Sta«. 247. V Trsta, v poifdelfrfc 6. itptembra 1915. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega it 20, L nadstr. — Vsi dcpisi naj se pošiljajo rredniitvii lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi s« ne vračajo. f*dai?telj lr cdgovomi trednik Štefan Godina. Lastnik konsorcfl fistž .1 ćircsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z rrejerim pcrrStvom v Trstu, ulica Sv. FrantfSka Asiškega št 20. Telefon tredniftvi in oprave «ev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto ........ K 24.— Za pel leta................. 12.— za tri mesece................. 6-r: 2i redeljsko izdajo za celo leto. ....... 5.20 za pc! leta................. 2 M Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............../n« po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......» 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema ln se rat n! oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiJkega št 20. — PoštnohranilniČnl račun St 841.652. Slloolt odpor Rusov v vzhodni Galiciji ln OolinUL Napredovanje zaveznikov zapadno Tarnopola. V trdnjavsKem trlRoiu ujetih 3S00 Rusov, tlemd napredujejo v Podljesju. Na zapadu poloiai neizpremenien. — Srbija podala zelo zadovoljiv odgovor na zahteve fetverosporazuma. l ^iriisMliiaiBtoa DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. septembra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Včeraj so razvijali Italijani na doberdobski planoti zvišano, a popolnoma brezuspešno delovanje. Po silovitem obstreljevanju posameznih mest z artiljerijo vseh kalibrov so poizkusili že dopoldne več naskokov ob cesti zapadno od Sv. Martina. Bili so odbiti vsi. Naša artiljerija je uničujoče obstreljevala umikajočega se sovražnika. Proti večeru je topovski ogenj postal silo-vitejši. Nato so sledili zopet posamezni pehotni napadi, ki so se izjalovili vsi ob velikih italijanskih izgubah. Na južnem Tirolskem smo pognali v beg dve sovražni stoniji, ki ste napadli našo stražo v Marco. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z fiKtrilsko-rctlegfl feajm DUNAJ. 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. septembra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Rusi so se silovito upirali našemu prodiranju v vzhodni Galiciji in v Vofiniii. Ruski napad ob besarabski meji je razpadu pred našimi ovirami, pri čemer je bilo razpršenih več sovražnih bataljonov. Vzhodno od Seretskega ustja je sovražnik, kakor navadno zapravljajoč svoje mase ljudi, vdrl v en naš strelski jarek, a bil v boju moža proti možu vržen nazaj, pri čemer je Rustll mnogoštevilne mrtvece in ujetnike v naših rokah. Zapadno od Tarnopola so av stro-ogrske in nemške čete z naskokom vzele razsež-ne sovražne okope. Tudi pri Kaloczah smo vzeli sovražnikovo oporišče. Vzhodno od Broda in v Voliniji pridobiva naša ofenziva polagoma tal. V trdnjavskem trikotu (Luck-Rowno-Dubno) se boreče c. in kr. bojne sile so v zadnjih bojih ujele 30 ruskih častnikov in nad 301*0 mož. Na samostanu v Budzanowem, ki se nahaja sredi ruske fronte ob dolnjem Sere-tu. se nahaja že nekaj dni sem zastava ženevskega križa. Ce se že samo ob sebi ne more verjeti, da bi se vojna bolnišnica nahajala sredi bojne pozicije, se ie poleg tega ugotovilo v tem slučaju, da so Rusi preuredili samostan v močno vojno oporišče. Zato se ne bo čudil nihče, če bi v kratkem poročalo rusko poročilo, da smo začeli mi imenovani samostan obstreljevati kljub ženevskemu križu. Sovražnik zakrivlja tu zlorabo mednarodne pogodbe, ki pa nikakor ne sme ovirati našega vojevanja. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemsko-ruskego bojitfo. BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. septembra 1915: (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Med Friedrichstadtom in Merecrem (ob Njemenu) je položaj neizpremenien. PODLISTEK GREŠNICE. Borao. — Francoski spisal Xavi«r d• M on tepla Pozvonil je. Vrata so se odprla in Fra Diavolo je stal pred vratarjem. Vratar, ki je šele predkratkim stopi! v grofovo službo, ga ni poznal. Ko je zagledal umetnika. se mu je zbudil sum, kar je bilo pač lahko umlfivo. in stopil je korak nazaj. Fra Diavolova vnanjost ie v resnici vzbujala strah. Dolgi, razmršeni lasje so mu viseli čez obraz, ki je bil mrtvaško bled. Širok temen obroč mu je obdajal vpadle oči in brada, ki je ni obril že ves teden, mu je pokrivala spodnji del obraza. Misliti si je treba še ubožno obleko, ki se je popolnoma prilegala takemu obrazu. Vratar je smatral Fra Diavola za potepuha in mu je zato odločno zaprl pot rekoč: — Kaj hočete tu, prijatelj? — Želim govoriti z gospodom grofom, — j-, odgovoril Fra Diavolo. Vzhodno Grodaa se je umaknil sovražnik za oddelek Kotre (južno Jeziorega). Število v bojih okoli Grodaa ujetih Rusov se je zvišalo na 3600. Čete generala Gallwitza so vnovič vrgle nasprotnika pri Mecibowtai in južno odtod (jugozapadna Wolkowlska). Ujetih je bilo 520 mož. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Izhod Iz močvirnatih ožin pri Novem Dvoru in južno odtod (severno Pružane) Je izvojevan. Tudi dalje severno so izvojevani uspehi. Ujetih je bilo nad 400 mož in uplenjene 3 strojne puške. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Sovražnik Je pod pritiskom naših napadov izpraznil predmostje Dereza Kartuska. V ozemlju Drohycina in južno odtod se je sovražnik vnovič postavil v bran. BH je napaden vnovič. Jugovzhodno bojišče. — Ar-mada generala grofa Bothmerja je zavzela z naskokom celo vrsto sovražnih pred-postoiank na zapadnem bregu Sereta. Vrhovno armadno vodstvo. Vpoklic drugega poziva na Ruskem. KOPENHAGEN, 4. (Kor.) »Berlingske Tidende« poročajo iz Petrograda: Duma se je bavila zadnje dni z vprašanjem izpopolnitve armade ter je sklenila, da se gre preko svoječasno storjenega sklepa o vpoklicu državne brambe prvega poziva ter se vpokliče tudi drugi poziv, ki obsega vse one, ki so bil spoznani nesposobnim za vojno službo, kojih telesne hibe pa niso tako velike, da se ne bi mogli uporabljati za gotovo vrsto vojne službe. S tem vpoklicom da postane veliko število iz-vežbanih vojakov, ki so sedaj zaposleni drugod, prostih za službovanje na fronti. Rusi upajo v preobrat vojne sreče. BERLIN, 4. (Kor.) Wolfi*ov urad poroča: Petrograjska brzojavna agentura razširja pod 3. t. m. daljša izvajanja o položaju, kojih svrha vrhuje v stavku, da so vojaški krogi in vojaški sotrudniki časopisov na podlagi položaja upravičeni, da zavrnejo vsak dvom o dejansko nastajajočem preobratu na vzhodnem bojišču. Motrilci dogodkov na ruskem bojišču store najboljše, ako se drže dejstev, izmed katerih se včerajšnji padec Grodna, zavzetje predinostja pri Friedrichstadtu in zmage v vzhodni Galiciji slabo vjernajo s petrograjsko izjavo. Vojaška posvetovanja v Petrogradu. PETROGRAD, 4. (Kor.) Danes se je vršila pod predsedstvom carja cela vrsta posebnih posvetovanj o tem, kako bi se poenostavile odredbe narodne obrambe. Posvetovanja se tičejo menda organizacije transportnih sredstev in onih javnih naprav, ki prihajajo v poštev pri obrambi dežele, nadalje oskrbe z živili, kakor tudi dobave vojnega materijala in municije. Najprej je govoril car, ki so mu odgovarjali vojni minister Polivanov, predsednik državnega sveta Kulosmin. in predsednik dume Rodzianko. Parnik zadel na mino. KOPENHAGEN, 4. (Kor.) Ob finskem obrežju potopivši se parnik »Sven Rin-stroom« je, kakor se poroča, zadel najbrž med Waso in Maentilnotorn na neko — Vi? — je vzkliknil vratar, mereč ga s pogledom od glave do nog; — Kaj pa mu hočete, če smem vprašati. — Zdi se mi, da je to samo njegova in moja stvar, — je odgovoril slikar ravno tako osorno, kakor je bilo vratarjevo vprašanje. — Seveda, — je odvrnil vratar nekoliko v zadregi; — toda mislim, da uvide-vate, da ne morem spustiti v hišo kogarkoli .... — Jaz nisem kdorkoli____ — Kdo pa ste? — Sem slikar iz Pariza in sem v tej hiši slikal sobe in bom to delo nadaljeval tudi spomladi. Imenujem se Fra Diavolo in gospod grof me pozna prav dobro. — To je mogoče, — je dejal vratar. — Recite torej gospodu grofu, da sem tu in ga nujno prosim za kratek pogovor. — Ha! ha! ha! — je vzkliknil vratar smeje; — imeti bi moral za to velikansko govorilno trubo. — Zakaj? — Ker je gospod grof v Parizu! Te besede so zadele Fra Diavola, kakor bi ga bil kdo udaril z gorjačo. — V Parizu? — je zajecljal. — Da. mino. Parnik je imel na krovu tovor železa, ki je bil iz Gefla določen za Finsko. O usodi posadke ni nikakršnih vesti. Z zopfltineta fiojitta. BERLIN. 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. septembra 1915: Zapadno boJBče. Nobenih bistvenih izprememb. Vrhovno armadno vodstvo. Čestitke nemškega prestolonaslednika k turškim uspehom. CARIGRAD, 4. (Kor.) Nemški prestolonaslednik je poslal vojnemu ministru brzojavko, v kateri mu čestita k najnovejšim sijajnim uspehom turških čet ter izraža svoj ponos na turške tovariše in prepričanje o končni zmagi. Vojni minister se je zahvalil ter je izrazil občudovanje nad uspehi nemških armad na vzhodu, kojih rezultat bo uničenje enega mnogih sovražnikov, in to samo hvala hrabrosti nemških čet, ki so se kot trden, neomajen blok upirale Številno močnejšim sovražnim silam. Odgovor Srbije ententl. SOLUN, 5. (Kor.) Grški listi poročajo iz poučenih krogov, da Je bil odgovor Srbije na noto entente izročen predvčerajšnjim. Glasom teh poročil se je Srbija principiialno izjavila pripravljena, sprejeti predlagane teritorijalne koncesije. Vendar pa si je pridržala Srbija glede svojih bodočih mej gotove pridržke in je stavila rogoj, da se odstop ozemlja nc izvrši takoj, ampak šele potem, ko bodo zasigu-rane nove srbske meje. Ententne velesile so iako zadovoljne z odgovorom Srbije. t General Albori. DUNAJ, 5. (Kor.) Bivši bosenski deželni šef. general pehote baron Albori. je danes zvečer umrl. Pogreb Julija Payerja. DUNAJ, 4. (Kor.) Truplo raziskovalca severnega tečaja Julija pl. Payerja je bilo danes pokopano v častni grobnici, ki jo je darovala dunajska občina. lomote vesti. Oglasil se je iz ruskega ujetništva po e-najstih mesecih Ivan Markandel, topniear. Piše, da je čil in zdrav in da se nahaja v Turkestanu v Sibiriji. Pozdravlja vse svoje sorodnike, prijatelje in znance. Operni pevec Marko Vušković, ki je bil poklican v vojno službo, je dobil od vo ne oblasti dopust in je odpotoval v Zagreb kjer se sedaj otvarja gledališka sezona. Tudi obiskovalcem našega tržaškega slovenskega gledališča je ta umetnik izza nastopa v „Zrinjskem" v neizbrisnem spominu. Le hvalevredno je od strani vojaške oblasti, da jemlje ozira na take velike apostole narodne kulture. Lep zgled bratske ljubavi. V puljskem „Hrvatskem listu" čitamo: Naši delavci v c. in kr. arzenalu se vkljub veliki draginji in podvojenim stroškom redno spomi^ajo svojih bratov, ki se bore na italijanski fronti za domovino. Nedavno so delavci arzenaiskih — Odkedaj? Od davi. — Ali se vrne kmalu? — Ne vem- Vrne se morda nocoj, morda jutri zjutraj, morebiti pa tudi šele v osmih dneh. Če imate torej kaj nujnega govoriti žnjim, vam svetujem, da se vrnete v Pariz. To govoreč je vratar nesrečnega slikarja polagoma porinil nazaj na cesto, nakar je hitro zaprl vrata. Fra Diavolo je prosjačil, na vogelni kamen ob palači. Torej je končano vse in Je tudi zadnje upanje splavalo po vodi. Nebo ni imelo usmiljenja žnjim, smrtna obsodba je bila izrečena! Nesrečni človek je zalrril obraz z obema rokama in je bridko zajokal, ne zaradi sebe, temveč zaradi Pivoine in ubogega otro-čiča. ki nista imela pričakovati več drugega zavetišča kot grob. — (Jmrem ravno ttiko lahko tu, kakor kje drugje, — si je dejal sam pri sebi; — ostanem, kjer sem. Skoraj takoj nato pa je vstal z vogelnega kamna in Je vzkliknil: — Ne, poizkusim najstrašnejše I____ Nihče ne sme reči, da sem pustil nepoiz-kušeno tudi le eno rešilno sredstvo.... direkcij nabrali lep znesek za mineralno vodo našim vojakom, a sedaj so zopet nabrali svoto 211 K 40 vin. v isti namen. Ker je pri tej direkciji zaposlenih največ delavcev slovanske narodnosti, je ta lepi čin bratske ljubavi njim v posebno čast. C. kr. državna ljudska šola v ul. Fontana. Vpisovanje na tem zavodu se bo za novo-vstopajoče učence vršilo 6. in 7. septembra od 3 do 6 popoldne. Učenci, ki žele bit, sprejeti, morajo prinesti s seboj rojstni listi izpričevalo o cepljenih osepnicah in zdravniško izpričevalo o očeh, oni, ki žele vstopiti v višje razrede, tudi zadnje šolsko izpričevalo. K vpisu jih morajo spremiti starši ali njih namestniki. Še vedno denuncijacije. V zadrskem »Narodnem listu« čitamo: Da-si je že mnoge zadela več ali manje stroga, ali vsikdar zaslužena kazen, vendar se ne-katerniki še ne morejo odreči tega posla neutemeljenega ovajanja. Vsled neke denuncijacije je bila te dni po nalogu vojaškega poveljstva izvršena hišna preiskava pri dveh sodnikih (v Trogiru in Splitu) in pri treh trgovcih (v Splitu, na Jelši in v Kaštelih). Preiskava je bila brez u-speha. Zdi se, da so zlobnemu denuncijantu že prisil na sled. »Narodno Jedinstvo« pa poroča, da je bil v Gradcu — na potovanju — aretiran neki trgovec, ker je na sumu, da je avtor gornje denuncijacije, kajti aretirali so ga vslcd hišne preiskave. izvršene na njegovem stanovanju v Kaštelih. — Aretiran je bil tudi upravitelj »Narodnega Lista«, L. Biankini. Po 25 dneh preiskovalnega zapora pa je bil izpuščen na svobodo in je dobil od vojnega sodišča odlok, ki mu javlja, da se je izkazalo, da je biia obtožba popolnoma brez podlage (»ganz grundlos«). Preskrba v vojni ranjenih železničarjev. Vsled obilnih darov, katere dajejo železničarji kljub življenskim iežkočam v blagor svojih stanovskih tovarišev, se je ustanovilo od uprave državnih železnic po inicijativi železniškega ministra v bii-žini Dunaja z.vsemi modernimi pripomočki opremljeno zdravilišče za v vojni ranjene žeiezničarje. Nam(en tega zdravilišča je pred vsem, železničarje, katerim so bili v vojni udje pohabljeni, kolikor možno dobro zopet ozdraviti, jih po končanem zdravljenju pripraviti zopet sposobne za železniško službo, če mogoče, in jim tako v delu zasigurati življenjsko za-dovoljnost. Da se pa kolikor mogoče omogoči nr.c gim teh obžalovanja vrednih sprejem v to zdravilišče, je neobhodno potrebna, da se skrbno poizveduje o takih ranjencih.v Vabijo se torej vsi, kateri poznajo v vojni ranjene železničarje, da jih opozore, da se javijo pri bližnjem ravnateljstvu oziroma uradu državnih železnic. Posebno pa so sorodniki vpoklicanih železničarjev poklicani v to, da jih opozore, da se v slučaju ranjenja takoj obrnejo na bližnje ravnateljstvo, da posreduje glede sprejema v zdravilišče. će se hoče tej od gospoda železniškega ministra, barona Forsterja. zapričeti akciji zagotoviti popolni uspeh, je potrebno sodelovanje vsth, da bodo vsi v vojni ranjeni železničarji deležni te s posebno požrtvovalnostjo železničarjev samih u-stvarjene pomoči. Prosilkam za razpisana mesta pri apro-vizacifški komisiji se naznanja, da se bo- Hitro je odšel v najživahnejšo versaill-sko ulico. Tam se je naslonil na zid — kajti stati ni mogel več — snel s tresočo roko klobuk z glave in ga pomaial mimo-gredočim, proseč z zadušenim glasom: — Za mojo ženo in mojega otroka, ki nimata kaj jesti! Fra Diavolo je projačil. Mimogredoči so ga pogledovali deloma radostno, deloma pa ravnodušno, nekateri pa so mu celo klicali na glas: . — Potepuh! Delaj! Niti en sou ni padel v klobuk nesrečnika, ki je ponavljal z vedno slabejšim glasom: Za mojo ženo in mojega otroka, ki u-mirata lakote! Dobro rejen gospod, ki je nosil topel kožuh nad suknjo in pod to fin rjav frak, se je bližal Fra Diavolu. Obraz tega gospoda je bil videti mil in dobrosrčen. Bil je član dobrodelnega društva. • — Kako? — je dejal slikarju. — Mlad ste in močan in prosite vbogajme, namesto da bi si poiskal'dela? r... Sramujte ca I JV • • • • • — Kruha! — je vzkliknil Fra Diavolo, — za božjo voljo, dajte mi košček kruha do od torka, 7. septembra naprej vračali dokumenti, ki so bili priloženi prošnjam za podelitev kaega razpisanih mest. — Ti dokumenti se vrnejo prosilkam: z začetnimi Črkami A—B v torek, 7, septembra; z začetnimi črkami C v sredo, 8. sept. z začetnimi črkami D—E v četrtek, 9. septembra, predpoldne; z začetnimi črkami F v četrtek, 9. septembra, popoldne. z začetnimi črkami G—H v petek, 10, septembra; z začetnimi črkami I—K v soboto, 11. sertembra. predpoldne; z začetnimi črkami L v soboto 11. septembra, popoldne. z začetnimi črkami M v nedeljo, 12. septembra; z začetnimi črkami N—O v ponedeljek, 13. septembra; z začetnimi črkami P v torek, 14. sept.; z začetnimi črkami 0—R v sredo, 15. septembra; z začetnimi črkami S v četrtek, 16. septembra; z začetnimi črkami T v petek, 17. septembra, predpoldne; z začetnimi črkami U—V v petek, 17. septembra, popoldne; z začetnimi črkami W—Z v soboto, 18. septembra. Dokumente, ki jih prosilke ne bi dvignile enega označenih dni, morejo dobiti potem 19. septembra. Samo po sebi um-Ijivo je, da dobe prosilke dokumente tam, kjer so bile vložene prošnje. Koliko stanejo ruske trdnjave? »Ruskij Invalid« prinaša nastopne podatke o Iro-ških za ruske trdnjave. »Male trdnjave« starejo skupno 27 milijonov rubljev. Od te svote odpada na fortifikatorične naprave 23 milijonov, nn trdnjavsko artiljeiijo pa 4 milijone. Srednje trdnjave skupno 54 milijonov rubljev. Od teh je zahtevala gradnja iortifikatoričnih naprav, 38 milijonov rubljev, za artiljerijo pa so porabili 16 milijonov. Skupna vrednost »velike trdnjave« iznaša okroglo 90 milijonov rubljev. Od te svote spada na trdnjavske naprave 69 milijonov rubljev, na topništvo pa 21 milijonov. For z oklopi jen imi kupolami stane okroglo 700.000 rubljev. Vinska letina v Avstriji kaže dobro kljub temu, da je velik del vinorodnih območij — Dalmacija, Primorska in Tiral — v vojnem območju, ako bo le količkaj ugodno vreme. Namiznega grozdja so na Tirolskem že mnogo potrgali in ga prodali v Avstrijo, pa tudi v Nemčijo so izvozili že izdatne množine. To grozdje dosega visoke cene. Na vsak način pa se velik del pridelka porabi v deželi sami, ker ne bo možno izvažati večjih množin v druge dežele. Poročilo zveze čeških producen-tov vina pravi: V novejšem času so se v vseh vinorodnih krajih monarhije cene vina višale tako naglo, kakor se je doslej smatralo za nemožno. Zaloge veletržcev so se že prej močno skrčile, a po izbruhu italijanske vojne so se cene kar skokoma višale, ker se ne more računati na dovoze iz dalmatinskih, istrskih in tirolskih območij. Na te kraje spadate navadno dve tretjni in včasih tudi polovica pridelka monarhije. V kritje potrebščine na vinu bomo tor^j navezani na druge kraje Avstrije in Ogrske. Zelo velike množine, posebno rdečega vina (tudi za vojaške do- za mojo ženo in otroka, ki umirata lakote!.... — Poznamo to, — ga je prekinil gospod smehljaje, — in se ne damo premotiti! ... Žena in otrok, o katerih govorite, sta žganje in krčma. Domislite si kaj drugega, prijatelj, in Še bolje, odidite rajši, kajti prosjačenje je v Versaillesu prepovedano, in če T>stanete tu, vas dam aretirati. Po teh besedah je odšel vrli mož. Fra Diavolov pogum je bil pri kraju. Pokril se je zopet in dejal: — Naj bo; ker že moram umreti, poizkusim vsaj umreti žnjima! Napotil se je nazaj v Pariz, toda hodil je tako počasi in omahoval je tako zelo, da se zgrudi vsak čas. Težko je hodil dolgo časa. Že tri ure se je vlekel tako s težavo dalje po poti, toda napravil je komaj uro pota. Zvečerilo se je in noč je začela zavijati prazno cesto v gube svojega žalnega plašča. Snežiti je začelo v debelih kosmih in tema je postajala vedno gostejša. Fra Diavolo je neumorno korakal dalje, ne da bi le za trenutek dvignil pogled s tal. (Dalje). Stran II. »EDINOST« it 247. V Trstu, dne 6. septembra 1915. bave) ie Nemčija kupila od nas, ker je tamošnji dovoz iz Francije in Italije popolnoma prenehal. Pri nas še obstoječe zaloge vina so tako male, da tudi v slučaju, dobre letine pri nas bo ta okolnost težko kaj vplivala na cene. Komen. 1. septembra 1915. Okraden je bil dvakrat v minulem tednu Josip Volčič (»Stibljevc), bivši župan in sedanji trgovec in posestnik v Komnu. Vsega skupaj mu je tat pobral preko 8000 K (osem-tisoč) kron in sicer v prodajalnici iz blagajne in doma iz mizne miznice. — Orož-ništvo išče tatu, a dosedaj brezuspešno, zakaj tukaj je mnogo vojaštva in je težko osebno sumničenje. Vsekakor je moral biti tat dobro orijentiran. — Danes smo tukaj zakopali Marijo Cenčič. vdovo po pok. zidarskem mojstru. Dočakala je visoko starost 78 let. Bila je pridna in štedljiva žena in si prihranila nekaj imovine. Naj t v miru počiva! ___ Tepena je bila. Snoči, okoli polisedmih so z redarstvene stražnice pri Sv. Jakobi telefonirali na zdravniško postajo, naj bi šel zdravnik na pomoč neki ženski, stanujoči v ulici del Molino a Vento št. 54. katera da' je bila tepena. Zdravnik je pa velel, da ne more zapuščati postaje za vsako malenkost ter da naj tepena ženska sama pride na postajo. In res je prišla, ampak šele ob 9 zvečer, 49 letna 1-vanka Sušteršičeva, za katero so prej telefonirali po zdravniško pomoč. Imela je več bunk na glavi, in med temi eno precej veliko, ter je bila opraskana po obrazu In po rokali. Povedala je, da sta jo na-klestili dve dn gi ženski, ki stanujete pri njej. Zdrav ii je podelil slučaju primerno pomoč. Pazite na otroke! 12 letni Albert Can-dotti, ki stanuje v hiši št. 39 na Korzu, je včeraj, skakaje po stopniicali, padel ter se težko pobil na čelu in si zlomil levo roko za pestjo. Zdravnik z zdravniške postaje mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. vrastvo ne sme večno trajati. Naj se izvo-f juje sedanji boj, ali potem naj se narodi' zopet približajo drug drugemu — k skupnemu delu v blagor — vseh. Kaj je Avstrija? Razne politične vesti. O razmerju med Avstrijo in Ogrsko se nadalujejo lazpra vijanja vzlic vojni. Zagotavljajo, da v principijelnem pogledu, a tudi v podrobnostih ni resnih zaprek proti sporazumu, oziroma obnovljenju nagodbe. Zato se je tudi podaljšanje termina za nagodbo opustilo. Sodijo, da bo težave parla-mentaričnega razpravljanja vprašanja lahko premostiti, ako se podaljšanje nagodbe izvrši takorekoč avtomati no. Kakor je pričakovati, da se poljedelski sporazum predloži parlamentoma, se je tudi nadejati, da vspričo mednarodnih razmer parlamenta ne bosta delala težav, marveč, da svoječasno čim hitreje rešita dotične predloge. Vendar ste vladi tu in tam pripravljeni na vse eventu-valnosti in ste odločeni, da ne do ustite ni-kaktga stanja ex lex (izven zakona), marveč hočete uravnavo gospodarskih razmer med obema polovicama monarhije izvesti v določenih terminih in čim prej. Protinemška propaganda na Angleškem. Iz Londona javljajo, da so na Angleškem ustanovili protinemško društvo. Snovatelji društva se obračajo s plamte-čim proglasom do angleškega naroda, naj se pridruži temu društvu. Nameni društva so sledeči: > 1. Nabrati hočejo milijon članov, ki polože prisego, da bodo sovražili Nemce. 2. da se izpremeni zakon o priseljevanju tujcev, posebno pa o naturalizaciji Nemcev. 3. uvedenje zaščitnega carinskega tarifa, ako potrebno, eventualno tudi uvedenje tarifa, ki bi bil enak za uvoz vsega blaga, ki se izdeluje v Nemčiji in Avstriji. 4. Pre ovanje vseh nemških patentov, metod opreme in monopolov, in v namen, da se angleškim trgovcem, tovarnarjem in drugim osebam, ki se zanimajo za to, morejo dajati potrebna pojasnila. 5. za:*' financijelna podpora za angleške tovarnarje, ki se obvežeio, da bodo izdelovali robo, ki se sedaj izdeluje v Nemčiji in v Avstriji. 6. podpiranje tistih parlamentarnih kandidatov, brez ozira na stranke, ki bodo po vseh mestih dežele s svojimi predavanji snubili člane za to društvo«. Osnutje te£a društva in njega program nam kažeta, da so mu inicijatorji ljudje, ki jih vodi ta srd in sovraštvo. Jeza pa je slab svetovalec. Kajti to jezo porajata očividno le dosedanji potek in razvoj vojnih dogodkov. More-li pa človek zdrave pameti pričakovati, da bi take akcije sovraštva mogle vplivati na razvoj milita-ričnih operacij, ali z drugo besedo: zasukati lice vojne sreče zopet napram enten-ti?! Ni dovolj, da kdo besno maha s palico okoli sebe. ampak vprašanie efekta je, ali udarci zadevijejo na nameravano stran in — bole. Poreče se da bodo udarci te cr . i:izacije po vojni sekali rane nemškemu gospodarskemu življenju. • Nu, tudi težko da bi se pričakovanja snov ate-ljev uresničila, ker jih bo odbijal večni zakon, izvirajoč iz naravi gospodarskega življenja. Take akcije so pač nož, ki reže na dve strani — včasih tudi tistega, ki drži nož . rokah! Večni zakon naravnega življenja je: da človek ne more živeti brez človeka, narod ne brez drugih narodov, država ne brez drugih držav! Če pa vendarle z globokim obžalovanjem beležimo ta pojav na Angleškem, je vzrok ta, da se protivi človeškemu čustvovanju in čioveški kulturi. Ravno se-daj se — kakor so mogli posneti čitatelji iz raznih citatov v tem listu — vedno pogosteje oglašajo prosvetljeni duhovi vseh narodov — tudi med Nemci jih je — ki se prepričevalno izrekajo proti večnemu sovraštvu med narodi, ki govore, da raci t! iginje in napredka vsega človeštva so- Neki Nemec iz raj ha je priobčil v »Kol-nisehe Zeitung« nastopno zanimivo in tudi z oziram na sedanje dogodke vele-aktualno razpravo* ki kaže, da je vendar tudi v marsikateri nemški glavi začelo svitati bolje izpoznanje, nego smo je med Nemci opažali doslej o naravi, strukturi in — pravi nalogi Avstrije. Piše: Avstrijski državni pojm je toliko za vso Evropo kolikor tudi za Nemce v nemški državi oreh, ki ga ni lahko streti. To pa zato, ker je popolnoma različen od nemškega državnega pojma. Da ga Francozi ne razumejo in da zato besedičijo o vsaki priliki o razpadu Avstrije — ni nikako čudo. Nepoznavanje inozemstva je neod-dajno rodno pravo vsakega Francoza. Pa tudi Nemec v nemški državi je — kakor v mnogih političnih stvareh — obvisel na šabloni iz let 1866 in 1870. In tako je ostajala Avstrija — če so Nemci govorili o njej — deloma trdokonservativna dežela, deloma »breznadno razrušena dežela«, deloma dežela, ki jej gospoduje Ogrska, deloma »izgubljena nemška bratska dežela«. Besede — nič drugega, nego besede! Pri mnogih iskrenih liberalcih je obstala vrhu tega neka načelna zoprnost proti vsemu avstrijskemu, a to na podlagi pro-tiklerikalnih mnenj in na podlagi starih zgodb, ki so za eno človeško življenje za nami.... In ta zoprnost obstaja še. Pri tem pa se le pozablja, da je tudi Avstrija imela svoje liberalne epohe. Pod Jožefom II. je Avstrija veljala za Iiberalnejo, nego pa tedanja Prusija, kakor je v letu 1809 veljala za bolj patrijotično-nemško, nego Prusija. Take stvari se kmalu pozabljajo. Stvar-je pač vedno taka, da je Avstrija med vsemi velikimi državami Evrope edina, ki ni nacijonalna država. In ne Ie to. Tudi ne stremi za tem — ona je zavestno zanikavanje nacijonalne države. Med mnogimi težavami, ki nikoli ne nehujejo, je tu ustvarjena forma velike federativne države, ki pa mora biti ob enem tudi vo-jevita država, ker so jej meje vedno ogrožane. Tega inozemstvo že celo ne razume. Federativnih držav imamo sicer tudi v sedanjosti, ali nobena ni velika vojna sila na kopnem. To podelja tudi Avstrijcu samemu kot državljanu nekaj posebnega, kar se takoj opaža. Njegovo državno čustvo je drugačno, nego ono Nemca v nem ški driavi — na eni strani ostreje in bud-neje, na drugi pa ožje in bolj malodrža-vniško. Dočim v Avstriji ne moreš nikoli imeti čuta, da moreš v. političnih stvareh zajemati tako-le iz polnega, kakor ga ima Nemec v nemški državi, dočim nima monarhija nikakih kolonij in je v svojih izročilih nehote prisiljena v prilogodjanje nemškim razmeram: ie pa politični interes v posameznih pokrajinah Avstrije veliko živeji, da — mestoma ni nobena dežela Evrope v zadnjih desetletjih napravljala tako revolucionarnega vtisa kakor ga je Avstrija! Revolucija pa je vedno znak mladosti; kdor ničesar noče in nima več nobenih političnih želja, ostaja dvorni svetnik in si kupuje državno posojilo. Avstrija je v resnici mlada dežela, ki ima le staro ime. Ako bi bila nacijonalna država, bi se bile vse nje notranje reforme izvojevale v enotnem deželnem parlamentu. Tako pa to ne gre. Navzkrižja so večja, polje medsebojnega kresanja širje. plemena, ki se prepirajo med seboj, so mlajša, strastneja-in najivneja. Interesi-rano inozemstvo pa vidi v tem takoj razsulo in odcepljanje. Ali motite se temeljito! Dežela, ki se je 4 leta potem, ko jo je Napoleon zmanjšal na polovico obsega, dvignila zopet in pridobila zopet vse zgubljeno. ima v sebi neki notranji zakon skupnosti. ki vse svoje dele zopet in zopet združuje, kakor samo po sebi. In v resnici: med nasprotniki Avstrije ni danes nobenega Napoleona. (Zvršetek pride). Cene raznih lloll v Trsta. (Dne 5. septembra 1915.) Moka bela.............K 0*78 kg Sladkor Meso (govejo) sprednji deli . sadnji „ K Meso telečje ....... Min koitrnnovo . • • • • Slanina ("sol j ena) Gniat, kuhana .«••••* Maslo sirovo Sir (ementalski) Kokoši* . , • ••••••• Piščanci ......... Polenovka suka Pristno mit čajno maslo provo dansko maslo najfinejše maslo preda se pe dnevnih cenah v trgovini specijalitete. Sveže tajno maslo, jajca, perutnina in divjačina. Trst, ul. Campanile št- 15 Prelel sem piščance; kopane, tetreve, (fazane) in naJRnetti dezertni sir. K 1- kg , .... K 4-32 kg ♦ . . 444 kg .... K 7 20 kg .... K 4 — kg . . 4.40 do 5.40 kg . . . . K 12 — kg ^. . . K 6-— kg , .... K 6-40 kg K 7 60 do 8 — kg i K 8*— do 4 — kg . . K 2-20, 2 40 kg namočena . ........1-28 kg- Testenina................K 1 60 Riž.................K 2-— kg Fižol ...•••.•••••»••• K 1 28 kg ; Bob.................K 160 kg Zelie (sladko)............K —-40 kg Zelje (kislo).............K 1*— kg Kisla repa.............K —64 kg Ječmen...........................K —60 Fižol (strogi) rinaijev.......32, 40 kg | Prva tržatta tovarna 1 I Urusnlh Kannov, sinfrKa S I1 in „corundum" 1 G. Pllottf-Trst I • Pisarna: Riva Pescaftri U, Te?. 15-25 ! ^■ta—i OEggaggp £ ZOBOZDRAVNIK ^ j Dr.J.Čertnak | se le preselil In ordinira seda] l Krompr Paradižniki Radič Salata Česen Čebula J*jca Buče Pesa Malanc&ne Kumare Mleko 20 do — kg 32. 40 kg 4 do 6 merica 12 do 14 glava j . . 4, 6 glava j K 64, kg . 16, 20 komad | . 5, 10 komad ! 2 do 4 ko.mad . 3, 4 komad 6 do 8 komad . . 56, 60 liter v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. liiirai!iezo!iovii[ezl!Dli![!De.P!oi]i!iir3sje. UMETNB ZGJiS. ttt SH J Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj s« pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — f wm efalmatlnsKega uina g g lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu 1 Filip Ivanišević S ulica Torre Kanca 18, Telefon 14-05 M Prodaja na drobno in na debelo. 2 Gostilna-Buffet v ul. Nu« zadruga uma. % Vlaza se lfchko po eno krono. | hšto-taatočni um 75.179. TtLIHffl 16-01 t ♦ ♦ na zastave ♦ m neomejenim jamstvom T ulica S. Francesco šžetr, 2, I. nadsS. f ♦ Posojila * ♦ daje na osebni kredit in ♦ v ^ proti plačiiu po dogovoru. * 0 - X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 t 1 o dopoldne in od 3 do 5 popoldne. 11| Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ so posebno primerne za družine. ^ i )9 i i lUIltfSliA MA.H tttzmt VLOGE KA KHJlilO* . r0 od - Avkn 4o Rastni M jlil^i OBURO^SfSl IHJJALKE: DUBROVNIK KOTOR UrUBLJAHA METKOVIĆ OPATIJA _ SPLIT DBENIK Kadar AKREDITIVI,, ČEKI IN NAKAZNICE HA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Žfrafca* AMERIKO. Trst, Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 (Lastno KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ mm MENJALNICA REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTER'JE. o4 • do It1/. Pop. Ni od S1/, do 5 pop. poslopje) ESKOMPTUJE : srečke, devize hi papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papiijev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED ITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC i o1 IS: •f^Či? 'jrefeJ j