Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in f>o pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VONEDECJSKI VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/1II Telefon št 2050 in 29%. — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 Telefon štev. 2541 Smrt vsem, ki se upirajo! Sporazum med Hitlerjem in Hindenburgom? — Tri barve korakajo skupno Oster govor ministra Seldteja Magdeburg, 25. junija, tg. V Magdeburgu je voditelj Stahlhelma in delovni minister Seldte izjavil na velikem shodu frontnih vojakov: Mi stahl-helmovai se čutimo kot podvoditelje pokreta, ki je po ženialnih mislih Adolfa Hitlerja dobil zma- §o. Tri barve bodo poslej marširale v Nemčiji ruga poleg druge: Rjava S A, črna SS in siva stahlhelmovska. Ravno tako korakajo v Nemčiji trije simboli drug poleg drugega: železni križ, pod katerim je sivi feldmaršal Ilindenhurg zmagal na vzhodu in je sedaj veliki voditelj vsega nemškega naroda, Hitlerjeva zastava s kljukastim križem in kot tretji simbol jeklena čelada. Tu na ustanovitvenem mestu Stahlhelma prisegam za vse jeklene čelade zvestobo obema voditeljema Hindenburgu in Hitlerju in prisegam, da bom pobil vsakega, kjer ga najdem, kdor bi sc upiral proti temu. Če bi iz teme dvignila glavo druga revolucija proti nosilcem revolucije iz marca 1933, izjavljam, da si mi stari frontni bojevniki prepovedujemo, da bi se kdo dotaknil naše revolucije. Prepovedujemo si drugo revolucijo novembrovcev ali onih, ki so se prevrnili meseca marca. Na kosilu, ki je sledilo nastopu jeklenih čelad, je izjavil minister Seldte: Gledam zelo pozitivno v bodočnost, vse ono, ali bomo morali še premagati trenje ali ne. iPriliodnjo soboto in nedeljo se bodo voditelji Stahlhelma kot gostje državnega kanclerja sestali z vodstvom narodno-so-cialistične stranke, da se porazgovore o podrobnostih skupnega postopanja. Zveza s Hitlerjem je Dolliuss gre odločno svom pot Aretacije narodno-socialističnih poslancev — Starhemberg napada Hitlerja Dunaj, 25. jun. Ig. V Waidhofnu a. d. Ybbs Je imel voditelj Heiinvehra knez Starliemberg nagovor, v katerem je najostreje napadal Nemčijo in nemškega državnega kanclerja osebno, kateremu nulaga osebno odgovornost za vse strašne dogodke, ki so se zgodili v zadnjem času v Avstriji. Starliemberg je naelaša!. da nemška dr/^vna vlada trpi, da nemške oblasti zavirajo vsa avstrijska prizadevanja pri iskanju zločincev. Avstrija ni ponosna na to, da je bil Hitler rojen nn avstrijskih tleh. Dobesedno je rekel: »Obtožujem nemško državno vlado, da je sokriva zločinov, ki so se storili v Avstriji. Obtožujem Hitlerju pred vsem svetom, da mora nositi odgovornost za to, da se je v Avstriji prelivala nemška kri. Obtožujem ga. da je sokriv zavratnili umorov in terorskih činov v Avstriji in da pod nacionalno masko vodi nemški narod v roke boljševizma. Narodnosocialistični sistem v Nemčiji ni fašizem, ni narodna obnova, temveč boljševizem pod nacionalno pretvezo. Obtožujem Hitlerja, da je povzročil v Nemčiji nov kulturni boj, kar ima lahko za posledico oslabitev in celo uničenje nemštva. Obtožujem ga, da je svoj program izdad, dn goljufa in zapeljuje množice, Kar on dela ni nemško. Državo, ki jo ustvarja, ni nemška in je država, ki bi bila primerna za orientalske narode, nikdar pa ne za nemški na- Obsedno stanje v So H ji Sofija, 25. jun. ž. Ko so včeraj v Narodnem sobranju razpravljali o zakonu za pre-prečenje ubojev makedonstvujočih, se je pripetil v sofijskih ulicah zopet umor. Našli so truplo zadavljenega 35-letnega moškega z /vezanimi rokami in nogami in z glavo, zavito v krpe. Identitete še niso mogli ugotoviti, V žepu umorjenega so našli list, na katerem je bilo napisano s pisalnim strojem: To je usoda špi-jonov. VMRO. Sofija, 25. jun. ž. Danes zjutraj ob treh je vojaštvo in policija zasedla vse ulice v Sofiji in ni smel nihče iz hiše, dokler niso preiskali vseh stanovanj. Iskali so orožje in aretirali pri tem mnogo sumljivih oseb. Sofija, 25. jun. AA. Snoči in danes je bila Sofija v nenavadnem stanju. Po ulicah so križarile čete policistov, stražnikov in vojakov, ki niso nikogar pustili iz hiše, in vršili hišne preiskave po vsej Sofiji, iskaje skritega orožja in sumljive osebe. Vsako gibanje po ulicah je bilo prepovedano. Vlada Je izdala proglas na prebivalstvo, v katerem mu javlja te odredbe in ga poziva, naj ohrani popoln mir ter naj pomaga organom, ki vrše preiskavo. Proti tistim, ki bi nasproti ravnali, grozi proglas, bo vlada najstrožje nastopila. Že snoči in vso noč so vojaki v bojni opremi, orožniki in stražniki patrulirali po ulicah in hodili Kdor se dotakne, umrje . •. Sušak, junija. V Klancu v Istri so 1. maja zjutraj našli na drogu blizu železniške proge slovensko zastavo. Zraven je bila slika, kako Mussolini je masleni kruh, a kmet si grize prste. Rili sta tudi dve bombi, poleg pa listek z napisom »Clii toc.ca muore« (kdor se dotakne, umrje). Priti je moralo iz Trsta artilerijsko moštvo, ki je z veliko previdnostjo bezalo okoli bomb, slednjič pa dognalo, da sta bili prazni. Aretiranih je bilo kakih 40 mož in fantov, ki so jih od- Konterenea izvoznikov sadja Belgrad, 25. jun. 1. Na inicijativo Zavoda m napredek zunanje trgovine so se danes sestali v Belgradu izvozniki sadja iz vse države. Na sestanku, kateremu je predsedoval izvoznik g. Voia Stankovič podpredsednik belgrajske trgovske zbornice, ie več govornikov na.glašalo, da zavisi naš uspeti na inozemskih tržiščih in istotako ugled naše države prvenstveno od vestnosti naših izvoznikov oz. od kvalitete izvoženega blaga. Kot prva točka je bila na dnevnem redu organizacija poročevalske službe na inozemskih tržiščih. Po daljši debati je bil sprejet sklep, da se bodo na vseh važnih i nožem- Denar privlačuje žtahtnosi ali tudi narobe bila sklenjena brez pridržka. Ali bomo skupno zmagali ali pa sploh ne. NEZNANA LETALA NAD BERLINOM Pariz, 25. jun. tg. Pariški listi zelo obširno pišejo o nenadnem prihodu neznanih letal nad Ber- ' lin. Listi se predvsem zanimajo za to, kakšne po- | sledice bo izvajala Nemčija iz tega dogodka. »In-transigeant« izraža mnenje, da je treba pričakovati nemškega sunka pri odgoditvi razorožitvene konference, rekoč: Nemčija ne bo opustila te prilike, da ne bi takoj zahtevala, da se izvede načelo enake oborožitve. Prihod letal nad Berlin jim prihaja ravno prav, da jim služi kot pretveza za to novo ofenzivo. rod. K«er je sedaj v Nemčiji nemogoče izražati svobodno mnenje, je naša dolžnost, da dvignemo svoj glas. Obenem je tudi naša dolžnost, da ostanemo tu neodvisni in svobodni, dn bomo nekoč, ko bo minula doba tržnih kričačev, fraz o demokraciji in razpoloženje večernih bakljad, lahko nudili oporo zopetnemu vstajenju nepokvarjenega nemškega duha, da bo vstala nova nemška država. Hitler je v polni meri odgovoren za narodno nesrečo, ki je prišla dunes nad Nemčijo, in odgovoren za nemško kri, ki se je prelivala v Avstriji. Dunaj, 25. jun. tg. Nižjeavstrijski deželni poslanec poštni ravnatelj Franc Schmidt iz Badena, katerega včeraj pri raciji proti narodnosocialistič-nim poslancem niso našli v njegovem stanovanju, se je vrnil danes v Baden in se je sam prijavil oblastem. Zaprli so ga in odvedli v policijske zapore na Dunaj. Razen deželnega poslanca Renlmeistra so sedai zaprti vsi narodnosocialistični poslanci nižjeavstrijskega deželnega zbora. Zaslišavajo jih uradniki nižjeavstrijske deželne vlade in državne policije. To zasliševanje bo trajalo še nekoliko dni. Obenem je bila vložena tudi ovadba na državno pravdništvo radi suma sokrivde pri veleizdaii. V takih primerih je zapor obligaten. Deželni inšpektor in občinski svetnik Frauenfeld pa je dobil nalog, da svojega bivališča na Dunaju ne sme zapustiti. po hišah ter vršili preiskavo? Kdor ni imel legitimacije, so ga odvedli na policijsko stražnico, kjer so !?a podvrgli podrobnemu izpraševanju. Celokupna o! b,i v mestu je v rokah vojaštva. Aretiranih je bilo zelo mnogo osumljencev, ki se niso mogli legitimirati ali so pri njih našli orožje. Ker je bilo vsako gibanje po ulicah prepovedano in ljudje niso smeli niti iz hiše v hišo, tudi gostje niso mogli v restavracije, in tako je mnogo tujcev ostalo brez kosila. Vse ulice so popolnoma mirne in tihe. Mesto daje podoben vtis, kakor dne 9. junija. Mislilo se je, da bo preiskava po hišah končana že dopoldne, pa se je nadaljevala še popoldne ie bo najbrže trajala pozno v noč. Kako stroge so odredbe, ki jih je izdala vlada, dokazuje tudi to, da prepoved gibanja po ulicah velja celo za osebje poslaništev in tujih misij. Izvzeti so le šefi inozemskih misij. Budimpešta, 25. junija. A A. Potniki, ki so prišli iz Sofije, pripovedujejo, da je bilo mesto snoči in ponoči v obsednem stanju. Prebivalci niso smeli iz mesta, ker so križarile po ulicah patrulje ter je oblast ustavila ves železniški promet razen mednarodnih vlakov. Policija je izvršila mnoge hišne preiskave in aretacije, da razčisti jrnezda Makedoncev, katerih atentati deželo silno vznemirjajo. peljali v Koper. Čez par dni so jih izpustili. Na predvečer državnega praznika 24. maja so skrbno stražili vsenaokrog, vendar je bila zjutraj zopet izvešenn slovenska zastava in napis »Abbnsso Mussolini, viva Bidovec«. Tudi dve navidezni bombi sta se našli, napolnjeni z neko jedko snovjo. Oblastva to pot niso nasedla praznemu alarmu, čeprav je prišel poseben komisar iz Trstn preiskovat Sodi se, dn so celo reč uprizorili izzivači. skih trgih postavili posebni poročevalci, ki bodo vsakodnevno telefonsko obveščali Zavod za napredek zunanje trgovine o cenah, ki vladajo na teh trgih. Nato se je razvila obširna m/prava o vprašanju sortiranja sadja in kontrole izvoza. Večina govornikov se je zlasti nepovoljno izražala o dosedanji kontroli ter zahtevala, da sc kontrola nad izvozom sadja organizira na drugi bazi, da bodo imeli od nje korist kmetje, izvozniki, država itd. Popoldne je konferenca nadaljevala svoje delo. Iz Slovenije prieosivujejo konferenci Alfonz Besednjak, ravnatelj Gospodarske zveze iz Ljubljane. Srečko Kranjec, predsednik izvoznikov iz Slovenije, dalje gg. Pahor in Son-nensehein. Nova uprava Jugosl. novinarskega u družen t a Belgrad. 25. junija. AA. Komunike z glavne seje centralnega odbora Jugoslovanskega novinarskega udruženja: Ker so v zadnjih mesecih vse sekcije imele svoje glavne skupščine in določile svoje delegate za centralno upravo, se je včeraj sestala centralna uprava pod predsedništvom g. Frana S m odeja. Seji so prisostvovali delegati vseh sekcij. Centralna uprava 6e je najprej konstituirala in izvolila za podpredsednika g. Dobro-sava Kuzmiča. za tajnika g. Vladislava Milen-koviča, za blagajnika pa g. Nikolo Dragiševiča. Predsednik g. Sniodcj je pozdravil novo centralno upravo in izrazil zadovoljstvo, da bo novinarsko udruženje kot celota spet moglo začeti aktivno delovanje. Glede na svoje dol-goletno delo v ndruženju je nato g. Smodej prosil centralno upravo, da ga zdaj, ko se je po pravilih redno konstituirala, razreši predsedniške dolžnosti. Centralna uprava je sprejela žel jo g. Smodeja in mu izrekla znhvalo za -..[egovo dosedanje delo za novinarsko poklicno organizacijo. Na nadaljni seji je centralna uprava razpravljala o vseh vprašanjih novinarske organizacije in novinarskega poklica, ki pridejo na dnevni red gla.vne skupščine. Med drugim je razpravljala tudi o vprašanju gmotnega zava-rovnja novinarjev, o vprašanju novega pravilnika in o splošnih razmerah v našem tisku. Vse sklepe je centralna uprava sprejela soglasno. Belgrad. 25. jun. 1 Bivši profesor belgrajske univerze dr. Drngoljub Jovnnovič se je iz Belgrada preselil v Tutinj v Sandžaku. kjer se bo zadr/al dalje cosa Bomba pred cerkvijo Sv. Petra Vatikan, 25. junija. AA. Pod portalom bazilike sv. Petra je eksplodirala bomba. Dve osebi sta ranjeni, eden od njih nevarno. Alfonz Bourbonski, sin bivšega španskega kralja, se je poročil s hčerko ameriškega milijonarja, ki je lastnik ogromnih nasadov na Kubi. Poroka je bila v Lozani. K POROKI ASTURSKEGA PRINCA Pariz, 25. jun. tg. »Intransigeant« poroča iz Veveya v francoski Švici, da je novoporočeni princ asturski dobil od očeta Alfonza brzojavko, v kateri mu oče daje očetovski blagoslov in mu čestita. Iz tega se sklepa, da je bil španski kralj odpustil prestolonasledniku in da se bo novoporočeni par, preden odide na medene tedne, najprej zgla-sil pri očetovi družini v Fontainbleau. Veliko evhanstščno slavlje v Mostah Včeraj popoldne se je vršila v Mostah pri Ljubljani slovesna evharistična procesija, ki je morala predzadnjo nedeljo zaradi skrajno slabega vremena odpasti. Procesija je bila tako po številu udeležencev kakor tudi po sijaju nekaj takega, kar v ljubljanski okolici že več let nismo videli, Moste pa kaj sličnega še sploh niso doživele. Najsvetejše je nosil salezijanski inšpektor č. g. dr. Walland s številno asistenco duhovnikov, udeležencev v procesiji je bilo najmanj 7000, ne dosti manj jih je pa delalo špalir. Po procesiji je pridigoval p. Kazimir Za-krajšek, nakar je duhovščina pela litanije presv. Srca Jezusovega. Končno se je vse ljudstvo posvetilo najsvetejšemu Srcu. Ta veličastna katoliška manifestacija, o kateri bomo obširneje še poročali jutri, je naredila na ves okoliš nepopisen vtis. Veličastna verska manifestacija Kamnik, 25. junija. Na dekanijski konferenci duhovnikov kamniške dekanije je bilo pretekli mesec sklenjeno, da se vršijo v poletju na več krajih evharistični shodi v proslavo 1900 letnice postavitve najsvetejšega Zakramenta. Prvi shod je bil danes v Kamniku, in sicer za devet župnij kamniške okolice, drugi pa bo prihodnjo nedeljo v Domžalah za župnije v domžalski okolici. Za današnji evharistični shod so se že dalj časa vneto pripravljali verniki v vseh župnijah, zlasti pa so se potrudili Kamničani, da bi dobil ta lepi praznik tudi na zunaj čim slovesnejši značaj. Danes se je zbudil Kamnik ves v mlajih in vencih, s hiš so visele zastave, okna pa so bila vsa okrašena s cvetjem in zelenjem. Na Glavnem trgu je bil pod balkonom Kamniškega doma pripravljen oltar za sv. mašo. Že kmalu po osmih so se kamniške ulice pričele polniti z verniki, ki so prihajali od vseh strani. Ob 9 so bili v vseh štirih kamniških cerkvah hkrati evharistični govori za posamezne stanove, in sicer za može v župni cerkvi na Šutni, kjer je govoril stolni vikar g. Al. Košmerlj, za fante na Malem gradu (stolni vikar g. Jos. Košiček), za žene v samostanski cerkvi (g. prof. dr. Jos. Jerše), za dekleta pa na Žalah (superior g. Al. Pohar). Takoj po govorih so se zbrali verniki na Glavnem trgu. Za vsako župnijo je bil odločen prostor, ki je bil vidno označen z imenom župnije na deščici. Ob šolskem poslopju so se zvrstila velika oandera in zastave vseh župnij. Na desno stran oltarja so se postavili pevci, leva pa je bila odločena za pripravljalni odbor, razne zastopnike in narodne noše. Prostorni kamniški Glavni trg je bil popolnoma poln in je nudil impozantno sliko. Na njem se je zbralo do 6000 vernikov, da manifestirajo na viden način svojo živo vero in iskreno ljubezen do našega evha-rističnega Kralja. Ob 10 je bil prenos Na jsvetejšega iz frančiškanske cerkve na pripravljeni oltar. Sv. mašo je daroval gvardijan g. dr. P. Hadrijan Kokol ob asistenci p. Matevža Vidmarja in p. Karla Dijaka. Pri službi božji so peli združeni cerkveni pevski zbori vseh župnij pod vodstvom šol. upravitelja g. Ivana Primožiča. Ubrani glasovi močnega pevskega zbora so mogočno odmevali po trgu. Dež, ki je že zjutraj pričel narahlo rositi in je grozil, da onemogoči celotno izvedbo sporeda, je pričel tudi med službo božjo nagajati, vendar pa je kmalu ponehal in se je tako mogla izvršiti lepa manifestacija v celotnem obsegu. Po sv. maši je kamniški dekan g. Matej R i h a r stopil na pripravljeni vzvišeni prostor in prebral v Kamniku brzojavni pozdrav g. knezoškofa dr. Gregorija Rozmana, ki se glasi: »Evharističnemu shodu želim trajen uspeh. Naj se vera v živega Boga pod podobo kruha utrdi v srcih vseh. V njem imamo zagotovilo zmage in večnega življenja. Pozdrav in blagoslov, Gregorij Rožinan, škof.': Nato je imel dekan g. Rihar na zbrane vernike evharistični nagovor, v katerem je razvil lepe misli o sv. Evharistiji. Poudaril je, da smo se zbrali na tem mestu v tako velikem številu, da javno manifestiramo svojo ljubezen do evharističnega Kralja, da se mu zahvalimo za vse prejete milosti in mu obljubimo nezlomljivo in večno zvestobo. Po nagovoru so vsi verniki glasno molili posvetitev pre-svetemu Srcu Jezusovemu in tako priznali s srcem in usti Kristusa kot svojega Kralja in središče vseli src. Zatem se je razvila z Glavnega irga veličastna procesija, ki je krenila po Maistrovi ulici in mimo gasilnega doma po Grabnu. Pri lepo okrašeni kapelici sv. Barbare pred smodnšnico se je obrnila in šla po mestu in Šutni do Rodeta, odtod pa zopet nazaj pred župno cerkev. V procesiji so korakale župnije po določenem redu, in sicer najprej Gozd, nato pa Komenda, Mekinje, Nevlje, Stranje, Tunice, Vranja^ peč, Šmarca in Kamnik z Radomljami. Pri vsaki župniji so nosili najprej veliko bandero, sledila je šolska mladina, možje in fantje, Marijina družba mož in fantov, žene in dekleta, Marijina družba žena in deklet, nazadnje pa župnijski pevski zbor, ki je prepeval med procesijo cerkvene pesmi. Kamniška župnija je bila najštevilneje zastopana, in sicer v naslednjem redu: Za mestno godbo je korakalo okrog 150 gasilcev vseh gasilskih društev iz udeleženih župnij z župno zastavo in zastavo gasilnega društva iz Komende. Sprevoda se je udeležil tudi odbor kamniške gasilne župe z župnim načelnikom poslancem g. Cererjem na čelu. Za gasilci so stopali možje in fantje, za njimi pa šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev. Sledil je Tretji red, Marijina družba žena in deklet, ženske s svečami (iz vseh župnij), 110 narodnih noš iz vseh župnij, 250 belo oblečenih otrok, kamniški cerkveni pevski zbor, duhovščina z Najsvetejšim, za njim pa častniški zbor sinodnišnice, predstavniki civilnih oblasti itd. iti udeleženci procesije iz Hsdoiiiljj«. Pred župno cerkvijo je bila veličastna nianife-staci|R končana z blagoslovom in veličastno himno »Povsod Roga«. Po zanesljivem štetju je korakalo v procesiji, ki je trajala dve uri. nekaj manj kot 5000 vernikov. 06 40 letnici SPD: Slavnostno zborovanje planincev Prihod ameriških Slovencev Ljubljana, 25. junija. Občni zbor Zveze planinskih društev Jugoslavije Včeraj in danes se je v Ljubljani vršilo zborovanje Zveze planinskih društev Jugoslavije, združeno s proslavo 40 letnice obstoja Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Zborovanja so se včeraj in danes udeleževali zastopniki vseh planinskih društev iz Jugoslavije, ki so včlanjena v Zvezi. Med drugimi so prišli v Ljubljano iz Zagreba predsednik Hrvaškega planinskega društva Pasarič, predsednik planinskega društva »Runo-list« Do.šck, iz Belgrada od Srbskega planinskega društva ing. Podhrašky, iz Novega Sada dr. Belaj-čič za planinsko društvo »Fruška gora«, dalje predsednik planinskega društva Sleme« Jakšič iz Zagreba in drugi. Zborovanja so se dalje udeležili predstavniki SPD, zastopniki ljubljanske »Skale« ter mnogi drugi odlični planinci. Od,oblasti so bili prisotni podban dr. Pirkmajer, načelnv!- jr. Marn, za mestno občino ljubljansko podžupan Jarc, poveljnik planinskega polka podpolkovnik Popovič, za šumsko upravo ing. Božič, dalje rektor univerze proi. dr. Slavič itd. Zborovanje je ves čas vodil predsednik Zveze planinskih društev dr. Franc Tominšek, starosta naših planincev ter dolgoletni predsednik SPD. Obširno tajniško poročilo o delovanju Zveze je podal tajnik Zveze dr. Josip Pretnar, sedanji predsednik SPD v Ljubljani. Iz poročila posnemamo, da se je odbor Zveze sestajal redno vsak mesec k seji, časih pa tudi po večkrat. Na sejah so se obravnavala vsa vprašanja, ki zadevajo naše planince v splošnem, v podrobnostih pa tudi vprašanja, ki se dotikajo medsebojnega delovanja posameznih planinskih društev. Dvignimo planinstvo v Južni Srbiji in Črni gori! Na predlog SPD je Zveza sklenila poživiti delo za napredek planinstva v Južni Srbiji in Črni gori. Napravil se je tozadeven predlog, ki je bil predložen raznim ministrstvom. Osnova predloga je, da naj se dovoli vsem, ki potujejo zaradi obiska planin v naše kraje južno od Kumanova, če potujejo več ko 300 km, ugodnost četrtinske vožnje na železnicah. K temu vprašanju, ki bi utegnilo močno poživiti obisk krajev v južnem delu države, je zavzel svoje stališče tudi kongres Zveze planinskih društev v posebni resoluciji. Dalje se jc Zveza pobrigala pri pristojnih ministrstvih tudi za to,.da bi se dosegla večja ugodnost za potovanja planincev tudi povsod drugod po državi. Zlasti naj bi se znižalo predpisano število članov za polovično vožnjo po železnici od šest oseb na tri ali vsaj na štiri. Pokazalo se jc namreč, da se planinci te ugodnosti poslužujejo v zelo majhni meri, ker je pač šest oseb že ležko zbrati • skupaj, da bi potovali v isto smer. SPD, ki združuje samo v Ljubljani in okolici nad 4000 članov, jc v enem letu izdalo predpisano objavo za skup-i.a planinska potovanja samo v okrog 200 slučajih. Koliko je združenih planincev Iz poročila tajnika dr. Pretnarja je razvidno, da imamo v Jugoslaviji v vseh planinskih društvih, M so združena v Zvezi, skupaj 23.446 planincev, ki so učlanjeni v planinskih društvih. Od lanskega leta se je število članstva znižalo za okroglo poldrugi tisoč. Največ članov planincev združuje SPD v Ljubljani in sicer 7590, HPD v Zagrebu šteje 7060 članov, društvo »Fruška gora« v Novem Sadu 2700 članov, društvo »Runolist« v Zagrebu 1800 članov, »Romanija« v Sarajevu 1213 članov, društvo planinara za Hercegovinu i Bosnu 071 članov, SPD v Belgradu okroglo 900 članov, :>Kosmos« v Sarajevu 500 članov, »Skala, v Ljubljani okrog 400 članov, »Sleme« v Zagrebu okrog 300 članov. Gradbena delavnost posameznih planinskih društev se je kljub krizi lepo razvijala. Vseh planinskih domov in zavetišč imajo vsa društva skupaj 96, Največ jih seveda odpada na SPD v Ljubljani in sicer 46, na HPD v Zagrebu pa 30. Naše SPD ima 29 podružnic, HPD v Zagrebu pa cclo 49 podružnic. Kulturno delovanje planinskih društev Priznanje in hvalo zasluži tudi kulturno delovanje posameznih planinskih društev. Razen društvenih glasil, ki jih izdaja tako SPD v Ljubljani kakor HPD v Zagrebu, je zlasti SPD v Ljubljani izdalo že več lepih in koristnih planinskih knjig, ki kažejo veliko tozadevno vnemo planincev. Omenjamo zlasti knjigo »Naš alpinizem«, ki jo je izdala »Skala«, ter ;>Prva pomoč v planinah« v izdaji SPD, ki pripravlja tudi izdajo knjige »Alpinska tehnika«, ki bo v kratkem dotiskana, Veliko število planinskih predavanj tudi dovolj očitno kaže, kako silno se je že pri nas razvilo planinstvo. Danes imamo že glasovite alpiniste iz svojih lastnih organizacij, ki bi nam znali mnogo zanimivega in poučnega povedati tako o inozemskih kakor domačih gorah. V tej smeri bomo delovali tako, da se čimbolj forsirajo domači predavatelji, pa tudi obiskovalce gora moramo navajati predvsem v naše domače planine. Nepotrebno oboževanje in obiskovanje inozemskih goratih krajev naj se omeji do skrajne meje. pač pa naj se odprejo planinstvu krasote naših jugoslovanskih krajev, v katerih imamo še nedvignjene in neodkrite planinske zaklade. Po poročilu g. tajnika dr. Pretnarja je kongres sprejel soglasno predloženo uredbo o zaznamovanju potov in stez v planinah, ki naj uredi zaznamovanje za vso državo. Dalje so zborovalci soglasno sprejeli več resolucij, ki bodo poslane pristojnim oblastvom, Proslava 40 Selnice SPD Po končanem zborovanju planincev, ki sc jc lanes dopoldne vršilo v mali beli dvorani »Unio-na«, se je ob desetih dopoldne pričela v veliki dvorani »Uniona« proslava 40 letnega delovanja SPD, ki so sc je udeležili V9i zgoraj omenjeni dc-legatjc, pa mnogo drugega občinstva, zlasti planincev. Proslava sc je začela ob desetih ter jo jc prenašala tudi radio postaja. Zborovanje jc začel predsednik SPD, ki jc pozdravil vse zbrane goste in prijatelje društva. Potem je imel o delovanju SPD lep obširen govor prof, dr. Josip Tominšek, urednik »Planinskega Vestnika«, »Slava mrtvim, hvala vam, ki živitel« Uvodoma je govornik poudaril, da SPD pač ni poklicalo članov, da bi se zbrali ob priliki proslave samo zato, da bi obnovili nekaj lepih misli, da bi si povedali par lepih besed, da se za to urico ogrejemo čuvstveno, potem pa se zopet razidemo v vsakdanjost; ne — SPD ne proslavlja, ono sc le spominja, ugotavlja, opominja, vzpodbuja. To spominsko slavje je zgolj pregled in ponazoritev dela, to zborovanje je zbor dclavccv, vnetih po posebni skupni ideji planinstva, ožarjenega z ognjem pri-rodnega domovinstva. Zalo ta naš današnji zbor ni samo zbor planincev, marveč zbor naroda, udele- ženega po svojih zastopnikih vseh, prav vseh slojev in poklicev. Veselimo se jih, ker vemo, da so naši in da smo v njih vrsti domači. So pa med njimi tudi tisti in taki, ki jih ne vidimo in ki nas ne slišijo, a so s svojim delom in s svojimi mislimi naši. Po nevidni radijski zvezi src jim pošiljamo tople pozdrave. So pa dalje med nami tudi pre- ; številni, ki jih ni več, ker za večno počivajo, po i težkem in vendar veselem delu za naše planine; | žrtvovali so se za gore ali so — pobožna molitev j njihovemu spominu — umrli kot žrtve planin. Slava j mrtvim in žrtvam — hvala vam, ki živite, delate in ste delali; pozdrav vam, ker vemo, da boste delali tudi naprej. SPD je bilo osnovano leta 1893., prvi občni zbor je bil 27. februarja. Prvi začetniki, pospeševatelji in podporniki so bili planinski piparji. Godilo se jim je, kakor 30 lel pozneje v Belgradu tistim sed? merim navdušenim srbskim planincem, ki so skušali na novo probuditi smisel za planinstvo v Srbskem planinskem društvu; sedam budalo so jih imenovali elegantni Belgrajčani. Tekla so mladostna leta našemu SPD; skoraj brez detinstva je otrok dorasel v mladeniča. L. 1903. se je v oktobru v Narodnem domu v Ljubljani obhajala desetletnica društva z zborovanjem in veselico v prid novega Aljaževega doma. Tedaj je društvo že imelo 11 podružnic z 18 kočami in zavetišči Že je imelo društvo vrsto časlnih članov, ki se jih bomo vedno morali hvaležni spominjati: Fran Kadilnik, Jakob Aljaž, dr. Johanes Frischauf, Franc Kocbek, dr. Karel Chodounsky, dr. Stanislav Prachensky, Anfa Prachenska, dr. Bulioslav Frantn, Leopold Moreš in za Ziljsko podružnico dekan Simon Inzko v Žabnicah. Dvajsetletnica leta 1913. se ni posebej obhajala čakali sino pač na 25 letnico, ki naj bi bila 1. 1918. Prihrumela pa je strašna svetovna vojna, ki je najhuje divjala ravno v najplodovitejšem ozemlju slovenskega planinstva, v Julijskih Alpah. Zunanje udejstvovanje društva je prenehalo, ne pa ono dru-štvenikov in odbornikov. Po vsej slovenski zemlji... Tedaj, ob prehodu v tretje desetletje, z 22 podružnicami, je doseglo SPD največji krog svojega območja; segal je od Gosposvetskega polja in Po-dravja do Adrije, proti zahodu tja v Benečijo in gori v Ziljsko dolino, na vhodu se je bratsko oprijelo Hrvaiskega planinskega društva. Heroično jb društvo prebolelo strašni udarec, ko je marca 1909 sneženi plaz uničil Aljažev dom v Vratih; v enem letu je že stal nov, povečan Aljažev dom, ki je še danes ponos našega društva. Bila jc tedaj sploh doba zgraditve planinskih domov :, velikih modernih zavetišč, ki naj ustrezajo prav tako utrjenemu planincu kakor navadnemu izletniku. Vso to dobo — v drugem in tretjem desetletju — imenujem po možu, ki je svoje spretnosti kot pravdnik, planinec in alpinist ter kol človek leto za letom posvetil našemu društvu, ki je po narodnem osigu-ranju Triglavu sistematično posegel doli v Trento in v krasoto orjakov od Pihavca do Kanina, ki je društvo v resnici vodil že kot načelnika namestnik od leta 1902. do 1908., n potem kot načelnik še čez dvo desetletji, do leta 1931. — to dobo imenujem organizatoriio dobo častnega predsednika SPD dr. Frana Tominšcka. Po svetovni vojni... Bridko jc bilo naše planinstvo prizadeto jjo mirovnih pogodbah, ki so nam odtrgale najlepše kose narodnega ozemlja. Zgubili smo 11 podružnic, 5 naših planinskih koč je ostalo izven nase države. Morali smo odslej računati, da listi nebeški greben od Triglava do Jalovca ni več ves na našem ozemlju, prenašati smo morali še druge trpkosti. Nekako nadomestilo smo dobili in v uteho nam je bilo, ko smo poštenim pravdnim potom dobili v svojo last 14 planinskih koč prejšnjih nemških planinskih društev. Zdaj deluje SPD z 28 podružnicami. V dobi 40 let je SPD postavilo ali si pridobilo 52 koč, domov, zavetišč. Tako stoji SPD, močno zavarovano v svobodi Jugoslavije, negovano v vseh slojih, svojo starost vedno pomlajujoč, iesno strnjeno v notranje bilju in žitju, stoji trdno kakor skale naših planin. Po končanem govoru so navzočni priredili govorniku tople dolgotrajne ovacije. Nato so k jubileju SPD čestitali posamezni delegati posameznih ostalih jugoslovanskih planinskih društev: za HPD i/. Zagreba g. Pasarič, za SPD v Belgradu inž. Pod-hrašky, za Sleme v Zagrebu g. Jakšič, za :. Fru-ško goro v Novem Sadu g. Belajčič, za Runolist : v Zagrebu g. Došek. za Skalo : iz Ljubljane g. Kaj-zelj, brzojavne Čestitke pa so poslali med drugimi bolgarsko planinsko društvo iz Sofije ter planinsko društvo Jug- iz Skopi ja. S tem je bil prvi del proslave končan, nakar so bili predvajani najlepši odlomki iz naših treh planinskih filmov V kraljestvu Zlatoroga'. Triglavske strmine-: ter Triglav pozimi'-. Ob pol 1 popoldne Je bila celotna proslava i 40 letnice delovanja SPD popolnoma končana. Lepo , je poudaril govornik g, Pasarič, ko je čestital SPD ; k jubileju, češ, da je la proslava sicer na zunaj ; videli skromna, toda na znotraj i mu značaj proslave : težkih bitk in borb, ki jih je v 40 letih bojevalo , SPD! Naj bi tudi v bodoče naše SPD združevalo vse slovenske planince v lepi slogi in ljubezni pri delil za naše lepe planino! — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Frans-Jo3cl« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josei« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ogenj v Hrušev Dobrova, 2o. juniju. V nedeljo, 26. t. m. ob 10.15 jo izbruhnil požar v gospodarskem poslop ju Bernik Marije. ! I rušo v o 10, ki jo do tal uničil hlev in pod. Na kraj požara so prihiteli vrli gasilci iz Dobrove s svojo motorno brizgalno, in so s svojo požrtvovalnostjo tudi rešili hišo, v nevarnosti je bila tudi sosednja domačija. Gasilcem so tudi lin lom mestu zsi. hvalimo za trud, ki se ga nikdar ne ustrašijo. Poslopje je bilo zavarovano, premičnine pa no, to so popolnoma pogorele. Vzrok požara ni znan. Mogoče bodo orožniki i7, Brezovice ugotovili, ali Jo bila udeležena zločinska rok it. Patrulja jo šla lakoj na delo. Dunajska vremenska napnveu: "večinoma oblačno. Verjetno so kratke nevihte. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. Ljubljana, 25. junija. Kljub gospodarski krizi, ki je občutna tudi v Ameriki, naši rojaki v Zedinjenih državah letos niso pozabili navezati stikov z domovino in tudi letos nadaljujejo s tradicijo skupnih obiskov, ki so se pričeli zadnja leta. Stiki med domovino in našimi rojaki v Ameriki so od leta do leta tesnejši in toplejši. Največja skupina ameriških Slovencev, ki jc letos obiskala domovino, je prišla v Ljubljano danes dopoldne. Skupino, ki šteje 50 Jugoslovanov, med temi 30 Slovencev, jc organiziral lastnik slovenske potovalne pisarne v Clevelandu g. Avgust Kolander, ki ga v domovini že dobro poznamo, saj je pred dvema letoma privedel do-sedaj največjo skupino ameriških Slovencev v domovino na obisk. Skupina sc jc vkrcala na parnik v Newyorku dne 17. junija in sicer na »Ile de France«, ki je last Cie. Transatlantique; ta ima zastopstvo tudi v Ljubljani. Vožnja je bila skoraj rekordna, saj so prepluli ocean v petih dneh. Sprejem na kolodvoru jc bil prisrčen. Izletnike so pozdravili zastopniki raznih organizacij, zlasti izseljenskih, tako zastopniki Rafaelove družbe in drugih. Po sprejemu na kolodvoru so se ameriški Slovenci, ganjeni od prisrčnega sprejema, zbrali v hotelu »Metropol« k prijetnemu zajtrku. Zajtrk jim je priredila »Francoska linija«. Zanimivo je, kar pripovedujejo ameriški Slovenci o vožnji, s katero so nad vse zadovoljni. Parnik »Ile de France« ima I. razred, turistični razred in 111. razred. Slovenci so se po večini peljali seveda v III, razredu, vendar so se pohvalili z udobnostjo, katero so uživali na parniku. Take včasih niti II. razred na drugih parnikih ni nudil, niti primerjati pa ni mogoče te vožnje z onimi parniki, s katerimi so odšli pred desetletji ti Slovenci v Ameriko. Sicer pa ni čuda, saj predstavlja parnik »Ile de France« višek sodobne tehnike in nudi tudi potnikom v III, razredu največji komfort. Parnik ni nič manj kakor 241 ni dolg, njegovi motorji pa imajo 52.000 konjskih sil, vozi pa od leta 1927, torej je med najmodernejšimi. Ginljivo je bilo gledati razne prizore svidenja med rojaki in njihovimi svojci v domovini. Mnogim došlim rojakom so zableščale solze v očeh, ko so zopet vdihavali sladki vonj domovine. Drage rojake prisrčno pozdravljamo v domovini in jim želimo, da bi se imeli tu kaj najbolj prijetno, obenem pa želimo, da bo vsak ameriški rojak, ki se vrne potem v Ameriko, tudi najboljši agitator med našimi ljudmi v tujini za obisk v domovini, tako da se bodo od leta do leta obiski ameriških Slovencev v domovini množili. NEDELJSKI SPORI Primorce s Hermes 2:2 (2:0) Da ni ostala danes Ljubljana brez vsakršnega nogometa, je aranžiralo Primorje prijateljsko tekmo s Hermesom, ki je nastopil v prcdtekini t. rezervo proti rezervi Primorja, v glavni tekmi sta se pa spoprijeli prvi moštvi obeh omenjenih klubov. Igra prvih moštev je bila zelo zanimiva in sta nam obe enajstOrici predvedli prav zanimiv nogomet, Primorje nam je mestoma podalo' celo enakovredno igro kakor njegovi tovariši v ligi-neni moštvu. Tudi Hermežani niso nič zaostajala in se lahko reče, da rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. V kolikor so imeli črno-beli boljšo obrambo in halflinijo, toliko boljša pa je bila napadalna vrsta agilnih šiškarjev. Igra je bila kljub temu, da je bila prijateljska, vseskozi zanimiva in zelo lair, kar je za vzgojo naših nogometašev nujno potrebno. S tem materialom, ki smo ga videli na obeh straneh, se bo dalo še marsikaj napraviti. Igra je pričela s četrt urno zamudo. Prvi udarec v prvem polčasu so imeli Hermežani, v drugem pa črno-beli. Primorje je vodilo v prvi polovici z 2 : 0, v drugem polčasu so pa Hermežani zasluženo izenačili. Kornerji so bili štirje in sicer proti Primorju dva ter proti Hermesu dva, toda jih eni kot drugi niso znali izrabiti. Sodil je g. Lukežič prav dobro. Občinstva je bilo zelo malo, Hermes (rez.).:.Primorje (rez.) 2:1 (1:1) V predtekmi sta si stali nasproti rezervi omenjenih društev. Zmagali so zasluženo Hermežani. SSK Maribor—SK Split 1:1 (1:1) Maribor, 25. junija. Danes popoldne je bila na igrišču Maribora prva kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo. Srečala sta sc prvak LNP in SNP SK Split. Kljub lepemu vremenu jc bilo na tekmi malo gledalcev (okrog 400). Maribor, ki je po odhodu treh svojih najboljših igralcev primoran nastopiti z rezervami, je bil kljub temu za razred močnejši od svojega nasprotnika. Zlasti v drugem polčasu jc Maribor absolutno gospodoval na igrišču ter jc pol ure stalno napadal s tako silo, da bi moral zmagati najmanj z razliko petih golov. Da pa ni zmagal, je kriv napad, ki ni znal izrabljati niti najzrelejših pozicij. Zlasti slaba sta bila rlivcršek na levem krilu in Dušen v desni zvezi. Tudi krilska vrsta ni zadovoljevala. Dober je bil edinole Koko, Kirbiš pa samo v prvem polčasu. Dočim je bil Kukanja v vsej formaciji najslabši. Obramba je Šc nekoliko zadovoljevala. Gutmajer ni imel priložnosti, da bi se izkazal, Na dobljenem golu pa ne nosi nobene krivde. O gostih sc ne da mnogo povedati. Igrali so zelo požrtvovalno in tako nadomestili tehnični mi- nus. V polju se je odlikoval edino vodja napada in obramba, ki je bila res dobra. Po predvajani igri bi morali zapustiti igrišče s porazom 5 do 6 golov. Igralo se je v splošnem fair. V prvem polčasu sta bila nasprotnika še nekako enakovredna. V drugem polčasu jc bil Maribor mnogo boljši. V ilustracijo poteka drugega polčasa je povedati, da vratar Maribora cele pol ure ni dobil žoge, Gostje so dosegli svoj prvi gol v 16. minuti prvega polčasa iz kota. Maribor pa je izenačil v 37. minuti po Mirotu. Sodil je g. Podub-sky iz Zagreba v splošnem dobro. Pred početkom tekme je izročil dr. Planinšek v imenu SSK Maribora igralcu Savu krasno darilc za stoto tekmo, ki jo je igral za barve svojega kluba. Maribor odigra svojo drugo kvalifikacijsko tekmo prihodnjo nedeljo v Splitu. Izgledi so sicer slabi, vendar pa upamo, da bo Maribor v Splitu častno zastopal slovenski šport. V predtekmi sta igrali rezervi Maribora in Svobode neodločeno 3:3. Sodil je g. Kopič. Zagreb, 25. jun. ž. Na Maksimirskem igrišču je bila danes prvenstvena tekma med Ha-škom in sarajevsko Slavijo, ki ji je prisostvovalo okoli 2000 gledalcev. Igrn se je končala z rezultatom 2:1 (1:1) v korist Haska. Zagreb, 25. jun. ž. Danes jc bila v Zagrebu Šaljiv« nogometna tekma med časnikarji in stavci v korist tipografskega bolniškega fonda. Tekma sc jc končala z rezultatom 13:13. Belgrad, 25. junija. 1. Tukajšnji BSK je snoči v nočni tekmi pred 0000 gledalci s sijajno in lepo kombinacijsko igro porazil nevarnega nasprotnika dunajski Rapid z rezultatom 4:3 (3:2). Belgrad, 25. junija. 1. Nogometna tekma za državno prvenstvo med BASKom in zagrebškim Gradjanskim je končala z rezultatom 4:1 (2:0) za BIASK. Novi Sad, 25. junija. 1. Pred 0000 gledalci j« dunajski Rapid premagal tukajšnjo Vojvodino i 4:1 (8:1). DUBROVNIK PROTI BELOZELENIM Poročali smo, da bo gostovala v Ljubljani Vik-toria s Sušaka v tekmi proti ilirijanski plavalni ekipi; ta tekma je bila preložena na poznejši čas in namesto Silšačanov startajo na jutrišnji tekmi plavači odnosno waterpolisti iz Dubrovnika. Ju-govci so že dolga leta nepremagljivi prvaki v -vaterpolu in četudi ne nastopijo jutri s kompletnim prvini moštvom, jim vendar obetajo premoč nad belozelenitni. Ti bodo morali igrati skrajno borbeno in srečno, ako bodo hoteli doseči časten rezultat. V točkah plavanja bodo nastopili večinoma domači plavači in borba se bo vršila v znamenju ju-nijorjev proti senijorjem. Med tekmo se bodo vršili tudi skoki, pri katerih nastopita med drugimi tudi mojstru Kordelič in Zicherl. Ker je prireditev propagandnega značaja, je vstopnina znatno znižana. Začetek tekme ob 21. Kongres Narodne odbrane Banjaluka, 25. jun. 1, V veliki dvorani banskih dvorov je danes ob 9 dopoldne predsednik Narodne odbrane Ilija Trifunovič otvoril slavnostno sejo kongresa Narodne odbrane. V svojem govoru je Trifunovič pozdravil vse zastopnike civilnih in vojaških oblasti ter je imel nato krajši govor, v katerem jc med drugim naglašal, da je po končani vojni prevzela Narodna odbrana na sebe dolžnost, da se povrne oni stari nacionalizem iz predvojnih časov in upa, da bo v tem uspela. Narodna odbrana nima v svojem programu agresivnih namenov, ona želi samo s privatno iniciativo podpirati svojo domovino pri konsolidiranju razmer in njen razvoj v kulturnem in prosvetnem pogledu ter da se sedanja ekonomska kriza prebrede s čini manjšimi pretresljaji. Narodna odbrana bo ostala tudi v bodoče na liniji nacionalnega pokreta ter odstranila iz svojih vrst vsako politiko in partizanslvo, za katero sploh noče vedeti. Po pozdravnih govorih posameznih delegatov je bil linlo velik sprevod po banjaluških ulicah. Pred spomenikom Petra Kačiča se je sprevod ustavil. Sava Petrovič je v imenu Narodne odbrane položil venec na spomenik, nakar se je sprevod napotil na pokopališče h grobnici, kjer so pokopani »veleizdajalci« iz znanega banjaluškega procesa. Na grobu teh žrtev jc položil venec Ivan Malinar iz Zagreba. — Popoldne jc kongres nadaljeval svoje delo. Prihod češkoslovaških gostov Ljubljana. 25. junija. Danes so se v Ljubljani začele sokolske prireditve, Ii katerim pridejo Sokoli iz vso države in iz češke. Ljubljana je zaradi gostov bila VSa v zastavah, ki jih je izobesila zlasti mestna občina, državni uradi ter tudi posamezni lastniki hiš. Zaradi tujcev jc Ljubljana namilil postala pestrejša in živahnejša. Danes po-poidne so prišli s irrini vlaki češki Sokoli. Dopoldne je prišlo v Ljubljano zaradi sokolskih prireditev tudi več čet vojaštva, Na naslov Prolijelične lige G. urednik! Vsako leto nas Protituberkulozna liga povabi na boj proti strašni bolezni, i ki ubije toliko mladih isi 1 našega naroda. Do-j volite, da tudi jaz sprožim misel, ki je gotovo uvaževanja vredna. Na svarilih bereš, da se. I jetike lažje ubraniš, kakor znebiš. Tudi borci i proti jetiki morajo s tem dejstvom računati. ! Pobijati jo treba zlo pri korenini, boriti se moramo predvsem proti povzročiteljem jetike. Eden izmet teh je gotovo nezdravo stanovanje in teli jo v vlažni Ljubljani zelo mnogo. Odkar zidamo s cementom, so prišla v modo takozva-na kletna stanovanja iz enostavnega razloga, da bi se kapital i žira I tudi cement, ki ga zazida Spod zemljo radi podtalne vode ali pu samo zn temelj. Ta stanovanja niso morda za polovico pod zemljo, pogosto molijo iz njih samo obstopnn majhna okenca, tako da jo človek, ki živi v njih, popolnoma jiod zemljo. Ko na-jaine.š tako stanovanje, ti hišni lastnik zajamči, da ne bo v njem vlage: to store v dobri veri, ker jih je že grudbenik o tem prepričal. In kako jo v resnici v teli stanovanjih po enem, no dveh in tudi celo po treh lotili, vedo tisti, ki v njih btoilnjejo in zdravniki. Ii katerim se hodijo ti zdravit. Posebno otroci bridko obelili jo posledice vlažnega stanovanja, saj sc včasih v njem pohabijo za vse življenje. Tu naj bi poseglo vmes naše protijetične organizacije. Občina izdaja za stanovanje uporabno dovoljenje. Protituberkulozna liga naj vpliva na občinski gradbeni urad. da bi svoje pravice bolj uporabil in iie izdajal uporabnega dovoljenja za stanovanja, ki So nehigijeničnu; to so v prvi vrsti podzemeljska stanovanju. Če bi Protituberkulozna liga n. pr. dosegla to, da bi vsa sumljiva stanovanja preiskala objektivna zdravniška komisija, ki bi potem tudi presodila. katero stanovanje jc v resnici uporabno in katero ne, bi napravila res veliko delo. Hišnik. Belgrad, 25. jun. 1. Moderna palača ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v ulici Miloša Velikega, ki se gradi že od lanskega leta, bo dograjena do jeseni, tako da se bodo uradi tega ministrstva preselili v lastno palačo dne 1. oktobra. Štev. 26. >Ponedeljski »Slovenec«, o-kazal veliko požrtvovalnost in delavnost za cilje, katere si je postavil. Že takoj v začetku je pristopilo k društvu 110 članov, ki so se tudi v polnem številu udeleževali prireditev in sestankov. Društvo je imelo v teku 10 mesecev 8 predavanj, ki so bila lepo obiskana. Občnega zbora so je udeležilo nad polovico članov. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva usmerjeno v to, da organizira vse primorske rojake, da z zbiranjem sredstev pomaga rojakom in da se udejstvuje na kulturnem in prosvetnem polju. Odbor, kateremu je načeloval g. Abramič, je reševal tekoče zadeve na 20 sejali. Blagajnik g. Zidarič jc ugotovil, da ima društvo dohodke samo iz vpisnine in članarine, katere je bilo pobrane za 1922 Din. Stroški so znašali 1300 Din. Razdeljenih je bilo 40 denarnih in več drugih podpor. Pri volitvah je g. Abramič radi zaposlenosti odložil predsedniško mesto, na katero je bil izvoljen dosedanji mladi in agilni tajnik g. Rajko Gruden. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Anton Kosta. V živahni in stvarni debati se je določil program dela za bodočnost. Društvo namerava poživiti delovanje na prosvetnem polju s prirejanjem predavanj in ustanovitvijo športnega odseka. II koncu je občni zbor izrekel zahvalo ini-ciatorju za ustanovitev društva g. komisarju Vad-njalu, dosedanjemu predsedniku g. Abramiču in gostilničarju g. Albertu UrSiču, ki je dal društvu na razpolago svojo prostore. Iz poteka občnega zbora je bilo razvidno, da se člani požrtvovalno in z veseljem oklepajo dela v »Taboru«, kar nam daje najlepše upanje, da bo društvo uspešno delovalo v stremljenju, da uresniči vse cilje, katere si je postavilo. Občni zbor je bil zaključen s himno: >Kje doni je moj?« Vehoslavu Spšnčicu v spornim Na praznik sv. Alojzija so Primorci in več predstavnikov tukajšnjih ustanov prisostvovali v šentjakobski cerkvi sv. maši za rajnkim profesorjem Vekoslavoni Spinčičem. Zvečer so jiočastili spomin istrskega borca na Taboru. V t« namen se je osnoval poseben odbor, ki mu je predsedoval publicist Andrej Gabršček. Poleg predstavnikov primorskih organizacij, mestne občine in banovine se jo slovesnosti udeležil tudi podpredsednik češkoslovaškega Sokola Truhlar. Spominski govor je imel Andrej Gabršček, ki je orisal pokojnikovo politično delovanje. Združeni zbori Hubadove pevske župe so ob spremljevanju Sloge« in pod vodstvom g. Prelovca zapeli Adamičevo Molitev«-, v zaključku spominskega večera pa Buči morje Adrijansko-. SPOMINSKA PROSLAVA V BELGRADU V veliiki dvorani nove belgrajske univerze je bila preteklo nedeljo dopoldne komemoracija pol;, istrskega borca Vekoslava Špinčiča, ki so jo priredile narodno-obrambne organizacije. S toplimi besedami so se spominjali pokojnika predsednik emigrantskega društva Istra, Trst, Gorica-. Albin Ra-dikon, predsednik Zveze emigrantskih društev dr. Ivan Marija čok, dr. Vinko Trinajstič, zastopnik Narodne skupščine posl. Sokič in drugi. Na kome-moraciji je zapelo več priložnostnih pesmi tukajšnje akademsko pevsko društvo Obilič . Po toči zvonijo V 6oboto se je pripeljal iz Rima v lr«t kmetijski minister Acer bo in sc nato podal v Istro, kamor je bil namenjen. Odpeljal sc je Bozet, odkoder gradijo nov vodovod na kraško planoto. Vodovod ic v prvi vrsti vojaškega značaja. Gradi se tudi pod vojaškim nadzorstvom. Tržaški »Piccolo« opozarja g. ministra v rokavicah na žgoče probleme istrskega kmetijstva. List priznava, da je istrski kmet kljub svoji vztrajnosti in žilavosti popolnoma propadel. Akcija fašistične vlade, da bi kmetu omogočila amortizacijo meničnih dolgov, ki jih jc ta napravil zaupajoč znanemu mamilu v agrarnim kreditom, je ostala le na papirju, ker banke prav tako kakor prej z vso strogostjo iz-terjujejo posojila in spravljajo na boben istr- ske kmete. »Piccolo« sam pravi, da je bila ta pomoč samo formalna. Nadalje opozarja list g. ministra na položaj istrskega zadružništva, ki je tudi popolnoma dezorganizirano. Fašistična oblastva so sodeč po pisanju »Piccola« vendar prišla do spoznanja, da je za italijanske finance gotovo bolje, da kmetijstvo v Istri lic propade popolnoma, ker bi si s tem država naprtila na rame maso kakih 300.000 ' j udi, ki bi ostali brez kruha. Na drugi strani je tudi v interesu finančnega ministra, da se kmetijstvo ohrani "in da iz njega lahko črpa dohodke za državne finance. Zadružništvo pa so fašisti itak sami uničili v [stri in ga ne bodo nikdar več postavili na noge. i/, enostavnega razloga, ker jim kmet ne zaupa. Mariborska nedelja Obupen boj za zemlio Italijanska politika uničuje slovenskega kmeta m La, Najhujši udarec primorskemu vinogradništvu je"prizadela italijanska vlada z naredbo, da ne bo smelo več točiti in prodajati belo vino, ki ima manj kot 9 odstotkov alkohola, in črno z manj kot 10 odstotki. Ta odredba je bila izdana samo v korist južni Italiji, ki ima mnogo težkega vina, ki ga ne morejo spraviti v promet. Izvedbo te odredbe so sicer za letos odložili do 15. septembra, toda potem pravijo, se bo strogo izvajala. Najhuje bo radi nje prizadeta Vipavska s svojimi bolj šibkimi belimi vini in Kras s svojim teranom, ki navadno ne doseže 10 stopinj alkohola, čeprav je vzlic temu izvrstna in zaželena pijača. Danes ima Vipava še mnogo vina, ki ga deloma točijo na »osmicah«, »pod vejo« liter po 1.00—1.80 lir (6.40—7.20 Din). Tudi terana imajo Kraševci še dovolj, pa ga ne morejo vnovčiti. Istrani pa ponujajo svoje vino po 80, pa tudi že po 50 stotink (2 Din), pa ne dobijo kupca zanj. Davke pa morajo plačati, kajti davčni izterjevalci so neizprosni. Živinoreja za pridobivanje mleka je bila posebno v tržaški okolici vedno precej razvita, ker je že stara navada, da nosijo mlekarice mleko po hišah. To se godi tudi še dandanes. Toda kake ovire stavljajo mestni organi tem ubogim ženskam, ki večkrat ure daleč prinesejo v mesto po nekoliko litrov mleka, je neverjetno! Če ugotovijo, da nima mleko predpisane vsebine tolšče, kaznujejo lastnico z globo 200 lir. In tu se pogosto pokaže samopašnost in narodna niržnja teh funkcionarjev nasproti Slovencem. Tako strog postopek ima slabe posledice tudi na splošno živinorejo. Tako so mnoge mlekarice, ki zbirajo in nosijo mleko iz drugih kmetij v mesto, opustile zbiranje mleka po deželi, ampak ga kupujejo v mlekarnah v mestu ter ga raznašajo po hišah. V okolici pa mleko zaostaja in število živine se manjša od dne clo dne. Kako trda za primorskega kmeta jc pa davčna politika, o tem tu pri nas nimamo pojma. Davke pobira zasebno podjetje, ki jc v Izterjevanju ne- izprosno. Kdor zamudi plačilo davkov za en dan. mora že plačati globo. Ce po dveh opominih ni davek plačan, jc takoj rubežcii in prodaja zarublje-nih predmetov. Ker se na deželi navadno nobeden domačinov ne udeleži dražbe, privedejo davčni izterjevalci kupca že s seboj, ki in malenkostno cono dobi predmete visoke vrednosti. Na tak način sc celo večja posestva prodajo na dražbi za naravnost neznatne cene. To je postalo že obrt nekaterih oderuhov, ki so si za mal denar kupili že mnoga posestva. 50 lir takse za vsakega prašiča! Kmet mora plačati trošarino tudi za vsakega prašiča, ki ga zakolje za dom. Tako jc po deželi določena ta trošarina od 10—50 lir od vsakega prašiča. v tržaški okolici pa celo po 1 liro (4 Din) za vsak kg mrtve teže! — To je ogromen davek, ki močno obremenjuje liaSa kmetska gospodarstva, ki večkrat nimajo niti denarja za sol. Obenem pa uničuje prašičerejo, ki se radi teli davščin vedno bolj opušča. Kako natančno vodijo oblasti stanje živine, so vidi iz naslednjega: Vsak kmečki posestnik, ki redi živino, mora imeli živinski list (evidenčno polo) posebej za govejo živino, posebej za prašiče, ovce in koze. Vsako spremembo o stanju živine: skotitev, pogin, nakup ali zakol za dom mora županstvu naznaniti ter uradno zaznamovati v evidenčni poli. Če ii. pr. skoti svinja mladiče, treba o tem obvestiti županstvo. Ce prodaš pujske raznim posestnikom, morda celo v razne občine, mora prodajalec predložiti županstvu ne samo svojo evidenčno polo, ampak tudi evidenčne pole vseh kupcev iz različnih občin, v katerih mora bili prirastek potrjen od dotlčnih županstev. S kakimi sitnostmi, stroški, poli je vse lo zvezano, si lahko vsak misli. Ni čudno, Če opuščajo kmetje prašičerejo ne samo za prodajo, ampak tudi za domači zakol; to ne pomeni samo znatne gospodarske izgube radi odpadlega izkoriščanja gospodarskih od-j padkov, ampak tudi znatno poslabšanje prehrane i kmečkega prebivalstva. Ni Čuda, če vlada povsod j obup in resignucija ter pojema marsikje tudi tisti1 i delavnost, ki je bila znak primorskega kmeta. -x —y Maribor, 25. junija. Zadnjo letošnjo felovsko procesijo so imeli danes zjutraj v Studencih pri sv. Jožefu. Bil je to za študenško predmestje slavnosten predpoldne. Procesija se je pomikala ob spremstvu izredne množice vernikov, ki so prihiteli iz vso magdalenske župnije in izpod Pohorja, udeležila se je šolska mladina, za Najsvetejšim pa so korakali predstavniki lokalnih in državnih oblasti ter odlični občani studenškega predmestja. S to procesijo so se zaključile letošnje mariborske telovske slovesnosti. — Druga procesija je pohitela danes zjutraj iz bazilike Matere Milosti k idilični cerkvici sv. Barbare na Kalvariji. Je to vsakoletna tradicionalna procesija, ki se je udeležuje vedno izredno veliko vernikov in tudi današnja ie bila mogočna in lepa. Odhajala jo ob pol 8 iz bazilike, na Kalvariji so jo pa ob zvonenju sprejeli številni verniki, ki so po- i hiteli že naprej. Ob pol 9 so bili štirje evangeliji in blagoslovi, sledila je pridiga in slovesna sveta maša. Po končani službi božji se je procesija zopet vrnila naznj v baziliko. Zaključek šolskih razstav. Danes dopoldne so se zaključile na mariborskih šolskih zavodih razstave, ki so jih priredili ob koncu šolskega leta. Letošnje razstave so bile posebno zanimive in lepo organizirane. V ženskem učiteljišču je vzbujala pozornost razstava ornamentalnih risb, ki je bila nameščena v zavodovi risalnici. Svojevrstna tehnika in originalni zasnutki so prikazovali, da se na tem polju zasledujejo najmodernejše smeri. — Druga lepa razstava je bila na tukajšnji realni gimnaziji. Obrnila je pozornost zlasti na mlade slikarske in risarske talente, ki doraščajo pod izkušenim vodstvom profesorjev Gvajca, Gotiča in Kosa. Ugajali so posebno akvareli sedmošolca Sile, ki si je prilastil že popolno obvladanje akvarelske tehnike, dalje nadarjenega četrtošolca Zinauerja, ki se odlikuje zlasti z izvirno kompozicijo, ter drugošolea Matla. Lepe so bile tudi vezenine in ročna dela, ki jih izdelujejo učenko I. in II. razreda pod vodstvom gospe Šuričeve. — Obilo priznanja in občudovanja je žela tudi razstava četrte deške ljudsko šole v Gosposvetski ulici. Bila je poučna tako za starše, kakor za pedagoge, ker se je nazorno prikazal ves razvoj risalnega in rokotvornega pouka od vstopa v šolo pa do zadnjega razreda. Otvoritve te razstave so se udeležili razni odlični gostje, med njimi magistralni ravnatelj Rodošek, mestni zdravstveni svetnik dr. Wankm(111er in drugi. — Tudi na vseh drugih zavodih so bile lepe in uspele razstave. Šport v predmestjih se organizira. V prostorih gostilne Sluga v Studencih se je sinoči vršil ustanovili občni zbor "Studenškega športnega kluba«, ki se ga je udeležila številna športno navdušena mladina iz Studencev in tudi delegati mariborskih klubov. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora Juvan. Novi klub je nastal iz prej- šnjega Studenškega smučarskega kluba ter bo gojil vse vrste športa. Pri volitvah je bilo izvoljeno naslednje vodstvo: Juvan predsednik, Papež podpredsednik, Verlič i. tajnik, Ilabit II. tajnik, Kras blagajnik, Huber blagajnik, Stauber, Ogrizek, Gomolj, Grein, Mirni Berlek, Stanko Gomolj odborniki; Šreiber, Novakovič in Kumperstak nadzorniki. Zbo-rovalce je pozdravil v prisrčnih besedah Kebrič v imenu mariborskega SSK Maratona. Beg od doma. Število letošnjih mladih beguncev neprestano raste. Danes je bil prijavljen policiji nov tak slučaj. Iz stanovanja na Zriiijskem trgu št. 9 je sinoči izginil neznanokani 13 letni Franc Mastnjak. Fant ie prinesel domov slabo izpričevalo, pa si ga ni upal niti pokazati, ter je pobegnil. Mladi begunec je oblečen v sive ponošene kratke hlače, pisano srajco ter brez jopiča in pokrivala. Otroški živ žav v parku. Malčki so imeli danes dopoldne svoj dan v parku. Vršile so se vsakoletne tekme malih športnikov v teku, skijeru, z obroči, na dvokolesih, trokolesili, v vrečah, z avtomobili itd. Izredna množica se je zbrala ter občudovala male tekmovalce, ki so svojo športno nalogo vzeli kaj resno ter se z vsemi silami potrudili, da so čini častneje odrezali. V teku je zmagal Kotljer Ivan, v skijeru Kristijan Čergol, med punčkami pa Tošičeva Desa, med avtomobilisti Marko Lindner, med kolesarji Zvonko Hlebš, v teku v vreči pa Franc Heinz. Posebna atrakcija pa je bil koncert malih harmonikarjev. 20 malih dečkov in intf;' njimi celo tri punčke je nastopilo v godbenem pa viljonu s harmonikami pod vodstvom učitelja Sii-šteršiča in igrali so, da je bilo veselje. Želi so zato zasluženo priznanje. Obupen korak mladega učiteljiščnika M. G., ki si je včeraj na učiteljišču pognal kroglo v prsi, je še danes predmet pogovorov in razmotrivanj o današnji mladini. Dejanje je povzročilo na učiteljišču silovito pozornost ter se je bliskovito razneslo po mestu. Ustrelil se je pred vrati sobe, v kateri 60 gojenke delale maturo, ki se je morala zaradi tega prekiniti. Slanje mladega obupanca pa je po-voljno ter bo prebolel. Mrtvaški zvon. Na Teznu v Sokolski ulici 12 je umrla danes zjutraj gospa Josipina Teršovec, vdova po pokojnem nadučitelju. Dosegla je starost 69 let. Pokopali jo bodo v torek popoldne ob 3 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Naj po čiva v miru, žalujočim naše sožalje. Kolo sreče. Danes popoldno je bila dobrodelna tombola Pomladka Rdečega križa, v kateri so dobili glavne dobitke naslednji: 1. tombolo 4000 dinarjev v gotovini Romiš Leopold, delavec, 2. 2000 ' Din Julijana Kbfer, maserka, 3. 1500 Din Stanislav šegula iz Studencev. 4. 1000 Din Henrik lleinz, delavec, l>. 800 Din Margareta Stonšek, učenka, 6. 600 Din Andrej Mertl, mizarski pomočnik in 7. 500 Din Tea Mollner iz Pobrežja. Drobiž iz Ljubljane Posojilo in posojilo O velikem posojilu, ki ga je italijanska vlada najela v notranjosti pod naslovom »elektrifikacije železnic«, treba vedeti, da je pač običajno posojilo. Uspeh podpisa je bil seveda skrbno poprej •. organiziran«. Naročeno je bilo po vseh bankah, da inora vsak imejilelj tekočega računa podpisali vsaj 100 lir. Tudi državni uslužbenci so dobili udano prošnjo«, naj podpišejo. Kdo bi odrekel, če domovina lepo prosi? »Tržaški junij« so ne more nič prav izkazali. Vreme je bolj za april ko za junij. Za kopanje je še zdaj sredi junija morje zelo mrzlo in se le po-gumnejši spuSčajo vanj. Izletniki so tudi v vedni nevarnosti pred nebeškim žlafadorjem . ki kropi .n zaliva dan na dan. Tragičen konec slovenskega letalca Na letališču Campo Formio pri Vidmu se je smrtno ponesrečil slovenski pilot Josip Lapajue iz Grahovega na Tolminskem. Bi! je dodeljen k oddelku zračnih akrobatov generala Fouglera. liil je izvrsten letalec in v zadnjem času jo bil predlagan za križ viteza italijanske krone, Pričakoval Snecerigsh o m koloniialno blago. umetna gnoitla. cementi m. strt. dobavlja Gospodarska zveza v Lfubliani je tudi, da bo povišan do podporočnika. Iz Vidma so ga prepeljali v Grahovo in ga tam pokopali v navzočnosti italijanskih letalcev, obmejne milice In predstavnikov fašističnih oblastev. Načelnih miličnega . do 20 junija v območju mesta Ljubljane gostilne odprte do 2 ponoči, kavarne pa vso 110S — z omejitvijo, da se po 2 ponoči ne sinejo več točiti alkoholne pijače. Podaljšanje policijske ure velja tlidi za vesc-lični prostor na velesejmu. Krščanska šola za stolno župnijo vabi vse svoje člane k sv. maši. ki bo za pokojnega predsednika Rudolfa Slrnadii v torek, dne 27. t. m. ob pol 0 v stolnici, popoldne pa na pogreb, ki se vrši i/, bolnišnice, dn ga pospremimo nn zadnji poli. Zaradi nenadne smrti g. predsednika izlet v četrtek odpade. — Vindlšflrl., tajnik. Nov grob. Umrla je v sobolo zvečer po dolgi bolezni, ki jo je vdano prenašala gospa Marija Novak, mali g. Janka Novaka, agilnega člana kal. društva rokodelskih pomočnikov in priljubljenega igralca. Pogreb bo danes, v ponedeljek, ob 6 zvečer Izpred his-e žalosti, šle panja vas (Kodeljevo) 58 1111 pokopališče v Stopanji vasi. člane kat, društva rokodelskih pomočnikov vabimo, (In se po-greha zanesljivo udeleže. Klub jugoslovanskih primorskih akndemi-|...v j!i!;. , .jonttlcPek 26, t. in. ol; JO č!« nek i sestanek. \a dnevnem redu bo vprašanji' izleta po Jugoslaviji. Zato vsi in točno \ lokalu. Gledališka 12. Stran 4. # Ponedeljek i »Slovenec* dnr 26 junija 1931. štev. 26. Jugoslovanski Nemci na Koroškem Klavern odziv Celovca - „Deulschland iiber alles!" Celovec, junija. V soboto, dne 17. t. m. je dospelo v Celovec nad 100 nemških pevcev iz Maribora, Celja in Ptuja. Tu so priredili ob priložnosti 50 letnice nemške pevske zveze za Koroško koncert. Izletu so se pridružili tudi gostje iz Gonovec pri Celju, iz Marenberga in Slov. Gradca. Na celoškem kolodvoru je sprejelo goste iz »Siidsteiermarke« zastopstvo celovških nemških pevskih društev z zastavami in godbo. Zastopnik pevske zveze je v svojem nagovoru omenil, da ne more govoriti prosto iz svoje duše, temveč, da je zaradi razmer in žalostnega položaja navezan na skromne besede. Ko so zbrani celovški pevci odpeli moto »Vom Tal bis an die Gletschenvand, ton deutsches Lied im Karntnerland«, se je sprevod pomikal med »Heil« in »Heil Hitler!« klici skozi mesto na dvorišče deželnega dvorca, kjer je bil oficijelni sprejem gostov. Kot zastopnik koroške dežele je pozdravil goste iz »Spodnje Štajerske« deželni glavar Kern-majer, jim želel, da bi se kljub slabim časom in zelo neprijetnim razmeram počutili v tej kratki dobi, kar bivajo med svojimi narodnimi brati, prav dobro, da bi sklepali vezi, ki so jih zgodovinski dogodki zadnjih dveh desetletij raztrgali in prosil, da bi kmalu zopet posetiili Koroško. V imenu celovške mestne občine je pozdravil došle goste župan ing. Pichler, jim voščil prijetno bivanje in upal, da je ta obisk prvi dragulj dolge verižice medsebojnih obiskov. Predsednik neimške pevske zveze za Koroško je pozdravil goste kot brate iste narodnosti in iste krvi in Izjavil, da smatra on ta obisk za protiobisk Jugoslovanov na Koroškem za obisk, ki so ga pred petimi meseci priredili koroški slovenski pevski zbori v Jugoslaviji. Izrazil je upanje, da bo petje privedlo do zbližanja narodov s svojimi manjšinami v tujih državah kakor tudi do zbližanja narodov. Za prisrčen pozdrav in lep sprejem se je v imenu gostov zahvalil mariborski advokat dr. Kari Kieser. Dejal je med drugim: Ko so meseca januarja letošnjega leta prišli slovenski pevski zbori iz Koroške v Jugoslavijo in ko smo povsod videli prisrčne sprejeme, je v naših srcih zrastla želja po obisku svojih rojakov onstran meja. Kakor je bil prisrčen sprejem sloveaisikih koroških pevsikih zborov ob priliki njihove turneje po Jugoslaviji, tako veliko je bilo naše veselje, ki smo ga doživeli danes v tem mestu. — Mi smo lojalni državljani Jugoslavije in izpolnjujemo svoje dolžnosti proti naši državi. Mi pa smo tudi narodni in zaradi tega smo ostali zvesti svojemu narodu. Zvestoba do države — zvestoba do naroda — to sta dva pojma, ki sta pri nas jugoslovanskih Nemcih že skoraj istovetna. Ostati hočemo zvesiti tem dvem pojmom, kajti »Nemec biti se pravi zvest biti«. Zaradi tega ljubimo svoj materni jezik in svojo domačo pesem. To, kar smo sprejeli od naših mater, to hočemo dati našim potomcem. — Govornik se je nato še posebej zahvalil deželnemu glavarju za njegov prisrčen pozdravni nagovor in celovškemu županu za njegovo posredovanje, da je obisk sploh uspel. Ljudstvo se je nato z gosti med prepevanjem pesmi >Deutschland, Deutschland iiber alles« razšlo. Ob 18.30 so se podali zastopniki jugoslovanskih pevskih društev pod vodstvom predsednika koroške nemške pevske zveze, prof. Rubnerja, na jugoslovanski konzulat. Zastopnika mariborskega pevskega društva sta bila dr. Kari Kieeer in Josip Baumeister, za zastopnika ptujskega društva pa Albert Scharner. Celjsko društvo ni bilo zastopano, ker se je avto, s katerim se je pevski zbor vozil, med potjo pokvaril, in do tistega časa ni dospel v Celovec. Dr. Kieser se je generalnemu konzulu zahvalil, da je omogočil poset. Z obiskom na konzulatu hočejo Nemci izpričati lojalnost proti Jugo- slaviji. Priznati je treba, da pesem zbližuje narode in zaradi tega je potrebno, da s pevskimi izleti delamo za zbližanje narodov. Beseda jugoslovanskega konzula. G. generalni konzul Miroševič je nagovoril goste tako-le: »Veseli me, da vas morem pozdraviti na kr. konzulatu, katerega ste obiskali, da dokažete svojo vdanost našemu slavnemu vladarju, kralju Aleksandru in kraljevini Jugoslaviji, katere državljani smo. S tem ste dali izraza dolžnosti vsake manjšine, namreč dolžnosti vdanosti do svoje lastne države. Dovolite mi, gospoda moja, da vas opozorim še na posebno dolžnost, za kar mi daje pravico izkušnja, ki sem jo dobil v teku svoje dolgoletne karijere v tej deželi. Vaša dolžnost kot nemško narodno manjšine v Jugoslaviji, prav tako dolžnost koroških Slovencev v Avstriji je, da med našima dvema narodoma ne trpimo vež nobenega starega nezaupanja, da ne sejeino nobenih prepirov. Nasprotno, smatrajte za vašo dolžnost, da zidate most prijateljstva med obema našima narodoma, katerih silni stebri in najmočnejši varuhi morate hiti vi. Vam je treba, da verujete v svetost te dolžnosti brez ozira na vsakdanje zapreke, ki jih stavi narodnim manjšinam dnevna politika danes v tej, jutri v oni državi. Potem ho vaše delovanje rodilo sadove; ti so se doslej kazali v Jugoslaviji v meri, ki se ne sme nikakor podcenjevati. S tem pa ho ustvarjen zopet nov zgled v prilog drugim narodnim manjšinam — V tem smislu pozdravljam vaš obisk pri vaših narodnih bratih na Koro škcem in upam, da bo ta obisk tudi doprinesel svoje k izboljšanju prijateljskih odnošajev ined obema državama in obema naredoma.« Sledil je kratek, zelo prijazen razgovor med zastopniki pevskih društev in g gen. konzulom Zvečer so nastopili skupni pevski zbori iz Maribora, Celja, ki je medtem došel in iz Ptuja pod vodstvom svojih pevovodij, prof. Hermana Fri-scha iz Maribora, dr. Friderika Zanggerja iz Celja in dr. d Bučarja iz Ptuja in proizvajali res mojstrsko predvsem Wagnerjeve, Wolfove in Kellej-jeve kompozicije. Celovška publika pa po splošnem mnonju ni znala ceniti velikega darila gostov in jc s svojim razmeroma slabim obiskom — ni bilo niti tisoč oseb navzočih! — pokazala brezbrižnost. Po koncertu so se podali gostje v spremstvu celovških pevcev in narodnih delavcev v restavracijo Sandvvirt. kjer je koroška pevska zveza priredila njim na čast družabni večer, ki je potekel zelo mirno in zabavno. — Izleti v nedeljo dopoldne so vsled deževnega vremena odpadli. Gostje so se popoldne odpeljali v Beljak, kjer so nastopili v Park-hotelu z istim sporedom. Gospodarska konferenca v podobi Naš fotograf, ki smo ga poslali na svetovno gospodarsko konferenco v Londonu, je tamkaj v bližini presenetil drugo posvetovanje, ki ni sicer politično, a je morda po svoji zunanjosti precej podobno gospodarski konferenci v Londonu ... Krušno moko iu rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK., LJUBLJANA Resljeva cesto 24. Oglašujte v Ponedeljskem SLOVENCUl Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera - Najnižje cene — Ceniki franko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Muhlinnn Karlnvskn cesta št. 4* 191 Dom za naše dijake v Pragi Združenje za zgradbo jugoslovanskega dijaškega doma pri ceškoslovaški-jugoslovanski ligi bo odprlo 1. oktobra na Hradčanih v Pragi nov dijaški dom za jugoslovanske in češkoslovaške dijake na češkoslovaških visokih šolah Dom je delo arhitekta Nikole Dobroviča in nosi ime kralja Aleksandra I Ureditev zgradbe ustreza vsem zahtevam modernega higijenskega stanovanja V domu bo nastanjenih 185 akademikov, med temi 20 aka-demk; od teh bosta dve tretjini Jugoslovanov in ena tretjina Čelioslovakov. Za mesečno najemnino od 160 do 200 Kč — pri odmerjanju najemnine se bodo ozirali na gospodarski položaj dijaka — bo akademik preskrbljen s stanovanjem, kurjavo, raz- svetljavo in bo lahko uporabljal vse domače ustanove, kakor čitalnico, knjižnico, dvorano za risanje itd. Dijaki bodo stanovali po eden ali dva v sobi. Dijakinje bodo imele popolnoma ločen vstop, in sicer iz druge ulice. Pozneje bodo proučili tudi vprašanje, ali bi ne kazalo, da bi dijaki prejemali v domu tudi hrano za nižjo ceno. Nekolekovane prošnje naj se pošljejo najkasneje do 15. septembra na naslov: Ceškoslovaška-jugoslovanska liga. Praha II, Mikulantska ulica 7-1II: ta tudi daje po jasnila o stanovanjskih pogojih v domu •ft Odbor Akademije znanosti v Parizu je sklenil predlagati profesorja Einsteina, ki se ne sme več povrniti v Nemčijo, za člana Akademije znanosti. Hitler ne mara židovskih učenjakov, Francija pa jim rada izkazuje gostoljubje in čast. Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš dobri soprog, papa, brat, tast in svak, gospod Rudolf Strnad višji davčni upravitelj v p. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek, dne 27. t. m. ob 14.30 iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v soboto dne 1. julija ob 7 zjutraj v stolnici. V Ljubljani, dne 25. junija 1933. Žalujoči ostali. KAR JE RES - JE RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLISEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materija! brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 DomaČi sfovenshi zavod te Vzolemno zavarovalnica v Liublfani v lastni palači ob Miklošičevi m Masarykov cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom eradbe bi vs« premično hlago. mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo 2. Sprejema v ž i v I je c s k e tri oddelku zavarovanje ua doživetie in Karitas» J. Ne/.gode poedincev. društev kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa modema avtomobilska zavarovanja 4. Vlom. zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju. Zavarujte sebe in svoje »metje edino pr« domači slovenski zavarovalnici lise BiH: Peklo - nebo On in njegova prva žena (Zvečerilo se je. On je prišel truden iz svo-iega urada in hoče miru, nič drugega kot miru.) Ona: Hočeš jesti? On: Nočem jesti. Ona: Ti hočeš jesti. On: Ne, nočem jesti! Ona: Saj se ti vidi: ti bi rad jedel. On (zelo glasno): Rečem ti: ne. Ona (se počasi razburja): Ti si seveda pričakoval, da boš našel večerjo kar pripravljeno na mizi, čeprav dobro veš, da je Anka bolna in da sem jaz ves dan ... On (čemerno): Ničesar nisem pričakoval. Ona: ... na nogah in da sem zvečer tako zdelana, da pač ne morem tako na minuto kakor ti zahtevaš... On (v obupu): Prosim te, nehaj! Saj ničesar drugega ne želim, kakor le (omerikavo) ma-a-lo miru, ma-a-lo počitka. Ona: ... da prinesem jed na mizo kot si ti z doma navajen, kakor mi venomer očitaš, pri tvoji man vi, ki je — mimogrede povedano — imela tri služkinje in ... On (si maši ušesa): Prosim te, Zora, ne začni stare pesmi znova! Ona (odločno): Hočeš jesti ali nočeš? On (mehko): Da, hočem jesti (vedno glasneje) hočem — hočem — hočem! Ona (napihnjeno): Ali nisi mogel tega takoj povedati! (Brezbrižno): Sicer pa nimam ničesar doma. Mislila sem, da boš tako obziren do mene, da boš v gostilni jedel — vsaj nocoj — ko vendar veš. da je Anka bolna in jaz na smrt utrujena. Pa seveda, kdaj pa ti misliš na mene! Kdaj... (požre ostalo, vzame svoje ročno delo in prične z iglami klopotati). On (hodi nervozno gor in dol): Zora, ti dobro veš, da me lo klopotanje vznemirja, da bom znorel — — prosim te ... Ona (ne sliši ničesar). On (kriči): Vrzii to kramo proč! Ona (vrže ročno delo hrupno v predal in prične bobnati po mizi). On (se usede v oddaljen kot in skuša brati). Ona (navija gramofon). Gramofon: »Smej se. Bajazzo...« On (skoči pokonci in ustavi gramofon): Tega vraga lahko navijaš ves božji dan, če ti je drago, le zdaj hočem mriru. (grozeče): slišiš: miru-u! Ona (vzame zopet ročno delo in klopota še huje). On (odloži časopis in spravljivo): Pojdiva v kino, »Mona Liza« je baje krasna stvar. Ona: »Mona Liza« je baje za nič. Pač pa je »Ljubavna parada* zelo lepa. On: Kritika pravi, da sodi »Ljubavna parada« v zakotno šaro. Ona: Kaj meni do kritike. On: Tako govore vsi ljudje, ki niso zmožni lastne sodbe. Ona: Ti bi rad spet bil prav duhovit — si pa le neljubezniv. On: Tako, zdaj sem pa še neljubezniv I Ona: Sicer pa sploh ne nameravam iti v kino. Preveč trudna sem. Ko bi ti vedel, kaj vse sem danes ... On (kratko): Vem (vzame zopet časopis). Toda zdaj te prosim: daj mi pet minut miru! Rad bi bral. Ona (hudobno): Seveda! Najboljša žena je tista, o kateri se najmanj sliši. On: »Govori«, ne »sliši«. Ona: Cicero pravi: »sliši«. On: Motiš se: Thukidides je rekel... Ona: Učila sem se, da je Cicero... On: To je bil Thukidid. Ona: To je bil Cicero. On (vdano): No dobro, bil je Cicero. Ona (se namuzne): Vedno mi ugovarjaš, — (Vstane): No, pojdiva v kino! On (bere in ne sliši.) (Ura bije osem.) Ona (jezno): Tako, zdaj je k sreči prepozno za predstavo. In tako sem se je že veselila! To pride od tvojega večnega nasprotovanja. Kakor da ne bi bilo vseeno ali je bil Cicero ali Thukidides! Vsak se ni mogel učiti zgodovine! Seveda, ker nisem napravila mature, mi boš še do zadnjega zdihljaja očital, da ... On (skoči kvišku in zgrabi klobuk): Zora! To večno preklinjanje — te večne vojne za nič — za prazen nič ne zdržim več. Večer za večerom. dan za dnem — jaz (drvi ven in od zunaj) bom znorel. (Vrata močno zaloputajo.) On in njegova druga žena (Zvečer je prišel iz urada in si želi malo zabave, razvedrila.) Ona (mu postavi krožnik na mizo): Ali bi rio jedel? On: Nočem jesti. Ona (vzame krožnik proč): Nič ne de. Še ejutraj bo dobro. (Vzame ročno delo in se usede * mizi.) On (nervozno): Kako dolgo pa že delaš ta prt? Še vedno isti. Ne morem ga več videti. Ona (zgrne stvari in prijazno): Saj rahko kaj drugega delam, če te to moti. (Vzame knjigo v roko) On (nervozno hodi gor in dol): Odkar je gramofon pokvarjen, je prava mrtvaška tišina pri nas. Ta tišina Človeku razdraži živce. Ona (prijazneje): Če hočeš, si ga izposodim lahko pri sosedi. On (rezko): Pa nočem tega (kadi molče). Ona: Greva v kino? »Vražji lov« je lepa stvar. On: »Vražji lov« je za nič. Pač pa ie »Moja pot« dobra in kritika jo je zelo pohvalila. Ona: Torej greva k tej predstavi. On: Vedno prisežeš na vsako kritiko. Kakor da bi bila nezmotljiva! Sicer pa ne nameravam iti v kino. Ona: Saj lahko ostaneva doma, zares. On: Dolgočasno je to časopisje! Človek bi za spal! (Zdeha.) Ona: Res je! Prav dolgočasno je. (Po majhnem odmoru, mehko): Zdaj je že skoraj dve leti, odkar sva se midva našla. Ali se še spomniš svoje rajnke prve žene, koliko si trpel radi večnih pre-pirov? (še mehkeje): Ubožec, to je moralo bit) strašno, ta večen prepir ... On (zamišljeno): ... večen prepir... Ona: ... peklo. On (zasanjano): ... peklo. (Se zdrzne): Poslušaj, Vanda, kako si predstavljaš ti življenje? Ona: Ne vem, kako bi... On (prepričano): Življenje je boj. Življenje brez bojo ni življenje. Ona: Imaš prav: Življenje brez boja ni živ 1 jen je. To je že Nietzsehe rekel. On: Motiš se! To je Goethe rekel. Ona: Res je: Goethe, Goethe. On: Goethe pa ni tega tako rekel, marveč... Ona (z zanimanjem): Ah, da! Pravilno je: Življenje brez boja ni življenje, marveč ... On (zdeha): Nekaj drugega. (Postaja jezen.) Nekaj... Saj je vseeno, čisto vseeno kaj drugega' Ona (nežno): Prav imaš. vseeno je. On (udari na mizo in kriči): Tebi je zmeraj vse vseeno, tebi je vse prav s teboj se ne rno rem prepirati o ničemer, o prav ničemer, ti.. Ona (strmi vanj in skuša govoriti). On (rjove): Ne nasprotuj mi! Jaz — (grabi za klobuk) tega ne zdržim več, ta večni mir, ta molk. Večer za večerom, dan za dnem (drvi ven) — ne zdržim več! Tak .muelčelr m« ubiia' c it ... -i- uuija, vt zaloputnejo) Izdaja kcwwcii »Ponedeljskega Slovenca«, Zastopnik Miha Krek. Ureiuie Ciril Kočevar. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: K.. Čeč.