
Župan: Dr. Dinko Puc.
Veliki
katalog
za jesen in zimo kakor tudi vzorce manufakturnega blaga dobite
ako to čim preje zahtevajte od trgovske in odpošiljateljske tvrdke
Kasfner i Ohler, Zagreb
lilca 4
© Umrli v Ljubljaui v času od 13. do 26. f. m.: Josip Lampič, žel. sluga v p., 59 let. Medvedova c. 30; Franc Bučar, restavraler, 30 let, Sv. Petra c. 7; Marija Sever, zasebnica, 61 let, Poljanska c. 16; Jaroslav Neškudla, trgovec, 44 let, Sv. Petra cesta 25; Viktorija Lanipe vdova drž. uradnika, 82 let, Tržaška c. 27; Marija Tau-far, trgovka 71 let. Zaloška c. 11; Terezija Čebul, bivša branjevka, 65 let, Verov&kova ul. 13; Neža Pavanar, mestna uboga. 90 let, Ja pire v a ul.2; Anton Bogataj, delavec, 22 let. Vodovodna cesta; Franc Auman, kovaški mojster, 35 let. Zaloška c. 11 (Vir pri Domžalah); Marija Kažem, žena gostilničarja, 44 let, Žabjek 3; Josip Kurent, hra-nilnični inkasant, 72 let, Knafljeva ul. 9; Marija Popov, žena bibliotekarja, 56 let, Pod Turnom 4. V bolnišnici so v istem času umrli: Franc Petje, sin posestnika, 13 let, Klane 5; Marija Martinčič, užitkarica, 57 let, Gor. jezero pri Starem trgu; van Narobe, mlinar, 53 let, Šmarca 73; Terezija Zelnik, delavka, 40 let, Sora 46; Gvido Korenčam, sin žel. uradnika, 8 let, Topniška ul. 12; Franc Levstek. delavec, 74 let, Cesta na loko 4; Samuela Fint.a, žena kiparja, 35 let; Jakob Kovač, posestnik, 46 let, Sava pri Litiji, Matevž Drenove, posestnik, 60 let, Trboje 52; Maksa Zahrastnik, C3 let, Stari dvor 19; Ana Garafol, hči delavca, 1 mesec, Ižanska c. 22; Josip Satran, trg poslovodja, 49 let; Marija Cilar, tobačna delavka v p., 70 let, Koseskega ul. 30; Stanko Grčar, mesar, 32 let, Kamnik; Božidar Fnjon, sin odpravnika, 3 leta, Hradeckega vas 74; Simon Furman, mlinar, 37 let, Nova vas pri Konjicah; Jožef Lavrič, sin delavca, 4 mesece, Ig; Ivana Mihelčič, hči delavca, 1 leio, Notranje Gorice; Anton Bulovec, Hodni nndsvetnik v p. 61 let; Tavčarjeva ul. 6; Jerko Pavlič, »im polic, uradnika, 5 let, Jegličeva 10, Jožefa Trohar. hči posestnika, 1 leto, Svinsko t pri Krškem; Matej Murovec, žel. uslužbenec, 53 let, Aleševčeva 18; Ivan Hiti, vojni invalid, 35 let; Alojzij Božič, ključavničar, 50 let, Galjevica 132; Jožef Gabrijel, užitka r, 72 let, Dobovec 18; Ana Štirn, občinska uboga, 75 let Zgornje Bitnje.
0 Služkinje! V nedeljo dne 28. t. in. popoldne ob 5 se vrši članski sestanek Posclsko zveze. Važna stanovska zadeva. Pridite!
© Zahvala. Moj častni večer v slovenskem narodnem gledališču, ki mi ga je dovolilo prosvetno ministrstvo, je za menoj. Moj veliki »Gorenjski slavček je odpet, zato me sili čut hvaležnosti cenj. publiki, ki me je počastila preteklo soboto v operi s Hvojtm obiskom lepe, meni nepozabne predelave, da se ji zahvalim najudanejše in najprisrčnejše. Bilo so to po dolgih letih mojega udejstvovanja v operi in javnosti sploh zame najsvetlejši trenutki in spomin name im bv ostal kot veliko zadoščeuje v»u
leta življenja, ki je še pred menoj. Razen ljubljanski gledališki publiki pu gre moja globoka zalivala še raznim institucijam in korporacijam ter društvom: Glasbeni Matioi, Ljubljanskemu Zvonu, trgovskemu društvu »Merkur*, Glasb. dr. Ljubljana, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo, Savezu muzi-čarjev kraljevine Jugoslavije, gledališki upravi, Združenju solistov in zboru, Sokolu I na Taboru — gospodu pomočniku bana dr. Pirkmajerju, ljublj. županu dr. Diuku Pucu, darovalcem šopkov, vencev in drugih vrednosti, Iti so mi bile naklonjene bodisi v denarju ali blagu, dalje članom mariborskega narodnega gledališča, gg. kritikom in pa številnim prijateljem in znancem iz Kranja ter Smart-na pri Litiji. Končno moja iskrena zahvala časopisom in vsem, ki so se me na katerikoli način spominjali v teli dneh. — Vaš France Rus.
© Posvetovalnica za matere, ki so članice okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse članice in članov svojke, da je ukinil poslovanje svoje posvetovalnice za matere v prostorih zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Urad bo tako posvetovalnico uredil v lastni stavbi. Doledaj pa naj se matere ozir. noseče članice in svojke uradovih članov zglasujejo brez vsakega uradovega nakazila pri zavodu za zdravstveno zaščito matere in dece v Ljubljani, kjer bodo dobile brezplačno vse potrebne nasvete in pomoč kakor druge matere, ki niso članice OUZD.
© Župnijski urad Trnovo ima telefonsko številko 3191.
© Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra t. 1. vsakokrat od 9 do 12 v pritličju Mladike. Pouk se prične 1. oktobra ob 8.
© Invalidski sestanek bo v nedeljo 29. t. m. ob 9 dopoldne pri Jerneju na Sv. Petra cesti Na debati bodo predlogi za nov invalidski zakon. Pridite invalidi in vdove. — Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljubljani.
© Privatni učni tečaji: Slovenščina za izobražence; splošno izobraževalni tečaj (slovenščina, spisje, računstvo); knjigovodstvo; nemščina; začetni j in nadaljevalni tečaj ter posebni za mladino; fran-I ccščina za začetnike. — Začetek pouka 1. oktobra I ua Ženskem učiteljišču (Resljeva cesta 10, II. vhod). Pojasnila daje šolski sluga, ki sprejema tudi še priglase. — Vsi, ki so se v Delavski zbornici priglasili, dobe tudi pismeno obvestilo.
© Pobegla blazneža. Strežaj umobolnice na Poljanskem nasipu Ivan Komidar jc prijavil policiji, da sta iz umobolnice pobegnila dva blazneža, 26 letni Ivan Bukšič, znani večni samomorilni kandidat iz Spodnje Šiške in 27 letni Hrvat Anton Markovič iz Kranja. Oba blazna begunca sedaj iščejo.
© Tatvine. Francu Stadlerju je nekdo izmaknil pred Hafnerjevo gostilno v Mostah s kolesa zavoj, v katerem je bila 400 Din vredna jopa, last njegove matere Marije Stadler. — Gostilničarka Eva Mttller je prijavila tatvino ure budilke.
© Opij. Reveži so ljudje, ki so se iz katerih koli vzrokov udali vživanju omamnih strupov, kakor opija, morfija in kokaina. Kadar nimajo svoje-| ga strupa, jih strast prisili, da napravijo vse, samo da ga dobe. Pred kratkim je prišel v Ljubljano neki farmacevt. Bil je tujec in ni imel nobenih zvez, da bi si preskrbei potrebni opij. Kot farmacevt ni bil v zadregi, temveč je lepo napisal recept in si z njim kupil opija v lekmii. Prvič mu je to uspelo, lekarna pa je medlem spoznala, da je nasedla zvijači. Farmacevt je prišel drugič po opij v lekarno, tedaj pa ga je lekarnar izročil policiji. Zadeva s pravnega stališča ni tako tragična, ker farmacevt ni s tem zagrešil ničesar proti zakonu in če bi kaj, se lahko brani z nepremagljvo silo. Tragično pa je dejstvo, ker ima zaradi te moderne strasti pokvarjeno vse življenje.
© Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leu-stek, Resljeva cesta t; Mr. Bohincc ded.. Rimska cesta 24 in Dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof).
© Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (Balkan).
Nežno kožo Vašega mitjenčka
najbolje negujete in ščitite, če uporabljate za dnevno kopanje edino lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi, a je narejeno iz najboljšega materijala, ter je povsem nevtralno (blago). Zahtevajte v lekarnah, drogerijah in parfumerijah le milo Paracelsus in odklanjajte druge produkte.
ir Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, za-breklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučili-ških klinik se odlikuje »Franz-J osel« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vsak kmetovalec
mora za jesensko setev namakati seme z izbornira
Germisan kvaslvom za seme
Naroča so pri tvrdki »CHEM0TECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10
Maribor
Celje
□	Na inšpekcijskem potovanju se mudi te dni v Mariboru divizijski general geodetske stroke Štefan Boškovii. V Mariboru ostane delj časa; nastanil se je pri »Zamorcu«.
□	Jubilej dela. Te dni bo 25 let, odkar sta prevzela gospodarstvo Racerjevega dvora, ki je last • admontskega samostana, g. Josip Gselman in gdč. ' Marija Punyaršek. Z izredno vnemo, marljivostjo in neumornostjo posvečata skozi 25 let vse svoje sposobnosti procvitu omenjenega posestva. Ob lepem jubileju nage najprisrčnejše Čestitke!
□	Pri tukajšnji splošni bolnišnici je ime- ' novan za prosektorja dr. Franjo Hribar.
□	Smrtna kosa. ie včeraj smo poročali o i smrti blagopokojne gospe Marije Kartinove; s po- ! kojnico lega v grob velik kos šenjurške zgodovine, i Pokojnica je bila plemenita žena, ki je vedno imela odprto srce za bolnike in revne dijake in ki je dala narodu Štiri vzorne sinove, od katerih je dr. Franc zobozdravnik, dr. Herbert sreski načelnik v Šmarju pri JelSah; od ostalih dveh je eden trgovec, drugi pa uradnik pri direkciji drž. žel. v Ljubljani. I< | osmrtnici, ki smo jo priobčili v včerajšnji številki, i dodajemo, da je v njej pomotoma izostala pripomba t »brez posebnega obvestila«. Pogreb blage pokojni- I ce bo jutri ob desetih pri Sv. Juriju ob juž. žel., ! kjer bo pokopana v tamošnji rodbinski grobnici. Pokojnici blag spomin, sinovom in sorodnikom naše i najgloblje sožalje. — V starosti 77 let je umrl posestnik Karo! Sms, Kičevina, Trubarjeva 1. Pogreb bo jutri ob 1(5 iz kapele na mestnem pokopališču.
□	K načrtu za uredbo davščine na blagovni promet. V smislu nedavne ankete se je uvozna tarila pri nameravani davščini na blagovni promet, kakor smo že poročali, deloma znižala, deloma pa zvišala. Tako so reekepedicijo sedaj oproščene plačevanja omenjenega davka; ravno tuko je tudi izvoz popolnoma prest. Mesto dosedanjih tarif 4,
3,	1 in 0.50 Din na 100 kg, se nameravajo uvesti nove tarife po 6, 5, 4, 3, 2, 1 in 0.50 Din na 100 kg posameznih vrst blaga. 0.50 Din se bo zaračunalo za 100 kg premoga in drv, gradbenega materijala, nepredelanega železa, okroglega lesa in vseh vrst žita, namenjenega predelavi (mlinarstvu). Pri tarifah pod 1 Din se bodo kg pori 10 zaokrožili na 10, pod 50 pa na 50. Tarifa na poštne pošiljke ostane kakor v dosedanjem načrtu.
□	Vajenci in vajenke, ki so vpisani v tuk. obrluo-nadaljevalno šolo, naj pridejo po dodelilna listke na mestni magistrat v času otl 20. t. m. do
4.	oktobra, in sicer vsak dan od 10 do 12. Prvi pouk bo v nedeljo 5. oktobra ob 8 zjutraj.
□	V Kazvanju bo jutri pri tamošnji cerkvi sv. Mihaela cerkveno proščenje, ki se ga v smislu sfaicslavnih tradicij udeleže Mariborčani vsako leto v velikem številu.
□	Nož ... 20. aprila t. I. je 221etni trgovski pomočnik Franc Logar zabodel Josipa Leša, ko se je vračal iz gostilne pri »Zelenem vencu-' v Danj-kovi ulici, in zakrivil s lem zločinstvo zopet življenje in telo. Logar se zagovarja s pijanostjo. — Istega dne je 281etni elektrotehnični pomočnik Ivan Skuhala pred grajsko gostilno nu Kali zabodel z nožem v roko Ivana Krajnea. Skuhala se zagovarja, da se je Krajnc sam nabodel na njegov nož. — 251etni delavec Rudolf Jančič iz Gruškove pa je 18. marca t. 1. zabodel istotam Florjana Jančiča v hrbet. Rudolf Jančič priznava sicer, da je imel v roki žepni nož, zanika pa, da bi bil zabodel svojega brata; zatrjuje, da ga je bržčas nekdo drugi. Vsi trio so sedeli včeraj na zatožni klopi. Jančič je dobil esem mesecev strogega zapora in prepoved obiska gostiln za dobo dveh lot; Skuhala šest mesecev strogega zapora in prepoved obiska gostilne za dobo dveh let; Logar pa je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora in prepoved posečanja gostilne za dobo dveh let.
□	S stroja je padel včeraj ob 8 zjutraj 26-letnl kurjač drž. žel. Ferdinand Koren; pri padcu je zadobil težke poškodbe na glavi in obrazu, razen tega tudi notranje poškodbe. Ponesrečenca je moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka prepeljalo v splošno bolnišnico.
□	Promenadni koncert bo jutri od pol 11 do 12 v mestnem parku — ob lepem vremenu. Svira >Drava«.	^
□	Na včerajšnjem trgu. Notica, ki je izšla pod gornjim naslovom v včerajšnji številki, se ima pravilno glasiti: Tržno nadzorstvo je zaplenilo cirka 21 kg črvivih gob. Tudi se je pojavila na našem trgu prvikrat goba »rjavi ježeks-, ki raste v iglastih, posebno borovih gozdih, in sicer od avgusta do novembra. Goba je užitna in je zlasti pripravim za vlaganje in sušenje.
□	Do L oktobra se še sprejemajo nove prijave za gledališki abonma pri gledališki blagajni.
□	Prodaja divjačine na mariborskem trgu. Da se tatinsko lovstvo vsaj deloma odpravi in izkorenini pri tatinskem lovcu dobičkaželjnost, je uvedla lovska organizacija za oba mariborska okraja akcijo, ki bo zabranila prodajo divjačine, katere zakonita lastninska pravica ni povsem dokazana. Vsak komad divjačine, ustreljen v okrajih Maribor, desni in levi breg, ki se bo prodajal ali daroval, bo od 5. oktobra 1930 dalje opremljen s posebnim kontrolnim listkom, izdanim po podružnici tukajšnjega slovenskega lovskega društva, na katerem bo označeno ime lovišča in ki bo lastnoročno podpisan od zakupnika (lastnika) lovišča. Divjačina, ki ne bo opremljena s takim kontrolnim listkom, zapade zaplembi po orožništvu, državni policiji, tržnem nadzorstvu in po lovovarstvenem osobju. Divjačina s kontrolnim listkom, cela in tudi sekana se bo za krajevno potrebo predajala na posebni stojnici na trgu po zmernih cenah, kjer jo bo le ta nabavljala iz prve roke. Za slučaj, da bi stojnica ne razpolagala z do-voljno količino blaga, bo treba prodajalcu naročiti nabavo, ki se bo v najkrajšem času izvršila, ker bo divjačina vedno na razpolago v hladilnici. Ravno tako se je rešilo tudi vprašanje donosa divjačine iz sosednih krajev, kjer še niso uvedeni kontrolni listki. Zakupnik iz sosednih okrajev bo moral opremiti svojega razpečevalca s tozadevnim potrdilom.
□	Tečaji za kitaro. S 1. oktobrom se isti spet otvorijo. Imajo namen pospeševati gojitev domače glasbe v najširših krogih in udeleženci se seznanijo z uporabo kitare kot spremljajoč, pa tudi kot samostojen instrument. Pouk se vrši ali posamič ali pa v majhnih skupinah (2-3). Udeleženci lanskih tečajev kakor novi udeleženci naj se zglase v nedeljo 28. t. m. pri podpisanem. (Krekova ulica 14, II. nadstropje.) — Prof. Druzovič.
& Prijava koles. Vs-led odredbe kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. t. m., se pozivajo vsi lastniki koles (biciklov), ki stanujejo v območju celjske okoliške občine, da prijavijo svo.a kolesa najkasneje do sobote 4. oktobra 1930 v pisarni občinskega urada na Bregu.
-0- Celjske brivnlce liodo v zimskem času, t. j. od 1. oktobra dalje odprle ob delavnikih cd pol 8 zjutraj do pol 13 ter od 14 do 19. Ob sobotah in pred prazniki bodo brivci delali brez opoldanskega počitka od pol 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah bodo brivnice zaprte. Na dan Ujedinjenja dne 1. decembra ter rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra so brivnice ves dan zaprte. Ta določba velja za območje celjskega mesta in Gabenja.
Ss Pričetek pouka ua trgovski nadaljevalni šoli. Vpisovanje za šolsko leto 1930731 bo v ponedeljek 29. in v torek 30. septembra vsakokrat od 18 do 20 (0 do 8 zvečer). K vpisovanju je prinesti zadnje solsko izpričevalo. Vpisnina zuašu 25 Din. V trgovsko nadaljevalno šolo v Celju so se dolžni vpisati vsi vajenci njenega šolskega okoliša, ld obsega: mesto Celje in naslednje kraje okolice: Bahno, Ureg, Gaberje, Lava, Leveč, Lisce, Med-log, Ostrožino, Polule, Spodnja Ifudkija, Spodnja Ložnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodna, Zgornja Ilu-dinja, Bukovžlak, Čret, Dobrova, Štore, Teharje. Popravljalni izpiti bodo v srpdo 1. oktobru ob 16 (4 popoldne) pismeni, v četrtek 2. oktobra ob 16 ustmeni. Sprejemni izpiti pa v jietek, 3. oktobru ob 16. Reden pouk prične za 1. razred v ponedeljek, 6., za II. in III. razred pa v torek 7. septembra, vsakokrat ob IG (4 popoldne).
& Banovinska davščina na šmarnico. Po H 52. do 56. uredbe o banovinskili davščinah se na šmarnico plačuje posebna banovinska davščina, ki znaša 5 par za vsak trs šmarnic. Na pod-lagi tega se vse osebe, ki posedujejo vinograd, zasajen s šmarnico, poživljajo, da do dne 30. septembra 1980 prijavijo pristojnemu občinskemu uradu, v čigar okolišu se nahaja vinograd, število šmar-ničnih trsov. Strankam, ki ne bi hoteli podati prijave, se bo odmerila na podlagi uradnih pripomočkov z 10% pribitkom, ter se ga bo razen iega še zakonito kaznovalo.
Kranj
Ptuj
Nova avtobusno proga. V sredo 24. t. m. ie pričela mestna občina ptujska z rednim vsakodnevnim avtobusnim prometom na progi Ptuj—Sv. Barbara v Ha ložah—S v. Andraž . Lesfeovcu—Ptuj. Avto zjutraj odhaja j z Ptuja ob 6.20, vozi preko Sv. Vidu Sv Andraža v Le,-kovcu in Sv. Barbare v Halozah preko Borla v Ptuj, kamor dospe ob 7 45 Tako ima zelo Ugodno zvezo na potniški vlak, k. odhaja ob 8 iz Ptuju proti Mariboru. Popoldne pa avto odhaja iz Ptuja ob 15.30, nadaljuje pot preko Sv. Marka k Sv. Barbari v Halozah in sc vrača v Ptuj preko Sv. Andraža v Leskovcu in Sv. Vida. Ker privozi v Ptuj ob 16.55, jc potnikom omogočena zveza zopet z večernimi osebnimi vlaKl.
Rakek
Dravska direkcija pošte in tefegruia v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje poste na progi Rakek—Stari trg in na progi Stari trg— Prezid za dobo enega leta pocenši s t. decembrom 1930. Pred posebno tričlansko komisijo se bodo vršila javna ustna pogajanja z draženjem navzdol v občinskih pisarnah na Rakeku, v Ložu in Preaidu. Na Rakeku dne II. oktobra »b 11, ponudniki pu se sprejemajo žc ob 10. Vzklicna cena zu vožnjo Rakek—Stari trg je 39.500 Din, za Stari trg—Prezid pa 24.000 dinarjev. Vsak resen ponudnik mora pred pričetkoni pogajanj položiti začasno kavcijo 1750 dinarjev, oni, ki bi dražili pa vožnjo Sturi trg —Prezid pa 1200 Din. Natančnejši pogoji so pa na vpogled v občinski pisarni.
Iz društvenega ffvHenia
Stolna prosveta priredi prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. za svoje člane in prijatelje popoldanski izlet v Dol. Posebej naročeni avto odide s Krekovega trga ob 2 (14), nazaj nas odpelje iz Dola 1 ob 7 zvečer. Odbor vabi k obilni udeležbi, seveda le v slučaljiu lepega vremena.
Vinska trgatev I Prostovoljno gasilno društvo na Laverci priredi dne 28. t. m. v prostorih gosp. Ogrina vinsko trgnlev e plesom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Grobelno. Občni zbor pevskega društva »Slavček« v Giobelnem se vrši v nedeljo dne 28. septembra 1930 v prostorih gosp. Ludovika Goleža. Vabile se vsi gostje iu ljubitelji iietja, — Pripravljalni odbor.
Izboljšanje pokojninskega zavarovanja
Razsvetljava bo v nedeljo pri tomboli, kakor hitro bo nastopil mrak, laku, da bo morje električne svetlobe ustvarilo nadomestilo prave dnevne svetlobe iu omogočilo eventualno v noč se vršečo tombolo. Ves trg od Kušlana do Kreditne banke bodo razsvetljevali trije veliki reflektorji, tako da bo ludi farna cerkev vsa v svetlobi. Ves prizor bo nekaj posebnega in ga Kranj najbrž še ni doživel. Sličil bo razsvetljavi ob priliki evharističnega kongresa v Zagrebu in gasilskega kongresa v Ljubljani. Tek bo dobavila elektrarna Pavel Mayr in drug, 1500 svečne žarnice pa so iz Zagreba. Iluminacijo priredi na svoj račun gasilsko društvo.
Koncert kranjske godbe. V nedeljo dopoldne od 11—12 bo imela kranjska godba promenadni koncert na Glavnem trgu. Zvečer po tomboli pa bo igrala pri -Peterčku«.
Domžale
Trupli v Budimpešti ponesrečenih tvorni-čarjev Iiansa in Frica Ladstatterja sla bili v četrtek v Budimpešti obducirani. Odtod ju pripeljejo z avtomobilom v Ljubljano. Tu jih prevzame pogrebni zavod, ki ju pripelje dalje v Domžale. Pogreb je predviden za nedeljo popoldne. Ura pogreba še iii določena. Ladstiitterjeva rodbina ima na domžalskem pokopališču krasno grobnico. Prva bosta v nji počivala Hans in Fric.
Lep napredek. Pri prvenstvenih dirkah kolesarskega kluba Triglavskega pododbora sta preteklo nedeljo v oddelku juniorjev odnesla prvo in drugo darilo člana našega SK Disk Ivan Redenšek in Franc Seme. Prvi je prejel dirkalno kolo, drugi pa pokal. SK Disku čestitamo!
Obrtna Šola. Vpisovanje v obrtno šelo je v nedeljo 28. septembra v tukajšnji osnovni šoli. Na novo vstopivši vajenci naj prinesejo s seboj odpust-nico.
Slovenjgradee
Tabilo k čebelarskemu predavanju. Čebelarska podružnica v Sloveujgradcu priredi v nedeljo, dne 28. t. m. čebelarsko predavanje, katero se prične ob 9 dopoldne in se bo vršilo pri čebelnjaku gosp. Ant. Kuharja v Slovenjgradru. Predaval bo šolski nadzornik g. A. Močnik iz Guštanja. Snov predavanja je: Določitev plemenjakov, združenje čebel in zazimljenje istih. Vabijo se vsi čebelarji in prijatelji čebel, da se tega poučnega zanimivega i predavanja udeležijo. Za čebelarsko podružnico: Ferk Miroslav, načenik. Kavs Ivan, tajnik.
Vič
Tatvina v Ljudskem kinu. Iz kabine Ljudskega kina v Društvenem domu je bil ukraden cd torka na sredo objektiv skioptika, vreden približno 800 Din. Na kakšen način je izginil, bo policije kmalu pojasnila.
V Ljudskem kinu se bo danes pred predstavo predvaijal prvi del velefihna francoske revolucije. Predvajanje se prične prihodnji teden Danes in jutri pa predvaja Pat in Patachona v izredno komičnem filmu »Klativiteza iz Španije«.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je prevzel na sebe vse dolžnosti bivšega občega pokojninskega zavoda ter vseh nadomestnih pokojninskih zavodov v bivši Avstriji, kateri so izvajali pokojninsko zavarovanje od leta 1909 dalje. Nabrane rezerve so vsled devalvacije krone propadle, tako da naš Pokojninski zavod od nabranega kapitala ni prejel ničesar.
Navzlic temu, da za prevzete obveznosti nismo prejeli ničesar, je pokojninsko zavarovanje doseglo zelo lep napredek.
Prvo pomena vredno zvišanje premij se je izvršilo 1. januarja 1924, od katerega dne dalje začenja šele pravi tazvoj pokojninskega zavarovanja, in z njim druga epoha dela Pokojninskega zavoda. Od tega časa dalje si je prizadevala uprava zavoda, da omili posledice propasti rezerv za predvojno dobo in jii je z dobrim in smotrenim gospodarstvom zavodove imovine uspelo, da je mogla že 1. 1924 začeti z valorizacij-o vseh do tedaj vplačanih premij. Po prvi izvršeni valorizaciji so se vse predvojne premije, kakor tudi one plačane do 1. 1923, računale z višjimi zneski v dinarjih, a največ z dinarjev 90. Že januarja 1928 se je ta valorizacija zvišala n,a 126 Din, in ietos spomladi se je napravil še kerak naprej s lem, da se je predložilo gospodu ministru za socijalno politiko povišanje valorizacije na 150 Din. To spremembo pravilnika o dra-ginjskih dokladah je odobril g. minister za socijalno politiko in narodno zdravje z odlokom z dne 23. sept. 1930, St. br. 36.084. S to spremembo bodo vse bodoče cd 1. okt. 1930 naprej priznane rente računane z valorizacijo 150 Din.
Ker pa kljub povišanju valorizacije pri vodilnih in ostalih višjih uradnikih zavarovana renta še ni v skladu z njihovimi prejemki, je načelstvo predložilo v svrho zavarovanja višje rente gospodu ministru za socijalno politiko predlog, da sc uvedejo trije novi razredi, v katere bi bili uvrščeni vsi oni nameščenci, kojih službeni prejemi« z.na-
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 22. sept. 1930. (Vse v milj. Din; v oklepaju razlika v primeri z izkazom dne 15. sept. 1930.) Aktiva: kov. podlaga 304.2 (— 9.7), tečajna razlika 1.060 (— 34.1), posojila menična 1.264.5, lombardna 229.3, skupaj 1,493.8 (+ 31.3); pasiva: bankovci v obtoku 5.373.9 (— 80.7), obveznosti: žiro 995.3, razni računi 172.4, skupaj 1.167.7 (+ 13.1), drž. terjatve 116.9 (+ 55); ostale postavke neizpremenjene.
Živinoreja v Slovenski Krajini, Živinska razstava v Puconcih. Rodovniški odsek za gojo si-modolske živine v Puconcih bo imel dne 29. sept. t. 1. na sejmišču z začetkom točno ob 10 razstavo rodovniških krav, bikov in njihovega naraščaja. Ker je to prva take vrsta razstava v 16. Sobo-škern srezu, jc za to razstavo precej veliko zanimanje ter priporočamo vsem ljubiteljem napredne živinoreje in živine sploh, da se te razstave polnoštevilno udeleže.
Živinorejsko društvo se je ustanovilo v Dolgi-vasi z 70 rod. kravami, v Petešovci pa z 90 rod. kravami, S tem je doseglo število rodovniških organizacij v Prekmurju deset. Kam pa sedaj z naraščajem?
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani spre-J jema do 10. okt. ponudbe glede prodaje lesa in drv.
Oddaja popravil na zgradbi železniške direkcije v Sarajevu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. okt. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu.
Oddaja zgradbe poslopja v Delnicah se bo
vršila potom ofert. licitacije dne 10. okt. pri Inž. oddelku Savske diviz. oblasti v Zagrebu.
Borza
DENAR
26. sept. 1930.
Tudi danes so ostali devizni tečaji v glavnem neizpiemenjeni. Promet jc bil znaten, posebno v devizi Ne\vycrk. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, ostale zaključene devize pa je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278 bl. Berlin 1345 bl. Bruselj 787.52 bl. Budimpešta 988.89 bl. Curih 1095.90 bl. Dunaj 795.77—798.77 797.27). London 274.55 bl. Newyork 56.285-56,485 (56.385). Pariz 220.70-222.70 (221.70). Praga 167.68 bl. Trst 294.70—296.70 (295.70).
Zagreb. Amsterdam 2278 bl. Berlin 1343.50— 1347.50. Bruselj 787.52 bl. Budimp. 987.39—990.39. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 795.77—798.77. London 274.15—274.95. Pariz 220.81—222.81. Praga 167.28—168.08. Trst 294.774—296.774.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 3.78 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1343.50—1346.50. Budimpešta 987.39—990.39. Bukar. 33.55—34.05. Curih 1094.40 do 1097.40. Dunaj 795.77—798.77. London 274.15— 274.95. Newyork 56.285—56.485. Pariz 220.84 do 222.84. Praga 167.28—168.08. Milan 294.55—296.55.
Curih. Belgrad 9.12875. Amsterdam 207.74. Atene 6.675. Berlin 122.76. Bruselj 71.86. Budimpešta 90.235, Bukarešt 3.0675, Carigrad 2.465. Dunaj 72.76. London 25.0525. Madrid 55.25. Newyork 515.50, Pariz 20.2375. Praga 15.30. Sofija 3.73. Trst 26.995. Varšava 57.75. Kopenhagen 137.95. Stockholm 138.50, Oslo 137.95. Hclsingfors 12.975,
Dinar notira na Dunaju devizu 12.54r/a, valuta 12,485.
VREDNOSTNI PAPIRJI
V državnih papirjih je danes prišlo do zaključkov v 7% inv. posojilu in v agrarih. V ostalih državnih papirjih ni bilo zaključkov. Brez interesa so dolarski papirji, ki v zvezi z gibanjem tečajev na londonski in newyorški borzi, tudi pri nas nazadujejo. Živahnejši je bil promet v bančnih papirjih, kjer so bile zaključevane delnice Poljo, Union, Jugo in Zemaljske banke, nadalje Prašte-dione po neizpremenjenih tečajih. Omeniti moramo, da je bil zaključek tudi v decemberskem terminu Jugcbanke po 80. V industrijskih papirjih, ki so v splošnem brez interesa, beleži znatnejši promet Trboveljska, ki je ponovno nazadovala.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.25 bi-. 7% Bler. pos. '85.75 bl. Celjska pos. 160 den. Ljublj. kred. 122 den. Praštediona 9?5 den. Kred. zavod 170 do 180. Vevče 124 den. Stavbna 40 den. Šešir 105 den. Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.75—88.25 (88), agrari 54.25—54.75 (54,50), vojna škoda ar. 435.50—436, kasa 435 d„ X. 435 d., XI. 435 d., XII. 436—437, II. 428—430 (brez kup.); 7% Bler. pos. 84.50—85.50; 1% pos. DHB 84—85.50; 6% begi. obv. 75.50—76. Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Katolička 36—40. Poljo 56—56.50 (56). Kreditna 96 d. Union 191—193 (191). Jugo 77.50—78.50 (78), XII. 79—80 (80). Lj. kred. 122 d. Medjunarodna 66 d. NaTodna 8.100—8220. Obrtna 36 d, Praštediona 922.50—924 [923), Srbska 188 d.
šajo na 42.000 Din letno. Uvrščeni bi bili v XII, razred nameščenci z letnimi prejemki 42.001 Din do 48.000 Din, v XIII. razred oni nameščenci nad 48.001 Din do 54.000 Din in v XIV. razred oni nameščenci z letnimi prejemki nad 54.001 Din. V XII. razredu se plača mesečna premija po 360 Din, v XIII. 390 Din in v XIV, 420 Din. Gospod minister je osvojil ta predlog in izdal naredbo z dne 23. septembra 1930, St. br. 23.648,* s katero predpisuje zgoraj omenjene tri nove razrede.
Skladno s predpisom § 33. pok. zakona se je spremenil tudi oni del premije, ki odpada na nameščenca v sedanjih razredih, tako da v sedanjem I. in II. razredu plača celo premijo sluibodaialec. v znesku 54 Din, oziroma 72 Din mesečno. V III. razredu odpade na nameščenca 12 Din, v IV. 30 Din, v V. 39 Din, v VI. 50 Din, v VII, 70 Din, v VIII. 90 Din. v IX. 110 Din, v X- 130 Din, v XI. 150 Din, v XII. 170 Din, v XIII. 190 Din in v XIV. 210 Din.
Kakor razvidno, zadeva povišanje pVemij le boljše plačane nameščence, katerih službeni prejemki presegajo vsoto 42.000 Din letno, ki so bili dosedaj prenizko zavarovani in se jim s tem omogoča pravica do rent, ki odgovarjajo njihovim službenim prejemkom. Za ostale nameščance ostane mesečna premija ista in se razen razdelitve dela premije, ki odpade na nameščenca in poslodavca, ne spremeni ničesar.
Da se more izvišiti razdelitev nameščencev v nove plačilne razrede, prejmejo službodajalci tekom prihodnjih dni tozadevne prijavne pole v izpolnitev, nakar jim bodo dostavljeni odloki o predpisu premij.
S povišanjem valorizacije in z uvedbo treh novih višjih plačnih razredov je storjen zopet velik korak naprej v izboljšanje našega pokojninskega zavarovania. Te spremembe niso zadnje in tvorijo le prehod k novemu zakonu, ki bo prinesel končno in trajno ureditev tega za naše nameščence tako važnega vprašanja.
Zemaljska 132—132.50 (132). Industrijske delnice! Nar. šum. 25 d Guttmann 150—160. Slaveks 60 d. Slavonija 200 d. Našice 1.050 d. Danica 95—105. Pivara Sar. 180— 190. Drava 215 d. Šečerana Osj. 308—311. Nar. ml. 20 d. Osj. ljev. 200 d. Vevče 124 d. Isis 44—48. Ragusea 396—398. Oceania 200 do 220. Jadr. plov. 550—600. Trboveljska 385— 386 (386, 385, 385.50). Cement Split 250 d.
Belgrad. Agrari 55.50—56.50: vojna šk. 450.50, XI. 457.50, XII. 460—461; 7»„ Bler. pos. 88.25— 88.50 ; 7% pos. DHB 89.
Notacije naših držav, papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 82.50—84. Newyork: 8% Bler. pos. 95.75—96.50, 7% Bler. pos, 82—84, 7% pos. DHB 82—84.
Dunaj. Don. sav. jadr. 90,10, Wiener Bank-verein 17.65, Creditanstall 47.25, Escompteges. 159, Živno 91.70, Union 23.50, Aussig. Chemische 174.65, Mundus 159, Alpine 24.70, Trboveljska 47.50, Kranj, ind. 41, Rima Muranv 82.50.
Les
Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagona bukovih drv. Tendenca mlačna.
Povpraševanje je nar. bukovino od 2 m dalje, od 14 cm dalje 27, 38, 50, 60, 70, 80 mm, za borove brzojavne drogove 8, 10, 12, 15 m, premer v vrhu 11—12 cm, za trame 24X29, 12, 8, 6 m, 19X21, 8, 9, 16X16, 7, 4 m, za morale 38X78, za deske' 23 mm 2 in;\ 30 mm 3„ m;l za jamski les: smreka, jelka, bor 18—22 cm, 5 vag. 2.20 m, 20 vag. 2.50 m, 5 vag. 3 m.
Žitni frg
V	zvezi s padcem cen v Čikagu so tudi v Budimpešti nazadovale notacije; pri nas pa je nastopila še večja stagnacija in kupčija skoro popolnoma počiva. Dovozi so malenkostni, tudi druga roka malo daje in konzum se vzdržuje nakupov. Cene so ostale zaenkrat neizpremenjene s tendenco navdol.
V	Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad Pšenica: 79-80 kg bč. 150—155,
gornjebč. 162.5—165, bč. potiska 160—162.5, ban. Bega slep 150—155, gomjeban. 157.5—160, južno-ban. 142.5—147.5, sr„ slav. 78 kg 140—150. Koruza: bč.,sr. 102—107.5, bč., sr. ladja Donava 104— 106, ban. 100—102,5, ban. ladja Donava Bega 10-1 do 106. Moka: bč. Og, Ogg 277.5—282.5, 2. 247.5— 257.5, 5. 217.5—227.5, 6. 170—180, 7. in 8. neizpre-menjena. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: slabša. Promet: pšenica 40, koruza 36, moka 1, otrobi 5 vagonov.
Sombor, Pšenica: bč. okol. Sombor 78 kg 150 do 155, gornjebč. 78 kg 157,5—162.5, slav. 78 kg 130—140, sr. 78-79 kg 137.5—142.5. Otrobi: bč. 70 do 75. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet 308.5 vagonov.
Budimpešta. Tcndenca mlačna. Promet srednji. Pšenica: okt. 15.09—15.17, zaklj. 15.09—15.10; marc 16.52—16.61, zaklj. 16.52—16.53; maj 16.79— 16.96, zaklj. 16.80—16.81. Rž: okt. 8.17—8.50, zaklj. 8.22—8.24; marc 9.45—9.80, zaklj. 9.52—9.53. Koruza: maj 12,68—13, zaklj. 12.65—12.68.
Hmelj
Niirnberg, 26. sept. as. Danes je bilo na trg pripeljanih samo 150 bal hmelja, prodanih pa je bilo tudi samo 150 bal. Dosegle so se cene za prvovrstni gorski hmelj 50 Mk, za boljši hallertau-ski hmelj pa 70—80 Mk. Za inozemski hmelj ni kupčije. Razpoloženje je bilo mirno, cene čvrste.
Iz službenih objav
Razglusitev konkurza o imovini Horvat Otona, trgovcu v Mariboru. Kralja Petra trg. Konkurzni sodnik tir. koven Fr., sodnik okrožnega sodnika v Mariboru. Upravnik mase dr. Rudolf Ravnik, advokat v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri sodišču, soba št. 84 dne 2. okto-lira 1930 ob 11. Oglasitveni rok do 3. novembra 1930. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 13. novembra 1930 ob 10, soba št 84. — Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.
Poziv lastnikom koles. Vsi lastniki navadnih koles (biciklov), ki stanujejo v okolišu Ujjrave policijo v Ljubljani, se pozivajo, du prijavijo najkesneje do 10. oktobra 1930 svoja kolesa m^nujibližji varnostni stražnici. Navesti je treba Trne, poklic in natančen naslov lastnika, znamko in tovarniško številko kolesa ter dan naluive kolesa.
Razglas o II. ponudbeni licitaciji za zgradbo občinske ceste L reda Sv. O ž b o 11 — K a p I a. Ker I. ponudbena licitacija za zgradbo občinske ceste I. reda Sv. Ožbolt—Kapla ni uspela, razpisuje Okrajni cestni odbor Maribor za zgradbo zgoraj omenjene ceste II. javno pismeno ofertno licitacijo v roku 20 dni na dan II. oktobra 1930 ob II dopoldne v prostorih Okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta št. 26-11.
} Franciji iignan — v Ameriki navdušeno sprejet. To zadoščenje je doživel ameriški kralj časopisja Randolph Hearst (v sredi v svetlejši obleki), o katerem smo že j>oročali, da so pa francoske oblasti izgnale 17. Francije, ker je objav il tajno francosko-angleško brodovno jwgodbo Ko se je Uearst vrnil \ Ne\vyork. so mu tam priredili zelo svečan sprejem.
PISMA IZ RUSIJE
»Dni-% pariški rednik Kerenskega, prinašajo zanimiva pisma iz Rusije, iz katerih posnemamo odlomke, ki so značilni za versko življenje in razmere na kmetih.
Delavec piše: Pn nas je vse po starem Samo cerkev sv. Borisa in Gleba so razrušili, da zgTade iz opeke nov skedenj v sovjetski graščini K polaganju Temeljnega kamna se ic rbralo dosti ljudi Razvili so rdečo zastavo, a brez kladiva in srpa ter peli staro revolucijsko koračnico iz 1. 1005: »Vstani, žgan; se. zanrani rod.* Kmetje so peli z delavci vred. Najbolj čudno je bilo vkieti. kako so kmetice pokleknile, se križale in prosile Boga, nai res pomaga zatiranemu ljudstvu Izkazalo se je, da so smatrale Mark-sovo ;n Encelsovo sliko, ki so ju nosili
l)r. Struiolla, ki je bil neposreden poved odstopa avstrijske vlade.
sprevodu, za podobi sv. Borisa in Gleba! Zastopniki GPU so se zelo razburili, a kaj so hoteli, če so ljudje nepravilno razumeli pomen sprevoda ali morebiti med petjem mislili svoje. Na zunaj je bilo vse revolucijsko.
Kmet piše: Letos imamo že tretjega predsednika v vaškem sovjetu. Zadnji je prišel iz Kfjazjme. Pravi, da je kovinar, a v resnici ne loči ključavničarja od strugarja. Ne vemo, kaj je bil poprej. Pri nas je takoj sklical shod ter zahteval, naj državi damo 400 stotov ajde in 250 stotov krme. Povedali smo mu, da naša vas ne premore toliko. Na to je odgovoril, da ga to nič ne briga: če ne bomo vse v redu dodali, bo priletelo iz Moskve letalo in nas z živino vred zastrupilo s plini .Tako da je sovjetska vlada sklenila upogniti nas kmete. Naši so ga vprašali: Kaj pa bo s teboj? Saj plin tudi tebi ne bo priznnesel? Nato je dejal, da ima masko proti
plinu. To je res, da so razdelili take maske, dočim jih izmed nas nima nihče. Morebiti nas res samo strašijo. Kje hi vzeli v Moskvi toliko letal in toliko plina, da bi zadostovalo za vse vasi obširne Rusije? Ljudje mislijo vsak svoje. A tudi tisti, ki so zbegani, dobro vedo, da v naši vasi ni mogoče zbrati 400 stotov rži. Ajde letos sploh nismo sejali, travniki pa so ostali nepokošeni, ker imamo malo živine in tudi ni prilike za prodajo: težko je dobiti dovoljenje. Tudi nimamo konj. da bi se peljali na trg. Komaj vsak | četrti kmet ima konja in \ vsej vasi jc ostalo j samo 11 porabnih voz .. .
Sedaj jemo letošnji pridelek. Veliko ljudi pusti snope zunaj na polju, ker se boje, da bi jim sicer žito zaplenili. Ženske ponoči kakor tatice nosijo domov lastne snope. S cepci se ne upamo mlatiti, ker se preveč daleč sliši Ženske kar zmečkajo klasje med dlanmi, da dobe zrnje za moko. Tako mlatimo sedaj pri nas . . . čas bi že bil pričeti s setvijo ozimine, a nihče se ne zgane. Kaj bi sejali, če so pripravili pline za nas?! V vas 2. blizu nas je prišlo 50 boljševikov s stroji. Pobrali so vse snope na polju in odpeljali žito. Kmetje so ostali na cedilu. Eno in ist i noč so zgoreli snopi žita v B. in P. Obbsti sedaj tožijo kmete, češ da so sami podtaknili ogenj. Omeniti moramo, da imamo podleže, ki sami požgejo letino in potem naznanijo oblastim druge, češ da so požigal-ci. Sami pa za svojo veliko vnemo pobero zavarovalnino, petem pa še zahtevajo podporo, češ da so trpeli za sovjetsko prepričanje. Upamo samo na usmiljenje Boga in Njegovo sveto M"ter. ker sicer ni nikogar, ki bi nam pomagal.
Rabindranath Tagore v Moskvi
Znani indijski pesnik Rabindranath Tagore je skoro ves september preživel v Moskvi. V sredi septembra so njemu na čast priredili v klubu sovjetskih književnikov svečano sejo. ki so se je udeležili skoro vsi predstavniki sovjetske literature. Tagoreja so tam ! pozdravili ne samo kot velikega pesnika iu j misleca, ampak tudi ket velikega delavca na | prosveti njegovega naroda. Posetili so ga tudi j predstavniki moskovskih umetniških krogov, moskovskih dijakov in profesorjev. Tagore je v daljšem razgovoru seznanil dijake in profesorje z delom univerze, ki jo je on sam ustanovil v Indiji.
17. septembra so v muzeju Novo-zapadne j umetnosti v Moskvi otvorili razstavo Tagore-jevih akarelov. Ob tej priliki je Tagore predaval o svojem umetniškem delu.
Ameriški pisatelj William .1. Long ve zelo mnogo zanimivega pripovedovati o življenju živali v gozdu in na polju. Zelo natančno opisuje živalski svet in je žc tako izvežban v svojem poslu, da se brez nevarnosti približa tudi najbolj divj itn živalim, da potem iz neposredne bližine proučuje njihovo življenje in navade. Pravi, da je z živali treba znati govoriti in se jim približati s prijateljskim namenom, kajti prosto živeče živali že od daleč začutijo sovražni namen onega, ki se jim približuje. V svoji knjigi >Kako živali govore navaja tudi zanimive primere.
Ko smo nekoč prodirali vzdolž neke reko. tako piše Lnng. je pokazal moj Indijanec na luknjo nekega v bližini stoječega drevesa. Mož je imel skoro nadnaraven dar jn je znal klicati divje živali. Dejal je: »Tja iti in potrkati... jxigledati, če je žolna doma.« Stopil sem tja 111 potrkal, toda nič se ni zgodilo. >Se trkati, močneje trkati,< sem začul glas svojega Indijanca. Potrkal sem še, to pot močneje, in vendar še ni bilo ničesar opaziti. Tedaj jo stopil k drevesu Indijanec sam in potrkal s svojimi prsti na drevesno skorjo. Ta- | koj je pogledala žolna, ki je ravno sedela 1111 jajcih, ven in se ozrla doli. Naslednjega dne sva zopet ponovila to igro na istem mestu in zopet je žolna na Indijaneevo trkanje pogledala doli. Indijanec je poskusil s svojim trkanjem tudi na drugih drevesih in vselej z istim uspehom. Tudi jaz sem trkal in trkal na raznih mestih, toda vselej brez uspeha. Vprašal sem ga: >Povej mi, Matty, kako napraviš to?' Matty pa se je le smehljal. Če sva bila sam \ gozdovih, se je rad šalil: > Žolna mene poznati, ona mene pogledati.« To je bilo vse, kar sem spravil iz njega.
Prepričan sem, da zamorci, Indijanci in drugi ljudje, ki žive v neposrednem stiku z divjimi živalmi, napravijo to z neko posebno lastnostjo, ki jim leži v podzavesti, namreč da
Letala za prenos zlata v Novi Gvineji. Družba za pridobivanje zlala v Novi Gvineji jo naročila v Dessau v Nemčiji več težkih letal za prenos zlata, katerega so morali doslej nositi domačini skozi pragozdove in Čez visoke gorske prelaze. Zgornja slika nam kaže letalo, spodnja pa njegovo notranjost.
Došla jc nova po$ll|ha
razne kuhinjske posode v razni prvovrstni kvaliteti do največjih velikosti in po najnižjih cenah. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino
STANKO rLORJANClC
Ltubllana	Sv. Petra cesla 55
Nasedla francoska ladja »Madeline Tristan* ob angleški obali. Vedno nove žrtve zahtevajo silni viharji na Severnem morju in v Rokavskem prelivu. Nedavno je nasedla francoska ladja Madeline Trisstanc pri Portlandu. Radi hudega viharja so mogli rešiti samo 6 mornarjev; vsi drugi so utonili.
Biki divjajo. Pred olvoriHmo velikih bikoborb, ki se vrše vsako leto v španskem mestu Pamploni vpmore po mestnih ceslah veliko gonjo bikov. Ves promet mora počivati po bakonih n okni I, se nabere ofc.nstvo, ki z rdečim, rutam, draži bike, ki postajajo čezdalje boli divii. Končno toreri na! poue DiKe skozi z ouriKanami zaprte ceste v areno, kjer se prične bikoborb*.
znajo »govoriti« z živalmi. Jaz kaj določnega o tem ne vem, čeprav sem mnogo takih slučajev doživel v gozdu. To posebno svojstvo teh ljudi je civiliziranemu svetu popolnoma neznano. Zdi se mi, da občujejo ti ljudje z živalmi brez kakih glasov in ne da bi se pri tem tega zavedali.
>Kdor hoče videti divjino, mora pustiti svoje orožje doma,« tako pravijo lovci. Toda ta izrek nima točno jasne podlage. Če bi, recimo, kdo šest dni zaman lovil po gozdovih in bi šel potem nekega lepega dne na sprehod, kjer bi srečal divjačino, ki bi se ga prav nič ne bala, bi že godrnjal nad krutostjo usode. Toda tu pridejo tudi psihološki zakoni do veljave. Če gremo takole mirno po gozdovih in iz svojih misli popolnoma abstrahiramo vsako bojazen in strah pred živalmi, se zna zgoditi, da pride od nekod čudno razpoloženje, ki nas pripravi do tega, da ni v naših mislih in dejanjih ničesar takega, kar bi nam vzbujalo strah pred živalmi in tudi ne čutimo do njih razen prijateljskega nikakega drugega nagnjenja. To razpoloženje nekako prehaja na divje živali, ki imajo za to svrho poseben, nam popolnoma neznan čut. Ze domač pes n. pr. takoj ve, s kakim namenom se mu bliža človek. Če gremo po gozdovih in smo razburjeni ali celo z namenom žival ubiti, se zdi, da gredo iz našega tozadevnega mišljenja neki valovi, ki potem prehajajo na živali. Te pa te valove sprejmejo z nekim posebnim čutom in po tem seveda uravnajo svoje obnašanje. Če pa se lepo brez razburjenja približamo živali, se bo sicer v mnogih slučajih zgodilo, da bo žival zbežala, posebno če živi v okolici, kjer se mnogo lovi. Mnogokrat pa se tudi zgodi, da žival obstane in začudeno gleda na pri-šleca. Več kot enkrat sem s svojo roko že po-gladil divjega jelena. Prav tako se da napraviti tudi z medvedom, gazelami in drugimi živalmi.
- MbUfe -
odRtrnni lakoi t it brez sledu .Creme Orisol" Ikihiva «o v lekarnah, ciropcrtjali in pnrfuinerijah Zalo an •Cosinoctioiula. Zacreb, S m! čl k lasov* 2:1. Telefon 4»-»''
Radio
Programi Radio-Ljubljana t
Sobota, 27. septembra: 12.00 Dnevne vesti — piošče .— 13.00 Ca s, borza, plošče. — 18.00 Koncert radio orkestra. — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. — 1930 Dr. Valter Bohinec: Aktualna ura.
—	20.00 Plošče. — 2030 Prenos iz Belgrada.
Nedelja. 28 .sept: 9.30 Prenos cerkvene gl.
—	10.00 P. dr. Roman Tominec: Versko predavanje — 10.20 Leo Kocjan: Nalezljive bolezni pri živini — 11.00 Koncert Raddo orkestra — 12.00 Tedenski pregled — 15.00 Nasveti za kmeta ing. Cerne — 10.30 A. Novačan :Veleja. drama (&t. Ja-kobski gled. oder) —19.30 Dvorak: Slovanski plesi, prenos iz Prage — 22.00 Časovna napoved in po roč-ila — 22.15 Koncert Radio orkestra.
Drugi programi t
Nedelja, 28. sept.
Belgrad: 9.00 Prenos iz Saboroe cerkve — 12.00 Jugoslovanski koncer radio orkestra — 16.00 Koncert ciganske glasbe — 19.15 Stoletoica rojstva Luke Bot.iČa — 20.00 Koncert češkega filkarmo-ničnega orkestra (prenos iz Prage. — Budape«t: 10.00 K atol. služba božja nato koncert oper. orkestra — 16.00 Pestra radio ura — 18.00 Popold. koncert orkestra — 19.15 Pevski koncert odereke glasbe s koncertom ciganskega orkestra — 30.30 Prenos iz študija; nato koncert radiio kvarteta. — Dunaj: 10.30 Orgeljski koncert — 11.30 Koncert orkestra — 13.00 :Carmenr opera ma ploščah — 16.00 Popoldanski koncert — 18.00 Pevski koncert
—	19.20 Koncert mešanega zbora (narodne pestnd) 20.10 »Pot sekunde slušna igra. nato večerni koncert. — Milan: 10.45 Nabožiia glasba — 16.30 Za-bavuii koncer! — 19.30 Popold koncert zabavne glasbe — 2030 »Boccaociot, opereta, Jkp. Suippe: nalo plesna glasba. — Praga 18.30 Arije in pesmi 20.00 Koncert češke filharmonije. — Lanicenberg: 20.10 >Eutryanthe'. lomanitična opera, (Vveber), nato koncert zabavne glasbe. — Rim: 10.15 Nabožna glasba — 13.00 Opok) koncert ikvikrteta — 18.00 Plesna glasba — 20.35 . Mefistolelec. opera, kp. Boito. — M. Ostra va: 11/» Koncert radio orkestra - 16.00 Koncert vojaške godb-' 20.00 Koncert češke LlJharm^nijf 22.25 Koncert lahke glasbe. — Leipaijr: 12.00 Opoldanski koncert radio orkestra — 16.40 Pojx>ld. koncert kvarteta — 18.10 Zboro-vni koncert 20.00 Koncert radio orkestra — 21.00 Oi«wb»Mi-i zavavjjj v»čer, ria*o plesna glasba
Slovenska lahka atletika
Kadar so prijnlnlj slovMiHkegii upori« »pomni n« iiuio lahko atletiko, toda i poslane slabe voljo, Malo zagodrnja, mogoče celo Kini jmuielimgH »klo-ne, tod« pridu noč ln riudko »punjo prežeini vse neprijetno misli- Eni pravijo: ini nismo u\ to --drugi pa se tolažijo, bo žil liog dal.,,« Ali so mogočo Avstrijci boljša ras«? Ali nuj zaostaja Ljubljani« /,ir OlnvromV Ali uIhiuo bili pred leti Zagrebu umiki? NnM lahki atletiki mimika le eno; sistematsko in trde dejavnosti. Naša IgrlSčll so suha in nočejo roditi; ko bodo n«ijiqčenu s tisoč In tjjjofl iiapljieuuti polu, tedaj nam bodo rodilu majega Nunnlja, mogoče ludi Jilrviiinifl.
Našu laliku atletika je zaostal«, ker jI športni voditelji kafvor tudi jiivnosl ni obračala dovolj pažnje. Pozabili smo, da je lahka atletika srce vsega «|«irln. Saj ni športnik, kdor no »na teči (In sicer hitro teči I). ul »porinile, ki ne r.na čez jarek ali čez mejo skočiti... saj to su vendar osnovne stvari, abeceda spori«. Vprašajmo h«, kakšen šport so gojili (Inki, ki jih toliko obrajlaino? dojili so teke na kralke in dolge proge, skakali so v višino v daljino in v globino, melali so disk In kopje, v pa-JHstri p« so sc roknborlll. I.uhka atletika in roko-
Plavalno prvenstvo srednjih šol
V	soboto in nedeljo dne 27. in 28. t. m. se vrši v kopališču Ilirije tekmovanje v plavanju, skokih n • w«ter-polu za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol In dve prehodni darili, ki jih jo v I« namen razpisala SK Ilirija v LJubljani.
Tekmovanj« v plavanju iu skokih sc je io Mileni t vršilo i n si je prehodni pokal za loto 1929 priboril« I. državna humanistična gimnazija. Tekmovanje v \valer-polu pa se vrši Ielos prvič. Po prijavah sodeč ho lo tekmovanje eno najzanimivejših v letošnji sezoni. Dejstvo, da sme vgnk zavod prijaviti na poedino progo samo po dva tekmovalca, na,m jamči, da bomo videli na startu res snmo plavače naJodllčneJSIli kvalitet, saj Je znano, da se vsi najboljši ljubljanski plavači rekrutirajo ravno fe dijaških vrst!
Poleg humanistične gimnazije,, ki brani pokal, sta favorita ženska realna gimnazija in pa III, drl. gimnazija, ki sta prijavili tako kvalitativno, kakor kvantitativno mijjačji ekipi, d oči tU jo o wuter-polu situacija dokaj nejasna in »e bo za naziv prvaka brezdvoinno vrftilu na^ogorčenejša borba!
Program iu vrstni red tekmovanja je naslednji:
Sobota popoldne oh 15: \Vater-pplo; Državna
klasična gimnazija: Tehnična srednja Sol«. Kr. državna realka: lil. dri, realna gimnazij«.
Nedelja ob 9 dopoldne: plavanje iu skoki gospodov. Ob 11 Water-polo: Državna klasična gimnazija: Kr. drž. realka. Tehnična srednja šola: III. državna gimnazija.
Nedelj« ob 14.30: pl«»anje in skoki dam. Ob 16.30 Water-polo; Kr. drž. realka: Tehnj&un prednja šola. Drž. klasična gimnazija: III. državna gimnazija.
Mariborski šport
V	nedeljo 28. septembra se vršijo v Mariboru sledeče prvenstvene tekme: Ob 10 na igrišču I. SSK Maribor: I. SSK Maribor : SK Svoboda (sodnik g, Fišer). Ob 13.80 na Igrišču SK Rapida: SK Železničar rez. : SK Rapld rez. (Sodnik gosp. Berganl). Ob 15.30 na igrišču SK Uapida; SK Že-
borbu — to Je Ml kanon telesnih vaj onega iis-rodu, k! nam je zapustil najvišjo kulturo.
Pri lift* p« nj tako... Lahkoatleteke lekme so slabo obiskane; pred lejj je bilo več gledalcev, tod« slab« organizacija, zamuda, dolge pav4H — lo jo vse kaj drugega kakor reklama za prihodnjič, lil nuirsiikak časnikar je poročal takole: »X Y je sunil kroglo 11.35 eni — kje smo še za svet. rekordom! HI I ceni pridu, ko ijo dober atlet suval kroglo. Z veselim obrazom je izmeril svoj rekord: nekaj Vez deset metrov! Muli lilnčar ga opazuje in vpraša:
Koliko? —■ ---A tako — llinschfeJd jo suva čez
10 ni.
Spoštovani hruvec, nisem te hotel spraviti v »hibo volijo; naineu mojih vrstic je tale: Dane« In jutri bo miting SK Ilirije. Stari znanci kakor Steplšnik, Lojk, Zupnneič-Tratiiikovn in cela vrsta novih bo nastopil« in tudi Primerjani pridejo. V n u 41 lahki atletiki veje nov duh veselja do dela, duh borbeno«I i In vere v zmago V Inkih trenutkih tudi juvno»t ne sme stati ob strani. Z veliko udeležbi) |K>l<užlniQ, du nam je za napredek našo lahke atletike. Vsake zmage bodimo veseli, saj to so naše zmage, važnejše od vseh tujih svetovnih rekordov I
lezničar r. : SK Rapid I. (Sodnik iz. Zagreba.) Vse tekmo se , vršijo ob vsakem vremenu.
ff
ASK Primorje, Lalikonlletska sekcija. Za propagandni meeting SK 11 trije prijavljeni so sledeči gospodje: Kovačtlč, Putinja, Itlbnlkar, Umek, Zde-šar. Zupan, Caleari, Godimov, Raič L in II. Oražem, Žorga A. in P. Ogrin, Krevs, Skok, Perovič, Jug, Korče, Opšperšlč, Tomšič, Medica, Slamič, Juiiger In gdč. feanfel Duša, Imenovani morajo biti na igrišču Ilirije v soboto ob 15 v nedeljo najpozneje ob !). Prinesti seboj obutev jn drese. — Načelnik.
SK I liri j« (lahkoatletski miting). Miting se prične danes točno ob 15,30 jutri pa istotako točno ob 10. Tekmovalci naj bodo vsakokrat po! ure pred začetkom na igrišču Ilirije. Miting ima bogat program in obela, da bo zelo zanimiv. Merila bosta zopet svoje muci SK Ilirija in SK Primorje. Z obeh strani se bodo sešli najbolj! atleti na igrišču Ilirijo.
SK Grafik" V nedeljo dne 28. t. m. ob 1 popoldne poživljajo na igrišče SK Priniorja naslednji igralci: Zupančič, Muzlovič, Nekima, Bežan, Stohr, Ju van, t-h-ebotnjak, Baje, Slromalef, Stur pic« Il„ Piuigačar, Žagar I. in Kolarič- Ob 3 popoldne p« naslednji igralci: \Vohlmulli. Novak, Ko-bal, Paflek, Kmclič, Pukl, Pelicon, Urbančič. Ka-lavič, Stupica L, Mihelič, Brumeai, Zenian. Vsi igralci monac'o bili točno ob določeni uri ua igrišču. Igralec Hurlfi sn poživlja, da se zglu.-i pri lov. StOiiJU. V soboto odpade vsak trening.
e
Nurmi v KHInu. Nad 8000 gledalcev jc prišlo, da vidi slavnega Finca, ki Ji) prišel v Kdlii ua mednarodni lahkontlotski miting, Nurmi je tekel na 4 angleške milje in dosogel čas 20:03.5 min. Svetovni lnhkoatlet pa tokrat ni zapustil kakega posebnega utiša, kajti čas njegovega teka je bil slabši od svetovnega rekorda, ki ga je v tej disciplini sam postavil 1. 1024. z 19:15.6 minutami. — Nadalje je »magal v teku na 100Q m nemški prvak dr. Peltzer včasu 2:30 min. Jiirwinen p« je zagnal kopje 08.84 metrov daleč in pustil nemškega prvaka Maserja za celili 5 m ia seboj.
Prva popolna nemška izdaja Rimbaudovih del
Rimbaud — Leben — Werk — Briefe, Uber-
iragen und herausgegebeil vou Alfred W o I -fc liste i n (mit 4 Kupfertiefdrucktafeln und einem Paksimilc) je naslov lepo opremljeni knjigi, ki ie pravkar izšla v založbi luteruatioiiale Biblio-tliek O. m, b. II. v Berlinu,
Pri nas jc Rimbaud malo znano Ime in vendar ie življenje in dela tega pesnika, ki je bil rojen 1. 1854. in je 1. 1873,, torej kopiaj 10 let star, že zaključil svojo jicsuiško karijero, ter v svojem sedemintridesetem letu kot invalid. umrl, morda eno najzanimivejših vsega preteklega stoletja. Mladenič, napol otrok, je presenetil Verlaiuea s svojo nenavadno pesniško darovitgstjo in poslala sla kljub razliki v letih najintimnejša prijatelja. Le odlomkoma so nam ohranjena Rimbaudova dela — ali pa so sama bila le odlomki nekega nedovršenega in ucdovršljjvega dela. A sainoniklost in polnost dozorele osebnosti, ki tiči v njegovem delu, je postala nekak temelj iu vir vsega modernega fran-coskega pesništva. Saj brez ovinkov j>riznavajo vsi moderni francoski poeti, da so pod Rinibaudovim vplivom delali iu še vedno delajo — niiin na čelu slavni Patil Claudel, o čigar samostojni in veličini nihče ne more dvomili.
Prijateljstvo z Verlaineom je jiostalo Rimbau-du usodno. V literarni zgodovini edinstveni prizor se je odigral v Bruslju meseca julija 1873., ko jc razdraženi in duševno potrti Verlaine iz samokresa streljal na svojega mladega prijatelja Rimbauda
Deseta številka »Modre ptice«. — Založba ->Modra ptica« je pravkar izdala Mčrimčejevo »Šentjernejsko noč« ter tako zaključila prvi letnik Svojega izdajanja. O tej knjigi bomo v kratkem prinesli obširnejše poročilo. — Istočasno s čelrto knjigo je izšla tudi 10. številka mesečnika »Modra ptica«, v kateri je objavljen na prvem mestu izredno dober članek dr. Stanka Lebena o Prosperii Merimeeu. Tudi ostali prispevki so prav dobri, tako Miran Jurčev pregled »Avanturistični roman v francoski književnosti« in, kajpada, nadaljevanje Leva Tolstega in Gorkijevih »S|x>minov na sodobnike« v prevodu Josipa Vidmarja. —■ K leposlovnemu delu sta prispevala Jože Kranjc (Prvi upor) ter Vladimir Bartol (Dežela žalosti in Žc-nitbeni goljuf), — ^Pod zaglavjem Poročila* nahajamo I. Grahorjevo oceno knjig Slovenske Matice za leto 1930.
"S
Cvetje. — Oktobrska številka »Cvetja« je zo-pet prav bogata fzbranega gradiva, zlasti pa je velepoipembna radi članka p. Angelika: Tretji red in Katoliška akcija. — Zavarovanje za starost in onemoglost v tretjem redu. Socialni pomen te akcije je izredno dalekosežen in stvar zasluži, da se ž njo obširneje pečamo, kar tudi bomo. — Razen tega so prispevali k tej številki frančiškanskega »Cvetja« še: P. Krizostom (Slava asiškega Sera-lina), P. llilarin Felder O. Cap. — I', Frančišek (Frančišek in evangelij). — P. Modest (Po Fran-čiškovih stopinjah), — P. Roman (Na potili brezdomca. — Povest). — Gerardi. — P. Gvido (Ljubi ludi dušo svojega bližnjega). — Fr. lldefonz (Fr. Auguštinu t spomin!). — P. Gvido (Življenje
ter s tistimi streli, ki so mu nakopali 2 leti ječe, mučil za vselej Rimbaud« - pesnika.
. 9^lej je Rimbaud z mrzličiiostjo menjaval svoja bivališča, postal je pravi Ahasver in njegova potovanja, na katerih si je služil kruh z najne-verjetnejšiin delom, so se raztezala po vsej Evropi in zlasti po sredozemskem morju do afriškega obrežja. Nazadnje je prodrl iz Adena v notranjost Afrike, kjer se je s trgovino preživljal, posvečujoč svojo neukrotljivo in vsikdar na največji telesni in duševni najjor pripravljeno pažnjo vsem vrstam trgovske špekulacije, pridobivanja znanja na vseh poljih, ko je pa v jezikovnem pogledu vendar obvladoval že od mladih nog ogromno število jezikov in narečij. A uili z mezincem ni mignil, da bi storil eno samo vrsto lepega slovstva, za katero je bil vendar od j)rirode najbolj določen. Za to strašno, grozno iu morda po drugi strani tako strahovito lepo dobo svojega življenja, ki mu je prinesla ogromno zlega, bolezni iu nadlog, so nam kot nej)recenljive priče ohranjena njegova pisma.
WoIfenstein, ki je izdal v nemščini tako Rimbaudova pesniška dela kakor njegova pisma, je tudi (»drobno o[)isal življenje tega edinstvenega človeka. Prireditelju življenjepisa pač moram očitati, da je napravil marsikatero napačno sodbo in pogrešili zaključek; v to svrho moram priporočiti vse prej knjigo znamenitega in v marsičem Ritn-baudu podobnega Jacquesa, Rivierea: A Rimbaud
s. š.
Mateja Falbota, delavca-tretjerednika). — Nadalje vsebuje j;estri zvezek P. Ilugovo: Misijonsko poročilo p. Baptista Turka, p. Adolfove: Spomine
iz misijonskega življenja ter Razgled po svetu. *
Hrvatska Prosvjcta. —- Ponovno opozarjamo
na to krasno iu v vsakem pogledu globoko resno hrvatsko revijo, ki jo izdaja »Kolo Hrvatskih Književnika« v Zagrebu. —• lz poslednje številke posnemamo vsebino: Stefa Jurkič: Dorotejina ruža (legenda) — Dragutin Domjanič: Plilvice — Ivo Len-tič: Mladica iz staroga panja (proza) — Dr. Bojan Pire: Liječenje leške narodne rane — Remeta: Povratak — Josip Zidarič: Novije misli o Slaveni-ma (ta članek zasluži prav fKjsebno |x>zornost, ka jt i v niem iznaša avtor presenetljive in zanimive nove misli o problemih, ki nas morajo zlasti sedaj zanimali) — Ljubo Ilrgič: Jesen jc blizu. — V književnem pregledu čitamo zanimivo kritično razpravo o potopisih iz peresa Ljubomira Marakoviča; iiti avlor posveča člančič tudi novim pojavom hrvatske lirike. Zaključek zvezka tvori izbor starih evliarističnih pesmi.
Semensho pšenico
izredno lepa, selekcionirano blago, na zalogi pri
»GOSPODARSKI ZVEZI«.
pri tvd. B MCTCH wuwu, vomov m s.
Semensko pSenico in rt
Ima zopet na zalogi FRAN POGAČNIK, LJUB-LJANA, Dunajska cesta št. 36.
Kislo zelje
Imam že letošnje prvovrstno kislo zelje v vsaki množini vedno na razpolago po najnižji ceni.
Josip Oražeui, Moste pri Ljubljani
AVTOBUS: Ljubljana—Logatec— Rakek in obratno bo redno vozil počenši od 29. septembra t. 1.
Rakek — Llubljana:
1. Rakek, odhod: 6,45 — Ljubljana, prihod: 8.35. II. Rakek, odhod: 16.40 — Ljubljana, prihod: 18.35.
Ljubljana — Rakek:
I.	Ljubljana, odhod: 11.45 — Rakek, prihodi 13.55.
II,	Ljubljana, odhod: 18.00 — Rakek, prihod; 19.55. Iz Gornjega Logatca bo odhajal še drugi voz proti Ljubljani ob 9.15, Nadalje bo autobus, ki odhaja iz Ljubljane ob 9, vozil do Dolnjega Logatca. Iz Logatca v Hotedršico bo dnevna zveza. Natančneje glej v voznem redu z dne 29. septembra 1930. — Vrhnika, dne 26. septembra 1930.
JUGOPROMET, družba z o. z., Ljubljana VII.
Opozorilo
Načelstvo Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pri Litiji obvešča, da se g. Avgust Koprivnikar, dosedanji poslovodja lesnega oddelka ne nahaja več v naši službi ter so vsled tega vsa njemu izdana pooblastila, t. j. za sklepanje kupčij in za inkasiranje, neveljavna.
Pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
KREGAK IN SINOVA
St.Vid nad Ljutdanoj — uasproti kolodvora
Zimski in sobni čevlji
so najprakličnejši r gumijastim podplatom,	ker
isti ne propušča vlage in mraza. Izdelujejo	se v
30 raznih vrstah v dovršeni kvaliteti po	zelo ugodnih cenah. — Zahtevajte cenik!
Prva J ugoslovenska Fvoriiica Guma Rekord — Leskovac.
Po dolgotrajnem trpljenju nas je danes 26. septembra 1930 zapustila in sc preselila v večnost naša ljuba
Ida Mer
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 28 septembra ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice na Pobreškcm pokopališču.
Maribor, 26. septembra 1930.
Žalujoči ostali.
»> 2 "S« 3 'H Ž*
..= S ^
Sg-S
- N>
■s Sc .a 5 -
S- °=5
5	~ Zj
C/)CO
* .. 3
E JN
K U
<W »
ss. " £ c > Jt o o
fo Q
lis
s °
6	d o
n <s> "S
Oq ^ Z o c 3*5
8<.s
<f o -
Eac
E K '3 je t-os "O
ssŠ
IE du I o-3 • -S
<M
O "
m rn (M «
» ..
g! rt t»
s . o
sr t,
c -j
Soj
»ae
12° JNB
v k
» rs a>
> SS " C in
I
rv><
c
j < Q
.
„ '» 5«;
P i i
Klatež
lz sibirskih spominov. Povest. A. J. Maksimova.
Prevel in s pripombami popolnil fvan Hribar.
Prečitavši to pismo, stečem ko brez uma doli. V obednici najdem Sašo z očetom.
-	Kaj pa se je zgodilo? Za Boga, povej.hitro! Saj še lica ni na tebi!...« vzklikne starček, ko me zagleda.
Saša vstane s svojega prostora in zre s strahom v spremenjene črte mojega obraza. Samogibno pomolim Variamovu pismo, katero sem prejel od očeta.
Da!... Očetovski blagoslov je nekaj svetega k pravi plašno starček. 3Brez odloga moraš odpotovati!«
;;Odpotovati? ... Itam? ...« je zastokala deklica.
v V jrkutsk ... Njegov oče to želi, zaukazuje!...«
Moj Bog, moj Bog!« vzklikne obupno deklica, ki strašno pobledi. Obenem omahne in se zgrudi nezavestna na d i van. Skočim k njej z željo, da pomagam.
Ni treba,« pravi Varlamov, ter me zadrži. ; Sam vem, kaj mi je treba storiti...« In vzevsi hčer v svoje krepke roke, jo odnese iz sobe. Čez minuto se vrne.
-	Izročil sem Sašo v Praskovjlno skrb: v takih slučajih so ženske nepreračunljive. Kar pa se tebe tiče, Aleksej Kuzmič, rečem samo to: kriv nisi ti, temveč jaz sam!... Star sem in zaposlen, zato nisem pomislil, kaj more nastati iz vajinega poznanstva. Oba sta poštena in plemenita, a mlada. In mladost ne pozna rada razsodnosti. Drag si mi postal od prvega tre-notka najinega poznanstva in rad te imam še sedaj, toda odpotovati moraš brez odloga...-:
Zelo ginjen vsled te nenavadne dobrote poljubim nmženo mi starčevo roko.
,r* ^Odpotoval bom«, sem zastokal s tihim aiasom.
i Neobhodno in brez odloga!«
^Odpotoval bom,« sem ponovil. Oddaljim se od tod za dolgo časa ... Morebiti za vselej... Dovoli, da vzamem slovo od nje ...«
>Ni mogoče,« odgovori odločno Varlamov. Odpotoval boš brez slovesa.«
Ne videti oboževane deklice, ne posloviti se od nje, morebiti pred večno ločitvijo, je bilo preveč za moje moči; vendar sem priznaval, da je starčkova odločba bila pravična. Nisem mogel drugače, ko da sem se razjokal ko dete. Moja iskrena bolest je ganila starčka.
„Več moštvaL pravi stiskajoč nti sočutno roko in brišoč si solze, ki so mu proti volji tekle iz oči.
Kako je minil oslali del tega dne, se ne spominjam. Pod večer je bilo za moj odhod vse pripravljeno. Varlamov me blagoslovi in krepko objame. Zadnji trenotek pred odhodom me obkrožijo pisarniški uradniki, sluge, dobra Praskovja. Vsi so bili žalostni, vsi so se želeli posloviti od mene. Šc celo Neptun, Sašin najljubši pes, se je pritiskal k meni in mi je lizal roke, uganivši instinktivno, da odpotujem. Samo nje ni bilo, po kateri sem se z zaplaka-nimi očmi zastonj oziral. Končno sem sedel na sani. Konja sta potegnila in zdiriala k Nikolajevskemu kolodvoru. Za slovo se ozrem na Sašino okno i- nadi, da vidim še enkrat čarokrasno deklico. Zares je stala ob oknu in poslavljala se je od mene s tem, da je eno roko položila na srce, z drugo pa pokazala k nebu!...
Zaman bi iskal besedi, da opišem svoje duševno stanje med dolgo vožnjo do Irkustka. Vsi drugi vtisi so se zabrisevali, so ginili; v ugnielenih možganih pa je tičala težka, neiočijiva misei," kdaj jo bom zopet
videl. Kakor človek, ki je na smrt obsojen, šteje ure in minute, ki ga približujejo večnosti, tako sem jaz štel vrste iu postaje, ki so me oddaljevale od goreče ljubljene deklice. Težko je popisati moje neizrekljive muke. Ko blazen sem sedaj hotel, da dirkajo konji, kar se da. sedaj — in sicer cesto — pa sem skakal s svojega sedeža z namenom, da naročim postiljonu, naj obrne nazaj; toda usodna neobhodnost, da hitim dalje, mi je stala preti očmi ko neoboriva stena in padal sem brezsilno nazaj v globočino kibitko.* Vsa moja čuv-stva so otopela; ostalo je samo grozno, vsako znamenje daveče čuvstvo neizmernega, globokega obupa.
VII.
Končno obstane voz pred krilom očetove hiše v Irkutsku. Olga priteče po stopnicah in mi pade ihte v naročje. — Objel sem ženo samogibno, še celo lepo, ne da se ozrem nunjo. Oče me sprejme ravnodušno, hladno, s senco neprijaznosti na obrazu.
.Imel si se vrniti prej in ne čakati šele mojega ukaza,« izpregovori strogo. »Sedaj poizkusi popraviti prošlost in nagraditi Olgo za dolgo odsotnost. Vedi, tla jo ljubim ko svojo hčer. Tvoja žena je zaklad, ki si ga malo vreden.«
Šele sedaj se ozrem ira ženo. Bila je krasna, ko prej; toda meni se je zdelo, da ji je zginila z obraza svetla rdečica zdravja in da je na njeno mesto stopila neka temna bledica. Tej okolnosti pa nikakor nisem pripisoval posebnega značenja. objasnujoč si ženino bledost z duševno razburjenostjo, ki je bila zvezana z mojim prihodom.
* Kibitka se love šotor, kakršne rabijo kočujoči narodu zlasti Kirgizl. Ituei zovejo tudi na pol pokrile vozove tako.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vaaka beseda SO par. Na|man|*l oglaa * , 5 Din. Oglasi nad dsvat vršile ss ra£una|o vik. Zs odgovor znamko i Na vpra*an|a brca znamke nc odgovar|amo t
Pouk
Gospodinja
starejša gospa, z večletnimi spričevali gre k samostojnemu gospodu ali vdovcu tudi za manjšo plačo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Poštena, št. 11.061.
Hlapec
pošten, mirnega značaja, vajen vsakega dela, že služil v župnišču, si želi stalne službe v župnišču. Nastop 15. oktobra. Naslov v upravi pod 11.062.
Kot varuh sirot
brez staršev oddam v učenje ključavničarske ali mehanične obrti 15 letnega fanta, če mogoče s popolno oskrbo ali pa vsaj s hrano in stanovanjem. Obrniti se je na Josipa Korpar v Oslu-ševcih, pošta Velika Nedelja.
Gosli poučuje
blv. učitelj konservato-rija. Studentovska 9/1
Šoferska šola
Krasno stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalnice in pritiklin oddam za 1. november v hiši Erjavčeva cesta 21, Pojasnila daje A. Šara-bon, Zaloška cesta št. 1.
Več gospodov
se sprejme na stanovanje in hrano, mesečno z vso oskrbo 650 do 700 Din. Dobra domača hrana, sobe čiste in zračne, ulica Manjše mesto blizu železnice, z lepo okolico. Primerno za starejše gospode ali upokojence, ki prva oblast, konc., Ča- žele v zdravem, mirnem mernik, Ljubljana, Dunaj- kraju živeti. - Ponudbe ska c. 36 jjugoauto). — na oglasni odd. »Slov.«
fel
2236. Pouk in praktične vožnje.
V glasbeni šoli
operne pevke profesor. I Jarmile Lily Gerbičeve | prične pouk dne 1. ok-] tobra. Poučuje sc solo-petje, glasovir, teorija in deklamacija, od prvih začetkov do popolne umetniške izobrazbe. Vpisovanje in tozadevna pojasnila v ponedeljek 29. in v torek 30. septembra od 11—12 dopoldne in od 2—5 popoldne v Čevljarski ulici št. I/II.
iluzbodobe
Spretna hišna
z letnimi spričevali — se išče. Rimska cesta 1811. ,
Vaienko
sprejmem takoj. Atelje j za žensko krojaštvo, Ljubljana, Merosodna ulica 1. '
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana
I. Gaber še i k
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubliana, Bleiwei-sova ccsta 52 Prihodnji redni lečai se prične 1. oktobra 1930.
pod »Mirni dom 11.045«.

Trgovino
s stanovanjem da v najem Rečnik v Hočah.
Hišo
•• prometnem kraju, pripravno za trgovino z vinom, v vinorodnem kraju, vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 11.063.
I
Vsakovrstne
cmflillroni plvite i noiMsom
za zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotele itd najceneje izde uje
„Zep!ifir' <3. d. • SnftofKa
• tovarna peči in emajla
I Dva pisarniška lokala
uporabna tudi za obrt,
se oddasta s 1. novembrom. Ljubljana, Frančiškanska ulica 8.

Dijakinjo ali dijaka
Čevljar, pomočnika
priprostega. ki jc dobro izvežban v krojenju in vsakovrstnem čevljarskem, sečno Solnčno delu, sprejme Ivan Jamar, £1«. elektrika čevljar
mlajšega, sprejmem v vso oskrbo za 500 Din me- ; Francu, skladiščniku,
Bled.
Za malo družino
brez otrok iščem redno, pridno služkinjo s spričevali za vsa hišna dela, po možnosti veščo tudi nemškega jezika. Nastop službe 1. oktobra. —- Ponudbe na upravo -Slov.« pod šifro »Snažna«.
Pomoč v učenju, upravi pod št.
stanova-in klavir. Naslov 11.076.
Preklic.
Podpisani preklicujem, kar sem govoril 8. junija 1930 v Kunstelnovi pisarni v Kamniku o Kepic in nič V.
izjavljam, da nimam očitati njemu. F.
itanovdiij a
Gospod
Posestva
Zastopnika -potnika
Vilo
popolnoma novo, enonadstropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklina-i, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi. blizu Leonišča v Ljubljani, Zelena jama, j oddam v najem, event. ul. 18, priti, i '"di prodam. Naiemnina
---------; samo 3000 Din. Pogoie in
Stanovanje	I naslov pove g. dr. Treo
- , , , . . . , . , Luci, odvetnik v Ljubljani, 2 sob, kuhinie, tako, od- ; n„n.;.l,. o„.t. 70
se sprejme na stanovanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10944.
Sostanovalka
poštena, s svojo posteljo, se sprejme -Prešernova
IBZS33I
Klavir
poučuje po zmerni ceni Koleša, Rutarjeva št. 4, blizu mestne drevesnice.
Prodamo
Gostilničarji pozor!
Pristno ljutomersko staro vino, izborne kvalitete, razprodajam po 5 dinar-jev liter, - Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union.
Tehtnica
za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg. ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti
Motorno kolo
še novo, dobre znamke, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Janko Rečnik — Hoče.
Trda spalnica
skoraj nova, se proda na Ižanski cesti 15.
Površnik
dobro ohranjen, prodam. - Naslov v upravi Slov, pod št. 11.080.
Kupimo
Hidravlično
za izdelovanje dobrem stanju,
prešo
olja, v kupim.
Tovorno dvigalo
za 500 kg obtež.itvo se zelo poceni proda. — A Amann, Tržič.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubliana. Židovska ul. 4 in Stari trg 12.
Vinske sode
večjo množino ali tudi posamezne po 3, 4, 7, 10 do 80 hI, kakor tudi razne kletarske potrebščine in stroje takoj prodam po ugodni ceni. - V najem se oddajo dve izbor, ni vinski kleti. - Gjuro Valjak. Maribor, Kino Union.
za Slovenijo murje. dobro vpeljanega v usnjarski in čevljarski stroki, iščemo. Ponudbe z referencami je nasloviti na: Jugosl. Rudolf Mosse, d. d. Poštni predal 409, Beograd — pod šifro »Marljivost 218«.
I dam Medji- ' čolnarska
novi hiši. Velika ulica štev. 15.
Gospod
se sprejme na stanovanje. - Poizve se: Ulica na Grad št. 4.
Velika soba
Dunajska cesta 29.
Družinska hiša
se proda. Galjevica 110, III. vrata (za dolenjskim kolodvorom).

separirana, lepo opremljena, s krasnim razgle-	)ftfti , dom, v mirni vili sredi luw KrBT velikega vrta, se o d d a 1 ste žc čitali moj oglas, takoj boljšemu gospodu.' pa še vedno kadite! Ni-— Odda se tudi manjša koprost stane franko 76 opremljena soba istotam.' Din. Naročite takoj! Lin-Naslov v oglas, oddelku dič, Ljubljana, Komen-»Slovenca« pod št. 11103. skega 36.
Jnserati
v "Slovencu-
imajo največji uspeh-

Valjčni mlin
najmoderneje zgrajen, s« proda. — Več pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Gospo-svetska ccsta 1.
Mizarji
Proda se strugalni stroj (Frassmaschine). - Amann A., Tržič.
Parkete
hrastove in parjene bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parke-tov, Mengeš - Slovenija.
Spolnjujoč žalostno dolžnost naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ustanovitelj in senjor-šef, gospod
Clotar
1930,
po težki in mučni bolezni v petek, dne 26. septembra v 78. letu starosti v Gospodu zaspal.
Blagoslovitev zemskih ostankov se bo vršila v nedeljo dne 28. septembra 1930 ob pol 17 v hiši žalosti v Gornji Radgoni na Gornjem Grisu, odkoder bodo prenešeni v rodbinsko grobnico na pokopališče Sv. Petra v Gor Radgoni.
Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek dne 29. septembra 1930 ob 8 zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra v Gor. Radgoni.
Nepozabnemu pokojniku, ki je bil vzor dobrote in marljivosti ohranimo trajen spomin.
Gor. Radgona, dne 26. septembra 1930.
Šampanjske in vinske kleti Clotar Bouvier veleposestev, vinogradov Gor. Radgona.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič. Zagreb. Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Restavracija
Zagrebu, na najboljšem prostoru, v cen-trumu, z vsem inventarjem in dolgoletno pogodbo se takoj proda. -Samo resni reflektanti od stroke naj se javijo na naslov Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union.
Sir-trapist
najboljše kakovosti, iz prvovrstnega planinskega mleka, polnomastni, po najnižji ceni razpošilja: Anton Janša, mlekarna, Dobje, p. Slivnica, Sv. Jurij ob j. žel.
Dve izložbeni okni
kompletni, z rolo, ugodno prodam. Pojasnila daje: R. Golobiovvski, Gospo-svetska c. 10, dvorišče.
Auto
4 sedežni limuzino, prodam ali zamenjam za odprtega. Natančneje pismeno. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Ugodno« št. 11.064.
Kavarna
v strogem centru in na najpromelnejš itočki mesta Zagreba — se vsled družinskih razmer ugodno proda. - Pismene ponudbe nasloviti na Milan Rupčič, Zagreb, Draško-vičeva ulica 15, kavarna »Burza«.
Bac, M. Sobota.
Suhe gobe
iz litijskega in ikofje-loškega okraja in Štajerske provenijence, sedanje rasti,
divji kostanj želod
vagonske pošiljke in na drobno — kupuje
V. H. Rohrniann,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 27.
Obrt
PSeniCno moko
najboljilb mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevikih izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Redjsva cesta 24.
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, šolskih potrebščin itd. — na debelo in na drobno — pri
DRAGO ROSINA, Vetrinfska ulica Stev. 26.
Karla oCesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLA VEN je mast
Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravn ost iz tvornice in glavnega skladišča
M. HRNJAlf
leharnor -- sisam
Varujte se potvorb
Vode
in solnca cvetu,
bledičnim in
slabokrvnim osebam
ENERGIN
železno kina vino
in njih življenje bo cvetelo kot življenje skrbno negovanega cveta. Hranilni sokovi »ENERGINA« krepijo kri in dajejo lelesu železno odpornost.
železnega kina vina
Otrokom dajajte .'J krat na dan po 1 malo O? žličko pred jedjo. Odraslim dajajte 3 krat OtlP-init7 na dan po 1 žlico pred jedjo — okusnega ■ JC_ Z^jLLž
»ENERGIN« se dobi v lekarnah, polliterska steklenica Din 40 —. Po pošti razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sušak: — 3 velike steklenice Din 128 — b velikih steklenic Din 248'— in 1 zastonj.
AVTOMOBILISTI SUPERFLEX KORD
JELA ZVEZDA"
NA NIZKI PRITISK
IZREDNO OKREPLJEN TIP
NEPREKOSLJIVA TRPE2N0ST TUDI PO DOLGI PORABI IZRECNO VELIKA KILOMETRAŽA POSEBNO MOČAN IZDELEK NAJVEČJA ELASTIČNOST IN DOLGOTRAJNOST
BRACA NAŠIMBENI
ZAGREB
Samostanska 2
BEOGRAD
Brijanova 6
V Ljubljani so dobi pri
»TRIUMPH<-AVTO Dunajska cesta 31
Za soboslikar. dela
se priporoča Ambrož Fran. Najnovejši vzorci na razpolago. Cene nizke. Rimska cesta 11.
Dr. G. PICCOL1, lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno
n
Lepo posestvo naprodaj!
35 oralov veliko, obstoječe iz rodovitnih njiv, travnikov, sadonosnika, vinograda in gozda na skoraj čisto ravni legi, % ure od železniške postaje oddaljeno. Velika zidana hiša, velik hlev s skednjem ter kozolec, vse v dobrem stanu, za ccno 120.000 Din. Kupec se lahko vseli v stanovanje takoj. Živine se lahko prehrani 10 do 12 glav. Polovica letošnjega pridelka, seno, koruza, krompir, fižol, vino se po jako ugodni ceni tudi prepusti. Vprašanja na lastnika: Karel Cimperšek, Sevnica o. S.
9reselitveno naznanilo!
Ivrdka 1. GOREČ NASL., družba z o. z.
cenjentmu občinstvu vljudno ooroča. da se je preselila iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti na
Miklošičevo cesto št. 30
vogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ul.-
kjer bode pod tvrdko
/. Goreč nas L Auerhammer-Ogrin, družba z o. z.
svo/o trgovino nadalje vodita v istem obsegu kot d» sedaj. Vsled zniianja režijskih stroškov bodemo zamogli naše cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poleg prvovrstne kvalitete v blagu, ter se za nadaljm poset u novih prostorih priporoča
/. Goreč nas/. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z.
Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 30
Za Jusoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce«.
Izdajatelj: Ivan Rakovoo.
Urednik; Franc Kremžar.